Loto IX, št. 268
Liubliana, sreda 14 novembra 1928
Cana 2 Din
mm ikmi» •«> «jntr»j. —
ineietnb Lhn tj—,
Dta
Oglasi po tarita.
Uredništvo i
Ljubljana, (Cnallovs ulica Strv 5/L TcMan &L S07S m tto«, ponoči tudi it. «0^4.
■•kopiti «e n« •raiti«.
h. M. - Telefon ftt.
U Ljubi Prctar* 4. — Telefon ftt. i^g
Podrvtaid: Maribor, Aleksa idrora k. I) > Celje. Aleksandrova cesta
prt pottnem tek. zavoda : Dobit 11.»4« Praha čisto 78.1*0. Wi«. Nt to$.*4i.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
Odmevi odgovora šefov četvorne koalicije
Niti za ped bliže k sporazumu. - Vladna koalicija se hoče držati za vsako ceno. - Stališče „sporazumaških"
krosov
Potniški parnik „Vestris" se je potopil z vso posadke in 350 potniki na krovu
V viharju je zadel na pečino in naglo izginil na dno morja. - Usoda potnikov, večinoma izšeljencev, ni znana
Ljubljana, 13. novembra
Francoska ministrska kriza je končana. Poincare je sestavil vlado, ki se bistveno in globoko razlikuje od prejšnje. Izpadel je iz nje ne le glavni voditelj republikanske desnice Louis Marin, marveč je izločena tudi najmočnejša levičarska skupina, socualisticno-radikaina stranka. Drugo Poincarejevo ministrstvo ni več velika vlada nacijo-nalne sloge, obsegajoča vse republikanske stranke in struje. Levica je amputirana. Dejstvo, da so ostali republikanski socijalisti v vladi in da se je ojačalo njihovo zastopstvo, ne more izbrisati resnice, da je nova vlada mnogo bolj desna, nego ona, v kateri so soodločevali Herriot in tovariši. Posebno se to izraža v dejstvu, da je notranje ministrstvo prešlo iz socialistično radikalnih rok v roke zastopnika republikanskega centruma, bivšega urednika «Tempsa», Tardieuia. Kriza ki je bila izzvana s kongresom v An-gersu. se je torej zaključila drugače nego so si želeli Caillaux in tovariši. Mesto da prevzame vlado se je levica sama potisnila v opozicijo
Pri presojanju pravkar minule francoske krize pa nikakor ne gre valiti vso krivdo na socijalistično radikalno stranko.
Angerski kongres je dal neposredni povod za padec velike vlade »rešitve franka« in »naciionalne sloge«, ni pa krize sam ustvaril. Ta se je že delj časa pripravljala in gotovo je niso zakrivili samo socialistični radikali. Le-ti so Čez dve leti vztrajali v skupnem delu z desnico, s katero so prej več nego četrt stoletja vodili ogorčeno in uspešno borbo za demokratizacijo in larza-cijo francoske republike. Če se mora o desničarju Louisu Marinu reči. da je žrtvoval osebne in strankarske simpatije za blagor domovine, se mora isto priznati tudi levičarju Herriotu in njegovim tovarišem. V prejšnji zbornici Poincare ne bi ime! večine brez socialističnih radikalov, brez njihove podpore se ne bi mogel lotiti velikega dela rešitve francoskih financ. Tudi letos izveljer.i Herriotovi pristaši so v odločilnih trenutkih pomagali Poincare.iu Toda radikali so socialna, demokratična stranka, žejna reform. Čez dve leti so na ljubo slogi in reševanju financ čakali s temi reformami. Njihove volilske množice, ki se rekrutirajo največ iz kmetov in srednjih slojev, pa so postajale vedno nestrpnejše. ker so morale prenašati največji del bremen, ki iih ie Poincarejeva reševalna akcija zahtevala od francoskega naroda, a obenem opažati, kako se desničarski elementi jačajo za Poincarejevim hrbtom in postajajo vedno agresivnejši Desničarsko časopisje je sistematično napadalo in smešilo radikalne voditelje. v osnutek finančnega zakona za 1. 1929 sta bila proti volji stranke vnesena dva člena, ki pripuščata povratek v deželo raznim misijonskim redovom. izgnanim koncem pre:šniega stoletja, katoliški nacijonalisti so oskrunili spomenik voditelja svobodne misli Com-besa. Herriot in tovarši so se sicer lojalno trudili tako v okrilju vlade kot na kongresu v Angersu. da odvrnejo svojo stranko od usodnih korakov. Toda zmagali so nezadovnl?neži.
Tudi nova Poincarejeva vlada bo imela večino v poslanski zbornici. Težji bo njen položaj v senatu, kjer so socialistični radikali jako močni V Interesu velike Poincarejeve sanacijske akcije je. da sestava nove vlade ne postane signal za otvoritev oeorčene notranje po'itične borbe. Osebnost Bri-anda in Painleveia da je izločeni levici zadostno jamstvo, da novi Poincareiev kabinet ne postane vlada reakcije, kot si to žele vsi desničarski krogi.
Sklepi profesorskega kongresa
Sušak, 13. novembra, n. Profesorski kongres je sprejel naslednje sklepe: 1.) Vse nepravičnosti zapostavljanja naj se repa r i rajo po najitrejši zakonodajni poti. 2.) Profti-sorsk plače in stanarina naj se izenači 6 prejemki sodnikov, toda do-posebnih prilikah profesorskega stanu. 3.) Nastavijenci naj napredujejo avtomatično. 4.) 301etno službovanje za polno pokojnino. 5.) Ministra pto-svete in trgovine naj se pobrigata, da bodo šole oskrbljene s potrebnim maferijalom. 6.) Profesorji trgovskih akademij naj se -zeni-čijo s profesorji gimnazij. 7.) Število maksimalnih ur naj se uredi, kakor je bilo pred 1. aprilom t. 1. 8.) Zmanjšajo naj se takse za profesorske izpite.
Danes se ie razpravlialo še o nekih manjših vprašanjih in predlogih poedinih sekcij. Resolucija zahteva, da se Zagreb. Liubliana. Split in Novi Sad postavijo v I. razr«d. Glede višjih pedagoških šol je bil na predlog zagrebškp sekciie dosežen kopromis med ljubljansko sekcijo in glavno upravo ter absolventi višiih pedagoških šol. da se "MŠje pedagoške šole tudi v naprej obdrže, a njihovi absolventi da morejo, a ne morajo biti nameščeni na meščanskih šolah. Kongres jje bil danes zaključen.
Beograd, 13. novembra, r. V beograjskih političnih krogih še vedno živahno komentirajo predloge in pogoje ki jih je dr Korošec v imenu četvorne koa i-cije sporočil Milošu Savčiču. V režimskih krogih samih si ne prikrivajo, da ti predlogi in pogoji ne bodo dovedh do nikakega zbližanja niti do sporazuma. ker glede na znano stališče KPK. da noče imeti s predstavniki režima 20. junija nikakih stikov, ti predlogi niti ne morejo tvoriti pod'age za kake razgovore ali pogajanja.
Današnji beograjski listi že tudi sam' -govdaria.io, da bo ostal ta korak četvorne koalicije brez vsakega efekta in izražajo sum. da je bil Koroščev odgovor samo taktična poteza šefov četvorne koaliciie. o kateri trenutno še ni mogoče reči kam meri Prvaki četvor ne koalicije v svojih precei rezervira nih izjavah le povdariato da ie dr Ko roščev odgovor nov dokaz, da mora KDK vedno računati s tem da ie sporazum mogoč le preko četvorne koali-
Beograd, 13. novembra p. Nocoj se je vršila seja finančnega odbora, na kateri je do-šlo do prav zanimivega incidenta. Vladna večina je namreč dezavuirala ministra za socialno politiko Stjepana Bariča. ki je prosil finančni odbor, naj ga odveze dolžnosti takojšnje predložitve računov in izdatkov izseljen škega fonda do januarja 1929 De mokrat Š e č e r o v ie ostro protestiral proti tej želji, češ da minister ne more navesr niti enega razloga, ki bi opravičeval odla ganje predložitve računov Protestu se je pridružil tudi musliman dr Behmen. ki je zahteval, naj finančni odbor pozove vse ministre, ki vodijo fonde da čimprej pred-ože poročila o stanju svojih fondov in o njihovih izdatkih Zemljoradnik Vujič se je čudil postopanju ministra za sociialno politiko in zahteva da ministri vrše svoio dol-
Beograd, 13. novembra, p. Tudi današnja seja Narodne skupščine ie prožila sliko, ki jo nudi naš parlament ves čas, odkar je bila tz njega pregnana KDK z zločinskimi streli Pumše Rači-ča. O kaki stvarni razpravi ni govora: vsi predlogi se rešujejo kar na brzo roko in površno Današnja seja. napovedana za 9. dopoldne, je bila otvone na šele ob pol II Zemljorad. posl. Novica Šaulič se je takoj po otvoritvi oglasil k besedi in kritizira' škandalozno postopanje vladne večine Med drugim je izvajal: «Seje se otvarjajo z večur-nimi zamudami in po otvoritvi je potek sei tak. da se mora škandalizirati vsa'< pošten državljan Vladna večina je s svojo nedelavnostjo« neizpodbitno po-svedočila. kako pravilno ie stališče KDK, ki zahteva razpust parlamenta in razpis svobodnih voMtev. V času, ko ječi ves narod v politični, državni in gospodarski krizi, poslanci večine in ministri ne čutijo niti dolžnosti da bi redno priha;a1i k sejam in tako omogočali vsai tisto trohico dela ki ga ie vlada namenila parlamentu Pri nos^ncih v^dne v-pčine ie nadla zavest že tako globoko da ne mnr<"'o obudi ti ne zvonci Narodne skupščine, ne grožnje z ukinitvijo dnevnic.®
Večina je šla preko kritike posl. Šau-liča na dnevni red. nakar je predsednik sporočil, da je posl. Nastas Petrovič vložil na ministra notranjih del interpelacijo zaradi prepovedi shoda ki ga je hotel prirediti v Podgorici. Na vprašanie taistega poslanca, zakaj ne deluje odbor za pretres zakona o raz-dolžitvi kmečkega prebivalstva, ie predsednik IMja Mihailovič odgovoril, da se ta zakonski načrt nahaia še vedno v vladi, kier ga protičuHo. Posl Nhs+as Petrovič se ni za do vol'i1 7 odgovorom in ie suho kons^Hral da v'ada sr>Wi nJim namena ***** v^r^m'« vr**1 ^fve vm^v^,, jfttffcfva Vrti*	ie
os+ro	nroti ^m« m'm
ctrf ne od^ovariflio na voraSan'* k' iih <tavUa'o r»os'anci V dokaz t*"* 22 interoH*cfi in. vprašani, k' i'h ie v"o-?il že v proSlom zasedam«. a nitf "-no še ni bilo rešeno in gospodje ministri so ostali dolžni odgovore. ' Pri razpravi o veterinarskih konvencijah z Madžarsko je minister narodne-
cije. Eden izmed aktivnih ministrov je celo nag'asil. da nihče v tej državi ne more iti preko četvorne koalicije, kdor hoče reševati važnejše državne probleme. Pristavi! pa ie. da odgovor dr. Ko-rošča še ni zadma beseda marveč da je vladna koalicija voljna v tem ali onem vprašanju popustiti.
Povsem drugače pa sodijo o dr Ko-roščevem odgovoru v tako zvanih spo razumaških krogih Ti smatrajo ta odgovor za novo nespametno provokaci-jo. To. kar ie povedat dr Korošec ni nič novega, a šefi četvorne koaliciie so mogli vedeti že v nanrei. da taki pred-'ogi ne morejo izzvati v 7agrebu razpoložen ia za soorazum Če bi imela če-tvorna kna'icija resno volio za sporazum s KDK bi morala to naive^ dokazati z razotistorfl sedane Narndn? <kimščine in odstopom sedanje vlad" da bi lahko oriše! nov nevtralen r^žim ki bi lahko priM oo^aiania za končni sporazum in rešitev težke krize.
žnost. ker se z denarjem fondov dogajajo često veliki škandali .
Predsednik finančnega odbora dr. Stoja-dinovic je nato izjavil, da hoče pozvati vse ministre, naj v najkrajšem času predlože oodrobne obračune poverjenih iim fondov
Predsednik je nato stavil prvo točko Jnevnega reda, uredbo o selitvenih in potnih iokladah državnih uradnikov v razpravo. '"Vržavni podtajnik dr ^ušan Letica je v ekspozeju ugotovil, da so bile dosedanje selitvene in potne doklade nezadostne in da ■ih je zato treba povečati. Uredba predvideva 40 do 50% povišanje. Selitveni stroški se bodo urejali po pavšalih in ne kot doslej na podlagi predložen h računov Uredba ie bila sprejeta z 20 proti 2 glasovoma Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri ob 4 popoldne.
ga zdravja dr. Čeda Mihajlovič le kratko prosil poslance, nai sprejmejo konvencije Poslanci več:ne so se disciplinirano odzvali povabilu in brez diskusije sprejeli konvencije s 116:5 glasovom. S 122 :5 glasovom so bile nato sprejete brez diskusije tudi konvencije med našo državo in Madžarsko o pravnem postopanju z gospodarskimi obrati in o preprečen.iu dvojnega obdavčenja.
Pri 4. točki dnevnega reda konvencije z Madžarsko o ureditvi dolgov in dolgov:h in terjatvah v predvojnih madžarskih kronah, so radikalni poslanci iz Vojvodine zahtevali, nai se konvencije odstavijo iz dnevnega reda in vrnejo odboru radi ponovnega pretresa. Mimrster za soci.iaino politiko Stjepan Barič ie ta predlog v imenu vlade spre-iel. nakar je bila se'a zakliučena. Prihodnja bo jutri ob 10. dopoldne.
Zakon o imenih
— Beograd. 13 nov Včeraj nonoldne se je vršila seja plenuma zakonodajnega od« bora Razpravi i aH so o načrtu zakona o osebnih imenih Poslanec dr Krafi je v de= bati ugovarjal da račrt ne upošteva mo= dernih načel ki so v veljavi v zapadnih državah in da nasprotuje kulturnim ohiča« jem Po njegovem govoru je bi! zakonski načrt sprejet v načelu s 14 proti enemu gla« su. V speciialni razpravi so pretresali po» samezne člene po vrstnem redu Dr Beh« men je ugovarjal nekaterim členom io sta« vil predlog naj se zakonski načrt vrne sek» ciji Temu naziranju se ie pridruži! tudi predsednik zakonodajnega odbora Kosta Timotiievič. Večina pa je vendarle spreje« la posamezne člene to naposled sprejela zakonski načrt tudi v podrobni debati s 17 proti dvema glasovoma.
Po tem zakonu ie ime trajni znak. s ka» terim se fizične osebe medsebojno razli« kuieio V službenem občevanju se mora navesti nsrinrei roistno in nato šele krst» no ime Zakon pripušča inozemcem. da no« siio tudi plemiška 'mena *e so v to upra« '•ičeni po zakonih svoie države
Ženske v borbi z roparji
_ Sanphaj. 13. nov. V kitaiski pokra jini Kiangsu se je oborožilo 800 žensk, da preprečijo ropanje banditov Med ženska« mi in roparji je prišlo do ogorčenega boja, v katerem so imele žene 9 mrtvih io več ranjenk. Končno so bili po hudem boju banditi pregnani.
Newyork, 13 novembra r. Včeraj se Je v bližini obale Vlrglnije, 300 milj od Hap-tona na potu proti Sombrezu v viharju ponesrečil 10.000 tonski angleški potniški parnik »Vestris«, ki je imel na krovu 350 potnikov, večinoma izseljencev. Parnik je v viharju zadel ob pečino, vsled česar je nastala na spodnjem delu ladje luknja. Voda je tako naglo prodirala v notranje prostore, da so potnike, ki so bili večinoma že v svojih kabinah, jedva še pravočasno spravili na krov, kjer je v splošni paniki nastala huda borba za rešilne čolne. Predno so mogli začeti spuščati čolne v morje, se ie parnik že nevarno nagibal. Raclotelegrsfist je vztrajal do konca in je neprestano klical na pomoč. Klice je ujelo mnogo parnikov, ki so nemudoma odhiteli na označeni kraf. Ko pa So dospeli na lice mesta, o potaplja jočem parniku ni bilo več niti sledu. Iz tega sklepajo. da se je parnik zelo naglo potopil.
Glede usode potnikov in posadke si doslej dospele vesti zelo nasprotujejo. Po enih vesteh so nekatere ladje že našle posamezne rešilne čolne na odprtem morju in vzele ponesrečence na krov, po drugih vesteh pa o potnikih in posadki ni nobenega sledu. V mornariških krogih sodijo, da so se tudi rešilni č^Ini ponesrečili v vrtincu, ki ga je povzročil nrglo se potapljajoči parnik.
Newyork, 13. novembra (be) Potapljajo-čemu parniku »Vestris« je prišlo na pomoč več ladij, med drugimi kitajski parnik «Ohio Marti«, nemški parnik »Berlin« In več ameriških vojnih ladij.
Brezžična postaja policijskega urada je prestregla brzo'avko. ki jo je najbrže poslal parnik »Ohlo Maru« in v kateri javlja, da je prispel na kraj katastrofe. k'er pa ni našel o parniku »Vestris« nikakih sledov. Iz te brzojavke sledi, da so potatki In po-
Pariz, 13. nov. d. Komentarji opoldanskih listov o sestavi nove Poincarčjeve vlade na» glašajo, da bo imela najbrž nova vlada v zbornici med dvomesečno proračunsko de» bato močno opozicijo, ki bo v glavnem ob« stojala iz radikalnih socijalistov, socijali« stav in komunistov. Kljub temu računajo, da bc imela nova vlada sigurno večino.
Po sedanjih stališčih posameznih zbor« ničnih frakcij računa «Lntransigeant». da bo imela opozicija okoli 80 radikalnih socijali« stov (izmed skupnih 125), približno 100 so« cijalistov, 12 republikanskih socijalistov iin par neodvisnih poslancev Številčno bo to« rej '»pozicija zmogla od 240 do 250 glasov Ker šteje zbornica 606 poslancev lahko ra« čuna Poincrre na večino od 50 do 70 po« slancev, ki bo zaenkrat zadostovala, da bo sprejela proračun. V senatu bo štela opozi« cija najbrže samo 15 socijalističnih senator« jev.
Nekateri opoldanski listi se bavijo še s sestavo nove vlade in povdarjajo pri tem.
Bukarešta. 13. novembra, (pa.) Romnnska zbornica bo ra^rpnščena in volitve se bodo vršile 12. decembra.
Bukarešta. 13. novembra, s. Vse stranke se živahno pripravljajo za volitve. Dcčim bo šla liberalna stranka sama v volilno borbo, se bosta stranki generala Avaresca in prof Jorge nabrže združili. Socialni demokratje ki dosedaj v zbornici niso bili zastopani bodo volili samostojno in utegnejo priborili nekaj mandatov, vendar z njihove strani ni pričakovati opozicije napram Maniovi vladi. Očividno je bil med vodjo narodnih zarani-stov in socialnimi demokrati sklenjen dogovor za spremembo delavske zakonodaje in ustanovitve novih zakonov o organizacijah, ki naj bi zagotovili boljši položaj delojemalcev. O izidu volitev tudi v liberalnih krogih niso v dvomu. Splošna pričakujejo veliko večino narodno - zaranistične stranke.
London, 13. novembra, r. Novi predsednik vlade v Romuniji Maniu je izjavil dopisniku <Timesa» v Bukarešti o nalogah svoje vlade naslednje: cMoja vlada se bo trudila dali stvarnega izraza določbam us*ave ter bo oprostila administracijo od vsake korupcije, f rebivalstvo v Besarnbiji in v ostalih Vrn ih. ki je * stiski in trpi lakoto, bo dobilo od vlade oosebne objave V vnrnSnnju zunanje politike ni vaftio .stališče kmečke stranke, niti ni merodajno njeno mnmie, temveč samo interes cele države. Moja vlada bo v vseh vprašanjih zunanje politike korakala po stopnjah svojih predhodnikov. Hočemo z vsemi sosedi obdržati prijateljske zveze.>
Kakor doznava dopisnik cTimeea*, želi Maniu vzpostaviti dobro ©dnošaje zlasti z Madžarsko, da M aa ta način odstranil na-
sadka utonili in da se nI posrečilo rešiti nobenega rešilnega čolna. Ameriška vojna la-dja »Wyoming« je vzlic temu odplula na kraj katastrofe Tudi parnik »Čutom Mo-doc« je prejel navodilo, naj odpluje na označeno mesto in naj skuša rešiti kar se da.
London, 13. novembra (lo) Glede usode potnikov in posadke parnika »Vestrisa« vlada v tukajšnjih krogih /eliko razburjenje. 2e včeraj je parnik »Vestris« neprenehoma klical na pomoč. Brzojavke je prestreglo več brezžičnih postaj in na mesto katastrofe je bila takoj odposlana pomoč O poteku rešilne akcije se doslej še ni moglo izvideti ničesar pozitivnega. Danes zgodaj zjutraj je prispela iz Norfolka v Virginiji vest. da je priplulo na kraj katastrofe pet parnikov, ki pa niso našli niti rešilnih čolnov.
Neka druga vest pa pravi, da je neki ameriški parnik rešil ponesrečence enega rešilnega čolna Pozneje je dospela vest, da je vzel francoski parnik »Myram< na krov ponesrečence drugega rešilnega čolna in da so našli pozneje še več rešilnih čolnov Vsa poročila pa si zelo nasprotuiejo in jih doslej ni bilo mogoče kontrolirati. »Vestris« je 10.000 tonski potniški parnik. ki je opravljal službo med Newyorkom in Južno Ameriko.
Berlin, 13. novembra (be) Usoda potnikov potopljenega parnika »Vestris« ie še vedno negotova Vest da ie potnike rešil neki ameriški rušilec, ni bila potrjena.
Newyork, 13. novembra (lo) Rešilna akcija za ponesrečence parnika »Vestrsa« se nadaljuje. Na mestu katastrofe divjajo silni viharji in je upanje na rešitev ponesrečencev zelo majhno. Neka ameriška ladia Javlja, da je našla 5 milj severno kraja katastrofe neki re&ilni čoln in da se bliža drugim štirim.
rešitve
da je bil ministrski predsednik Poincare pripravljen sprejeti v vlado tudi radikalne 9ocijaliste. Utemeljitev opozicijonalnega stališča radikalno«socijalistične stranke s tem, da ni zastopana v novi vladi, ni teht« na. Člani nove vlade, ki bivajo izven Pa« riza, med njimi bernski poslanik Henessey, so se včeraj vrnili v prestolico. da prevza* mejo a gen de. Poincare je imel včeraj dve« urni razgovor z novim finančnim ministrom Cheronom, kjer ga je obvestil o tekočih finančnih poslih Premijer bo tudi v bodoče uradoval v finančnem ministrstvu, da bo stalmo v stiku v finančnim ministrom.
Sestava nove Poincarejeve vlade " parla* mentarnih krogih nikakor ni presenetila, ter je bila v zbornici in senatu mirno spre« jeta. V parlamentarnih krogih z gotovostjo računajo, da bo imel Poincare v obeh zbora nicah sigurno večino.
Po sestavi novega Poincarejevega kabine« ta, so porastli na borzi skoraj vsi francoski vrednostni papirji.
petost, ki je nastala vsled spora v vprašanja optantov.
Bukarešta. 13. novembra, s. Vlada je odločena z vso energijo nastopiti proti aame-ram Avarescovih in Jorgnvih pristašev, da bi z vprizarjanjem prot'"židovskih izgredov motili delo vlade. Maniu je sprejel danes odposlanstvo židovske organizacije v Romuni-ii* ter mu zagotovil, da bo do skrajnosti ščitil interese romunskih Židov.
Spor med radikali in muslimani
— Beograd. 13 nov. Opoldne se je vršila v predsedništvu vlade konferenca ki so ji prisostvovali dr. Korošec, Velja Vuki» čevič in dr Spaho Konferenca je veljala sporom, ki so izbruhnili med muslimani in radikali v Bosni Muslimani zahtevajo, naj vlada odstavi nekatere velike župane, v pr> vi vrsti velikega župana v Sarajevu Niko» Kča, ki je dopustil znane demonstracije proti muslimanom povodom izvolitve no« vega župana v Sarajevu Zatrjuje se. da ra« dikali pod nohemm pogoiem nočeir presta« ti na preTTK»<;H«vr odstavitve <rp-'Vm!t« ve 8voi:h relikfh ž'.ipnnov v R-^ni :r> "»r.
Amnestija na Japonskem
— Tokio. 13. novemb. Ob ^riliki kronanja je pomilostil Mikado 35 000 oseb Vsi nad 80 letni Japonci so bili boeato obda« rovani. Ministrski predsednik Tanaka je odlikoval svoje n-isprotnike z visokimi re» di 'm je ob tej jjriliki namenoma prezrl sv o« J« politične prijatelje.
Včerajšnja seja Narodne skupščine
Važne mednarodne konvencije se sprejemajo brez debate. — Ostra kritika postopanja vladne večine
Vladni poslanci proti svojim ministrom
Zanimiva seja finančnega odbora. - Odbita prošnja mi nistra socijalne politike. - Nova ureditev potnih in selit
venih stroškov
Pičla večina Poincarčjeve vlade
Zadostovala pa bo za sprejetje proračuna. — Odmev
krize na borzi
Romunija se pripravlja na nove volitve
Parlament bo prihodnje dni raz^uščen. — Volitve se bodo vršile 12. decembra. — Maniov vladni program
Davčni program SLS proti slovenski obrti
S konlesionalnlmi konzumi uničiti gostilničarje! — Lažimorala SLS. — Proti svobodni trgovini in obrtnikom
Klerikalna politika v Beogradu je itak razvojno možnost industrije in obrti v Sloveniji že zelo oslabila. Slabe trgovske pogodbe bodo to pogubno delo dovršile. Ce je še kai tu. pa naj požre
doklada za bisago,
Davčni program, ki ga te dni vodi klerikalna SLS proti slojem delovnega ljudstva, izvzemajoč iz svojih davčnih naklepov samo prejemke duhovščine, je zlasti oster proti naši trgovini in obrti.
V mariborski oblasti so na novo «te-čevino» (obrtni davek) naložili kar 50 odst. doklado! Trgovec ali gostilničar, ki se bo pošteno priznal n. pr. na dohodek od letnih 40.000 Din, bo plačal 10 odst. osnovnega in 4 odst. dopolnilnega davka, zdaj pa še na osnovni davek 50 odst. doklado. torej še 5 odst. (v ljubljanski oblasti 3 odst.) za SLS.
skupaj 19 odst. ali 7.600 Din.
Vprašamo kateregakoli duhovnika, ail on plača od svojih dohodkov le podoben del na davkih?
Velika je hajka na gostilničarje. In to zopet enkrat pod lažnivo krinko morale in antialkoholizma. Medtem pa
v klerikalnih konzumih tečeta banaško vino in šnops.
Pod imenom kmetijskih društev imamo po vsej deželi beznice, kjer se pod blagoslovom poiitikujočih duhovnikov vrši tisto, kar se drugfm očita. Mi smo tej gospodi preveč prizanašali, in s plaščem usmiljenja krili pijanske zalege na katoliški podiagi. To je seveda »drugače«. ker SLS zraven zasluži.
Vsa klerikalna akci:a gre le za tem, da se uniči in ustrahuje gostilničarski stan, ki je na potu konzumarjem. Kako naj se razvijejo čedne, higijenske brezhibne in za našo tuiskoprometno deželo dobre gostilne, ko pa se podjetja v kali uničujejo?
Kakor povsod ima tudi tukaj SLS dvojno moralo. Eden ima vse, ker je pod klerikalsko kuto in dela za bisago. drugega treba uničiti.
kakor jo davkoplačevalci v ogorčenju imenujejo. 50 odst. bo te doklade za bisago v srečni štajerski deželi, 30 odst. pod kandelabrotn v Ljubljani.
Zneski davka bodo toliki, da že v naprej obstoji obče mišljenje, da je nespameten oni. ki se bo dal po pravici oceniti. Začel bo neizprosen boj. Kajti če ima kdo v gotovem oddati samo na obrtnem davku 20 odst. in več od ocenjenega dohodka, bo imel presneto malo veselja delali in truditi se za druge, ki lepo pobirajo za maše in odpustke, ne da bi od tega le eno paro davka plačali.
Najnovejši uničujoči navali SLS na obrt in trgovino nam dokazujejo, kako usodna je bila napaka onih, ki so mislili. da se da vse »nevtralizirati«. Klerikalci so to geslo spretno zlorabili in uspelo jim je res »nevtralizirati* našo zbornico za TOI. ki ie sedaj, ko gre na vseh poljih trgovini in obrti za živfien-ske interese, brez moči Danes sta v naši državi le dve fronti. Glavne odločitve padajo na političnem polju. V objemu mednarodnega klerikalizma, ki daie nadvlado enemu v stvari neproduktivnemu stanu nad vsemi drugimi, mora poginiti vsak napredek.
Zato pa more biti odgovor na davčni program SLS. naperjen proti našim gospodarskim slojem, samo eden: Čim več dela na skupni fronti. Slabiti na-sprotnika med ljudstvom, to je edino sredstvo, ki se gia boji.
SLS proti kmetovalcem
Ponovno zviša rje zemljarine. — Pod krinko borbe proti alkoholu se uničuje glavni pridobitni vir kmetovalcev. — Davek na lovišča. — Anarhija na davčnem bojišču. — Kje je finančni
dele dat?
Kakor na ostale čisto stvarne opombe proti davčni politiki SLS v obeh oblastih, tako «Slovenec* molči tudi na naša izvajanja glede zemljarine. Iz Beograda pa nam prihajajo vesti, ki v polni meri potrjujejo izvajanja «Jutra». da bo namreč tako zvana
«davčna stopa* pri zemljarini najmanj 15 odst.
novega čistega katastrskega dohodka. K temu treba prišteti še
dopolnilni davek 2 odst. do 17 odst.
Oblastna skupščina v Mariboru je kar slepo šla preko dejstva, da ni znan ne novi katasterski čisti dohodek ne davčna «stopa». Ona je kar slepo sklenila 30 odst. doklado in s tem dala primer lahkomiselnega gospodarja, ki podpisuje zadolžnico. ne da bi vedel, koliko se bo z njo zadolžil.
Obdavčevanje zemljiške posesti je drugod predmet temeljitih proučevanj, ker z navidez malo razliko lahko ubiješ davčni izvor, t. j. v našem slučaju siromašno kmetijo, ki se itak s težavo vleče naprej. Pri nas pa SLS uvaja davke kar «in bianco*.
Tudi na opombo, da bo z nerazmer-no davščino 1 Din na en liter vina in s 100 odst. doklado n? drlavno trošarino od alkohola zadeta domača produkcija v njeni rentabilnosti in s tem
odprta pot z »raniim vinom, ki preneso letno trošarino mnogo lažje, ne zna SLS drugega odgovarjati, kakor da so baje gostilničarji letos, ko je bila doklada manjša, prodajno ceno vina sami zaokrožili za 1 Din. Za to trditev ni dokazov. Gotovo je. da se vsako povišanje davkov skuša zvaliti navzgor ali navzdol, vendar ima vsaka stvar svoje meje. Naš kmet ni bogataš, ki s prodajo vina lahko čaka. Ce je vsa Slovenija preprsžena z banatskim vinom, ki ga ravno klerikalne organizacije najbolj širijo in to direktno pod katoliškim imenom, bo 1 Din trošarine gotovo najbolj n ep o voljno vplival na domače vino in s tem
kmeta še bolj prisilil, da gre s ceno pod produkcijske stroške.
Medtem ko oblastna skupščina že sklepa v davku na lovišča, si podeželske obč.ine šele polagoma mencajo oči in hodijo klerikalni veljaki duhovnike izpraševat, kaj to pomeni. Duhovščina tolaži, dasi sama ne ve nič. Gotovo pa je, da
bo ta davščina razdrla mnoge lovske pogodbe
in prinesla težke pravde, kar bo ne nazadnje na škodo onih občin, ki iz lova zidajo šole ali vodovode.
Čudna je vloga velikega župana. On ima dolžnost nadzorstva nad zakonitostjo vseh uredb, vrhu tega pa je tu še finančna oblast, ki nadzira davčno politiko oblasti. Že zadnjič smo opozorili, da je na primer
nova uredba o okrajnih blagajnah povsem neustavna in naravnost protizakonita Imamo zakon o sreski samoupravi in po ustavi se morajo samouprave ureievati le z zakonom, nikdar pa z uredbo. Kljub temu pred očmi velikih županov urejuje oblastna skupščina neka nova samoupravna telesa pod starim imenom
okrajnih blagajn, da bolj nedolžno izgleda. Dasi ustava za okrajne zastope izrecno zaukazuje voli'ni sistem, se
pred nosom g. Vodopivca, zapriseženega velikega župana, uvajajo vanjo virilisti
za popravljanje večine, kakor je z redko odkritostjo priznaj g. Jarc.
Bilo bi umestno strogo pregledati, kako daleč oblast lahko uvaja takse na isti vir. ki je obremenjen z državno takso. Ako bi se sme'o taksirati privatno pravne pogodbe na lovišča in to celo potem, ko so že par let v veljavi, potem smemo pričakovati v naši mili Sloveniji čase, ki so boliševiškim zelo podobni. Ce to obve'ja, potem se država s svojimi taksami lahko kar umakne.
Stvar je pa to'iko boli absurdna ker se pobiranje vseh mogočih taks in trošarin brez nadaljnjega nalaga državnim organom, Glavarii bodo pobirali novo takso na policiisko nro. finančna kontrola pa takse! Vsakdo seveda žeM da se država in samouprave medsebomo podpirajo, a tako po domače vsa stvar le ne gre in
iz vsega bo nastal kaos.
Zaenkrat morajo vse požirati organi finančne kontrole, na kojih sestradani hrbet potem široki s'oii čisto instinktivno znašajo jezo namesto na dobro rejeno gospodo po farovžih, ki je vsega tega kriva.
Tako nekako ie, kakor da finančnega delegata v Ljubljani ni več kajti tam bi imela biti n; morda nagajiva situacija, pač pa previdna zavora. ki gleda, da voz ne gre v brezdno. Predvsem na čuvar zakona in javnih interesov. Zdi se nam, da tudi nravne sigurnosti, ki io ogražaio tak*ni eksperimenti oblastnih mogotcev.
intrige
Zagrebški nemški vladinovski »Mor-genblatt« je te dni objavil uvodnik, ki ie iz slučajne navzočnosti posl. Svetislava Popoviča v Ljubljani in pa iz dejstva, dia se posl. dr. Kramer, ki je bil kot predsednik čsl.-i<K?osl. lige vsled proslave 10-letnice CSR, na kateri je nastopil tudi kot govornik, zadržan se udeležiti celjskega shoda KDK. skoval celo roparsko historijo o nekaki ljubljanski zaroti desničarjev KDK. Ves članek je tako naiven in predpostavke njegovih zaključkov so tako otroško izmišljene, da ga mi bilo vredno niti zabeležiti, niti demantirati. A rn:č ni na svetu tako bedastega, da bi klerikalcem ne prišlo prav. In zato ga je »Slovenec« v celoti — reproduciral! To je vsekakor komodnejše nego odgovarjati na kritike vedno neznosnejšega policijskega režima in na ogorčene proteste proti novim oblastnim davkom. Seveda je Morgen-blattov uvodnik s tem. da ga citira »Slovenec«, izgubil še ono trohico resnosti, ki bi mu jo morda v nepodučenih zagrebških ali beograiskih krogih mogli pripTsovati. _
Hmeljski trg
žatec, 13. novembra h. Tendenca mirna. Na deželi se nakupi nadaljujejo, v Žatcu je bil dosežen pr-omet okoli 100 meterskih stotov. Cene so nespremenjene od 1600 do 2000 Kč.
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Živahna razprava o razmerah na ljubljanskem trgu
Ljubljana, 13. novembra
Občinski svet ljubljanski se je sestal danes ob 5. popoldne k redni javni seji.
Poročila predsedstva
Uvodoma je župan dr. Puc po otvoritvi seje poročal med drugim, da se i e 30. oktobra vršil v Piagi I. kongres slovanskih mest, na katerem je bil spreiet prediog. da se ustanovi zveza slovanskih mest. Ob tej priliki so zastopniki Ljubljane izročili pri-rnatorju dr. Baxi darilo Ljubljane, Doli-narjev kip »Slovenska mati«. Pevski zbor »Glasbene Matice« je absolviral izredno sijajno uspelo pevsko turnejo na Poljskem, od koder je ob tej priliki Ljubljana prejela več pozdravov im zahval. V Ljubljani se je v tem ča?u vršil kongres slovanskih turističnih društev. Veliki župan ie potrdil iz-premenabo pravil mestne zastavljalnice: v smislu novih pravil je župan od'ožil predsedniško mesto, tako da ie odpadlo eno mesto, ki pripade naprednemu klubu, ki ie imenoval na to mesto obč svetnika Urba-sa. Revizijska komisija je predložila svode poročilo, ki se bo pomnožilo in razdelilo med gg. občinske svetnike.
Poročila finančnega odseka
Obč. svet. Tavčar je poročal, da ie bil odobren računski zaključek Mestne hranilnice za 1. 1927. ki izkazuje v dohodkih promet 670.133.175 Din Nadalje je bil odobren naknadni kredit v znesku 1.000 000 Din za zgradbo stanovanjske kolonije na Vodovodni cesti.
Prošnjam stanovalcev III.. IV.. V. in VI. mestne stinovanjske hiše za Bežigradom za napravo okenskih zaves ter obnovo kotlov pri štedilnikih je bilo ugodeno.
Soc. obč. svet Likar ie ob tei priliki grajal, da ie pri vseh zgradbah mestne občine toliko nedostatkov. Poročevalec Tav-čar le nato ugotovil,- da grajani in sedaj popravljeni nedostatki za Bežigradom datirajo še iz časa. ko ie vladala v občini večina g. Likarja (Smeh.)
Stavbne zadeve
Sledila so poročila gradbenega odseka, za katerega je poročal načelnik inž. Rueh. Odobrilo se ie več parcelacij in rešila se je vrsta pritožb Proti izdanim stavbnim dovoljeniem. Večja debata se ie razvila pri točk' o konzerv>2niu rimskega zidu. Gradbeni odsek ie predlagal, naj se rimski zid konzervira in okolica uredj po načrtih profesorja Plečnika. Na medklice obč. svet. Gustinčiča, koliko bo to stalo, ie reagiral poročevalec inž. Rueh. da so neizogibni stroški tako ali tako. ako se zid konzervira in izvede olepševalni načrt ali pa, ako se zid podre in odnese Konzerviranje in ureditev bi stali celo mnogo manj kot podiranje, ker se lv.do dela za popravljanje zidu in druga dela s tem v zvezi izvršila postopoma po lastnih delavcih, dočirni bi odnašanje celega masiva rimskega zidu veljalo preko pol milijona dinarjev.
Obč svet. Potočnik je zagovarjal konzerviranje in ureditev zidu, obč. svet. Gu-stinčič -se- je - izrekel -proti.- na kar ie še obč. svet.. Mthelčič izi^l. .da vztraja pri svojem predlogu, naj se otvori Ulica -rimskih 'egij, da pa odstopa od svoječasnega predloga za odpravo rimskega zidu.
Pri glasovanju je bil sprejet predlog odseka z vsemi glasovi pro-ti 4 glasovom komunističnih in socijalističnllh svetnikov.
Nato ie prevzel poročevanje gradbenega odseka podnačelnik inž. Bsvc. ki je predlagal preimenovanje in nova imenovanja raznih ulic v mestu. Na njegov predVg '"e občinski svet tudi ugodil pritožbi inž. Fr. Rueba, ki se mu ie kot lastn:ku odrekalo svoj stvo gradbenega vodje, ki si ie na Miriu postavil svojo ©nonadstrnpno hišo.
Personalno-pravne zadeve
Sledila so poročila personalno-pravnega odseka za zagotovitev spreiema in za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo.
Občinski svet je nad Ije sklenil inVorpo-racijo pokopališča pri Sv. Križu in Brsnia v mestno občino ljubljansko sporazumno z Ježico. ki ie že pristala na to.
Zdravniku tobačne tovarne v pok., dr. Ivanu Hoglerju, ie cbčinski svet podelil meščanstvo. Sklep je bil v vsej dvorani sprejet s ploskanjem.
V	občinski ag:arni odbor so bili izvoljeni kot člani obč tsvet. Likozar, Turk, Pust. Rožič, Meze, Lovše.
Ker bi bila razprava o naslednji točki dnevnega reda glede povečanja mestne elektrarne bolj obsežna, jo je župan na želijo večine mestnega sveta preložil na torek 20. t. m.
Tržne razmere v Ljubljani
Vzel pa je v razpravo nujni predlog občinskih svetnikov Tavčarja in dr. Jeriča, po katerem nai občin: ki svet izvoli 9č:an-ski tržni odsek za tržne in aprovizaciiske zadeve mesta. Odsek ima pravico, da od časa do časa'zasliši zatsopnike organizacij prod učen tov in konzumentov.
Obč. svet Tavčar je naglašal. da so upravičene pritožbe konzunientov. da niso urejene aprovizacijske zadeve Na ljubljanskem trgu ni pravega reda, za katerega je pot.ebno na eni strani bolj izšolano oso-bje, na drugi strani pa inicijatlva občinskega sveta in drugih prizadetih krogov. Onemogočiti se mora zloraba preprodajalcev in poskrbeti, da pride blago na trg iz prvih rok. V zadnjem času je povzročUa med javnimi nameščenci veliko razburi eni c objava dopisa, ki ga je skonciplral neki mestni uradnik in ki se ga je skušalo podtikati sedanji večini občinskega sveta kot njegov sklep. V tem konceptu so se dol-žili javni nameščenci. da so sami krivi dragi.nie. . ker preveč popivajo in zapravljajo. Hovornik smatra to kot zasebno izjavo ciftičncga uradnika, čemer ie tudi dokaz deistvo, da je na seji znane ankete predsednik to izjavo odlrčno odklonil, vzel tržnem« nadzorniku besedo in označi!, da se večina občinskega sveta s tako izjavo ne strinja. Obč. svet. Tavčar ie ugotovil, da ie bilo skrajno nelojalno od opoziciie. ker je izjavo tržnega nadzornika kolporti-rala v javnosti v taki oblik' kakor da se večina ne identificira z n>o. Življenske razbere IJttbM^nskeigfl prebivalstva se ne <-me io demagnško izrabljati. ?>.rrnn?k i" trebi pr njihovem rešavaniu pozitivno sodelovati.
Obč. svet. Jerič je Povdarjal. da ie treba predvsem skrbeti, da bo trg orimerno založen z živili in dn se bodo cene tvorile svobodno, brez tujih vplivov.
V	nadal:nii debati sta se .obč. svet. G»-stinčic in Likar izjavila za predlog, čeprav
sta izrazila dvom, da bi mogel novi odsek vplivati na tržne cene.
Obč. svet. Zaje je pojasnil stališče mesarjev ter opozarjal na dejstvo, da imajo na trgu stojnice za meso gotovi veletreov-ci, ki samo zlorabijaoj koncesije v škodo pravih obrtnikov in konzumentov.
Tudi obč. svet. dr. Lemež se je izjavil za osnovanje odseka, pri čemer pa ie napadal obrtnike, češ. da nikakor ne gre. da bi jih občina podpirala in d^ se bodo že morali vživeti v duh modernega časa. ki, žal. stremi k uničenju male obrti.
Obč. svet Rebeh je označil stališče obrtnikov. zavračal izvajanja dr. Lemeža ter izjavil, da pozdravlja ustanovitev posebnega tržnega odseka, ker se bo na ta način nudila prilika vsem spoznati, kje je vzrok draginje. Ako se je število obrtnikov
pomnožilo v Sloveniji od 15.000 na 21.000 po vojni, je to najboljši dokaz, da je obstoj male obrti upravičen.
Obč. svet. Rupnik je zavračal dvome, k' sta jih izrazila občinska svetnika GustinčiS itn dr. Lemež nad uspehi novega odseka, zlasti pa izjave inž. Gustinčiča proti zadružništvu.
Obč. svet. Musar se je izjavil za predlog, nakar je obč. svet. Urbančič obrazložil bedni položaj javnih nameščencev ter izjavil svojo solidarnost z zahtevo državnih nameščencev, naj se mestni tržni nadzornik. ki je tako kruto žalil javne nameščence. zamenja za drugim.
Pri glasovanju je bil predlog za osnovanje tržnega odseka soglasno sprejet. V odbor so bili izvoljeni obč. svetniki: Likozar. Rupn k. Sterk, Urbas. Golma.ier. dr. Puntar. Jeglič, dr. Ravnihar in Likar.
S tem je bila današnja seja zaključena. Prihodnja bo v torek ob 5. popoldne.
V redu in disciplini zaključene manifestacije
v Ljubljani
Mučna atmosfera po predsinočnjih dogodkih. — Ponovno protestno zborovanje na univerzi. — Miren pohod po mestu. — Zadrega klerikalnega dijaštva radi postopanja ministra policije. Komunistični poskusi zlorabiti ogorčenje mladine
pevanjem himen sledil razhod v popolnem redu.
Ponesrečena provokacija komunistične mladine
Ljubljana. 13. novembra.
Včerajšnji burni dogodki na ljubljanskih ulicah so bili danes ves dan predmet naj-živahnejšega komentiranja in obsojanja. Za 9. uro dopoldne je bil v pisarni Jugoslo-venske Matice sklican sestanek akademskih predstavnikov, na katerem je bilo po daljšem posvetovanju sklenjeno, da se zvečer ob pol 18. priredi protestno zborovanje na univerzi in nato obhod po mestu. Sinočnji aretiranci so bili dopoldne po zaslišanju izpuščeni, veliki župan pa je pozval k sebi predstavnike dijaštva in jim zagrozil, da bo ponovne manifestacije z oboroženo silo za. dušil.
Zborovanje na univerzi
.
Ob pol 18 zvečer so se zbrali v vseuči-liški avli akademiki, da protestirajo proti včerašnjemu nastopanju policije. Že pred pričerkom zborovanja je bila avla nabito polna, prav tako tudi prostor pred vseučiliščem. Pričakujoč, kako se bodo odigravali dogodki, se je zbrala na Kongresnem trgu množica občinstva, dočim se je postiral večji oddelek policije kakih 60 po številu, pod kostanji v Zvezdi.
Zborovanje je otvoril akademik Iskra, ki je poročal o včerajšnjih dogodkih navajajoč dalje: Ko smo danes intervenirali zaradi brutalnega nastopa policije, se nam je odgovorilo, da nemirov ni izzvala policija.
—	Laž! Doli s policijo! so se razlegali klici.
Ali smo že kolonija Italije, ali bomo klonili pred konzulatom v Ljubljani ali poslaništvom v Beogradu*.
—	Ne! Nikdar ne! Sramota za vlado! Policija nas je naslikala kakor da smo svet anarhističnih elementov, ki ga je treba udu« šiti!
—	Sramota!
Mi bomo naperili proti njej tožbo! Policija je dala napačne informacije velikemu županu!
Drugi govornik jurist K 5 s t e I, nosilec liste Enotne združene napredne omladine, je povdarjal, da j*fe način, kako hočejo zatreti manifestacije akademikov, zločin. Včerajšnji dan je odločen memento, da storimo vse. da nam vrnejo naše akademske svoboščine
Značilna izjava klerikalnih akademikov
V imenu klerikalne akademske omladine je g. Anton Hrrbovšek podal izjavo, v ka* teri je rečeno:
Slovenska katoliška akademska omladina, izjavlja svoje globoko ogorčenje, da je policija pri popolnoma dostojni in vzor« ni manifestaciji brez zadostnega razloga prekoračila svojo uradno oblast. Zato
1.	zahteva, da se eksemplarično kaznuje« jo organi, ki so na tako nezaslišan način kompromitirali pred nami in pred svetom našo javno varnost;
2.	zahteva, da nAtranje ministrstvo pre« išče, ali so policijski nadsvetnik g. Mlekuž in njegovi podrejeni policijski organi delali po naredbah, ki so jih prejeli;
Iz te izjave je videti, v kako globoki za« dregi se nahaja klerikalno dijaštvo radi ukrepov klerikalnega ministra. Nesporno je pa tudi, da vlada med mnogimi akademiki SLS veliko ogorčenje proti dr. Korošcu.
Zadnji govornik akademik K a r a d j o 1 e je predvsem osvetljeval stanje kako se godi Italijanom pri nas, ki se gibljejo, kakor bi bili tu doma. V Šibeniktt se je ravno te dni moralo zagovarjati 8 omladincev pred porotniki, ker so ob priliki podpisa nettun-skih konvencij demonstrirali na ulici. Istočasno se je v katedrali, pela slovesna maša v italijanskem jeziku. Dobro je. da akademska omladina manifestira, a še bolje je, da delamo v narodu za naše ideale.
Končno je bil podan referat o današnjih razgovorih zastopnikov dijaštva pri velikem županu, kjer so se postavili na stališče, da se danes ne sme vršiti noben demonstracijski odbod, ker bo drugače policija, ojačena z orožništvom brezobzirno navalila na ma-iiifestante in jih razgnala.
Izpred univerze Je sklenjena povorka akademikov krenila čez Kongresn' trg proti Selenburgovi ulici kjer so stražniki medtem 'e zaprli prehod. Manifeštanti so pred kor-donom zapeli himno, nakar so jraorili bučni vzkliki za zatirane brate. Končno je policija dovolila pohod skozi VVolfovo ul pred magistrat, na Mestni trg, nazaj čez Čevljarski most po Turjaškem irgv in Gosposki ul.. kjer je po ponovnem manifestiranju In pre-
Ko je okrog 20. vladal na ljubljanskih ulicah že popoln mir, je izza Ranzingerje« vega skladišča prikorakala mimo glavne« ga kolodvora v mesto skupina kakih 40 mladičev, katerih večina ni prekoračila 18. leta. Z rdeoo zastavo na čelu so mladiči vzklikali proti monarhiji, buržoaziji, soci« jalistom in na čast sovjetski Rusiji. Ob« enem so delili hektografično razmnožene letake, kakršni se zadnje čase prav cesto širijo posebno po predmestjih.
Ko pa je pred vhodom v Miklošičevo uli« co prihitelo mladičem nasproti več stražni« kov, se je skupina bliskovito razpršila na vse strani. Zastavonoša je nejunaško odvr« gel rdeči prapor sredi ceste in pobegnil. Po« zneje so se ostanki razpršene skupine zna« šli zopet v Šiški, kjer pa jim je bila vnovič onemogočena vsaka provokacija, s katero so hoteli kompromitirati resnost včerajšnjih in današnjih akademskih manifestacij.
Konfiskacija Slovenskega Naroda
Včerajšnji Slovenski Narod je bil kon-fisciran radi citatov iz govora posl. Šavliča v seji Narodne skupščine. Pod sedanjim režimom tore.i niti poslanski govorj niso več varni pred konfiskacijo, akoravno jim zakon garantira imuniteto! Uprava Slov. Naroda ie takoj priredila drugo izdan.ie.
SLS in tobačno delavstvo
Prihodnji četrtek, 15. novembra t. 1., se sesta-r.ejo v Beogradu ravnatelji tobačnili tovarn iz vse države. Med drugim bodo obravnavali tudi vprašanje pravilnika za tobačno delavstvo.
Že sama ta kratka vest otvarja prebridke spomine na socijalno vprašanje, ki bo menda po svoji posebni krivičnosti edinstveno na svetu. Tobačno delavstvo pripada namreč pri nas državni upravi monopolov, torej državnemu gospodarskemu podjetju, ki daje državi glavne vire njenih dohodkov. Po nedavno obja-vljeai statistiki je baš tobačni monopol oni, ki do-naša milijardne dohodke. Vpričo takih dohodko-v bi bilo pravično kakor naravno, da država pri tolikšni rentabilnosti upošteva tudi svo-jo delovno moč in da primerno nagradi sodelujoče delavstvo.
Ravnanje uprave monopolov s tobačnim delavstvom pa kaže, da se tu postopa drugače, neso-ctjalno. Uprava monopolov postopa s svojim to-bačroim delavstvom v socijalnem ozi.ru tako, da je pravi kandal. Itak slabo plačano delavstvo je skrajno slabo preskrbljeno za starost, a pokojnine so tako malenkostne, da niti zdaleka ne dosegajo onega, kar je dajala stara mačehovska Avstrija.
Ta krivica, kd obstoja v naši državi že polnih 10 let via facti, naj se sedaj spremeni v trajni in .pravno ut rje ni sistem. Nesocijalna starostna preskrba naj se .trajno uzakoni in vse želje, prošnje, moledovanja in zahteve tobačnega delavstva, ki si po 30, 40-letnem trdem delu poželi mirne dneve na večer življenja, naj splavajo po vodi?
Ni dolgo tega. ko je beograjska »Politika« poročala o presunljivi delegaciji tobačnih delavk s Sušaka. Minister financ ji je poikazal vrata z besedami: Pojdite kamorkoli, jaz vam ne vem pomagati! Bile so to upokojenke, ki so prosile, na! jim svobodna Jugoslavija da vsaj ono, kar so imele ped staro Avstrijo v zlatih kronah. Podobno se je godilo spomladi ljubljanskim toba&nrn upokojenkam, katerim se je dr. Korošec skrival, kakor da so ga hotele oropati!
Na isti poti so tobačni delavci, katerim bo po vsej priliki režim na pragu zime odkloniš ono, ka>r jim je dajala Avstrija v zlatih kronah. In, bogme, to že v Avstriji ni bilo mnogo. In t ud-, preneseno v primerne dinarske zneske ni mnogo, 5e dolgo ne toliko, da bi zadostovalo za nai-skromnejše mesečno preživljanje. Kleroradikalni režimi poslednjih let so se postavili na stališče, da svojemu narodnemu tobačnemu delavstvu ne gre prisoditi onih plač, ki jih je dajala bivša Avstrija in da mu do doveli, ako mu milostno vrže na stara leta mesečno miloščino 250 Din!
Zato mi s tega mesta ponovno apeliramo, to-pot pa ne na režimovce kot take. ampak na tobačne ravnatelje. Naj se vendarle poskušajo v mislih vživeti v položaj tobačnega delavca in -naj dvignejo pri monopolska upravi svoj glas. Nai se postavijo na stališče pametnih gospodarjev, ki vedo, da bo I« takrat njihov obrat dobro uspeval. če bodo delavci vsaj v glavnem zadovoljni Danes imajo vlado v rokah tisti, ki so se vedno cedHl samih obltab tobačnemu delavstva Pred-sedirffcu vlade Je treba s prstom migniti, pa mora iti. Ce pa drugače ne gre. naj udari s pestjo fn prisili upravo monoklov, da spoštuje vsaj naj-primitivneiše dolžnosti človeškega sočutja in ljubezni do bližnjega, katerim bi moral katoliški duhovnik dr. Korošec dati prednost pred vsemi drugimi ožini.
Gorenjcem!
i kraji in ljudje
Ljubljanski oblastni odbor Se predložil oblasti skupščini v potrditev orončun 1928/29, ki ne bo prizadel le enega stanu, marveč ogroža obstoj vseh kmetov, obrtnikov in delavcev Proti takemu načinu <b-davčenja že itak preobremeni enega slovenskega ljudstva se mora dvigniti vse podeželje Obenem je potrebno, da se ljudstvo podrobno pouči o katastrofi, katero mu pripravlja ljubljanski oblastni odbor. Narod mo a izvedeti odkod in na kak način se to vrši.
Kmečke, obrtne kakor tudi delavske or-ganLzacije na Gorenjskem so se dogovorile, da skličejo v ta namen veliko zborovanje, na katerem bodo odločno protestirale proti krivični obremenitvi delovnega ljudstva na deželi To zbor o vami e se bo vršilo dne 25. t m. ob 3. popoldne v veliki dvorani Zdravniškega doma na Bledu Govorilo bo več kmetskh. obrtnih in delavskih zastopnikov, navzoči bodo tudi državni in oblastni po-lanci. Dolžnost veže vsakega Go-rerejca-davkoplačevalca, da se udeleži tega zborovanja in tako odločno in javno izjavi, da Gorenjci ne zmoremo več take obremenitve. — Sklicatelja Ivan Ažman in Josip Ambrožič _
Malo več socijalnega čuta z orožniki!
Pod tem zaglavjem je »Jutro« 1. t. m. prineslo članek, ki kritizira nezdrave razmere v orožniškem staležu. Članek ie opravičen. Urinila se je v petem odstavku pogreška pri prenosu iz izvirnika v tem, da je stilizator zamenjal izraz »na lastne stroške« z »ne brezplačno«, kar bi utegnil kdo razlagati, kakor da morajo orožniki, če jih zovejo zaradi prošenj na dopust k četi, za tamošnje Spraševanje plačevati še kakšne takse. Mišljeno je pa, kakor je tudi razvidno iz celega teksta, da se mnogokrat pred rešitvijo prošnje za dopust vrši brez potrebe neko izpitivanje pri četi, orožnik ima vsled tega potne stroške, potem pa še ne dobi dopusta.
G. komandant tukajšnjega orožniške-ga polka je poslal k »Jutru» oficirja s pozivom, naj uredništvo izda pisca, sicer da bo tožil list. Ne razumemo, kako more kdo pričakovati od dostojnega lista, zlasti pa v takem slučaju, da mu bo izdal informatorje, ki se morda niti zavedali niso, da se bodo informacije uporabile.
Še manj pa razumemo in to obsojamo in bomo iz tega izvajali konsekven-ce, da se vsled notice v listu kaznujejo brez dokazov nedolžni ljudje. Z ozirom na nepravične odredbe s premeščanjem orožnikov, izjavljava po izvršenem izvidu s častno besedo, da niti ena za članek potrebna informacija nima najmanjše zveze s štabom oziroma osobjem v Ljubljani. Misliva, da se nama, mora to verovati.
Žandarmerijska komanda naj se zaradi naših člankov ne razburja. Orožnik nam ie pred vsem človek, ki ima pravico do pravilnega ravnanja. Nam orožnik nj odiozna ličnost, kakor kje na jugu. On nam ie brat in ravnopraven. Vrši važno administrativno vlogo. On ni ne stroj brez srca in krvi. pa tudi ne lutka brez živcev in časti. Mi smo z orožni-štvom in zlasti tudi njegovim oficirskim
zborom vedno dobro izhajali in cenili
__
X
h
DX!
3X1
o
Smeh! Novost! Senzacija! Smeh!
Najboljše se boste zabavati in od srca nasmejali, če si o-gledate temperamentno
Any Ondro	^
v njenem najnovejšem šlagerju
i IMli"2
..................................................... v
S^u Pikantno! Šarmantno! Dražestno!
Godba pomnožena s saksofonom in jaz z orkestrom!
X
Predstave ob 4., pol 6., pol S. in 9. uri.
Telefon 2121
ELITNI KINO MATICA
XG
X
3X
njihovo važno in ne ravno lahko nalogo.
Zamerili pa smo neodpustljivo malo-brižmost visokih orožniških komand za socialne razmere orožnikov in orožni-ških upokojencev. Ce bi gospodje v Beogradu, ki se odlikujejo po energiji v mnogokrat pretirani strogosti, le del te energije porabili za ureditev raznih gmotnih vprašanj, ki tarejo orožnike, bi mnogo lažje šlo in bi bilo manj razočaranih in ozlovoljenih. Čemu šikane, ko so gmotne razmere tako žalostne, da bi priporočale, da vsaj praksa olajša orožnikom življenje? Nismo proti strogosti, a obzirnost in uvaževanje vseh težkoč ie na mestu.
0'ražništvo ie del državne administracije, niti »Jutro«, niti poslanci si ne pustimo vzeti pravice, da se zanj zanimamo.
Dr. Gregor Žerjav, dr. Albert Kramer.
narodna poslanca.
Sijajen shod KDK na Prevaljah
Kljub temu. da se le za U. t. m. napovedani shod KDK na Prevaljah začetkom tedna zarad; pričakovanih zad žkov moral odpovedati in se ie ta odpoved preklicala šele dva dni pred shodom, ie b;l shod za tukajšnje razmere naravnost sijajno obiskan. Zbralo se je nad 300 mož in fantov: med njimi ie bilo blizu sto socialistov. ki so se za ta shod že dolgo poprei zanimali in o ganizirali. Začetkom shoda so bili socialisti celo v večini in ie bil za pred^dnika zborovanja izvoljen eden izmed njihovih voditeljev, g. Lovro Kuhar Socijalistična večina oa ie kmalu splahnila ko so pričela polniti dvorano pristaši in prijatelji kmetsko - demokratske ko^iciie Prvi je govoril poslanec g. Ivan Pucelj Njegova, nad eno uro trajajoča izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem Ravno tako sta žela mnogo odobravanja govora gig. dr. Pivka in dr. Kuikovca Končno se je priglasil k besedi socija'istič-ni oblastni poslanec Vinko Modemdorfer Zborovalci se kar niso mogli načuditi objektivnim izvaianjem g. M6de'fdorferja. ko je ponovno hvaHl poštenost dobro voljo in delovanje navzočih poslancev KDK.
Resolucija, ki so io socijalisti predlagali, je bila po prelogih poslanca Ivana Puclja mestoma izpremenjena in kot taka soglasno sprejeta.
Shod ie potekel tako mimo tn dostojno, da so naši koroški rojaki nanj lahko ponosni. Prav posebno ponosni in zadovoljni na «o lahko naši poslanci, k1' so si pridobili srca vseh navzočih ?n « tem omogočili nadaljnii rza*nah gib^nia Krnsko de-mok-atske koalicije v Mežiški do'ini.
Enako lepo ;n dostoino je poteklo tudi zborovanje v Vtr^enici.
f-
Vam'te ** rared ftrlatico!
Epidemija škrlatice grasira letos nenavadno močno tudi v pokrajinah države in precej občutno tudi v Sloveniji. Posebno velike dimenzije ie zavzela v Zagrebu kjer so zaprte vse šole. V pouk ljudstvu za ob-amibo proti škrlatici nas prosi ravnateljstvo šole narodnega zdravija v Zagrebu za objavo naslednjih nasvetov:
škrlatica razsaja neusmiljeno in redči mladež Zagreba in mnogih drugih kraiev Širi pa se edino zaradi neooučenosti in brezbrižnosti staršev v higijenski vzgoji svojih otrok.
Prav;la, da sebe in deco obravorunermo pred škrlatinko in njenimi posledicam: (glu-hostjo, gluhonemostjo, bolestjo srca in ledvic), so enostavna ter i:h hhkn vsa1' otrok in vsak roditelj izvaia v življenju.
Škrlatica je bolezen v vratu ki jo povzročajo strupene klice, nevidne s prostim očesom, nahajajoče se v grlu. goltniku in nosu vsakega človeka, ki je obolel na škrlatici. Razširjajo se s kašliem, glasnim razgovorom, poljubljanjem in na sličen način. Klice škrlatice se nahajiio v vratu tako dolgo, dokler traja vnetie v omenjenih mestih, — dokler bolnik kašlia. To lahko traja 6 ali več tednov zato je bolnik nevajen svoii okolici, dokler kašPa in je Pri tem vseeno, ali se je bolnik že olutrl ali ne. Upoštevajo naj se naslednje varnostne mere:
Rosni dih iz ust je opaseti in en?.ki vsi predmeti, na katere je ta rosa laila T?ko je nevaren tudi zrak v bl-rn' boln'kt roke v katere je morda bolnik z~jk'išeli pr-krvalo. stoli. miza. t).is:eli. U ka*ero je pri kašljatru lahko legla rosa. ki se raz-Iivr oči ust en meter naokrog Poseb.n nevarni pa so predmeti, ki iih ie boluk i-mel v neposredni bližini ust: svinčniki, igračke robci, brisača in d-tigo Pravilo bodi: Va-
Kulturni pregled
Narodno Gledališče v Ljubljani
Liiihlian^lia drarra ZaPftpk "b 8 zvpppr. Sreda 14.: Sannv. tete, strici itd. C. Četrtek 15.: Zaprto.
I i«Mian«l<a opera Začptek ob 20. uri. Sreda 14.: Zaprto. Četrtek to.- Tosea. Izven.
Mestno gledališče v Celju
Sreda 14 nov oh 20.: »Geisha« Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Ope retne cene.
Mariborsko «r'eda»>?če
Začetek ob 8. zvečer, ^roda. 14.: *Geiša». Gostovanje v Celju. Otrfpk. 15 • rKonjederkaa. Gostovanje ge.
Hansi Niese. rvio' h- ">vi' avtomobil:sto> Gostova.iip T7nns; Vipse
«Tosra> v Ptibfjanski operi Jutri, v četrtek. se po:e v ljnhlionski oo^ri Puccinije-v? op»'ra «Tn?(ar>. Naslovn.. uhgo po;« grs. Zinka Vilfan Kunčeva. Od nj-e moremo pričakovati. da nam bo dala v vsakem pogledu izvrstno «Tosco». Ulogo Cavaradosija poje prvič gosp. Marčec, novi tenor naše letošnje operne sezone, ki z lahoto obvlada višine, s^^rpio poje gosp. Primožič, ki je v tej ulogi
z velikim uspehom že parkrat gostoval na našem odru. Epizodno ulogo cerkovnika poda v priznani dovršenosti gosp. Betetto. Predstava je izven gledališkega abonmaja.
«Fany. tete in stricb se uprizori v ljubljanski drami v sredo za abonente reda C. Ta uprhooritev dela bo najbrže zadnja.
<Ob'akH na mariborskem edrn. Prihodnja premiiera v Mariboru bo Kvanilova lirična drama v treh dejanjih cOblakb v režiji gosp. J Kovica. Dramaturg in pisatelj J. Kvapil je imel pred leti z *Oblakb zelo lep uspeh. Pridobil si je s tem delom veliko literarno nagrado češke akademijp znanosti in umetnosti. Za Kvapilovo 60ietniro. ki jo je slavil letos, so v pragi ponovno uprizorili -Oblake^. — Glavni ulogi bosta igrali pri nas gdč. Kraljeva (gledališka igralka) in gosp. Rakuša (semeniščnik).
Bnrirtfceafer v 7a-r«bn V Zasrrehu po h »Mpti »r?Vr"' ^im-fe1^ Piir<rtbentpr ^ ,norpdiv Ima tri Vratne- PpbVvo trnrr^ diio fGvge" in nie»ov prstnn* Lesfin^vr ^Minno v. Barnhelm, ter Ibsaore «Struho-ve-5>.	.
Beograjska opera ima r.a sporedu: Dvora-kovo «-Rusalko>. Purcinijevo <fTosco>, Glazu-nova balet «Ravmonda3>, drama pa igra: Langerjevo «rPeriferijo». Ogrizovičevo «Ha-sanaganicoj. in Sbakespeareovega «Beneškega trgovca>.
ruj se rose, ki pri izdihu ali kašlju prši iz ust drugega, pa naj bo bolan na škrlatici alj ne! Navadi sebe. svojce in vso svolo okolico, pred vsem otroke, da pri kašljanju tn kihanju stavijo na usta in nos robec. Na ta način se ne bo okužji zrak okrog bolnika in tudi ne predmeti v sobi. Ljudi, ki kašljajo in kihajo, ne da bi si stavili robec pr&d usta. izbegavaj kot antisocijalme in nekulturne elemente!
Osobito pazi nase na takih krajih, kjer lahko nastane gneča kakor: na tramvajih, v vlaku, na zborovanjih, v javnih lokalih, brivnicah, šolah in drugod. Obvaruje se na vsak način, da ti ne bo mhče kašljal ali dihal v lice
Da telo postane odporno proti klicam škrlatice, je potrebno cepljenje, ki varuje človeka pred epidemijo najmanj dve leti. ako se točno izvede Po izkušnjah ameriških, francoskih in ruskih zdravnikov. Je brez opasnosti in ea vršijo vse državne mestne in občinske zdravstvene ustanove. Dokler traja epidemija v vašem kraju, ne puščajte otrok preveč od hiše in varujte da ne pridejo v dotiko z drugo otročadjo. Cim pa se pojavijo znaki obolenja, pošljite otroka takoj v bolnico. Starši, ravnajte se po teh malih pravilih in poučite svoje otroke! Izpolnite to na videz malenkostno, a v resnici veliko roditeljsko dolžnort. Pri škrlatici ne igra vloge usoda, marveč nevednost in nepoučenost.
Napad na tovorni vlak
Pragersko, 13 novembra
Železniška proga Prageisko-Ptui ie zadnje čase stalno ogražena od nevarne vlomilske in napadalske tolpe ki so io železniški uslužbenci že večkrai opazovali, kako je prežala na mimoidoče vlake. Ti sumljivi elementi so poskusili že nekolikokrat napasti tovorne vlake in jih opleniti, kar oa se iim ie doslej vedno izjalovilo.
Železniška uprava je zaradi tega prosila policijo za stalno spremstvo v vagonilh na tej progi. Zlikovci pa se tudi tega nadzorstva niso ustrašili in so včeraj ponovno napadli tovorni vlak. Napad so izvršili pri postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Bilo je okrog 10 napadalcev ki pa so pobegnili. ko so zaslišali streljanje policijskih organov, ki so napadalce pravočasno opazili.	._
Jadi in nevolje Beograjčanov
Beograd, v novembru
Več ali manj so sedaij vhi jezni in nezadovoljni. Pa saj imajo zato tudi dovolj vzrokov. Ni Še dolgo tega, ko so jih hoteli siioma in to kar na hitro »civilizirati«. Odrejen je bil dan, ko se ni več smelo pljuvati po beograjskih ulicah. Pa so se zigražali: kam pa naj pljujemo, za Boga, ali v robec ali žep? Kakšna Pa je ta svoboda, če še pljuniti ne smeš, kamor hočeš. Ali smo se zato borili? Sploh je čudno. G Neddjkoviču je dovoljeno, da pljuje na Hrvate in vse prečane :n ne bo se mu skrivil niti las na glavi, (če ni že plešast), — mi svobodni meščani prestolni-ški pa naj plačamo 150 Din globe za vsak pljunek? Toda — kaj bi se ženirali, ko je Pa oko higijene zasačilo celo bivšega ministra, da ne spoštuje običajev civiliziranega sveta In kdo more zopet njemu zameriti? Saj kronisti beležijo, da so še ministri knjaza Miloša, ko so se vozili v svo-iih kočijah po Terazijah. š;ed li svoje robce in se zadovoljevali z dvema prstoma.
Jezni so Beograjčani tudi n3 občinske očete, ki so iim obljubili javne telefonske govorilnice na beograjskih ulicah, pa jh še vedno ni m ni. Pa kolika bi b;!a to olajšava za vse ljubavnike. koliko manj opasnosti, če se lahko dogovoriš za majhen sestanek ne da bi se bal neljubih presenečenj že kar pri teiefonu.
Na Kalemegdanu je za občinstvo odprt novo urejeni del Darka Lepo ie urejen, a začudili se boste, da ne vidite bogve koliko obiskovalcev, dasi prekrasno jesensko vreme vabi t;a na sprehod. Vzrok Drazno-te je tu iskati v globokem moralnem čutu naših lepih dam. So namreč ti p-ek!:cam občinski očetje Dostavili baš v ta novi del parka slovitega Meštrovičevega »glasnika«. Golega, zamislite! In zdaj vse mame branijo svojim hčerkam, da ne smejo e!edati tega »čudesa«, čeprav stoji na tako visokem podstavku, da se ie zlil z modrim nebom in se spkh vidijo samo konture bronastega pohujšljivca. Treba mu ie zavidati na njegovi samotn: višini. Vsaj ne more gledati vseh grehov, ki jih delamo Jnevno na račun mode
Te dni imamo veliko Šolsko in modno afero Direktor ženske gimnazije ie prepovedal dijakinjam barvati si ustn.ee. 'e-piti šminko na lica in si pipati obrvi. Nastal je revolucijon in naše gi.mna.ziistke m v dopisih na novine povedale direktorju..
da }e barbar in nasilnež, ki se meša v stvari, katere ea ne brigajo. Ena od užaljenih mu je napisala, da naj ostane čevljar pri svojem kopitu. »Kadar sedim pri svojj modistinji in pri svojem frize;jd. ne zahtevam od njih, da me inform rajo o aoristu, integralu in o Napoleonovih podvigih; kadar sem v Vaši šoli, si pa prepovedujem, da bi mi delali toaletne predpse ter kontrolirali, kol ko ruža naj si nama-žem na ustnice.« Ubogi direktor jih je dobil po glavi, da bo pomnil. Toda bil je nekaj časa zelo korajžen in govorilo se je. da ministrstvo prosvete na vso moč podpira njegovo sveto vojsko proti pohujšanju in nemorali. Vse oči so bile abrniene v hišo, kjer stoluje g. Grol in upravlja Pašo pedagogiko. Zdaj pa zdaj se bo prosvetna uprava solidarizirala s strogim direktorjem ter njegovo odredbo raztegnila na vso državo, zlasti, ker živimo v ča>ih, ko je šef vlade mož najčistejše krščanske morale. Pa je prišlo drugače. Objavljen je bil razpis ministra prosvete direktorjem, toda nič o rougeu. nič o šminki, temveč priporočilo tn me beograjske plesne šoie. ki prireia prav vesele dancinge in drjge prijetne zabavs' Tableau. Sedaj Beograjčani mnogo ugibajo o prosvetnem orj.gramu »katoliške visde« g. Korošca ter se vprašujejo, je li morda priporočanje plesnih šol šo;ski m;ad:ni programatična i -č-ka SLS. ki jo je hotel uveljaviti g. Korošec v teh težkih časih, da bi bilo nar >du veselejše pri srcu . . .	!zis
Diničeva afera
Afera z dobavami Dragoljuba Dinida se je po razkritjih direktorja novosadskesa »Vidovdana« g. Dobrosava Jevdjeviča začela »pojasnjevati« s popravki in izjavami posamezmh. v Jevdjevičevem pismu navedenih osebnosti. Prizadet se čuti komandant kraljeve garde general Petar Zivko-vič, dasi ni v Jevdjevičevem pismu izrecno omenjen in dasi je v naši armadi več generalov z isiim imenom Po svojem zastopniku, odvetniku Jovanu Todorovidu. je general Petar Zivkovič postal »Politiki« naslednji popravek:
— Divizij ski general g Petar R. Živko-vič ni nikoli dal pisma g Diniču. da bi ga nesel v Pariz tovarnarju g. Louisu Bregue-tu, katerega vobče ne pozna, še manj pa. da bi bil imel kakršnekoli zveze z g. Di-ničem. Toliko, kar se tiče osebnosti generala g. Petra R. Zivkoviča. a z vloženo tožbo bosta pisec inkriminiranega članka in uredništvo imela priliko povedati, ali se citirani pacus nanaša na mojega klijenta. —
Z daljšo izjavo se ie v »Politiki« oglasil tudi g. Svetislav Hodjera, ki hoče vso zadevo prevrniti na politično plat in navedbe g. Jevdjeviča predstaviti kot gonjo od strani — protisrbske fronte . . .
Dve nesreči v zagorskem okolišu
Za2orje, 13. novembra.
Tekom zadnjih dni sta se prigodili pri nas dve nenavadni nesreči, ki sta vzbudili splošno sočustvovanje prebivalstva. — V soboto popoldne so se otroci igrali na »šohtu« in sem-ntja prerivali rudniške vozičke. Po neprevidnosti so povozili dveletno hčerkico rudarja Škrbajnarja. Dekletce je močno zadeto od rudniškega vozička obležalo takoj nezavestno. Z umetnim dihanjem so jo ljudje, ki so prihiteli na Pomoč, sicer zopet spravili k zavesti vendar je dekletce kljub zdravniški pomoči še isti večer podleglo poškodbi. Za starše je to silno krut udarec, ker sta izgubila ljubljeno edinko.
Na Martinovo nedeljo se je primerila druga nesreča. Rudar Jože Vodenšek, doma iz Št. Jurja pod Kumom, in hišnik Gro-bušek iz Trbovelj sta se odp:avila v Jaz-me v občini Št. Jur, da prevzameta na-kupljeni kroorpir. Na povratku sta se oglasila v Boriškovi gostilni v Šklendrov;u ter se okrog 18. v gostem mraku napotila skozi Šklendrovski zraben proti domu. V bližini tkzv. Purgerijske žage, kjer je cesta ozka in nezavarovana, je Vodenšku naenkrat zmanjkalo tal in se je zakotalil po strmem bregu navzdol p.oti potoku. Prestrašeni spremljevalec Grobušek je kmalu £ačul iz prepada žalostno klicanje na pomoč. Vodenšek je kakih 7 m nad potokom p/iletel na skalo ter si zlomil obe noga pod koleni. Grotušek sam mu ni mogei ^omagati. Pohitel ie v Trbovtie in se vrnil rkrog polnoči z vozom in reševalci na kraj nesreče. Previdno so se spustili po stTirini navzdol, kjer je ponesrečene ležal ves obupan, ihteč po rešitvi. Nesreča pa je hotela, da je pri reševanju padel na isto skalo tudi Grobušek in si z omrll roko ter se po-škrdoval tudi po glavi. Trud reševalcev ie bil brezuspešen, zatorei je eden izmed rešiteljev šel klicat pomoči v Boriškovo gostilno. Še le ob dveh zjutraj so po težavnem delu spravili ponesrečenca iz prepada in ga odpe'iali v trboveljsko bolnico. — V.-čkrat ie že bile županstvo v Št. Jurju opozorjeno, da zavaruje cesto. Naj bo ta nesreča zadnji opomin!
in mislite že sedaj na stare dni in zato se pobrigajte, da boste imeli v svojem domu vedno solnčno svetlo» bo ter kupite ALADDIN SVETIU--KO, ker je svetloba ALADDIN SVETILJKE trikrat večja od druge svetilike. Nudi čisto belo, solnčno svetlobo 80tih sveč. Potroši samo tretjino gorilnega materijala kakor druge svetiljke, ker sveti s 94% zraka in samo 6% petroleja, brez vonja, dima, saj in šumenja. Ni je treba pum pati in predgrevati. Ravnanje ž njo je tako enostavno, da se jo lah: ko celo otroku zaupa. Brezplačen opis pošlje
Gen. zastupstva ALADDIN BARZEL D. D. SUB0TICA
/
Čuvajte se slabih ponaredbl
Izpremembe v šolski službi
Beograd, 13. novembra.
V	stalno državno službo so z ministrskim odlokom sprejeti naslednji bivši kon-traktualni učitelji: Golja Anton v Ojstrici pri Dravogradu. Petrič Marija v Slivnici pri Celju, Penko Pavla v Lazah pri Starem trgu, Blažej-Kordeš Anica v Prevaljah, Prešel Angelj Miroslav na meščanski šoli v Ljutomeru in Vadnjal Tomšič Ana na Hurnu. V kratkem bo podpisan ukaz o nadaljnjih imenovanjih.
V	d.žavno službo so sprejeti naslMnii učitelji, ki so v jeseni odslužil' kader ki rok v vojski: Franc Kotnik v Središču ob Dravi, Ambrož Martin v Vit?nju, Ju: o To-mažič v Ribnici na Pohorju, Andrej St-j-fanciosa pri Sv. Štefanu srez Šmarje pri Jelšah, Ferdinand Majnik v Jezer: kem, srez Kranj. Jože Stopar v Pertoči. Hari Zoltan v Gederovcih. srez Murska Sobota, Lojze Zupane v Štrekljevcu, srez Črnomelj, Juriij Vreže v Cadramu. Janez Knol v Fari vasi, srez Kočevje.
Ostavko na državno službo so podali naslednji učitelji: Kekec Anton v KrupTiv-niku, srez Murska Sobota, Kokolj Miroslav v Lokovici, srez Dravograd in Berta Mat-ko v Tržiču.
Stalnost v državni službi je priznana učiteljem: Josipu Tomažiču v Tiniah. Ru-perti Hafner v Remšniku. Vilmi Kapca v Kapci. srez Dolnja Lendava in Marjeti PoTiik v Selih pri Hinjaih.
Ukazno so napredovali: Ciril Pregelj v Celju. Miroslav Trost v Kočevju. Stanislav Rogl v Boštanju in Anton Musek-Serbec, učit. v Sv. Vidu pri Ptuju.
DIŠAVE SLON
Žrebanje razredne loterije
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljub* Ijani objavlja, da so bile daues dopoldne v Beogradu izžrebane sledeče srečke:
40.000 Din št. 74.647;
10.000 Din št. 92.712;
4.000 Din št. 58569;
2.000 Din št. 533, 11.712, 18.244, 25.099, 26.189, 21513, 31.074, 31 195, 31.853, 33.561, 34.851, 35.702, 36.500, 41.202, 42.734, 44.730, 44.943, 46.244. 47 731, 50.282, 56.447, 56.565, 56.891 58.757. 60.365, 67.303. 72.639, 73.397, 73.621. 73.794. 74 794. 81.832, 81.985, 83.471, 83.744, 85.585. 86.245, 86.867, 90.380. 91.630, 91.748, 93.943, 96.650 97.185, 97.320, 1( .273, 105.818, 109,573, 112.853, 115.635, 117.833, 121.917.
Osiješko gledališče proslavi stoletnico rojstva Leva Tolstega z dramntizirauim 10-manom *Ano Karenino> v prireditvi režiserja Sibirjakova._
Koncert »Ljubljanskega -Zvona" v Ljubljani
V ponedeljek, dne 12. t m. se je vršil prvi letošnji samostojni koncert pevskega društva ^Ljubljanski Zvon», ki ga že jako dolgo vrsto let uspešno vodi pevovodja g. Zorko Prelovec. Zbor, ki je pošel iz najpreprostejših postankov, more gledati tekom svojega društvenega 231etnega delovanja že na svoj 55. koncert in je torej vršil in še vrši važno kulturno delo. Znal si i^e prisvojiti svojo stalno publiko, ki s toplim zanimanjem sledi njegovemu razvo u in s katero ima popoln kontakt na svojih vsakoletnih konrertih. Poleg fega utira pot naši sodobni zborovski glasbi med širšo publiko, kateri ne more seveda kar na prvi mah nu-ifti nainoveiši,, in morda naikarakteristiS-ne-.pi1-'. nhpnem on mite^jp razumljivi^ mo 'prnih zborovskih skladb, temveč se ome aje na zmerno moderne zbore srednio po težkoče. Ni mi treba še posebej povdarjati. da z listom <rZborb še osobito pospešuje razvoj zborovskega skladanja Pri tem pa seveda tudi ni mogoče zanikati, da na bolj izbirčnega in razvajenega poslušalca spored, kakor ga je nudil zadnji cZvonov* koncert, ne more napraviti posebnega, globokega vtisa. Za to je večina petih skladb premalo
zanimivih in sodobnih. Eiinole Lajovčev že znani cPles kralja Matjaža* in Adamičeva nova cPred spanjema preneseta tudi najstrožjo kritiko.
Pevski zbor je nastopil v dokaj močni zasedbi okroglo 90. članov. Odlikuje se predvsem ženski zbor. pri katerem je opažati posebno zvočne soprane. Moški zbor je morda manj kompakten ter vpliva bolje pri mešanih zborih, kot pri samostojnih nastopih, kjer zveni preveč monotonno. Večina izvajanih skladb je izšla v <rZborih», žal pa jih med njimi ni najti dosti, ki bi imele večjo notranjo vrednost ter so večinoma zložene v poljudnem, starinskem slogu, z več ali manj (večinoma več) obrabljenimi melodičnimi in harmoničnimi sekvencami. Zbor jih ie pel vzorno naštndirano, enotno in dokaj čisto v intonaciji. Pri konrertu je sodeloval tudi g. J. Retetto. ki ie prinesel dve doslej še nepoznani in neobjavljeni pesmi dr. J. Ipavioa — gotovo najpomembnejša samospeva tega večera, ki dihata posebno, občuteno toplino in zaslužita da sta objavljena. O Betettu samem kot pevcu je odveč govoriti; še celo nalpreprosteiša popevka dobi v niem ;zcro-nepa interpreta _ in to ie mnorro. Nasproti T pa viru sta tudi novejši skladbi St Premrla (Čudeži) in R. Savina (Maskerada) bledi in nekompaktni.
Pri klavirju, oziroma harmoniju sta spremljala posamezne točke (v kolikor niso bili a rapella zbori) gg. kapelnika H. Svetel in A. Neffat z inteligentno diskretnostjo. Kombinacija klavirja in harmonija je sicer nemogoča, toda v pomanjkanju koncertnih or-
gel je moral pevovodja pač seči po tem zelo nezadostnem nadomestilu. Sicer pa dotične skladbe tudi z orglami ne bi bile dosti zanimivejše, ker jim manjka originelne inven-cije.
Koncert je obiskalo dokaj lepo število za-nimancev, katerim je razvoj (Ljubljanskega Zvona> pri srcu, in ki je vse točke nagradilo s toplim aplavzom. To društvo dejansko zasluži pohvalo za svoje neumorno, toplo in koristno kulturno delo, ki naj ga še nadalje z največjim uspehom vrši. Pevovodja in solist gosp Betetto sta prejela šopke in cvetke in k čestitkam se pridružuje L. M. š.
Dr. Josip čerin priredi z orkestrom Mu-zike dravske divizijske oblasti tudi v leto-šnij koncertni sezoni več simfoničnih koncertov. Prvi koncert bo v ponedeljek, 19. novembra. Posvečen bo ujedinjenju. Zato bo na začetku programa državna himna. Ostali del programa tvorita dva Bachova korala, dalje Milenko Paunovičeva ^Jugosiovenska simfonija* in Cesar Franckove Simfonične varijacije za klavir in orkester. Pri tej točki sporeda sodeluje pianistinja gdč. Jadviga Po-ženelova. Orkester je pomnožen z godbeniki mariborske vojne muzike. To bo drugi simfonični koncert v letošnji sezoni. Predprodaja vstopnic za koncert v Matični knjigarni.
Nastop želista Radoslava Prejca v Zacre-bn. V Zagrebu se je te dni predstavil koncertnemu občinstvu čelist Radoslav Prejar, absolvent drž. konservatorija v Moskvi, ki je mnogo let deloval kot profesor violinčela v Tambovu in Novočerkasku ter je poznej«
Domače vesti
*	Premestitev v šolski službi. Profesor Mavricij Bergant je z učiteljišča v Ljubljani premeščen na državno realno gimnazijo
'v Celju
*	Diplomirali so za inženjerje-arhitekte dne 10. t. m. na ljubljanski tehniki gg. Bur-ger Jože iz Ribnice, Pengov Ivan iz Ljubljane in Strenar Maks iz Trsta.
*	Z ljubljanske univerze. Minister prosvete je odobril ostavko, ki jo je podal na državno službo g. Renč Martel. kontraktualni lektor francoskega jezika na univerzi v Ljubljani.
*	V pokoj je stopil okrajni kmetijski referent g. Franc Goričan v Celju, ki si je tekom svojega 31 letnega službovanja pridobil mnogo zaslug za povzdigo našega kmetijstva.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: nadre-vident Južne železnice Ludovik Armbruster v Mariboru skupno z ženo Ivano in malo-letnimi otroci, krojač Vladimir Vičič v Za-dru in učiteljica Ana Frankovič pri Sv. Flo-rijanu.
*	Razmejitev med sodnima okrajema Brdo In Vransko. Minister pravde je na podlagi zakona o organizaciji okrajnih sodišč pridelil okrajnemu sodišču na Brdu od okr. sodišča na Vranskem vso katastrsko občino Zapianino.
*	Vseslovanska sokolska zveza le odposlala v Pariz posebno delegacijo, ki je pod vodstvom predsednika zveze Poljaka Adama Zamojskega položila venec na grob neznanega vojaka. Venec nosi trakove v iugo-slovenskih, češkoslovaških, poljskih in ruskih barvah.
*	Delavske kategorije in plače v tobačnih tovarnah. Uprava državnih monopolov je izdala nov pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu v tobačnih tovar-nah. Stopi! bo v veljavo z novim letom.
PRIZNANO
najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka
J. Maček
Ljubi lana, Aleksandrova c. 12.
*	Osebne vesti spošte. Dnevničarji po čl 306 finančnega zakona so imenovani za slu-žitelje v 2. skupini: Ivan Mavec in Ivan Glinšek na Ljubljani 1, Fran Grintal in Rudolf Paliavič na Ljubljani 2, Pavel Primar, Št. Kobal in Anton Šulc na Mariboru 2 in Anton Kastelic na ravnateljstvu Za dnevni-čarje so imenovani: Ivan Pestotnik v Sv. Pavlu pri Preboldu, Fran Sterle v Devici Mariji v Polju, Pavla Ruhek v Čakovcu in Rudolf Muhora v Bohinjski Bistrici. Za pogodbenega poštarja je imenovan K. Kupfer v Cirkovcih. Napredovali so: za pisarja 1-8 Dragoslav Stanojevič na ravnateljstvu; za čuvarja t. t. 1. v 2. skupini zvaničnikov Iv. Jančar pri ter. t. t. tehnični sekciji v Mariboru in zvan. v 3. skupini Josip Kužnik pri ter. t. t. tehnični sekciji v Ljubljani. Premeščeni so: Vida Mcdic iz Celja za upravnico v Medvode; na Ljubljano 1: Justina Maru-šič iz Zirov, Otilija Kambič iz Rogaške Slatine, Anica Pire iz Rogatca, Marija Mrak z Maribora 3 in Karla Kuralt iz Mengša; Fr. Turk z Ljubljane 1 v Laško, Pavla Jarh, roj. Zaic z Maribora 1 v Celje. Ana Zoreč iz Murske Sobote za upravnico pošte Brezno, Ivana Krošl iz Velikega Bečkereka v Konjice in Ivan Radič z Maribora 2 v Zagreb; telefonistke Ljudmila Bajec iz Sodra-žlce v Stari trg pri Rakeku, Terezija Ra-
4 dovan iz Krmelja v Novo mesto. Pavla Stok iz Slatine-Radenci v Mursko Soboto in Berta Toplic iz Meže v Slovenjgradec; pripravniki Natalija Košutec iz Dobrne na Beograd 1, in dnevničarka Albina Arko iz Ribnice v Sodražico. Strokovne državne izpite za II. kategorijo so napravili: Josip Čuček. Resi na Koceli, Angela Novak. Ana Kos, Karla KuraM in Ivanka Bezlaj. Odpuščeni so dnevničarji: Vladimir Weingerl v Rogaševcih, Marijan Kraut na Mariboru 2, Fran Trontelj v Strnišču in Alojzij Lohaj-ner v Krškem.
*	-Kraljevič Marko« 1929. Družba sv. Cirila in Metoda ie izdala za našo šolsko mladino tudi za leto 1929 ličen koledarček »Kra ljevič Marko* Naša mladina ga bo gotovo
dirigiral simfonični orkester v donski armadi. Zadnja leta se je umetnik udejstvoval na Kavkazu, zdaj pa se je vrni! v domovino. Zagrebški koncert jie začetek Prejčeve turneje r>o Jugoslaviji.
Akademska Filharmonija iz Prage, simfonični orkester koncertira v Ljubljani v soboto, dne 24. t. m. v unionski dvorani. 66 članov pražkega akademskega orkestra prične ravno danes s koncerti v Jugoslaviji in na povratku v svojo domovino konoerlira tudi v Ljubljani in Mariboru. To velja kot prednaznanilo. Spored priobčimo prihodnje dni.
Umetnostna razstava v Zagrebu. V Ull-richovem salonu v Zagrebu so te dni razstavili slike pokojnega pejsažista Ferda Ko-vačevica. ki velja za pesnika - krajinarja zagrebške okolice, posebno motivov v Sy ve.
najboljše, najtrajnejše zato
najcenejše!
vesela, saj ima bogato vsebino povestic in dogodkov, ki so jih napisali naši priznani mladinski pisatelji. Poleg ilustracij ima tudi nekaj znanstvene tvarine Radi lepe oblike in vezave je zelo prikupljiv. Vsa šolska upraviteljstva prosimo, naj ga priporočajo. Cena 6 Din. Trgovci dobe popust. Naroča se pri Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
*	»Ilustrovani Tjednik« je začel izhajati v Zagrebu. Prva številka prinaša obilo lepih slik: z groba Stiepana Radiča in drugih hrvatskih narodnih mučenikov. Stjepana Radiča in njegove vnuke, gospo Radičevo; slike z veličastnih zborov KDK v Sisku in Celju slike o reformah v Turčiji, o poroki iapodnskega prestolonaslednika, o domači umetni obrti, slike s hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, o velefilmu »Kralj kraliev«. sliko najmočneišega človeka gospoda smrti« itd. Razen slik vsebuje prva številka »Ilustrovanega Tiednika« obilo zanimivega štiva. Naročnina znaša za 1 mesec 12 Din a naroča se pri upravi »Ilustrova-nega Tjednika« v Zagrebu, Gajeva ulica 10.
*	Umrla na obisku. Kakor poročajo iz Karlovca, se je predvčerajšnjim popoldne pripeljala pred stanovanje svojega sorodnika karlovaškega obrtnika Smilainiča gospa Milka Smilianič, soproga pravoslavnega svečenika. Ko je izstopila iz avtomobila, .ii je prišlo slabo in se je zgrudila mrtva na tla Poklicani zdravnik je ugotovil smrt zaradi srčne kapi.
*	Grozna smrt Žagarja. V žagi na Bregu pri Ribnici je bil kot Žagar zaposlen 19 letni Jože Šmalc iz Dolenjih Lazov. Ko je v petek dopoldne odprl žago, je šel, kakor navadno, na hodnik, ki vodi nad jezerom v mlin. Ko se je kmalu nato žaga ustavila, je slučajno navzoči gospodar žage šel pogledat, kaj je temu vzrok. S strahom je opazil, dada leži Šmalc mrtev pod kolesjem, ki mu je popolnoma strlo prsni koš. Kakor je dognala preiskava, je Šmalc najbrže slonel na ograji. KeT je bil hodnik zaradi deževja polzek, mu je spodrsnilo, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel v vodo.
*	Nezaslišan način izterjavanja zaostalih davkov. Iz severne Dalmacije prihajajo neverjetne vesti o postopanju davčnih oblasti proti tamkajšnjemu prebivalstvu ob priliki prisilnega izterjavanja zastalih davkov za pet do šest let nazaj. Izterjevalci hodijo z orožniškimi patruljami od sela do sela ter rubijo vse, kar jim pride pod roko. Način, kako se izterjavanje vrši ie nezaslišan. Se-liakom se jemlje zadnje govedo iz hleva in zadnja ovca, če pa teh ni, pa tudi odeia s postelje. Prošnje ne zaležeio nič. Prizori ki se pri tem odigravajo, se ne dajo popisati.
*	Tatovi odnesli občinsko blagajno. V
Grabovici pri VaLievu so razbojniki vlomili v občinsko sodišče, ukradli železno blagajno in o odpeljali tri kilometre daleč. V nekem gozdu so blagajno razbili in si denar razdelili med seboj. V blagajni ie bilo 26.000 dinarjev.
DAMAM
nudim velemestno izbiro DAMSKIH PLAŠČEV ob najnižjih cenah. F. LUKIČ. Stritarjeva ul.
*	Nesreča ali samomor? Med postajo Na-šice in postajališčem Jelisavac so predvčerajšnjim našli na tiru mrtvega približno 50 let starega moškega, čigar identitete še niso mogli ugotoviti. Znano tudi ni, da-li gre za nesrečo ali za samomor.
*	Po smrti pomiloščen. V osješki bolnici je umrl te dni Srečko Virag, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril in oropal svojega brata. Pri umoru je sodelovala tudi njegova žena. Predvčerajšnjim je prispelo iz Beograda službeno poročilo, da je Virag pomiloščen.
*	Veiik požar pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
Pišejo nam: V sredo 7. t. m. se je vršila pri Kapuriovih v Vidmu gostija. Ponoči okoli pol 10., ko so bili gostje v najboljšem razpoloženju, je v hlevu nenadoma nastal požar ter hipoma objel leseno s slamo krito gospodarsko poslopje, ki ga je popolnoma vpepelil Mogli so rešiti le živino. Pretresljiv je bil prizor ob izbruhu požara. Ko so godci še svirali veselo koračnico, je istočasno že švigal plamen visoko proti nebu V kratkem času so prihitele na pomoč domače in sosedna gasilna društva ter z naglo akcijo preprečili širjenje požara na poslopja sosedov. Proti jutru so izpod gorečih ruševin izvlekli popolnoma ožgano truplo po vsej okolici znanega Štefana, ki je zvečer zaspal na hlevu ter našel smrt v plamenih. Tudi materijalna škoda je velika, ker je zgorela vsa krma za živino ter vozovi i;i drugo kmečko orodje. Tudi je bilo poslopje nezadostno zavarovano. Kako je nastal požar. še ni pojasnjeno.
*	Namesto venca na krsto. Podpolkovnik g Josip Pretnar v Zemunu je daroval po »Jutru« v spomin blagopokojnega dr. Karla Šavnika, ravnatelja čekovnega urada, za revne otroke v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dcce v Ljubljani 250 Din, za kar mu zavod izreka toplo zahvalo.
*	Odebeleli ljudje lahko dosežeio z vp<tf-no porabo prirodne grenčice »Franc Josef« vitko postavo. Mnogi profesorji priporočajo tudi »Franz-Josefovo« grenčico kot iz-borno sredstvo proti žalitvi srca. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
*	Aladin - petrolejska svetilka Je najčudovitejša, ker gori s 94% zraka in 6% petroleja in je torej najcenejša Dobavlja jo Barzel d. d Subotica.
*	Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14.	263
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz LJubliaue
u— Krajevna organizacija SDS v Mostah
sklicuje za drevi ob 20. pri Rahnetu članski sestanek. Pozivamo vse člane in somišljenike, da se sestanka brezpogojno udeleže. — Odbor.
u— Društvo Treznost ima svoj redni sestanek danes 14. t. m. ob pol osmih zvečer na moškem učiteljišču. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
u— Pravljice za deco bo pripovedovala ga Cirila Medvedova danes v sredo ol) 5. popoldne v beli dvorani hotela Uniona; 1 nadstropie, vhod Frančiškanska ulica 2 čez dvorišče TKD Atena.	2202
u— Merkurjev ples. Trgovsko društvo »Merkur« priredi dne 19. januarja 1929 v veliki dvorani ter stranskih prostorih hotela Uniona v Liubljani svoj tradicijonalni »Merkurjev ples«, na kar opozarjamo cenjena društva v blagohotno uvaževanje. 2201 u— Mestna zastavljalnica oddaja rešene zastavljene predmete do preklica ob delavnikih le od 12 do 13. ure.
u— Drobna policijska kronika Od ponedeljka na torek so bili priiavlieni policiji naslednji dogodki: 1 telesna poškodba. 3 prestopki kaljenia nočnega miru. 1 prestopek pijanosti in nedostojnega vedenja. 1 pre stopek nošenja orožja brez dovoljenja, 1 prestopek sanitarnih predpisov. 1 poškodba tuje lastnine, 4 prestopki predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiran je bil neki Milan P., zaradi suma vloma v Pajkov o gostilno ter v poslopje Transformatorja. Policijsko poročilo navaja dalje še tri aretacije demonstrantov.
Primarni
dir. Pogačnik
_ordinira zopet redno. 13369a
Okolica bolnikov izbezava opasnosti nalezenja uporabljajoča okusne
anacotrmt
Ri -V/NDERA.
u— Aretiran postopač in vlomilec. Vlomilske sodrge v Ljubljani nikoli ne zmanjka. Predvčerajšnjim ie bilo zopet vlomljeno v gostilno Antona Gašperja v Staničevi ul. iz katere je svedrovec odnesel 400 Din gotovine. Bržkone isti zlikovec je vlomil ponoči tudi v Pajkovo gostilno v Linhartovi ulici. Tam se je polastil okrog 300 Din drobiža in škatljo cigaret. Slednjič je pose-ti! drzni tat še pisarno transformatorja na Dunajski cesti, kjer je našel v blagajni 3509 Din gotovine. Vseh teh vlomov je osumljen neki Milan Pikel, ki §a je policija že izsledila ter ga vtaknila v zapor.
u— Male tatvine. Šofer Ivan Mandel, stanujoč v Zeleni jami, je prijavil, da mu je 12. t. m okrog 23. ukradel neznan uzmovič iz neke veže v Dravljah 135 Din vredno, skoraj novo karbidno svetiljko. Neznan človek se je polastil v noči od nedelje na ponedeljek 50 Din vredne svetilke, ki je bila obešena na nekem kolu ob novem mostu čez Glinščico na Glineah. Iz stanovanla Frančiške Urbasove v Linhartovi ulici je odnesel dolgoprstnež več metrov etamina, 3 blazine, nekaj obleke ter več kovanega avstrijskega denarja. Tat je povzročil Urbasovi okrog 900 Din škode. Lidiji Nitranski je 9. t. m. ukradel neznan tat pri poštni blagajni iz ročne torbice 231X1 Din gotovine.
u— Ker ga ni pustil k dekletu. Predvčerajšnjim ponoči se je odigral v Cernetovi til-ci v Šiški razbuljiv' prizor. Pred ključavničarja Franceta K. ki se je vračal v družbi žene in pastorka proti domu, je nenadoma stopil iz teme strugar Peter R. in naperi! nanj revolver. Preden je počilo, je R. nahru-lii Franceta K. z besedami: »Na. tu imaš hudič!« K sreči je krogla zgrešila cilj in R ni streljal drugič, marveč je takoj izginil v noč. K je naslednjega dne prijavil napadalca policiji, ki ga je seveda aretirala. Aretirani strugar je izjavil, da Franceta ni hotel ustreliti in da je streljal le za to, da ga spravi v strah in mu v bodoče ne bo nagajal, kadar bo prihajal na obisk k svojemu dekletu, ki stanuje v isti baraki kakor napadeni kliučavničar.
u— Najdeni predmeti meseca oktobra. Pri policijski direkciji v Ljubljani so bili v času od 16. do 31. oktobra prijavljeni naslednji najdeni predmeti: 1 rjav pes dober-man, 3 bankovci po 10 Din. 1 zlat poročni prstan, 1 deške hlače, 1 zavitek fotografij. 1 nočna srajca. 1 pled 1 svilena šerpa. 1 usnjen suknjič, 2 bankovca po 100 Din 1 usnjena siva ženska torbica, v nlej 2 ključa in razne drobnosti. — V železniških vagonih so se našli ti-le predmeti: 7 moških de.žni-kov, 3 ženski dežniki, 1 otroški dežnik, 1 dežnik v palici. 1 čepica, 2 dežna plašča, 1 otroška palica, 1 ženska jopa. 1 ženska srajca. 1 otrošika čepica. 2 bni, 1 par otroških čevljev, 1 par rokavic, 1 torbica za akte, 1 par ženskih rokavic. 1 kolesna zračna scsal-lca. 1 žepna stvetiljka.
KINO IDEAL
Premljera!
(Nostalgija)
Film ruskih emigrantov, njih trpljenja in hrepenenja po domovini. — matluški Rusiji.
V glavni vlogi
Wilhelm Dieterle
Usoda ruskega kneza - begunca. — Bedno življenj? v P^iati — Hčerka v rokah sleparja in podleža — Zaščitnik. — Ljuba v. — Hrepenenje po domovini. — Pretresljivo — Bogata vsebina
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. ln 9. url.
Iz Maribora
a— Spored klavirskega koncerta, ki ga
priredi v petek, 16. t. m. prof Ivan Noč, v veliki kazinski dvorani, je naslednji: 1. Bach -Noč: Orgelski koncert a-mol v priredbi za klavir; 2. Rameau-Godowsky: Sarabanda in Rigandon; 3. Bralims: Rapsodije op. 79. in Balada op. 118.; 4. Schumann: Carneval op. 9.; 5. Škerjanc: Klavirska skladba. 6. Marx: List v album. 7. Glazunov: Miniature; 8. Debussy: Danse e-dur in 9. Liszt: Etude di Paganini. Vstopnina kakor navadno in predprodaja vstopnic na običajnih mestih.
a— Tragična smrt ženske iz nesrečne rodbine. Včeraj so našli na podstrešju v stanovanja na Koroški cesti št. 75. 48 letno vdovo Elizabeto Mlakar obešeno. Prejšnji večer ie bila samomorilka v družbi z nekim železničarjem v gostilni ter je bila videti prav zadovoljna. Nihče ni sluti!, da se pripravlja na smrt. Naslednje jutro pa je že bila mrtva. Njeni znanci in prijatelji so izpovedali. da je pokojnica večkrat omenila v družbi, da ve prav dobro, kakšna smrt jo čaka. Izjavila je, da njeno rodbino zalezuje z!a usoda, tako da si morajo člani te rodbine vzeti sami življenje.'Res se je pred kratkim obesil oče in takoj za njim tudi njen bratranec.
a— Umrl je po dolgi bolezni, ki si jo je nakopal v vojni in poslabša! pozneje v naporni službi, poštni kontrolor g. Anton Hro-vat. Pokojnik je bil izvrsten uradnik in dober tovariš ter požrtvovalen delavec v stanovskih organizacijah in drugih kulturnih društvih. Pogreb se bo vršil danes ob 16. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin!
a— Napad. V Račah so napadli trije fantje 33 letnega delavca Fran Baumana ter ga obdelali z nožem, da je moral v bolnico.
a— Nesreča pri delu. Iz ruške tovarne so pripeljali v mariborsko bolnico 24 lednega delavca Karla Kobale, ki je imel močne opekline po glavi in vratu. Opekel se je z raztopljeno smolo. Pri nekem mariborskem stavbnem podjetju uslužbenega Raimunda Potočnika je zadela kap, da je ohromel na levi strani. Tudi njega so odpeljali v bolni-
co.
Iz Celia
e— Stanovanjska hiša mestne elektrarne.
Novo stanovanjsko poslopje mestne elektrarne je bilo predvčerajšnjim v sirovem stanju dograjeno do strehe. Popoldne je vrh stavbnega odra na širokem smrekovem vrhu mogočno zaplapolala narodna zastava. Stavba je bila izvršena v zelo kratkem času. V pritličnih prostorih, ki so zelo veliki bodo nameščeni trgovski lokali, dočim bodo vsa tri nadstropja služila stanovanjskim namenom. Stavbo je izvršila celjska stavbna tvrdka Kališnik in se nahaja na Ljubljanski cesti nasproti znanega hotela Skoberne.
e— »Gejša« na cel]skem odru. Tretje gostovanje mariborskega gledališča se bo vršilo danes. Vprizori se opereta »Gejša«. Pred vsem japonski milje in zelo ljubka godba odlikujeta to klasično opereto, ki je zaradi tega ostala še danes na repertoarju vseh operetnih gledališč, pa bo gotovo tudi v Celju sprejeta kar najbolj simpatično.
e— Smrtna kosa. V tukajšnji javni bolnici ie umrl Franc Rožanc 24 letni mizar iz Ponikve ob Juž. žel.
e— Vprašanje rešilnega oddelka v Celju. Tako živo kakor Celje, menda ne občuti pomanjkanja stalnega, dobro izvežbanega in organiziranega rešilnega oddelka nobeno mesto, oziroma večji kraj v Sloveniji. Ker pa zaenkrat v ta namen ni nikakih razpoložljivih sredstev, bodo prihodme dni člani tukajšnjega gasilnega in reševalnega društva obiskali Celjane in na posebne nabiralne pole nabirali prostovoljne prispevke v ta obče koristni, samaritanski namen.
e— Posledice premočnega »'Štajerca*. Krojaški mojster J. je prišel pred dnevi po opravkih v Celje. Ko je svoje stvari v redu opravil, jc sedel v kremo in si privoščil precejšnjo mero žlahtne štajerske kapllice Ta pa je končno premagala njegovo moč in razsodnost, kar je imelo za posledico, da je mojster Jože pri odhcdu iz Celja na kolodvoru tako razgrajal, da je vzbujal javno pohujšanje in je moral kratkim potom v zapor. kjer je prespal noč. nakar je z juti*« z velikim mačkom zapustil trde »prične« Vrhu tega bo moral še odrajtati prilično visoko ghbo.
c— Zopet tatvina kolesa. Zasebnik Štefan Podlesnik iz Železne, občina Sv. Štefan, sc je pripeljal v ponedeljek dopoldne s kolesom v Celje. Preden je odšel za nekaj minut po opravkih, je prislonil kolo v veži hiše št. 3 na Dečkovem trgu. Ko se je kmalu na to vrnil, je skrajno presenečen opazil, da je kolo med tem časom brez sledu izginilo. Dasiravno je zadevo takoj prijavil policiji, so ostale vse poizvedbe za predrznim kolesarjem brez uspeha. Kolo je znamke »Kos-mos« in še skoraj novo, črno pleskano, z blatnikoma, oba držaja nazaj in nekoliko navzgor zakrivljena, gonilno kolo izrezljano in ima pritrjeno zračno sesalko ter r.invo torbico za orodje. Kolo je vredno 1250 Din e— Pasja nadloga In nevarnost. V zadnjem času je opažati na celjskih ulicah iri celo v raznih javnih lokalih zelo pogosto pse vseh mogočih in nemogočih pasem, od pritlikavega pinča pa do krepkoplečega volčjaka. ki se potepajo okoli brez ovratnika in pasie znamke. Obstoja nevarnost, da se lepega dne pojavi med njimi primer pasje stekline. Kljub temu, da imamo tukaj Pasteurjev zavod, bi bilo želeti v interesu
Vaši zobje
ostanejo vedno z-dra-vi in beli, a dih iz ust svež in prijeten, ako uporabljate
i
ODOFORM-PASTO za zobe. Doto se v lekarnah in dtogeriiji. Glavna zaloga pariumeriia URAN, Ljubljana, Mestni trg 11.	2 60 '
Danes ob 4., 7. ln 9. url
spomenik filmske umetnosti:
,KRALJ KišALJEV
Višek filmske umetnosti. Hitite, da ne zamudite sii ogledati to res veličastno P filmsko delo! Samo še kratek čas!
Telefon 2730
KINO »LJUBLJANSKI DVOR«
občinstva, da mestni koniač posveti nekoliko več pažnje cuckom brez lastnika in jih spravi na varno. _
Izseljeniško gibanje
Po statistiki, ki io je izdelal izselje-niški komisarijat v Zagrebu, se je iz naše kraljevine izselilo v mesecu avgustu tega leta v prekornorske kraje 1923 oseb, t. j. za 180 več nego v istem mesecu prošlega leta. V osmih mesecih letošnjega leta znaša skupno število izseljencev 11.389 in je za 645 večje nego število izseljencev za razdobje lanskeg.t leta. Največ se jih je izselilo iz Hrvatske (1065). dal ie iz Slovenije (29,3). Vojvodine (251), Dalmacije (140). Srbijs (86), Bosne in Hercegovine (75) in iz Črne gore (13). Od teh jih ie odšlo v Kanado (834). v Zedinjene države (559), v Argentino (347). v Brazilijo (55), v Uru-guay (49) itcl. Po poklicu ie bila večina izseljencev kmetovalcev (63 odst.). Vrnilo pa se ie v istem mesecu 414 oseb. za razdobje prvih osmih mesecev letošnjega leta pa 3398. V istem razdobju lanskega leta se ie vrnila v domovino 2881 oseba.
Tragična smrt rodbinskega očeta
Vlom v frančiškansko cerkev
Novo mesto, 13. novembra Snoči se je na novomeškem kolodvoru pripetil dogodek, ki je povzročil zlasti med železničarji mnogo razburjenja. Prj premikanju vagonov ie namreč prišel pod kolesa premikač Filip Schemer.
Kakor izpovedujejo očividci, ie Sclie-merl sinoči vodil premikanje in ranžira-nie vagonov. Schemerl je hotel med premikanjem okrog 10. zvečer skočiti n.. vagon, a mu .ie spodrsnilo, da .ie pad<-naravnost pod kolesa. Pretresljiv krik ponesrečenca je opozoril njegove tovariše na strašno nesrečo. Strojevodja je hitro ustavil lokomotivo, dočim je železniško osobje odhitelo na kraj. odkoder je bilo čuti smrtno hropenje ponesrečenega Scliemerla. Ko so ga za si^ obvezali, so ga nevtegoma prenesli v kandiisko bolnico, kjer pa je radi pre-vel;ke izgube krvi podlegel poškodban
Premikač Schemerl zapušča neutolažljivo vdovo ter dva nepreskrbljena otroka: 15 letno hčerko Hildo in kle nega sina Filipa. Pokojnik je bil star 41 let ter je imel 22 let službe pri železnici. Njegovi predpostavbeni ga slika kot vestnega in marljivega uslužbenca, a njegovi tovariši kot prijetnega družabnika. Pokojniku blag spomin, a hudo prizadeti rodbini naše iskreno so-žalje!	*
Sinoči je vlomil drzen tat v frančiškansko cerkev ter ukrade! 1 bankovec za 100 Din, 60 Din drobiža, dva ključa od nabiralnikov ter 5 ovratnih verižic. Orožniška preiskava je dognala, da j-izvršil vlom že opetovano kaznovani Jože S., brat patra Krizostoma, rodom z Bleda, ki je bi! uslužben v samostanu ter je po storjenem činu ne.manokam pobegnil. Sled za njim vodi v Ljubljano. Storjeni so vsi potrebni koraki, da bo tat v najkrajšem času prijet._
Premo], im. Kot čiig^ki mnr-eoliP JUiJfi
Vilharjeva resta za Glav. kol. Kralja Petra trs S. Miklošičeva prsta 4 TH 2«20
S
m
. - A', v''	Ks
t*-*'
Strah v koruzi
«Oče, poglejte, strah hodi po njivi! Lo» masti med koruzo, da kar poka. Pa kak* šno vrečo ima!», je rekel 15ietni Janezek neke oktoberske noči svojemu očetu, ko sta šla precej pozno proti domu na Želim* lje.
Oče jc obstal, pogledal v koruzo in videi visoko senco moža, ki se je zibala med tur* ščico, se sklanjala in dvigala polno vrečo.
«Veš, Janez, tole pa ne bo noben strah, pač sva pa midva strah zanj, saj je gotovo kakšen poljski tat, ki krade tako pozno in stika po tujih njivah« odvrne oče in oba jo zavijeta na njivo koruze
Mesečina se je razlivala po polju in ob« sevala človeka, ki je pridno nalagal koru; zo v vrečo. Janez se je skoro bal in se je tesno stisnil k očetu, ki ie pazljivo opazo* val poznega pohajača. Ker sta bila že blizu doma, je stari poslal sina k sosedu, češ, nn.i pride sosed, da bo videl nepovabljenega go« sta in ga bodo zgrabili. Janez ie res sko« čil po soseda, oče pa se je tatu bližal ved* no bolj in ga je sklenil nenadoma prijeti za suknjič. A tat je bil čuječ m je takci. ko je opazil kmeta, da se mu preveč pri* bližuie, skočil kvišku in hotel zleteti. Ker je videl uzmovič, da s polno vrečo ne bo mogel dovolj hitro bežati, je vrečo kar pu« stil in sam stekel proti cesti.
«0, ho, ho. ho, sem te že spoznal, ti si Lovrenc, le nikar naj se ti tako ne mud;-v zapor boš še zmerom lahko pTišel,» je zavpil oče in jel pripovedovati došlemu so« sedu. kdo ga je obiskal. Sosed je zevajoč pobral vrečo koruze.
aVidiš, je pa tebi ne bo treba posprav« liatš.» se je pošalil Jaeezov oče, ko je naslednji dan šel s svojim sosedom v mesto in sta mimogrede naznanila delavca Lo« vrenca pri orožnikih.
»Sodnik že ve. kaj manjka takemu tiču.» sc je če par tednov potem šalil sosed Do« bravec. Ker ima Lovrenc tako rad turščico, bo zdaj 5 dni jedci koruzni kruh, pa še otrobje bodo vmes.»
Iz Litije
i— Družina s 24 otroki. Na neki tukaj* šnji urad je naslovil nek kmet iz litijske okolice prošnjo za podporo. Mož je oče številne rodbine, ima «samo» dva ducata otrok, 12 fantov in 12 punčk. Iz tega raz* loga je povsem upravičen povod za pro> šnjo. Na podlagi ponovnih informacij pa se je ugotovilo, da ima mož tud' posestvo, ki je primemo njegovi veliki družini in 10 glav živine. Od letnega pridelka pa mu osta ne še toliko, da nekaj- lahko zbaranta v de« nar. Zdaj bo moral seveda številni oče in d%oducatna družina živeti kar ob svojem.
Iz Prekmurja
mr— Lepa in pomembna prireditev. So« bota je revna na prireditvah Vzrok je iska» ti v nehomogenosti tukajšnjega življa ter v popolnem pomanjkanju večjih in namenu ustrezajočih prostorov Kako zelo to zad« nje Soboti manjka m kakšno občutno vrzel bo izpolnil «SokoI», ako res zgradi pomla* di koncertno in gledališko dvorano, smo zo» pet videli v soboto zvečer, ko se je vršil Martinov večer. Ker je ono hrupno prazno« vanje sv. Martina, kakor je običajno pri nas «preko». tu nepoznano, je Kolo jug se« ster, kateremu predseduje agilna ga Li« povškova, soproga srez. poglavarja, pora« bilo to priliko za koncert z izbranim umet« niškim sporedom. Najmanj štiri leta sem že ni bila nobena prireditev tako vsestran« sko s simpatijo pozdravljena kakor ta, ki se je vršila v korist božičnice za revne otro« ke. Tudi obisk je bil temu primeren; zase« deno do zadnjega kotička prav vse in to tudi po posameznikih in družinah, iz one soboške družbe, ki je stala našim priredit« vam dosedaj indiferentno ob strani M So« bota ima zelo lepo število estetsko«muzi« kalno kultiviranega občinstva in močan ka« der onih. ki se lahko z odličnim uspehom uveljavljajo na javnih amaterskih priredit« vah. Da pa nudi svojim gostom še več, je naprosilo «Kolo» gdč Maro Olupovo. ki ve« lia splošno za najboljšo učenko mojstra Hubada, da je prišla iz Ljubljane in nam zapela v povsem dovršeni obliki nekaj umetnih pesmi. Presenečeni smo bili nad močjo in obsegom njenega glasu in nad či» sfočo njene artikulacije in njenega predna« šanja. Snbočani bodo sedaj z velikim inte« resom zasledovali umetniško karijero te mlade, elegantne, simpatične dame. Pri osta« lem pevskem koncertnem programu so bili angažirani izključno domačini, tako «pri« šleki», kakor avtohtoni, v prijateljskem spo« razumu. Izmed njih je seveda najbolj impo« nirala cdč Gabi Kardoševa, ki ima toliko miline v svojem giasu, da nas je namah osvojila in vsem nam ie bilo mehko in top« lo pri duši Ostali solisti pevci in igrači, gg. Nadai ml., Vidmar, Fakin, Mencej so dokazali, da bi ideja: uprizoriti lažjo ope= ro ali opereto z lastnimi močmi, ne bila tako neizvedljiva. Gdč. Kovats, gg. Justin in Nadai st. so bili čustveni in diskretni spremljevalci pri klavirju in jim gre do> bršen del priznanja, s katerim se je občin« stvo oddolžilo nastopajočim za njih trud. Po končanem koncertnem sporedu so prišli na vrsto šaljivi nastopi, torej program, ka« kor je običajen pri nas «preko» na Marti« novo. Da pa so ravno ti ostali Sobočanom v najlepšem spominu, je zasluga necbičaj* nih pevskih in igralskih kvalitet ge. Vran« čičeve in gostov iz Ljutomera, ki so želi salve smeha in bi jih občinstvo hotelo po« zdraviti v svoji sredini čim večkrat. Da ie večer tudi materijelno uspel, da ni mogel boljše, ni treba pripominjati. — Kolo jugo« slovenskih sester nas naproša, da izrečemo najprisrčne jšo zahvalo vsem, ki so tako po« žrtvovalno sodelovali pri prireditvi.
mr— Smrt uglednega narodnjeka. V Dol« nji Lendavi je nenadoma preminul g. Pe« ter Kovač, posestnik in trgovec z jajci na debelo. Rodil se je v Trnju v Prekmurju, kot sin zavednega posestnika. Od tam se je preselil s svojo ženko v Dolnjo Lenda« vo, kjer sta si ustanovila lep dom. Pri za* vzetju Prekmurja 1 1919 je sodeloval kot prostovoljec in se ves čas svojega truda« polnega življenja izkazoval kot narodnjak Peter, je bil vedno odkritega značaja, do* bra, mehka duša. ki ni poznal zahibtnosti in dvoličnosti. Imel je velik krog prijate« Ijev. Gredoč v nedeljo iz gostilne domov, mu je postalo slabo, in naš Peter je za ved« no zatisnil svoje trudne oči. Bodi mu lah« ka prekmurska zemlja, ki jo je rajnki ta« ko ljubil.
diš. Pokazalo se je, da ljudje, ki kaj velja* .jo, ne marajo «Heimatschutza». — Iz Žitare vasi poročajo, da je Friderik Seifritz, sin nemškonacijonalnega poslanca ustrelil svo» jo taščo, ki je bila zagrabila za puško, s katero je Seifritz meril na svojo ženo.
P— V Velikem Dolu na Krasu je umrl tran Grgič. posestnik in bivši goriški de« želni poslanec Županova! je v Velikem Do« lu celih 27 let.
p— Izseljevanje Livek ima visoko lego in lepo rodovitno zemljo Zato pa tam gori ne čutijo posledic suše v tako veliki men kakor drugod Vendar se izseljujejo tudi od tam Večje število krepkih fantov ie odšlo v Južno Ameriko. Z Banjšic je odšlo d osle j v inozemstvo že okoli 40 fantov in mož. Sedaj se zopet odpravljajo v tujino čvrsti možje, fantje in dekleta. Tudi Istra« ni se izseljujejo v vedno večjem številu Iz Bresta odide nad 20 mladeničev Doma Ostanejo starci in žene Enako je v mnogih drugih istrskih kraiih Letina najslabša, za« služka ni. Javna dela vršijo regnikoli Fa> šistična oblast gre našim ljudem pri izse« Ijevaniu zelo na roko!
Zadnje novosti pri nas. Jančigaj, naš najboljši vratar, je službeno premeščen na samostojno mesto v Maribor, vendar bo i nadalje igral za svoj stari klub ASK Pri« morje. Treniral bo pri SK Železničar — Uršič, levo krilo, odnosno zveza primorjan« ska. je odi sluzheno premeščen v Celje, a bo ostal zvest ASK Primorju. Treniral bo pri AfJetikih Brezdvomno bosta oba igralca v marsičem, predvsem v pogledu trenira«
nja, koristila Železničarjem, trnoma Atle« tikom. — Z Buljevič. trener ASK Primorje. se nahaja v Zagrebu, kjer polaga zadnji dr« žavni izpit na tamošnji univerzi. Vodstvo ASK Primorja bi se moralo ne samo v in« teresu lastnega kluba, nego tudi slov. nogo* metnega športa pobrigati, da se ponovno povrne v Ljubljano.
Slavija ; Sparta V nedeljo se je vršiJ praški «derby» prvenstvena tekma med Slavijo in Sparto Proti pričakovanju je zma fiala Slavija s 4 : 3. Viktorija Žižkov je pred enim tednom porazila Slavijo s 5 : 0, v soboto pa Bohemians s 5 : 1 ter se sedaj nahaja na prvem mestu prvenstvene tabele.
Stanje v tekmovanju za evropski pokal se po nedeljski neodločeni tekmi med Avstrijo in Italijo ni izpremenilo Končni placement v tem tekmovanju bo najbrže odločila tekma med Češkoslovaško in Itali« io Stanje je sedaj naslednje: 1 Italija (6. 3, 1, 2, 14 : 12. 8). 2. Avstrija (7. 3. 3, 1. 13 : 11, 7). 3 Češkoslovaška (4. 2. 1, 1, 5:4 5), 4 Madžarska (4 2, 2. 0, 11 : 12. 4). 5 Švica (3. 0. 3. 0. 4 : 8. 0)
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 20 v kavarni Emona odborova seja. Vsi in toč« no! — Predsednik.
SK Reka Danes ob 20. važna .seja po« slovnega in upravnega odbora Prosim po!« noštevilno udeležbo! — Tajnik
«Sportski list» zadnja številka prinaša zopet zanimive članke tako rekoč iz celega sveta Izredno zanimivo je poročilo o «ja* ponskih športnikih«. .Ljubljanski desert» r dr Uprava in redakcija lista v Zagrebu Pescenica VI, broj 47
SK Slavija Danes ob 20 pri Podobni« ku seia upravnega odbora Tajnik I
ASK Primorje (nogom. sekcija). Seja odbora se vrši danes ob 20. v tajništvu Prosim vsi in ročno — Podnačehvk
(Gospodarstvo
Uredba o odoisu
zemljiškega davka ^ «„m8rkische
in >chafl v Gradcu, ie imela v letu 1927 /28
Družba Elektrowerte, A. G., ki je financij-ska (holdmg) družba in ima v svojem port-feju vse delnice družbe Fala. d. 1. in deliir-e
p—■ Slovenski mornar v Nobilovi ekspei diciji. Na ladji «Citta di Milano«, ki se je nedavno vrnila iz severnih voda v Specijo, služi kot mornar Slovenec Fran Baša iz DomMrga na Vipavskem Dobil je dopust in doma je pripovedoval, kako se je vozil proti severu in kaj je tam vse videl in do« živel.
p— V Premu na Notranjskem je v cer« kvi na stropu slika svetih bratov Cirila in Metoda. «Picco!o» pravi, da je hotel z njo reki slovenski duhovnik pokazati svoja bal« kanska čustva Slikar iz Ljubljane je napra« vil delo, katero moti resnost svetišča in ža« b italijansko narodno zavest. Slika je futu« ristična in bi spadala bolj v kako kmečko gostilno, kakor pa v cerkev. Balkanski du« hovnik v Premu je manifestiral s sliko svo« jo mržnjo do Italije in s simboli jugoslo« venstva hujska proti državi drugorodno prebivalstvo... Fašisti so obveščeni in bo« do storili svojo «dolžnost».
kr— S Koroškega V Hodišah so ustano« vili «Heimatschutz» začetkom tega mese« ca. Govoril je bivši okrajni glavaT Rainer iz Celovca Vsi govorniki so hujskali proti Slovencem in soc. demokratom. Vpili so: «ti dve stranki morata izginiti iz Hodiš!» Pa ne bo slovenska stranka izginila iz Ho«
Te dni je finančni odbor obravnaval sprejel uredbo o odpisu zemljiškega davka v primerih elementarnih poškodovanj. Uredba bazira na novem davčnem zakonu, ki predvideva dve vrsti poškodovanj- v nrvt vrsto spadajo taka poškodovanja, pri katerih je poškodovan tudi sam objekt pridelka in pridelek, v drugo na ona pri katerih ie [■oškodovan samo letni prid^ek. a objekt ostane nedotakn'en. Uredba obsega snmo primere, v katerih je poškodovan letni pri delek. dočim ie prepuščeno zakonu o kata stru. da regulira primere, ko je poškodovan fudi si ni objekt produkcije.
Uredba o odpisu zemljiškega davka temelji a čl 12 in 159 davč. zakona, ki je dolo čil naslednja načela:
1.)	Nanaša se samo na primere, v katerih je poškodovan pridelek v plodovih ne gle-de na objekt.
2.)	Letni zemljiški davek se ne more od pisati, če pridelek ni poškodovan vsaj za četrtino.
3.)	Zakon deli elementarna poškodovania v dve skupini: V nrvo skupino zakon taksativno nostavlia poškodovanja. «aradi katerih se briše zemljiški davek ne glede na povr šino. Sem spadaio poškodovanja po )gniu vodi, toči, poljskih miših, rastlinskih ušeh in kobilicah. V drugi skupini so vsi mogoči elementarni primeri, ki lahko zaden»'P ves kraj. a nastopijo brez krivde lastnikov in se sploh ne dado preprečiti N. pr.: Z briz ganjem vinogradov se lahko preprečijo so love bolezni. Ako se to opusti, se primer bolezni ne more smatrati kol elementarno poškodovanje in se zemljiški davek v tak<»m primeru ne more odpisati.
4.)	Na neobdelano zemliišče ni odpisa davka, ker davčni zakon predvideva, ia se davek briše snmo če ie pridelek poškodovan Vendar >e uredba liberalnega kakor zakon in dopušča, da se upoštevajo olajšave v' vprašanju odpisa davka v primeru če nastopi kakšna prirodna sila. ki preprečuje, da bi lastnik mogel izkoriščati zemljišče V ta kih primerih se po čl. 4. uredbe dopušča, da se lahko davek odpiše.
E!ektrowert*. A. G. - Fala, d, d.
Delniška družba Elektroverte. A. G., v Baselu lastnica elektrarne Fala d. d. in družba Steie rm a r k i srhe ElekfHzitSt3i,r?sel1seh:<ft v Gradcu ie objavila letno pimcilo za leto 1927./28.. iz katerega posnemamo naslednie zanimive podatke o razvoju falske elektrarne (prve številke kažejo, koliko toka je elektrarna proizvajala v kilrvatnih urah. druga številka pa dohodke od oddaje toka v Din):
kilov. ure	Din
1923.	102.735.000 12.722.000
1924.	130.716.000 18571-000
1925.	139.247.000 21 S 19.000
1926.	164.087.000 24 510.000
1927 180 529.000 26.511 000
Proizvodnja toka se je v nreteklem letu dvignila za 16.4 milijona kilov*tnih tir pit 10 %, napram letu 1923. pa za 77 8 milijina kilovatnih ur ali 76 %■ Dohodki od oddaje toka pa «o se lani povečali za 2 milijona Din ali 8 %. napram 1. 192& pa celo za 138 milijona Din ali preko 100 % Dali*« posnemamo 17 poročila, da je elektrarna oonn.no razširila svoje omrežje (z Va raždinom je sklenila novo oddajno pogodbo^ ter se približuje uresničenju celotnega programa (sedaj ima šest agregatov). VodnO =tanie Drave je bilo skozi vse leto zelo zad^oljivo.
VREMENSKO POMOČILO
Meteorološki tbttoj] t »,ini-'sir»5 13 novembra 1928.	Vi5ina baronio''? $ in
ftrn
opazovanja
Ljubljana .
Maribor .
Zagreb
Beograd
-»kuplie
SpIH
Sarajevo
Dubrovnik
<arom
770 0 769 2 768 9 768 7< 7 0 642
l'empei
2-1 50 4.0 4 < 90 !0*<
3i
>
<u
89
98
90
5
8
••inei ven in brzin* v metri}i
VV
sw 1
SW o W I
WNW I NE 4
C C.
•o — 3 i O c
10 10 10 9 9

tfrut* nestla
del
in m de t. ur«
90
Solnce vzhaja ob 654, zahaja cb 16.34. luna vzhaja ob 8.2. zahaja ob 16.55. Nnvišia temperatura dane« v Ljubliani 7.5 C, najnižja 1.3 C-
Dunajska vremenska napoved ia sredo: Najprej še pretežno jasuo in milo, mestoma -tiegleno. pozneje se bo vreme hitro poslabšalo, posebno v južnih in zapadnih severuih Alpah. Vreme bo kljub temu ostalo toplo
predvsem iz dohodkov od obresti obema ■1ri izba m a posojenega investicijskega Kapi 'ala tn iz dividend no odbitku stroškov f 3P milijona švicarskih frankov ali 26 miliionov i ristesa dobička (nanram 2.02 milijona •rvic. frankov v 1. IO0« /27. 1 85 v ' 1925 ">6 'n 1.53 v 1. 1924./25.).
Cisti dobiček te financijske družbe, ki izvt-ra predvsem iz obresti obema elektrarnama nosojenega kapitala (od katerega odoade znatnejši def na Falo) se ie torej v zadniih letih znatno dvignil. Družba bo za leto '927 /28 izolaPala 7 % dividende kakor lani. foda na kapital, povečan od 20 na 30 milijonov švicarskih frankov. Dividende falske elektrarne poročilo, katero posnemamo Iz li-*ta cZrrcher Zeitung» ne omenja, vendar dividenda ne more biti znatna, ker /.naša jelniška glavnica elektrarne Fala. d. d., le miliionov Din in srre ves dobiček elektrar ne in obresti za izposojeni kapital, katerih >*>veda naša država skoro ne more obdav čiti. čeprav predstavljajo v resnici čisti do biček pravega lastnika Fale. Želeti bi bilo Ia naša država nrisili družbo Fala. d. d., ki 'e povsem v hijib roknb. da novi=a svojo r^el-"iško^glavnico, tako da bo ta glavnica vsaj približno nd<rcrr»riala investiranemu kapitalu ■n da bo mogoče ogromne dobičke družbe vsaj deloma obdavčiti. Leta 1926. ie n. pr. Fa-'a plačala samo na obrestih za kapital, :zpo •=oien od družbe Elektrower!e (torej prave lastnice). 168 milii~na Din čistega dobička r-a ie izkazala le 151.365 Din. Zaio je tu ii pri Vosmafem dobičku od 24.5 milijona Din pU "ala na dnvkih le borih 218.987 Din. Pri ogromnih dobičkih družbe na povečano cb 'nvče.nie oevedi ne bi moglo ali smelo vpli ^nti na ceno toka.
= Projekt novesa zakona o «odnib taksah Pred kratkim ;e bil izdelan nov projekt za '<ona o sodnih taksah, s katerim nameravajo virraviH aed^nii nevzdržni >r krivični si •*tem in uvesti sistem, ki je prej veljal * ^loveniji. Dalmaciji. Bosni in Hercegovini in kakor ie danes v veljavi v Avstriji in Ce ikoslovaški To reformo bodo naši trgovsk' krogi, ki so imeli tekom let nikar vehak obstoječi taksni predpisi, toliki slabih i/.ku šenj. gofovo pozdravili Po sedanjem zako nu o fnksab ie treba to k i j ob vložitvi tožbe vnaprej plačati ne le takso za papir itd. fpn *ar postavki 173). marveč Midi pravdno takso od vrednosti spornega predmeta ali tako «vano razsodnino. ki znaša po tarifni postav ki 174 3 % vrednosti spornega p~edmpta (7 dveletnimi obrestmi (n pr. od 100.000 Din kar 3360 Din) Tožnik je imel pravico za prosili za povrnitev polovice .»ravdne lakse Ie v primerih kadar se je pravda končal? pred prvim narokom, ker sta se stranki i? vensodno poravnali ali pa 'r tožnik H7N umakni! V vsakem drugem primeru pa nri pada po sedanjem zakonu vnaprej plačana razsodnina državi pa naj se konča tožba 7. razsodbo ali kako drugače. Zaradi tega so bili zlasti trgovci pri že itak izredno visokih taksah pogosto hudo oškodovmi in se ie država okoristila z dohodkom, ki 'i ne bi pripadati Po projektu novega zakona pa bo v začetku pravde treba plačati !e tak«o 7» »ožbo Takse za nadaljnje poslovanje sodišča n pr takso za narok, za poravnavo, za iz ved bo dokazov itd., pa bo treba plačati le tedaj, kadar se bo to pravdno delo res oora vilo. Enaki predpisi bodo veljali za časovni no in za razsodn<'no. Novi projekt vzdržuje v kazenskem postopku fakse samo za pri mere, ki se sodijo zaradi privatne obtožbe Želeti pa bi še bilo. da se v novem zakmu pravdui stroški vobče znižajo, tako da bi pe vsa od daleč pribil'?"!) stroškom, ki [ih ima država e nr^vdnim de'om.
= Ljubljanski sejmi za kožuhovino
Tudi stareiši liubpanski meščan se snominis na v.^ak prvi ponedeljek meseca ianuaria po sv. Neži. ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kraniske, Štajerske. Koroške. Primor-ia Istre. Hrvatske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z natraznovrstneišo kožuhovino in jo nudili Llubliančanom in doSlim kupcem na prodal Zbirali so se po raznih liub banskih gostilnicah pozneie na dvorišč' fiksna in me?e-arenia p«-erekanto te* vpitja Je bilo dovolj, kar je pokazovalo l.ivab no kupčijo Seveda pa ie bi! promet maiben sai ie šlo pri kuoČiH navadno le /a Posamezne komade Meseca ianuaria I 1925 p? ie ta tradicionalni seiem že pokazal resno lice Nieeovo organizacijo ie prevzela v svoje roke uprava Ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskega dru-
A	fi	H	B	1	1	$s M	I	LO
								•
štva v Ljubljani odnosno Lovske zadruge m prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme naložila z veliko množino dobrega blaga iridobila poleg domačih tudi inozemske kup--e fer tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto Vsako leto od fedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi po dva do trikrat zapovrstjo v eni sezoni. Letos se vrši ta običajni sejem <v Neže za kožuhovino vseh vrst na sam praznik sv Neže. v ponedeljek, dne 21 januarja 1929 Tudi letos pride mnogo resnih Interesentov domačih in inozemskih. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa članov Slovenskega lovskega društva ^a pošlje vse to leto pridobljene kože »Divji koži« (Ljubljanski velesejem). ker samo v slogi in medsebojni podpori ie moč in zagotovilo čirrbolišega uspeha. — Kože se sprejema io ?e sedai Vsa pojasnila daie »Divja koža« Livbtiana.
= Vinski sejem pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Oa seznanimo dolenjski vinogradniki svoj letošnji vinski pridelek s prijatelji iobre dolenjske vinske kaplji -e. bo priredila podružnica Kmetijske družbe pri Sv. Krilil pri Kostanjevici prvi svoj letošnji vinski sejem v nedeljo 19. t. m. Ker spadajo pod bčino Qv Križ najboljše vinske gorice Gadova peč. Dol Bočje, del Piroškega vrha in r.. ki dajejo priljubljene cvičke, bi bilo želeti, da ta sejem poseti kar največ kupcev, k? svojim gostom radi postrežejo s fino. nrislno dolenjsko kapljico Cene bodo zmerne ker vinogradniki potrebujejo denarja in bi zaradi tega kaj radi prodali svoj pridelek Zveze iz Krškega in Brežic pa tuli iz Novega mesta so ugodne, ker vozi med Brežicami in Novim mestom avtobus, ki gre mimo Sv Križa.
rr V zadružni register so se vpisale naslednje zadruge: «Samopomoč». gospodarska ',adruga javnih nameščencev in upokojeni ev v Radovljici, r z z o. a.; Pašniška in živino-■ejska zadruga v Ribnici na Pohorju, r. z. z
0	z.; Mlekarska zadruga v Rovtah pri Logatcu, r z z o. z.: «Mali dom>. stavbna in stanovanjska zadruga, r. z z o. z. v Spodnji ^iški: Mlekarska zadruga v Smarji, r. z. z o. s.; Gospodarsko društvo na Vrhniki, r. z. z o. z.; Zadružna elektrarna na Vrhniki, r. z.
1	o. z.: Električna strojna zadruga v Zgornji ^iški r z z o z.
— Izredni občni zbor. Prekmurska banka l d. v Murski Soboti bo imela 29 t- m. izcedni občni zbor (izenačenje starih in novih ^lnic. sprememba družbenih pravil).
= Konkur? je razglašen o imovini Marije Reitzove. trgovke na Mirni (prvi zbor upnikov 24 novembra ogl»sitveni -ok do 8. decembra in ugotovitveni narok 22. decembra t I.).
= Dobave Direkciia državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. t. m ponudbe glede dobave 40.000 kg portlandskegn cementa; (lo 23 t. m pa glede dobave 3000 m tračnic. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju ;prejema do 28 t. m ponudbe glede dobave usnjalib jermen. — Direkciia državnih železnic v Subotici sprejema do 19 t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg čiste bre/.lesne konopnene preje. — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg barvaste čistilne volne. — Vršili ?e bosta naslednji ofertalni licitaciji: 27- t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 3794 komad ročajev za sekire, kladiva in loo.de. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani r.a vpogled.
Borze
13. novembra.
Na ljubljanski borzi ie bil dan°s devizni promet priiično velik. Največ se je oddalo deviz na Prago potem na Curib. Berlin. Dunaj, Trst. Pokrila je vso potrebo Narodna banka. Tečaji brez večjih sprememb: za malenkost čvrsteje sta bila zaključena Du nai in Trst
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zopet Čvrstejša in se je nekoliko dvignila Knsa se je trgovala po 4:55. za l^ember oo 441 5 do 142 februar po 449. Od bančnih vrednot je za malenkost čvrsteiša Union, ki se ie zakliurila po 575. Praštediona je zabeležila zaključek po 920. Od industrijskih vrednot je neznatno čvr-
slejša Slovenija pri zaključku po 6.25. Zaključke še beležita šečerana 4S0 in Trbovlje 490.
Devize »n valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.86. Berlin 13.545 _ 13.575 (13 56). Bruselj 0 — 7.9124, Budimpešta 0 — 9.9297, Curih 1094.10 do 1097.10 (1095.60), Dunaj 7.9904 — 8.0204 :8.0054). London 0—276.10. Newyork 0 do 56.94, Pariz 0 _ 222.42. Praga 168.37—169.17 (168 37). Trst 297-25 — 299.25 (298.25).
Zagreb. Amsterdam 22.83 — 22.89, Barce-!oa 9.15 - 9.19 Dunaj 7.9904 — 8.0204. Berlin 13.545 - 13 575. Bruselj 7 8974 — 7.9274, Budimpešta 9.9147 - 99447. Milan 297-15 do 299.15, London 275.70 — 276 50, Nevvvork 56.835 - 57.035 Praga 16S.37—169.17, Curib 1094.10 — 1097.10.
Ciirih Zagreb 9.13. Pariz 20 295, London 25.19. Newyork 519.60. Milan 27 22. Praga 15.40, Dunaj 73. Budimpešta 90.615, Berlin 12311. Bruselj 72.20, Amsterdam 208.575, Varšava 58 25. Bukarešta 3.13. Sofija 3 75.
Dunaj. Beograd 12.48—12.52 Berlin 169.21 do 16*9-71. Budimpešta 123.89 _ 124.19, Bukarešta 4.26875 - 4.28875 London 34.4175 do 34.5475, Milan 37.225 — 37.325. Nevvvork 710.35 — 712 85, Pariz 27.75 — 27.85. Praga 21.05 - 21.13. Sofija 5115 — 5.155. Varšava 79.63 - 69.91. Curih 136.71 — 137.21; dolarji 12.41 — 12.47.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 158 — 0, Ljubljan kredit. 128—0, Prašteiiona 920—o, Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Stavbena 56 — 0, šešir 105 — 0. Ruše 260 — 280.
Zagreb Državne vrednote Vojna škoda 434.5 — 435.5, kasa 435 — 435.5 za december 442 _ 443, za februar 449 — 450, brez kupona 418 — 420. investicijsko 85.5 — 86, agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote: Pol jo 17.5 — 18, Uniou 57 _ 57-5, Jugo 88.5—90, Ljubljanska kreditna 127—128, Praštediona 920 - 925, Srpska 151 _ 151.5. Etno 160 do 180; industrijske vrednote: Gutmann 200 do 205, Slaveks 100 — 105, Slavonija 5.50 — 7 (5.5 — 7) Drava 505 — 530. Šečerana 480 do 485. Vevče 111 — 113, Isis 20 — 23. Du-brovačka 490 — 500, Trbovlje 490 _ 495. Danica 150 _ 151. Ooeania 260 — 300, Union 305 - 320.
Beograd. Vojna škoda 433.5 — 434. investicijsko S5 — 86.5, agrarne 53 — 54.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (13. t. m.):
Les: Tendenca neizprcmeniena Zaključenih 5 vagonov hrastovih hlodov Franco vagon nakladalna postaja notirajo (smreka ali jelka: hlodi l., II., monte 230—260, brzojavni drogovi 240—260 deske-plohi, kon. od 16 cm naprei 500—540: (bukev): deske-plohi, naravni. neobroblieni 490 — 510, testoni 500—530: (hrast): hlodi L. II. 500—700. bordonali 1200—1400 deske-p!oiii. neobrobljeni boules I3i)0—1500 frizi 950— 1150; drva- bukova 19—21 hrastova 17— 19; železniški pragovi 2 60 m 14X24 h;a-stovi 50—55; oglje bukovo za 100 ka 85— 90 — Deželni prideTih Tendenca mlačna. Brez zaključkov Tečaji neizpremenieni. Notirajo: pšenica: baška. nova so kg. 2% primesi m'evska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni promptna 297 50—300; baška, nova. uzančuo blago brez doplačila, mlevska voznina. slovenska postaja novem ber, plačilo 30 dni 300—302.50; turščica: popolnoma suha. zdrava, rešetana navadna voznina, slovenska posta ia promotna plačilo 30 dni 365 50—370; La Plata promptna. zacarin.ieno Ljubljana 315 50—320* iac-men: baški, nov. 71 kg rešetan. zdrav, promptna. plačilo po pr^cmil 315.50—317. oves: baški ali slavonski, nov rešetan. zdrav, navadna voznina 295—300: rž: 73/74 kg. uzančno blago, mlevska voznina 295— 297.50; moka: »0«. nova. fco Liubliana. ori-odjemu vagona plačljivo po preiemu 430— 435.
Novosads':a b'aeovna borza (13. t. m.): Tendenca in cene nespremeniene Promet: ■>15 vagona n?enice moke 15 'hi-sč^p 49 otrobov 9 Pšenica: baška m sremska 242.50: banat*ka 237 5n—240 fečmen- 255 —260: pomladni ?S5—290: pomladni barani-ski 295—300. Oves: 2*7 5ft— ?5?.50 Tnršči-ca- december-ianuar 250—252 50; marc -april 277 50—282 50; ' marc-april-mai ?80— 2S5; apnl-mai 282 50—287 50: cušens ?«750 272.50 Moka: Oz in Ogg 350—360; 340; »5« 310—320: »6« 270—2*0: »7« 255— 265; »8« 205—215. Otrobi: nespremenjeni.
W. Polte:
S pijanci med nebom in zemljo
V svoji desetletni praksi kot vodnik potniških letal sem doživel mnogo nenavadnih prigod. A vse so že daleč za menoi in le nekaterih se še spominjam. Med njimi najbolje one, kako sem vozil pijance na velesejem v Lipskem; menda je bilo 1. 1920. Takrat še ni bilo potniških letal, vsaj takih ne. ki bi bila količkaj podobna današnjim. Prevažali smo na samih starih vojaških aerop'a-nih, ki so iih bili bolj ali mam nerodno toliko prede!a'i. da je moglo k pilotu p-risesti še r.ekai potnikov.
Tedaj, ko sem tetel v Lipsko, sem vozil še prav posebno neroino Malo. Sedeži za potnike so bili tik pred mojim. da nisem imel svobodne?a razgeda predse, kar me je pri krmarjenju hudo oviralo.
Naložil sem štiri gospode, ki so bili vsi do nosu zaviti ,v letalske kožuhe, kajti v tistih časih potniki še niso bili zavarovani v udobnih kabinah kakor sedaj, ampak izpostavljeni mrzlemu vi-
šinskemu vetru in kožuhi jim niso bili odveč.
Po vzletu so sedeli kakih pet minut čisto mirno ter nekam bojazljivo in pre-padeno zrli predse. Potlej pa so se zdajci spogledali in videti je bilo. kakor da je vsem namah šinila v glavo ista misel, namreč, da bi bilo dobro načeti i steklenico konjaka, ki so ga imeli s seboj. Tudi na kozarce so bili mislili, ko so se vkrcali. A ker kozarec ni bil šil-ce. marveč ce'a čaša, je bila tudi steklenica kaj kmalu prazna. Prav tako hitro je začela de'ovati tudi njena vsebina in ko smo leteli baš nad nekim mestecem so že precei nadelani srosno-die v svoje-m prešernem razpoloženju meni nič tebi nič zagna'i prazno steklenico iz letala. Stek enica pa ni pad'a naravnost na tla kakor ^o^odip nemara !>rčako/'a'i: siloviti ve er k-da;e nrorHgr jo je zanese! da i" sfrčala tik mimo,- moje. glave in širno za las je manjkalo, da ni prebila krmi na renti letala.• .--
K tei šali sem. menda napravi) sila neprijazen obraz, žakai eden izm°d ka-valirjev je takoi izvlekel drugo steklenico, natočil kozarec in mi ga ponudil. Njegovi ^prijaznosti sem se odločno
uprl ter izlil konjak v globino. S tem se pa radodarnega gospoda št nisem odkrižal. 2e precej omočen in ne ve-doč, kai dela. se je skušal preriti do mojega sedeža, pri čemer pa je tako nerodno kolovratil. da mi je zdajci padel okrog vratu. Sedaj je postala komedija resna. Ker nisem sme' izpustiti krmila, se ga nisem mogel otresti z rokami. Mimo tega pa mi ie s svojim telesom tako zakrival pogled, da nisem videl nikamor in sem vodil letalo samo še na slepo srečo Nisem si mogel pomagati drugače, kakor da sem ga prav obzirno sunil v če'justi. tako da ie odštel nazaj na svoi sedež. To pa moža nikakor ni užalilo in kmalu nato sem videl, kako vleče \z kovčega tretio steklenico konjaka. Narahlo me je obšla - -	-	m« stop l na
'e'o Med Labo ir Vl'i'do m; ie frčala "di ta steklenica srečno mimo e'ave.
Razpolož°nie nade'ane e*vorke pred menoj ie doseglo višek Začeli so na vse grlo prepevati in čeprav za-adi br-
'P":,1 rp-r' <~> - • p r:-"rp rroge'	sli
šati. vendar ie bilo petje tako navdušeno. da sem ga lahko tudi videl. Med gosti je bil zlasti eden posebno srborit in videti .ie bilo da mu tesni sedež ni-
kakor ne prija. Ker pa je bii pri meni slabo naletel it seda preložil te ;šče svojega neumornega delovanja na siprednii konec letala proti m tonu. Po vseh štirih je skušal prilesti do njega, a veter ga je vselei prekucnil nazaj na sedež. Poleg tega sem ga vlekel nazaj še jaz. za šal, ki ga je imel okoli vratu, ki pa se mu ie bil v vetru odvil in čigar ene konec mi je plapolal tik pred nosom. Nekaj časa sem ga že brzdal na ta način, toda nazadn e se je šal popolnoma odmotal od njegovega vratu in mi je osta' v roki. Sedai je drznemu plezalcu 1 ' irle uspelo, da je pri-'ezel k motor t m je z eno roko pograbil neko ce\ ki se po njej pretaka bencin, z drugo roko pa ie tel šariti okoli motorja. Zde'o se mi je. da bo vsak trenutek zašel s orsti med vzvode ali oa da bo pri eni aH drugi izmed žigal-sveč 'zkupii strahovit električen udarec Ne to ne ono ne bi bilo noseb-no ugodno za naš nadaljnji let Toda še naibol.i me ie sk»"be'o kdaj se mu bo pod roko utrgala cev. iz katere bi se ulil bencin, ki bi se gotovo vnel in za-žgal celo 'etalo.
Premišljal sem. ali ne bi najbolj kazalo, da kar moči hitro pristanem. Toda
j pokrajina pod menoi ni bila videti Bog ve kako prikupljiva. Preje ie deževa o in tla so bila razmočena in rahla. Ce pristanem, sem si mislil 6e bo 'etalo najbrže prekopicnilo. To samo po sebi ne bi bilo nič hudega Ali moji obzirni potniki niso bili privezani na sedeže in nemara bi se zgodilo, da bi pri takem ne preveč rahlem pristanku vsi štirje sfrčai: iz sedežev kar bi se za tega ali onega izmed njih lahko nesrečno končal. Pa kaj sem hotel? Mar nai čakam, da mi oni rcgovilež am spredai zažge letalo, ki bomo ž njim vred vsi živi zgoreli? Naglo sem odstavi! nl:n in narav-! nai letalo proti zemlji Nekajkrat sem I še zakrožiL iščoč pripravnih ta! potlej j pa sem okrenil letalo naravnost na n i-I ve pod seboj. Pristanek ie bi' tak. ka-kršn ega sem pričakoval Pr' nrvem sunku ko so se k^e^ d ta^n« zve riženih ta' nas ie s tako silo vg ^vi šku. da je rogovilež z'etf>l z mooria oreko moje glave in zadai teiebni' na tla. Ostali smo odrezaH bo'"e ne^o sem pričakoval Letalo ie «e neka- časa skakalo čez razore, potem pa se ie ustavilo. Tudi poškodovalo se ni kai si'e Samo eno kolo se je malo zverižilo Skočil sem s sedeža in pomagal na tla še
Gala kočija angleškega kralja,
s katero se pelje vsakokrat k otvoritvi zbornice
»" ~ 1 ---------------------------------- ■ — - - --------
Sveto zrcalo japonskega cesarja
Kioto je sredi velikih svečanosti Mi kado Hirohito in njegova prejasna gospa Nagako sta se v soboto zjutra podala h kronanju. Po ulicah starega cesarskega mesta Kiota so nesli mikada v
Mi&ado tlirohito in cesarica (Nagako
starih nosilih, ob katerih je jezdilo po šest velikašev V tej eskorti se je nosilo tudi sveto zrcalo, najvišji znak viadar-ske moči na Japonskem, brcalo ie no silo 32 dečkov iz vasice Yase Pred njimi, za njimi in ob obeh straneh so korakali visoki častniki s potegnjenimi meči. Množica je pripogibala ko'ena. ko se je peljal cesar mimo. Klicala mu je: «Banzai!» — po naše «2 i vi sto let!»
Cesar Hirohito ie nosi! generalsko uniformo Japonske armade Nosila so bila narejena v stilu koči e izza dobe Ludovika XV V teh nosilih ie sedel sam cesar. Cesarica Naglako mu je sledila v četverovprežm kočiji Za njo se je peljalo 16 princev in nrinces. prva seveda princ in princesa Cičihu. ki sta določena za naslednika prestola.
Kronanje se vrši po strogo določenem ceremoniielu. ki ie star že nad tisoč let. «Sveto zrcalo« pa se tako' po svečanostih shrani za nrihodnje kronmie V no či od 14. na 15 t. m bo v Kiotu Daid-šo-sai t. j. velika daritvma poiedina Hirohio se bo ob'eke> v belo svi'o. ki predstavlja ianonsko bog'nio rodovitnosti Kami 27 novembra oa cesar s spremstvom vrne zopet v Tokio.
«	ri •' *	."	.
Murna - ukradena
«L' Observateur«, glasilo «Italijan< skega odbora za politične in socijalne študije« («Comitato Italiano di Studi PoHtici e Socia!i»). ki izhaja pod ravnat teljstvom znanega italijanskega emi--granta publicista Armanda Zanettiia v Bruslju, je v svoji številki od 24. ok* tobra tega leta objavilo naslednjo zanimivo opazko:
«Kako to, da so se do pred nekai meseci vsi italijanski radijski koncerti končavali s »kraljevo koračnico« in se je sedaj «kraljeva koračnica«, ki je ven--dar še vedno edina službena »talijam ska himna, odpravila in se ie postavila na njeno mesto fašistična himna «Gio? vinezza«?
«Ali vas zanima glasba .Giovinezze'? Torej vedite, da je v resnici fašistična-predvsem se zdi da ie ukradena, in po* tem takem se zdi. da ni italijanska V resnici je le slovenska narodna vesem: fašisti pa so jo opremili s tako proti-krščansko poganskim besedilom, da smo prepričani, da ga redki fp.š;stofih sk; duhovnik niso nikdar črtali ali pa nikdar razumeli ®
«L' Observateur« trdi tu nekaj, kar v zunanjem svetu ni bilo znano kar pa vsak naš človek ki ima le količkaj pevskega ušesa, snozna takoj, ko sliši «Gio vinezzo« Fašistična himna je bila si; cer že predmet ostremu snonadu med dvema italijanskima skladateljema. Pred leti se je o tem veliko pisalo v italijanskih listih, a končno je javnost priznala očetovstvo himne skladatelju Florentincu. ki je dokazal da je pesem zložil še za časa svetovne vojne, na so*
ški fronti. In mož je v resnici — krade! Fašistična himna namreč v resnici ni nič drugega ko plagijat treh naših pes* mi, kj jih je «Giovinezzin» skladatelj slišal iz strelskih jarkov, v katerih se je kratkočasilo ž njimi vojaštvo naše narodnosti. Začetek »Giovinezze« je začetek znane naše obnarodele umet* ne pesmi «Eno devo le bom ljubil...» Srednji prehod je do pičice natančno vzet iz naše narodne «Trije kovači» in sicer njen konec: «Tako dolgo, tako dolgo, da bom prišel do nje« ki se po* navija, kakor v naši narodni pesmi. Ves ostali del. «trio». je pa naša «Ti si, Mih ka, moja. moja...»
Sedeli smo nekikrat v Trstu v gostih ni v družbi nekega milanskega trgov* ca, kj je pred vojno dalje časa živel na Reki in je govoril precej dobro hr= vatski Bil je ravno neki fašistični praz* nik. pa so po ulici mimo gostilne ko* rakali razni oddelki fašistične milice s svojo godbo, ki je svirala «Giovinez* zo», kar nam je dalo povod da smo začeli razpravljati o nastanku te himne Oni milanski trgovec je menil, da se mu stvar zdi nekam čudno znana da jo je moral že nekje slišati, toda pred daljšim časom, pa je potihoma zapel «trio». Tedaj pa se je oglasil nekdo iz naše družbe pa mu je zapel: «Ti si. Milka, moja moja .». pa se je Milanez pograbil za glavo in vzkliknil: «Vidite. vidite, saj sem dejal, da mi ie znana, da sem jo slišal že zdavnaj Saj smo jo na Reki neštetokrat peli. Ali bodo strmeli v Milanu, ko iim pojasnim iz* vor fašistične himne!«
«L' Observateur« ima prav: fašistič* na himna «Giovinezza» je v resnici ukradena, ni italijanska temveč je na* še. naše jugoslovensko narodno hlačo' Kdor torej posluša italijanske radiiske koncerte, naj pomni, da se zaključuje: io z našo pesmijo!
Charles Curtiss
Ameriški viceprezident Curtiss
izgleda prav civilizirano in ne kaže. da ]e po svoliii prednikih indijanskega pokolenj3
Letošnje prezidentske volitve v Ameriki so prinesle vendarle neko presenečenje: za viceprezidenta je bil izvoi en senator Chares Curtiss mož. ki se mu po žilah pretaka pristna indiianska kri. Indijanec je po materi, ki je bi'a iz in-
Za zjokati se fe
če postane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti
nam prinesejo pri teh kakor pri drugih bolečinah brzo
pomoč. -
Pristne samo v originalnem zavoju , jfteteteb&ciud"
dijanskega rodu Caw. dočim mu je bil oče Kanadijec. po jeziku Francoz.
Curtiss se je rodil v induski koči blizu reke Cavv in je sedaj 68 let star Jedva tri leta star je izgubi! mater V svoiem osmem letu pa je izvrši pogumen čin s tem, da ie prejahal 100 km dolgo nre-riio pri Topaki. kamor je še! do pomoč za nekega moža iz svoega plemena.
V mladih letih je bil Curtiss naprej jahač, potem prodajalec časopisov ko-čiiaž in slednjič advokat !e hud nasprotnik alkoho'a in ie od leta 1907. član ameriškega senata Prej ie bil večkrat zaporedoma izvoPen v kongres. Za vjceorezidentsko mestn ie bi' imenovan na konventti republikanske stranke v Kansas Cityju dne 14. julija 1928.
^Priložite fotografi io"
Dan na dan čitamo v novinah oglas se, kjer išče ta ali ona tvrdka uslužben* ja ali uslužbenko Povsod se zahteva navadno tudi fotografija Delodajalci namreč mislijo, da slika pove vse ali vsaj marsikaj in radi psihološko pre* ^udirajo tistega, ki se jim nudi v služ* bo.
«Journal of experimenta! psvcholo* gy» je z ozirom na zahtevo po foto« grafijah napravil zanimiv poskus, ki se ie konča! z zelo interesantnim rezulta* tom. Nabavil si ie slike štiridesetih oseb v sedanji starosti in pred 25 leti. Ti ljudje so sedai inženjerji. profesor« ii, učitelji, odvrtniki. bankirji, obrtni* ki in delavci Slike izpred 25 leti so do* bili v proučevanje dijaki praktične psi* hologije. ki jim ie bilo naloženo, da morajo napraviti svoje zaključke S pri* nombo, da ie polovica ljudi ki jih pred stavliaio slike, uspelo, polovica na ne, so diiaki vzeli slike in i:h nesli domov. Ko je bilo treba povedati sodbe, so pri«
Stara dama (opazuje, kako vlečejo vrv): »Ali ne bi bilo enostavneje, če bi vrv kar prerezali?«
Na Dunaju je v oktobru rimsko-katoliška cerkev izgubila 1544 vernikov. — Že več let odpade na Dunaju od rimske cerkve na mesec povprečne p< 900 kristjanov
Dunajski dnevniki beležijo značilno rest, da je v mesecu oktobru izgubila .'imsko»kato!iška cerkev 1544 pripadni* Kov Odpovedalo se ji je 1452 odraslih oseb, katerim je sledilo še 92 otrok. To dejstvo je zelo značilno, kajti malo je verjetno, da bi kje drugje na svetu bil odpad od vere tako številen kakor v avstrijski prestolnici, kjer sedi na stolcu ministrskega predsednika katoli* ški duhovnik dr. Seipel.
V ostalem pa je postalo na Dunaju že običajno, da izstopi iz rimsko=ka* toliške cerkve zadnja leta vsak mesec okrog 900 ljudi. Za pravovernega krist* jana je to število kaj pa da grozno. So pa dobe, ko se val odpadnikov silno dvigne To se običajno primeri tedaj, kadar pride iz političnega tabora av« strijskega klera kakšna ostra naredba, ki meri v krščanski ljubezni naravnost na soobčane iste vere, a drugega poli« tičnega prepričanja.
Izstop iz katolške cerkve ne pomeni vedno prestopa v novo veroizpovedo« vanje Nekaj jih je, ki prehajajo v vr« ste starokatoličanske cerkve, nekai pa se jih izroči evangeliski cerkvi. Tako je prešlo v oktobru 113 rimskih katoli« čanov k starokatolikom, 118 pa k evan» geliski cerkvi. Drugi so ostali brez kon* fesi je.
Po pravici pravijo na Dunaju, da ta* ko množestveno izstopanje ni v dobro spričevalo državi, ki io vodi katoHški
duhovnik. Nekje mora biti nekaj na* vzkriž, da baš v katoliški državi krist» jani tako zapuščajo cerkev ki je ne« kdaj pomenila toliko, da so zanjo umi* rali mučeniki v katakombah. Danes smo daleč od tistih časov, kakor so služab* niki cerkve daleč od Kristusovega na» uka. Zakaj mesto, da bi v dejanjih ka= zali ljubezen do svojega bližnjega, de» lajo baš nasprotno in s tem odganjajo od sebe vse, ki jim je res do krščanske ljubezni, ki se ne kaže v fanatizmu množic, v misijonih in v politiziranju na prižnici, ampak v strpnosti in v po» maganju svojemu bližnjemu, pa tudi v zatajevanju samega sebe.
Stari, hkratu novi francoski ministrski predsednik R. Poincare
]e sestavil novo vlado, v kateri so i senatorji in 15 poslancev
Novi nemški poslanik v Moskvi
Dosedanji nemški zastopnik v Turčiji, g. Rudoli Nadolny, postane po vsej priliki naslednik grofa Brockdorii-Rantzaua v Moskvi
Doub c suknje
najceneje pri
DRAGO SCHWAB, Ljub^ana
Sinclair Gluck:
Zlati panter 50
XX. POGLAVJE Soba glasov
Ves trd od osuplosti sem sta! kakor podgana v pasti in potrpežljivo čakal, kako se bo razjasnila uganka tega glasu. Glas je spet izpregovoril. Prestrašen sem se zdrznil; še vedno sem bil v sobi, in vendar se je čul glas iz najbližje bližine.
»Vprašal sem vas, ali ste se nocoj dobro zabavali?«
Kakor iz uma sem strmel okoli sebe.
»Zakaj ne odgovorite?« je spet vprašal glas. »A to nič ne de. Storili smo, kar je bilo v naših močeh, da bi se počutili pri nas kakor doma. In zdaj moramo nekoliko poračunati.«
Čeprav se je zdel glas čudno izpremenjen, sem vendar spoznal, da govori Mallardi. Takoj nato se je izkazala resničnost moje domneve.
»Vedel sem, da bova nocoj še govorila, dragi CIayton, čeprav se nikakor niste potrudili, da bi me našli. Pa nič ne de. Vsekako smo primorani, dragi Clayton, da pridemo z vami do jasnosti. Velika čast vas čaka. Naš šef bo zdaj sam govoril z vami. Mislim, da vam namerava dati na izbero. kako nas rajši ostavite. To je velika popustljivost, dragi gospod. Nadejam se, da jo boste umeli ceniti.«
»Ne vem, ali me lahko slišite ali ne.« sem rekel glasno. »Zelo prijetno bi mi bilo, če bi vas mogel videti. Cemu ves ta nezmisel? Malce slabo sem se počutil in sem odšel iz svoje sobe, da poiščem kakega slugo. Doslej nisem našel nobenega. Zakaj sem tu zaprt?«
Nato sem začul kakor tik ob svojem ušesu smeh, ki je zvenel prav zato tako pošastno, ker ni bilo nikogar videti. »Prav dobro vas slišim, dragi moj. Zabavni ste, kakor zmerom. Ce bi bili iskali sluge, bi ga bili gotovo našli, mar ne? In tudi to bi vas še vprašal, kako ste se zabavali v pomenku s svojo sestro?«
Stisnil sem zobe. »Ne vem. o čem govorite, Mallardi. Toda šale je zdaj dovolj. Ali me hočete izpustiti ali ne?«
Vedel sem, da ni nikakega upanja. Vzlic temu pa sem bil namenjen, da bom tajil do konca.
»Ali, Clayton, kako se morete delati tako neumnega? Vaša sestra je bila nocoj samo zato tepena, da smo obrnili vašo pozornost nase in smo vas zapeljali v razgovor, ki nam je potrdil naše mnenje o vas. Kaj mislite, zakaj so bila vrata na tisti hodnik izprva zaklenjena in nato odprta? Samo zato, da smo vas spravili tja, kjer smo vas hoteli imeti! A dovolj bodi te neumnosti. Šef je zdaj tu in hoče govoriti z vami.«
In zdaj mi je za zvenel na uho glas, ki se mi je zarezal v srce kakor mrzel led. Bil je nečloveški, hladan in neusmiljen kakor morje. Neizmeren ponos in neobičajna zavest moči sta odmevali v tem glasu. Bilo mi je, kakor da slišim govor človeka, ki je zblaznel od zaverovanosti v svojo veličino.
»Clayton, že kar preveč sem slišal zadnje čase o vas. Nepooblaščeni ste se vtikali v moie posle in ste me motili. Zato morate umreti!« Pomolčal je in nadaljeval čez nekaj trenutkov: »Eden mojih podanikov je prosil za vaše življenje. Te* prošnje ne uslišim. Lahko pa si sami izberete način smrti. Še trenutek in zaspali boste. Ko se prebudite, pride eden mojih podanikov k vam, da sliši vaše poslednje želje. Več vam nimam povedati.«
Glas je utihnil; biio mi je, kakor da se strop širi in kakor da sc m a je jo stene. Noge so sklecnile pod menoj in zgrudil sem se na tla.
Na mnocobrojiie
naših k Ujeii tov objavljamo vsako sredo zabvalnice o Fižolu.
Prostor se je stemnil. Nato sem se pogreznil v globoko nezavest.
Kako dolgo sem ležal tako, ne morem reči. Ko sem se spet osvestil, je bila okoli mene popolna tema, toda zrak je bil svež in hladen.
Počasi sem-dvignil glavo., Nato sem sedel pokonci. Moje misli so b5Ie nenavadno jasne. Bolečin nisem čutil nikakih. Plin ali karkoli je že bilo tisto, kar me je bilo omamilo, ni bil ostavil nikakih slabih posledic. Vsaj čutil jih nisem.
Zdajci sem se zavedel, da gledam skozi zamreženo okno v jasno zvezdno^ nebo. To okno je bilo prvo, ki sem ga videl v tej hiši. Z dokajšnjim naporom, zakaj omotica me še ni bila čisto minila, sem vstal in se prijel za rešetko, da bi pogledal venkaj. Okno n; imelo stekel in nočni zrak mi je hladno dihal v obraz. Globoko seir zasopel. Obup, ki mi je tesnil srce, je nekoliko odnehal. Živel serr vendarle še in tudi svoj prstan sem še imel.
Potipal sem zanj. Da, še vedno je bil na prstu.
Nato sem si jel ogledovati prostor.
Okno je b:lo majhno, soba prazna in mrežasta vrata skovana iz težkih železnih palic. Bila so seveda zaklenjena. Iskal sem po žepu in našel užigalico. ki sem jo zapahi, da si ogledam ključavnico. Čemu pa sem imel svojo pil'co v žepu?
Segel sem ponjo. Toda puščica s pilo je bila izginila!
Tako okruten udarec me še ni bij zadel. V tistem trenutku sem bil zelo blizu obupa. Nato se mi je počasi vrnil pogum; spet sem se približal vratom. Ko sem preje prižgal vžgalico. sem bil videl skozi omrežje nekaj čudnega. Prostor onkraj vrat je bil veliko večji od tistega, v katerem sem stal. Imel je dve okni, drugače pa je bil prazen kakor ta. A sredi prostora sem zagledal kaj neobičajno pripravo.
f	Znižane cene!
0
Na finepa sukna in doubie štofi Og omna 'zt>i'a za sukn e in ulstre Ved,10 zadnje novosti češkega bi;
šle na dan čudne stvari, ki so na kon« cu izpričale, da ne more nihče po sliki presoditi, kolika je inteligenca človeka, ki išče službo. Navidez nemarni in topi ljudje so mnogo inteligentnejši kakor si jih navadno predstavljamo, mnogi gizdalin, ki se lepo in čedno nosi, pa skriva pod gladko masko le spričevalo svojega uboštva.
Načrt za uničenje Pariza
Ne mislite, da ta načrt obstoji, ne, nasprotno, o njem se samo razpravlja. Francoski industrijci so razmiš jali o tem, kakšna bi bila usoda njihove prestolnice, če bi na Pariz navalilo 500 aeroplanov, ki bi vrgli 350 ton eksplozivnih snovi. Prišli so do soglasnega zaključka, da bi bil Pariz v tem primeru izročen žalostnemu poginu.
Ce bi sovražna letala napadla Pariz v skupinah po 50 in 50 in bi privršala v večernem mraku ter bi spustila na mesto 150 ton plinov ter 20 ton vžigalnih bomb, torpedov in drugih uničujočih predmetov, bi bil Pariz zjutraj v razvalinah. Napad bi zadostoval za poru-šenje 3000 poslopij, letala pa ne bi bila primorana izgubiti več nego 10 edinic, če bi delala po sistematičnem načrtu in če bi obrambi ne uspelo pregnati sovražnika pred začetkom atake.
Izbruh, ki je napravil ~
120 milijonov lir škode
Zadnje vesti iz Rima vedo poročati, da se jc bruhanje Etne nekoliko po* leglo. Medtem je treba podčrtati, da je lava uničila kraj Carabbo. Rokav la* ve je pri Carabbi pet kilometrov širok.
Na predlog ministra Giurattija. ki je bi' sprejet od Mussolinija v dolgi avdijenci, je v načelu sklenjeno, da bo fašistična vlada pozidala uničeni Ma« scali na primernem terenu. Prebival« stvo dobi ne barake, ampak hiše, ker je izkušnja s potresom 1. 1908. v Mes« sini pokazala, da se barake nc drže več nego deset let. stanejo pa malo manj kakor hiše. Službena agencija javlja, da znaša doslej nastala škoda 120 milijo« nov lir, v našem denarju približno 350 milijonov Din.
Kardinal Nava je iz Vatikana pozval svečeništvo, naj gre na roko nesrečne« mu prebivalstvu in naj zlasti prireja procesije in molitve, da se katastrofa ne poveča. Med tem pa se je odprlo na Etni novo žrelo, iz katerega vre la« va v petih rokavih.
Kovinske soli proti raku
Iz Kodanja prihaja senzacijonalno zdravniško oznanilo. Ondotnemu zdravniku dr. Andreju Friisu se je ba e posrečilo najti zanesljivo sredstvo zoper raka. Dr. Friis je že delj časa lečil z vbrizgavanjem kovinskih soli ishias meneč, da to sredstvo blaži bolečine. Sčasoma se je pa uveri!. da ta način zdravljenja popolnoma odpravi ishias. Sedaj se bo s tem zdravilom spravil nad raka. Glede uspehov je zelo optimističen in pravi, da bo prišel zlu do živega. Seveda izjavljajo zdravniške avtoritete,
potnikom, ki pa so, videč, da ne morejo spodobno stati na nogah, odkolovratili pod bližnji grm, kjer so se zleknili po tleh. čakaje. kaj še pride. Kmalu se je privlekel za njimi tudi tovariš, ki je bil že preje tako neradovoljno zapustil letalo, ki je pa k sreči padel tako mehko, da se ni prav nič pobil.
Ko sem s pomočjo ljudi, ki jih je nekaj prihitelo iz bližnje vasi, popravil zveriženo kolo. smo zavlekli letalo na trdnejši svet. odkoder sem nameraval zopet vzleteti. Četvorica pod grmom je pri tem zakimala v zasluženo spanje in ie s težavo smo jih spravili nazaj na sedeže, kjer smo jih dobro privezali. Vzletel sem gladko in v dvajsetih minutah sem že zagledal pod seboj letališče v Lipskem. Ustavil sem motor in ko so se mi ušesa nekoliko prrvadi'a tišine, sem začul divje akorde na moč nenhr^ne godbe Vsi štirie gospodje pred menoj so trdno spali in glasno smrčali. Zbudili se niso niti tedaj, ko sem pristal. S poštnimi vrečami vred. ki sem ji i i bil nekaj pripeljal s seboj, so jih naložili na avto in odpeljali v najbližji hotel.
da je treba najprej počakati dejani in šele potem izpregovoriti o Friisovi metodi.
Izvedenci sodijo, da bi utegnile biti kovinske soli, o katerih govori dr. Friis, svinčene soli, ki so že leta in leta v rabi pri terapiji raka. posebno pri tistih slučajih, ki jih zdravniki smatrajo za neozdravljive. Med angleškimi zdravniki jih je več. ki zagovarjajo to metodo. Njen najvneteiši propagator je vsekakor dr. T. Blieth. Razpravljalo se ie tudi že o tem. ali ne bi kazalo svinčene so'i obrizgati naravnost v žile. Ponekod so delali tozadevne poskuse na živalih, ki pa se niso obnesli. Radi tega zdravniški krogi v nekaterih deželah precei dvomijo nad uspehi zdravljenja dr. Friisa.
Borba za avstrijskega preži-- denta.
L^tos dobi tudi republika Avstrija novega državnega poglavarja. F lini« scheva doba je potekla in stranke, ki so doslej gledale na predstavitelja dr« žave z mirnim očesom, se začenjajo gibati. Izbirajo si nove kandidate.
lov za prezidentsko častjo je v Av« striji, ki ima vse polno profesorjev, prominentnih nevtralnih osebnosti, precej velik. Stranke so predlagale te« ga i.i onega — ali nobeden ni vsem po volji.	prišel na pj^dfinj
za kandidata predsednik; .--dunajskega parlamenta Niklas. Toda Velenemci, ki so zvezani z vladajočimi klerikalci in agrarci proti socijalnim clcrm kra« tom, so se temu uprli in zahtevajo, da se za predsedniško čast izbere avstrij« ski poslanik v Berlinu dr. Frank. Naj« večja vrlina dr. Franka ie t*-., da je mnogo storil za združitev Avstrije z Nemčijo. Kaj porečejo k temu moč« nejše stranke, se lahko ugane. Če ne bodo Velencmci odnehali, utegne na« stati v Avstriji zaradi državnega pred« sednika še kriza.
O
Izvleček iz programov
LJUBLJANA 1577 ai 4 kw), ŽAUkEb 1309 m 31 kw). PRAGA (3-19 m 5 kw) ČRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA <1111 m tO kw), BERLIN (434 m 4 kw), FRANKFURI 1m 4 kw). L.ANUENIJERG (469 m 20 kw). STUTIGARJ (330 m 4 DUNAJ (517 m 15 kw>. LONDON (Daventry 1604 m 25 kw). RIM (44? m 12 few) BUDIMPESlA (558 m 30 kw). STOCKHOLM (M..tala U8P r> 10 Vw).
Četrtek, 15. novembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 18.30: Predavanje iz meroslovja. — 19. Italijanščina. — 19.30: Predavanje iz zgodovine Slovencev. — 20: Operetni večer. Sodelujejo ge: Poličeva, Balatkova, gg. Dre-novec in Peče;k; klavir: g. Balatka, — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Mednarodni koncert češke Filharmonije. — BRNO 17.55: Koncert arij in pesmi. — 19: Dramski večer in lahka godba. — VARŠAVA 20.30: Koncert lahke godbe. — Dunaj 10.20: Zborovski koncert. (Wiener Sangerknabcn.) — 16: Koncert orkestra. — 19: Komorna glasba in Schubertove pesmii. — 20.05: Dramski večer in lahka godba.
—	BERLIN 16.30: Komorni koncert. — 20: Mešan večer. — FRANKFURT 20.15: Grob neznanega junaka. — LANGENBERG 17.45: Klavirski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Nočni tzpirehodi. — 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Simfonija moderne tehnike. (Simf. orkester.) — BUDIMPEŠTA 18.25: Večerni koncert. — 20: Dramski večer to lahka godba. — LONDON 19.45: Schubertove pesmi. — 20.15: Lahka godba. — 20.40: Prenos koncerta iz Manchestra. — RIM: 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert.
—	20.45: Prenos iz. gledališča. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert. — 20.15: Vojaška godba in petje.
Prijatelji radia!
Preskrbite si prvovrsten užitek!
z INGELEN 3-cevnim sprejemalcem
vseh valov in z INGEl.EN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko. \1nenia odiemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio Nachrichten«. ki so izšle v 400.000 Izvodih in iib dobite v vsaki trgovini.
Našega spreiemalca dobite: v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5. pri Radioval. Kongresni trg 3, ter nri Franc Bar. Mestni trs 5.	132
19.45: Orkestralen koncert.
P. o.
lekarna dr. S C M E L I C, Dubrovnik 2
Javljam Vam, da mi Vaš FIGOL ugaja, a istotako mo.jj obitelji. Deca mode sestre takisto pijp FIGOL in se je docela okrepila. Meni FIGOL tudi za tek dobro stori, ker prej v pisarni nikdar nisem imela teka, a sedaj je izvrsten 'n sem pridobila 6 kg na teži. Rad' tega vsakomur priporočam FIGOL, kdor hoče. da bo zdrav in debel. Želim Vam srečen Božič in Novo leto.
■ >
S pozdravom
Dragica Sočo, poštna uradnica. Brčko, 23. decembra 1926.
Razen za gori navedeno bolete« Je Figo! sigurno idravilo pri neurejenih prebavilih. t J. želodcu io irevab t« f njimi v zvez;' bilezTit ledvic, letw, glavobola. brezspanja in hemeroidov. F gol aroizvaja io razpoka proti povzetju lekarna dr. Semeni t Dubrovniku 2.
Cena: 3 steklenicam 105 D'm, 8 stekl 245 Din. 1 poskusni stektenicj 40 Din
Sokol
Življenje in delo JSS
Zadnja nedelja je bila v sokolskem pokretu važen dan. JSS je stopil v posvetovanje ne samo z zastopniki posameznih žup, temveč tudi s predstavniki sokolskib društev, kj so tolmačili savezu svoje želje in ovirajoče težnje. Istočasno se je sestalo naše So-kolstvo na 3 krajih, v Osi-jeku, v Užicah in v Laškem.
V Laškem so konferitali društveni in župni de-legatje iz slovenskih pokrajin in iz zagrebške žuiiJe. Oficijelno je bilo zastopanih 6 žup: Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor. Cetje Ln Zagreb ter lepo število podeželskih društev, celo iz naijoddaijcuejših kraijev. Zborovanje je vodil saveznj starosta br Engelbert Gangt, stareišin-stvo pa so zastopali br. dr. Riko Fux, dr. Mur-nik. br. Smertnik in br. Prunk.
Po uvodnem pozdravu :n pojasnilih br. Gangla H podal S3vezn: tajnik br dr. Fux skrbno sestav. Ijeno poročilo o gospodarskem, finančnem, tehničnem kakor tudi statističnem stanju JSS.
Jako pereče je vprašanje financ, ker se nekatera društva ne zavedajo, da savez bres denarnih sredstev ne more vršiti važnih funkcij. To vprašanje je nastalo samo zbog dejstva, ker nekateri zanemarjajo plačevanje saveznih doneskov. Značilno je dejstvo, da so savezu dolgovala do 30. septembra t. I. naša dru-štva 1.670.000 Din. Poškodbeni fond lepo napreduje in znaša žc 241.375 Din. V ta fond plačujejo redno vse savež-ne jedinice. Ko bo ta fond naraste!, bo služil ea podlago socijalni podporni akciji med našim So-kolstvom.
Sa vezna glasila: Glasnik, Predniak, Sokolič in Naša radost bi se seveda še bolj razvijala, če bi imela še večje število naročnikov. Glasnik ima sedaj 5000 naročnikov.
Zanimiva je tudi statistika našega So&olstva (številke v oklepajih kažejo porast od leta 1927): članov: 37.097 (+ 1267), članic S797 (+ 6). Svoj kroj ima 5377 članov in 110 članic (tu je mišljen novi slavnostni kroj). Telovadnico poseča 7S4S članov (H- 188; 21 odst. od članstva). 2603 (— 69) ali 29 odst. članic ter moškega naraščaja 7699 (-{- 800), ženskega naraščaja 4337 (+ 420), moške dece S656 (-(- 1118) in ženske de-ce 7SSS (+ 1023).
Vseh pripadnikov Sokolstva je torej 73.474 C4- 4641). Ker pa 50 druStvev ni odgovorilo pravočasno na vprašatoe pole. ie soditi, Ua }e doseglo po mnenju sterjšinstva naše Sokclstvo od lično število 100.000!
Zelo obširna in poučna j« statistika o notranjem delovanju te naše najnacijonalneiš e in naj-agilnejše organizacije: javnih nastopov 112, predavanj 856, nagovorov v telovadnici 1569, sokol-skih knjižnic 324, sokolskib domov 71, društev pa 435.
Na sestanku v Laškem sc je tudi razmotrivalo o večjih sokolskih prireditvah v bližnji bodočnosti. L. 1930 bo vsesoKotski zlet v Beogradu, leta 1929 pa večja sokolska zlet a v Poznanju na Poljskem in zlet čOS v Plznu. Br. Brozovič. «rja ni sokolskl delavec Iz Zagreba, Je predlagal naj bi se "priredila v bližnji bodoč: ost i večla sokolska prireditev v Zagrebu. O črtal Je tttdi nepripravno arondacijo zagrebške Žup«. Njegov predle« o no-r«m iaokroatujn lupe Zagreb pa prid* prt!)c<to?i5 na dnevni red srvefltfi« seje os. stoupSCin«.
Zelo tnf-0rm«trvTP0 1* bilo tudi poročijo predsedstva o odnošajib med JSS in Hrvatskimi Sokoli. Poročalo se ie pa tudi n odnoša^ih do bolgarskih Junakov. Značilna za današnje prilike je bila navedba.' da jc vrzls Italija veliko propagando med »Junake«. Ker pa jc vodstvo »Jima-
pri NOVAK-U,
Angleških kam^a nov za obleke na
Kongresnem trgu štev. 15. ¥ specijalni trgovini sukna
kupite najbolje in pr znano najceneje!
d. d.
13427
prva ngosi. tvomica eienc za rem io liier e, eteričnih olj in etra
V ZAGR BU.
Gla na zastop-tvo za Slovenijo
Emerik Zelinka, Ljubljr na VI!.,
C bulka c s a 5t. 34.
kov« odločno slovanskega mišljenja, bo ostala Italijanom njihova želja, da razdvoje bratske vrste, neizpolnjena.
Sestanek se je temeljito bavil z vprašanjem društev, ki trpe na pomanjkanju dobrih prednia-kov. Živtjenski pogoj dobrega sokolskega društva je njegovo delo v telovadnici. Po vojni je Sokol-stvo v številčnem pogledu zelo naraščalo, ne pa tudi paralelno v sokolski kvaliteti. Da se pripomore do sokolskega napredka v slabejših društvih. bo organizira! Savez sistem potovalnih telovadnih učiteljev. Poleg telovadnih tečajev se bodo organizirali tudi administrativni tečaji, kjer se bodo vzgajali sokolski funkcionarji Župa Zagreb je otvorila baš v nedeljo enotedenski administrativni tečaj.
Živahne in stvarne debate so dokazale smisel vseh navzočih za pereča sokolska vprašama. Br. dr. Murmk, br. Smrtnik iz Cel;a. br. Lubej iz Ljutomera in številni drugi sokolski delavci so podali nad vse zanimiva cupazo-vanja iz sokolskega življenja. Zato je br. Gang! poudarial, da bo treba slične sestanke obdržati na stalnem programu. Sokolstvo ie v resnici hrbtenica države. Ie žal. da vodilni državni funkciionarji ne kažef-) nikak'h teženj niti zanimanja za sokoTske zadeve. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno, znak sokol-ske zavesti in bralstva.
Laško se je izkazalo to pot za zelo posrečeno sokolsko z bor išče. kjer iim .ie šel br. Smrtnik, lastnik Zdraviliškega doma. zelo na roko.
Naši onstran granic
p— V ladjedelnicah v Trslu in Tržiču je vedno manj dela. To so povedali fašistični gospodje podtajniku Cao iz mornariškega ministrstva, ko se je mudil ob desetletnici prevrata v Primorju. Kazali so na zmoznest tržaških naprav, dela je pa malo. Izrekli so nado v dobrohotnost vlade, da naklo« ni Trstu kmalu nova dela, vredna naprav in delovne volje ljudstva. Tajnik Cobolli je še naprosil ministrskega odposlanca, da naj v teh zadevah posreduje pri Alussoli« niju. V Tržiču je izvedel Cao. da je zapo« slenih tam manj nego pet trsoč delavcev. V nedavnih cvetočih dneh jih je bilo se« dem tisoč. Tržiški občinski načelnik Koc« jančič je naprosil Caoa, da naj obrazloži centralni vladi položaj ladjedelnice, na ka« tero gleda številno delovno ljudstvo iz ccle pokrajine... Stare italijanske ladjedelnice imajo prednost pred primorskimi. Dosežen je bil sicer dogovoT za razdeljevanje dela po ladjedelnicah, toda ministrstvo se ga ne drži. Stare ladjedelnice imajo polno de« la. primorske pa le malo in vsled tega sle« dijo pritožbe in prošnje na ministerijalne činitelje pa brc7 uspeha.
p— Da je razialil Mussolinija. Pred go« riškim sodiščem se je vršila razprava proti Ivami Rošiču iz Logia pri Breginju. Obto» žen je bil žaljenja prvega ministra Benita Mussolinija. Pri razpravi pa se je pokazalo, da je ovadba brez opore in Rošič je bil oproščen. Branil ga je tolminski odvetnik dr. ščuka.
p— Roman Pahor obsojen na en mesec zapora. Razprava proti Romanu Pahorju in sodrugom v Kopru se je končala 6. t. m. Kakor znano, so bili obdolženi Pahor, Ve* sel. Kukanja, Pavletič, Wilfan in Ažman Fanica irrcdentističnega prepevanja v Pe« carjevi gostilni v Prešnlci povodom nekega izleta. Pretor je Izprevldel, da se ne da cfo--gnati Irrvdcntistično prepevanje pa je opro« stil vse obtožence zaradi pomanjkanja do* kazov. Pri Pahorju so bili v preiskavi našli francosko broSurico o usodi slovanske manjJtne pod Italijo Radi tega ga je pre* ter obsodil na en m«« zapora. Po nresta« ni kazni bo Pahor deportiran v konfinncijo na otok Potizo. kjer se nahaja dr. Dekleva
čitajte »Ponedeljek"
Ladijska tla in pooblane deske 30 mm
v zalogi Streliška ulica 33, Ljubljana
Za pranje lica
Vam največ kor stj blag Lirijino m lo s sliko opatice. Dobr se povso J Glavno skladiife:
Parfumerija Cran
Liublia a. Mcstn trg 11
Ocarinfenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hilro. skrlmo in po najnižji tarifi KA.IKO TIKK ra rili* L i posrednik. Ljubljana. Ma-ar>Litva e»><ta 9 (na?pn.ti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni teklariranega bl^sa in vsp in-form.K-iie hrp/tOri^nn
Tukajšnja tvrdka za tekstilno blago sprejme
boljšo moč
spretno v administraciji in veščo v blagoznan-stvu. Ponudbe pod Za 17992 na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11.	1335Š-a
Zastopstuo
prvovrstne znamke avtomobilskih in strojnih ol-J se odda za vsa večja mesta Slovenije Pro-tokolirani trgovci na prometnih mestih naj naslove svoje ponudbe pod «Zastupnik» na Publicitas. Zagreb 0'ind'il'čpva 11	13352
V tekstilni stroki (metersko blago) dobro
pečenega zaslepila
sprejme takoj prvovrstna krščanska tekstilna tvrdka v Grazu. — Ponudbe pod »Zaenkrat proti proviziji« na špedicijo »Balkan« v Mariboru.	13426
MAKULATURNEGA PAPIRJA
4 Din
Za trgovce, za obrtnike,
za peke,	_
za mesarje, 8SRC9B za ^dustrijo
večja množina "*a razpolago po ugodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
f r
DOR ort ASU JE.
TA NAPRFOll
NarvaJLa. uv u/» dopu*. UCO6**ji vuiUh, oglasoo. j*> pojiah- tujuOgUu Tu^od-
cUUk Jutra.', JbubUajva, T«L ft. t+g-i
rrutnurua. .
(JJ t- prisloj hinM Jt upaAtV
ti OOtMJU * tUMSOCtlzmir,
/» ujlasir prvobcua čikoviu račun, pafU+ Cm ulnu* CfaM+aJia.,šl ni41
1	ki* jIu xjjo « paf^dLcmjaln^ «a roayaL i l*m.i<M.t <L&i>o*<rircyif<x ul, o-gLcurt, brtpcruskA^a, cLU,
oa, rux/n*%» ob&*sLua. uroka bv+da pas- -Maj I r%kLann*^a isulcojcu- vsaka	Duv - Naj*
manjJt, zn+raJt Din, 5*-, Pri*lojbaux ta fifro Dot JS i nanjfi tKtjak Via, to>*. Vrutojbuia. ta, rtfrtf J)ia,
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telei. štev. 3203.
Klepar, pomočnika
djbro izvežbaneg* v stavb e h delih, po aiožn<>eti tuli r vodovodnih inštalaeiian eprejine takoj Franjo Dol žan v Celju.	4163S
Strojepisko
ta privatno delo iičem Nasdov v oglasnem oddelku »Jutra«.	416«
Učenca
lz boljše kmečke biSe. ki ima veselje do trgovino, močnega in poštenega — e-prejme takoj v trgovino Ivan Gruber, Šoštanj Fant iz Gornje Savinske doline ima prednost Priložnost, da takoj prične obiskovati dvorazredno trg Joto
41333
Podružnica JUTRA v Cel u
Kocenova ulica 2

Služinčad
fccfiarice, sobarice, nataka rioe, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — ako se oglase v birnu Eko nomija — Beograd, Vasina ulica U.	41298
^nPAlPtna male 0Slase> '"serate ter vse vpvlllll druge objave v prioi čitev.
Daje naslove
naročnino!
in druge informacije t-čočih se malih oglasov.

w w. * ifetž iT
Rač. uradnik
išče a« popoldanske are zaposlitve — Ponudbe oa oglas oddelek »Jutra, pod značko »Delo«.	41364
Skladiščnika, ozir. prodajalca
ia detajino prodajo sprejme letno industrijsko podjetje z* svojo ljubljansko podružnico. Reflektira se le na prvcvrstno moč. kateri so prilike in odjemalci na tem trgu dob*o znane — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra> pod »Prvovrsten., 416Š9
2 čevljar, pomočnika
za boljša dela in vajenca sprejme ' a k o j v stalno službo Joško Keber. čevljar, Dorfarje, pošta Škofja Loka.	41678
Trg. vajenca
* primerno izobrazbo sprejmem takoj v manufaktur-»o trgovino. Predstaviti se je pri »Tekstilbazar.. Krekov trg 10.	41690
Izurjene prodajalce
iščem za delikatesno trgovino. Ponudb" na oglasni oddelek »Jutra, pod š:fro «D«likatesa».	416S3
Pridno dekle
sprejmem proti dobri plači kot gospodinjo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
41694
Učenca
z 2 razredi srednje šole
ali z meščansko šolo. krep-k«ra in pošten:h starSev spreime takoj Stanko Lenarčič. trg z mej blagom. Nsva vas pri Rakeku
41713
Mizar, pomočnika
doliro izurjenega v stroj n<>m delu. sprejmem takoj v stalno službo Za stavbno in pohištveno delo Hrana in stanovanje v h:ši Tvan Resman. »tro;no m zarstvo. V->.nje-R3dovljica, Gor ni-sko.	41723
Spretno frizerko
samostojno moč iščem za saion v Ljubljani. Ponudbe z navedbo olače v oglas, oddelek »Jutra« pod si'ro »Frizerka«.	41727
Trg. pomočnica
ž'li službo v trgovini čevljev, event. tudi v kaki drucn trgovini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41731
G Th. Rotman:
Še nekaj
zastopnikov
agilnih. sprejmemo za prodajo lukrativnib predmetov na mesečna odplačila. Zumbulovič, Ljubljana — Miklošičeva cesta št. 14.
41733
Službo varuhinje
kot pomoč v trgovini, kjer bi Šivali, ali tudi kot služkinja k maihnj družini
sprejmem kjerkoli.---Po
nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za majhno plačo..	41699
Ekonom
»e Bslnžben. želi premealti meeto takoj tli pozne}« — leoretična in praktična it-prifevala odlična Naslov lanko Hnrvar. ekonom 8v Križ pri Zg. Sv Kungoti 41042
Organizatorja
agilnega in izkušenega, razprodajo raznih patentiranih produktov išče družba kemijskih proizvodov Rajon Slovenija, sedež Maribor Perfektn-o znanje slovenščine ali srbohrvaščine in nemščine potrebne Po leg fiksne plače tudi pro vizija. Ponudbe t obširnim opisom dosedanjega službovanj« in navedbo referenc pod »Organizator« na oglasnj oddelek »Jntra 41730
lllf
111

Brivec
izvrsten bubi štucer. kakor tudi pediker, išče meeto v tioljšem salonu — Nastopi ahko takoj Ponudbe na 'slasni oddelek »Jutra« pod < Prvovrstna moS». 41641
Izurjen žagovodja
Mi službo < 15 decembrom ili 1 iantiarjem Naslov v oglasne® oddelku »Jutra« 41611
Primorka
i7x>bražena. mlada. vešča nerfektne italijanščine, išče službo vzgojiteljice ali pisarniške pomočnice, kjer koli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41679
Zvišam promet!
Trgovec v najboljših agilnih letih sprejme mesto potnika za špecerijsko ali manulakturno stroko Je moi sigurnega in simpatičnega nastopa, z velikim poznanstvom podeželskih trgovcev. — Event. sprejme mesto v boljši špecerijski ali manufakturni trgovini. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Dvig nem promet«.	41682
Dekle
stara 22 let, ki zna Šivati, išče primerne službe — Sprejme delo na dom. ali pa gre šivat po hišah Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.	41712
Frizerka
z večletno dunajsko praikso, želi mesta Cenjene dopise na naslov: Fanv Vrča, Celje, brivnica Čoh. 41736
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba
92.
Bobi, boječ se, da ga ne bi tretji kamen res nemara zadel, je zdaj vendarle skočil ■ zidu. >Le počakaj, lopov,c je vzkliknil redar, >^tj si menda ne domišljaš, da me bo opfca vodila za nos?» Srdito je pobral s tal dolgo trd, zaletel >e. in v mogočnem *kokn ...
	
Vs+od L '	
Prodajamo ta najnižjo dnevno ceno prvovrstna suha goveja 6re-va (Bamteldarm) sol jena. ravna debela ftreva (Scheibendarm) svinjska, konjska čreva, ovčje saitlmze
JUGOCRUEVO, Zagreb KlaoniCka al. 9.
Telefon 60—91.
13340
Koks
suh, po 80 Din 100 leg — vedno t zalogi t mestni plinarni.	261
Pozor!
Volno ln bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Preloe. Ljubljana. Stari trg št 12 in Židovski ulica 4 234
Perie
kokoSje, pnrje in gosje, na ravno in e strojem SišSeno dobavlja t vsaki množini E Vajda. Cakove« Medjl-murje. telefon 50. 3. «0 229
Puhasto perje
^zpoiiljam po pov««t)a
najmanj 5 kg po Din 88 k* — Izkoristite oriliko lokler traja taloga L Brozovlč Zagreb. Ilica 82. kemična *,istilnie» perja.	183
la trbovelj. premog
ln lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc SlovSa, Raz-lagova alica 20.	175
Starih pušk
večje število, stojal za puške in veliko Število različnih rogov prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41688
Železen štedilnik
»Triumph. prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41700

Priložnostni nakup
20-sedožni Saurer omnibus. •20.000 Din; osebni Horch, šestsedežen, 12.000 Dia; osebni (Jnic. štirisedeže-n, 4000 Din; 20-sedežna avtobus karoserija, 5000 Din. Interesenti naj se javijo na poštni prodal 217.
41711
Pc-fusivv
Jedilnico
kompletno, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	41726
Krmsko peso
1 vagon, tudi v manjših množinah proda tvrdka Lenarčič, Verd pri Vrhniki Cena po dogovoru. 41491
Gostilno
iščem v mestu ali okolici. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Gostilna 23412». 41675
Gostilno in trgovino
z mešanim blagom oddam takoj v najem. Cena po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 41702
Do 20.000 Din
da starejši sakonski par brez otrok, po dogovoru tudj v podporo gospodinjstvu, oz gospodarstvu, za dosmrtno popolno oskrbo. Pohištvo in perilo imata svoje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Snažna in skromna.
41684
Hišo v najem
oddam tiotemu, ki plača Za 2 leti naprej. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Nova — blizu Ljubljane«.	4i729
Rentabilno hišo
s trg lokalom, v centru Ljubljane prodam za Din 450.000 Komfortno stano vanje takoj prosto. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilna« 41667
Novo hišo
pripravno za vpokojenca ali obrtnika, proda Jakob Po-ga6ar, Smlednik, Gorenj sko.	41407
Hišo
5 sob, gospodarsko poslopje, velik sadni vrt, njive, travnik, skupno 2 orala, pri postaji na Štajerskem prodam za 85 000 Din Polovico je plačati takoj, ostanek pa po dogovoru Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod značko Hiša 85 000».	41660
Tovarn, poslopja
z vodno močjo prodam — Prijave na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »100.(H¥b 41677
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljani. — Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Hiša št. 12».
41714
Hišo
eno- ali dvod nižinsko, v ceni 150.000 Din kupim v Ljubljani, Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odelek »Jutra« pod šifro »Kupim.,	41732
Hlode
bukove ln hrastove (hrastove že od 20 cm naprej) kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani 257
Parkete
hrastove dobavlja najugodneje ter knpi
hrastove hlode
Alojzij Kane. Mengeš
41217
Bukova drva
ponudite na ogla-=ni oddelek »Jutra, pod »Solidna postrežba«.	41735
Trgovino
z mešanim blagom, moderno urejeno, na najpromet-nejSi točki Ljubljane VII, letos novo otvorjeno, po nizki ceni oddam v najem. — Pripravno tudi za kako drugo obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod sNapredeJt zasiguran..
41685
Kožuhovinasto jopo
belo, poceni prodam. Na- _
Mov pove oglasni oddelek	, , , , .
«jutraT 41719	Lokale za trgovino
Novo zimsko suknjo
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41722
Kupim
Blagajno
dobro ohranjeno kupim. Naslov v ogla*noa oddelku
< Jutra«.
41369
Aparat za varenje kovin
kapi Jot. Otorepee. Za Gradom St 9. Ljubljana
41501
oddam na Miklošičevi cesti Poizve se Miklošičeva c. št. 18/1.	41686
Lokat
obstoječ iz 2 Bob, s posebnim vhodom, pripraven za pisarno ali delavnico, oddam. Poizvj se na Gospo-svetski cesti Stev. 12/11.
41687
Gostilno
kupim aH vzamem v najem v Mariboru ali Celju Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Takoi plačam.
41663

Stanovanje
2—3 sob, s pritiklinami, solnčno — najraje v vili okrog rivolija išče mlad zakonski par Plača dobro Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra, pod šifro »Mirn0 91«.	41591
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje, s pri-tiklioami išče mlad zakonski par brez otrok za december. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zima«.	41681
Stanovanje
dvosobno, s pritiklinami in nekaj vrta oddam z decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41693
Stanovanje
opremljene sobe in kuhinje, zelo lepo, oddam zakonskemu paru. Na--lov v ogl. oddelku »Jutra«. 41701
Stanovanje
tri- ali štirisobno, blizu centra iščem proti zmerni najemnini. Zato zelo ugodno posodim večji kapital. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Kapital..
41698
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam v novi vili stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 41728
Stanovanje zastonj
Tri eobe, kuhinjo, verando, vrt. pralnico, pritikli-ne, z električno razsvetljavo, vse renovirano v vili blizu Tivolija oddam ta'koj tistemu, kj posodi 100.000 Din. Ponudbe na poštni predal 199. 41725
Boljšega diiaka
sprejmem na stanovanje in hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41676
Akademika
solidnega takoj spre;inem kot sostanovalca k solidnemu aikadenrku Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
41709
Diiaka
iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje bVzu realke in srednje tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 41734

f1 l/l lit ^ ^f	i
Zdravo deklico
staro 7 let. dam za svojo dobri družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.
41664
Opremljeno sobo
posebnim vhodom odda solidni osebi Doljak, Sp. Šiška, Aljašičeva cesta
41602
Veliko prazno sobo
oddam blizu gorenjskega kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 41691
Lepo sobo
z elektriko in parketi oddam .takoj. Naslov v cgl. oddelku »Jutra«. 41680
Opremljeno sobo
zračno, z elektriko in posebnim vhodom, najraje z vso oskrbo išče gospodična z 20 novembrom Cenjene ponudbe s ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »20. november«. 41670
2 opremljeni sobi
mesečni oddam takoj, skup no ali poi-am^zno. s hrano ali brr>z Naslov pri ogl. oddelku »Jutra«. 41570
Sobo
v sredini mesta oddam • 1. decembrom dvema go-S]>odoma. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 41705
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41704
Mesečno sobo
išče ves dan odsotna Šivilja. mirnega značaja Plača do 200 Din mesečno — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja«.
41695
2 lepi pisarn, sobi
v Selenburgovi ulici oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutia«. 41560
Gospodično
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v osrlas oddelku »Jutra«. 41703
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem v centru mf*=ta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41713
2 opremljeni sobi
lepi, v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Zakonski par«.	41718
Prazno sobo
krasno, s parketi, elektriko in centralno kurjavo, posebnim vhodom, v sredini mesta t-afcoj oddam — Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41721
Mesečno sobo
oddam na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41710
Solnčno sobo
blizu opere, s separiranim vhodom in souporabo kopalnice oddam solidnemu sta'nemu goisnodu ali gospodični. Naslov v oclss. oddelku »Jutra«. 41707
Inteligenten Hrvat
32 let star, čedne zunanjosti, veselega ttmpera-menta, samostojen o-brtnik, s Sistim dohodkom 4— 5000 Din mesečno, želi, ker nima znanstva, seznaniti se tem potom z gosjiodično od 18—25 let. čedne zunanjost} in višjo izobrazbo, v svrho ženitve. Prosim samo čedne gospodične veselega temperamenta, da pišejo pod šifro »Sreča v Ijubezn'« na podružnico • Jutra« v Mariboru. 41674
Gospod
želi znanja v svrho poznejše ženitve a premožnejšo gospodično, čedne zunanjosti, staro do 26 let Dopise s slrko in polnim naelovom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Simpatija 333«. 41669
Gospodična
stara 26 let, « Štiriletno punčko, želi resnega znanja v svrho ženitve z gospodom od 30—40 let. — Vdovci niso ii>ključeni. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod cSrečna bodočnost«.	41661

1915
Ohraniva vei, cilj in moč, ia slednjič zmagava. Vselej in do konca g Teboj.
41671
Blondinka 1000
Pošljite naslov, da Vj.m pošljemo ponudbe. Pošta ne sprejema šifri ranih dopisov Ali pa jih dvignite osebno »Jutro«.
Mlad Slovenec
v Kanadi, dobro služeč, želi znanja s Slovenko, v starosti od 18—24 let — v svrho poznejše ženitve. — Dopisa na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Jouth«.
41693
Sreča
Nisi razumela. Bil v C. Grem kmalu zopet. — Ali mogoče? Prosim obvestilo! P.	41716
Ivan MagdiS,
krojač,
Ljubljana. Gledališka ulica št 7 — ae priporoča za jesensko sezono. 41586
Krojač! in šivilje
Kroje po najnovejši modi razpoS<lja ta dame in go spode Koafelj Alojzij stro kovni učitelj, Ljubljana KriževniSka ulica 2. 41164
Klavirje
uglaSujftn ter popravljam -trokovno in čisto Potujeu. . udj na deželo — Feiikf f O * S uglaS klavirjev Ljubljana, hotel »Llovd. Sv Petra cesta Tel 33 65 12171
Največja razprodaja na vsem svetu
-	radi svoje prvovrstne kvalitete -
LIPTON
čaj 24>
Društvo
Lipton Ltd, London
Zastopstvo In skladišče za Slovenijo. Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo. Bosno, Hercegovino in Črno goro
Nikola Stankov, Zagreb. Prilaz 75.
Prodaja iz skladišča im direktno te Londona.
—	— Iščejo se lokalni zastopniki. — —
Gramofon
srednje velikosti, s 26 plo ščami, dobro ohranjen, po ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.
41593
Notni materi: 1
za salonski orkester, vel orkester in pihalno godbo (koncertni in plesni koma di) ceno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41362

Ročno torbico
t železniško legitimacijo sem pozabila v dolenjskem vlaku. Najditelja posim, da me potom dopisnice obvesti na: Ljubljana, Ga-ljevica 7.	41673
Nestlers Techniker
se je našel. Lastnik naj se javi v oglasnem oddelku
[Jutra.
41724
Hladilna naprava
na ogljikovo kislino maj hna. telo ugodno naprodaj Interesenti jo lahko ogiedajo v pivovarni Unicn v Ljubljani.	41261
Conz-ov elektromotor
najpopolnejši nemški proizvod, brez konkurence, ta industrijo, ohrt. gospodarstvo itd. — Zahtevajte ponudbe. Glavno zastopstvo: tnž. Guzelj, Ljubljana VII, Jernejeva 5. Telefon 3252.
41720
Snažne čevlje in galoše
// popravlja //
najboljše in najcenejše
prva slovenska parna
vulkanizacija gumija
PETER ŠKAFAR
LJUBLJANA, 264 Rimska cesta štev. 11.
MODNA TRGOVINA
v ntJl KS JE NAPRODAJ
s cel m inventariem in evtnt. t; di s cohištvom. Za prevzeti pod zelo ugodmi pogjji: ta'<oj ali z novim etom, tvent. spomladi. Rtsni reflektanti naj pišejo na oglasni odde'ek Jutra" pod
„Eksistencau.	13430
Ki*£ jevnega
ZASTOPNIKA
za Ljubljano in okolico
proti proviziji IŠČE tvrdka za prvovrstna avto- in industrijska olja.
Prednost imajo dobro vpeljani in agilni zastopniki s stroko vrim znanjem.
Nujne ponudbe na poštni predal 243.	13431
Ali ste že čitali
Pustolovščine dobrega vojaka Šve'ka
ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prvi zvezek velja broširan Din 46.—, vezan Din 56.—. Drugi zvezek izide v kratkem.	236
ry Samo iz originalne
Jugobanttt^ patenfr-mohe
^ $e dobiva najboljše pecivo!


Zahvala.
13433
Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja povodom prerane izgube naše srčno ljubljene mamice, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
Marije Volk-Košmerl
posestnice
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem onim, ki so našo nepozabno po-kojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratai del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.