leto I- V Trstu dne 30. Oktobra 1908. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5.11. nad. št 1570 = S Št. 44. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem r' L Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Hlerikalni razkol na Goriškem. Kranjska pasma>>„. se je uprla na kleri¬ kalnem Goriškem « goriški pasmi»: na eni strani dr. Anton Gregorčič z neizogibnim prof. Berbučem. (prava Prachsesemplarja «(}oriške pasme»!) na drugi strani mlajša duhovščina, dr. Pavletič in dr. Dermastja; na eni strani «stari, izkušeni politik in diplomat«, na drugi strani «hitra, nepre¬ mišljena mladina«. Tako približno jadikuje «Gorica», organ drja. Gregorčiča in prof. Berbuča. Pravzaprav ne eden ne drugi nista bila nikdar klerikalna, marveč sta se še leta 1899 kot prava reprezentanta «goriškc pasme« proti toku «kranjske pasme« zale¬ tela v okrilje klerikalizma, da si dr. Gre¬ gorčič ohrani svoje samovladarstvo, prof. Berbuč, pa izvojuje tako dolgo zaželjeno deželno odborniško mesto. Leta 1899, ko se je vprvič uprla «kranjska pasma« «go- riški pasmi«, je bila premoč na strani drja. Gregorčiča, ker je takrat večina duhovščine stala na njegovi strani ter se ie z njo zvezal tudi velik del razumništva, posebno goriški profesorji. Takrat je bila klerikalna stranka pod vodstvom drja. Josipa Pavlice prešibka na sebi, da bi nastopila pod svojimi pravimi načeli, uporabila pa je razpor med kranjsko in goriško pasmo, da se je naslo¬ nila na drja. Antona Gregorčiča in goriške profesorje, videč, da je nemogoča zmaga proti vstajajoči napredni stranki brez kom¬ promisa. Dr. Pavlica je, prodno je postal razkol leta 1899 očiten, priznaval vso ne- odkritosrčnost in slabotnost politike drja. Antona Gregorčiča, priznaval, da gre le za politično vlado in za dežel rioodborniška mesta, obsodil drja. Gregorčiča kot premeh¬ kega in popustljivega pri političnem vodstvu, brez inicijative in energije. Imel je v spo¬ minu nastop drja. Antona Gregorčiča proti drju. Josipu Tonkliju, drju. Mahniču in drju. Gabrijelčiču, poznal je vse njegove spletke proti duhovnikom kolegom v semenišču, zaraditega se je takrat, predno je stopil v zvezo z drjem. Antonom Gegorčičem, obrnil osebno name ter mi priznaval ves navedeni položaj. Pozival me je, naj nikar ne rinem z naprednimi idejami naprej, da goriško ljudstvo ni godno zanje in potrebuje du¬ hovniškega vodstva. Prišel je osebno na moj dom ter mi prigovarjal, da naj se navidezno udam nodstvu in željam drja. Antona Gregorčiča, da čez dve ali tri leta itak postane dr. Grogorčič nemogoč, da njegova stranka naraste ta čas do potrebne moči in da je itak meni osigurano prvo mesto v politiki in da bodem gotovo edini mogoči kandidat za državni zbor. Priznaval sem takrat drju. Josipu Pavlici, da je naše ljudstvo politično še zaostalo in da bode težko vspeti v doglednem času z naprednimi idejami. Ali izjavil sem, da nikakor ne morem voditi boja v deželi pod imeni: na eni strani dr. Gregorčič, na drugi strani pa jaz, kakor sem tudi prepričan, da je treba javno nastopiti z naprednimi idejami, da se naše ljudstvo vsaj pripravi za drugo politično strujo. Četudi ne mislim naravnost na pozitiven vspeh, sem pa prepričan, da se bode z intenzivnim delom dalo vstvariti _:>na Goriškem močno opozicijsko stranko, ki bo cinkavost in medlost, kakor tudi zlorabe politične pozicije javno kritizirala in budila ljudstvo na delo. Šele ko se je dr. Josip Pavlica prepričal, da mi je de¬ jansko na tem, da se ustvari novo napredno stranko s principijelnega stališča in da meni samenu ni ležeče na državnozborskem mandatu, še manj pa na deželnem odbor- ništvu, šele potem se je . odločil za zvezo z drjem. Antonom Gregorčičem. Napredna stranka je s prvim nastopom - leta 1900 pri državnožboskih volitvah de¬ jansko zmagala. Takrat je duhovstvo obeh struj, drja. Antona Gregorčiča in drja. Josipa Pavlice, uvidelo grožečo napredno nevarnost ter se je združilo precej tesno za skupno politično delo ter je tudi tekom leta 1901 z neumornim in fanatičnim vpli¬ vanjem na kmečko prebivalstvo izvojevalo zmago pri deželnozborskih volitvah leta 1901. Združeni dr. Gregorčičeva, in kleri¬ kalna stranka sta se dali po tem prvem vspehu premotiti. Nista videli, da je bil izid deželnozborskih volitev precej slučajen, da so trije veleposestniki pristopili k kleri¬ kalni stranki šele po izidu volitev, in tudi nista imeli pred očmi, da sta zmagali v goriški okolici le z neznatno večino pri prvotnih volitvah. Tekom šestilih let, od leta 1901 do 1907 je združena klerikalna stranka precej čilo delala in je bila tudi presigurna zmage za nove deželnozborke volitve. Napredna stranka, katere vodstvo'je od leta 1901 naprej prevzel Gabršček, je bila docela nedelavna, oziroma je celo delo A. Gabrščeka obstajalo v tem, da je brezob¬ zirno izkoriščal za svojo pozicijo vse na¬ rodne napredne zavode. Nastala je raditega med pristaši napredne stranke precejšnja nezadovoljnost, kakor tudi vsled prešernega nastopa pristašev klerikalne stranke splošna nezadovoljnost v deželi. Porodila se je agrarna stranka, ki je sicer s svojim nastopom povzročila preobrat, ki pa je po neodločnosti voditelja dr. Franka dala Andr. Gabrščku in napredni stranki možnost, po deželnozborskih volitvah spo¬ mladi leta 1908 spraviti se do krmila. Kakor je bila dotlej klerikalna stranka ošabna in prešerna, tako jc nje poraz vplival demoralizujoče nanjo. Posebno je to vzbuddo močno nezadovoljnost prave klerikalne stranke, ker so njeni glavni ko¬ lovodje (dr. Pavletič in dr. Brecelj) pro¬ padli. Dr. Gregorčič je znal sebi in svojim najzvestejšim pristašem osigurati mandate, vsi pravi klerikalni kolovodje pa so ostali na suhem. Zato se je pokazalo skoro staro nasprotsvo med ' goriško pasmo« in «kranj- sko pasmo*. (Konec prih.) Komedija zoperjodmnje živil. Naši mestni očetje se hočejo prav po vsej sili osmešiti pred resnimi ljudmi. Dolgo časa je že, odkar so začeli študi¬ rati ‘, kaj bi bilo najbolje, da bi se ukre¬ nilo zoper podraženje živil. Tudi tržaški mestni očetje imajo to že od vseli meščan¬ skih mestnih očetov nalezeno bolezen, da namreč izvole za vsako stvar, od katere bi imelo ljudstvo kaj koristi, posebno komisijo, katera ima potem namen vso stvar natančno »preštudirati'. In če ni imelo ljudstvo od meščanskega mestnega sveta še nikdar nič dobrega pričakovati, sme pričakovati še najmanj takrat, ko se to odloči dati kako vprašanje posebnemu odboru v «študijo*. Kadar naši meščanski svetovalci dajo kaj v proučevanje poseb¬ nemu, za to izvoljenemu odseku, pomeni to, da se tiste reči ne bo nikdar rešilo. Tako se godi z uprašanjem o podraženju živil. Dolgo časa je že, odkar je mestni svet izvolil razne komisije, katerim je dal nalogo, da proučujejo kar bi bilo najbolje storiti zoper podraženje živil. Naši sodrugi vedo, kako da sta bila v dve taki komisiji izvoljena tudi sodruga Pagnini in Pittoni. Omenjena sodruga sta bila tudi prisiljena odložiti svoja mesta v teh komisijah, ker se ni hotelo narediti zoper podraženje živil nič resnega, ampak hotelo se je samo na¬ suti še nekoliko peska ljudstvu v oči. Predolgočasili bi naše čitatelje, ako bi jim hoteli pripovedovati sedaj kako po¬ vršno so hotele te komisije rešiti (ali bolje rečeno ne rešiti) vprašanje zoper podraženje živil. Sicer pa, kdor pozna meščanske stranke, temu pač ni treba pripovedati take reči. Sam ve, kako te rešujejo na¬ vadno taka ljudska vprašanja. Toda na zadnji seji mestnega sveta, so prišli na dan zopet s tem vprašanjem. Razpravljali so namreč o predlogih komisije zoper po¬ draženje rib. In to je bilo zopet eno deja¬ nje te nad vse žalostne komedije. Prav tu so pa pokazali tržaški mestni svetovalci, da so jim koristi nižjega ljudstva deseta briga in da so jim glavna stvar interesi meščanstva. Svetovalec Ravasini (trgovec rib) je rekel, da dokler ne bomo imeli v Trstu novega ribjega trga (Pescheria) sploh ni mogoče zboljšati ribje trgovine in pre¬ prečiti podraženje rib. Kaj je hotel s tem povedati svet. Ravasini lahko razumemo takoj, če pomislimo, da je še daleč dan, ko bo Trst lahko pozdravil nov ribji trg. Skoro ravno tako je govoril svet. Samaja, kadar se je šlo zoper podraženje mesa. — Svet. Samaja je rekel, da edino sredstvo zoper podraženje mesa je ustanovitev ži¬ vinskega trga na Občinah. Citatelji naj si tu predstavljajo namene teh dveh trgovcev, ki pravita, da zastopata koristi celega pre- pivalstva, a zastopata v resnici samo svoje. Mestni svet je tudi sklenil ustanoviti in je tudi ustanovil ta živinski semenj na Občinah. Ta semenj se jo vršil po enkrat na teden. Koristil ni seveda ničesar. Meso je bilo ravno tako drago kakor tedaj dokler tega sejma ni bilo. Občinski svet sam je tudi razvide], da s tem trgom ni koristil stvari ničesar in je prav na tej zadnji seji, ki se je vršila v torek dne 27. t. m. sklenil, da mesto po enkrat na teden, se bo vršil ta živinski sejni, po enkrat na mesec. Svet. Samaja je že vedel kaj dela, ravno tako ve tudi svet. Ravasini. Svetovalec Boccasini je prašal, po ko¬ likem času bi imeli v Trstu lahko nov ribji trg. Odgovorilo se mu je, da se hočejo najmanj tri leta predno bo na razpolago ... prostor na katerem bi so potem ta trg naredilo. Drugače je pa mestni svet odo¬ bril vse predloge, razven enega, (prvega) ki jih je stavila ta komisija zoper podra¬ ženje rib. Toda od vseh sprejetih predlogov ni nieden vredten počenega groša. Edino prvi predlog, ki bi bil stvari res kaj ko¬ ristil, edino ta ni bil sprejet. S tem pred¬ logom je hotela komisija, da bi se razpro- dajaieem rib preprečilo, da bi pošiljali ribe izven Trsta vsikdar, kadar ljudstvo jih ne more tako drago plačati, kakor razproda- jalci zahtevajo. Svetovalec Ravasini je rekel, da bi bilo to proti svobodi. Seveda so vsi naši mestni očetje zelo navdušeni za svobodo. Ce bi te ne imeli, bi ne smeli potem več svobodno in po svoji volji izkoriščati ljudstvo. Zato so pa vsi navzoči svetovalci bili zoper takemu ^nesvobodnemu« predlogo. Človek bi res vskliknil. Živela svoboda, živelo svobodno izkoriščanje ljudstva. Naposled ostane tudi ljudstvu na razpolago nekoliko svobode. Ono sme tudi popolnoma svo¬ bodno trpeti in gladu umirati. Tistih šest svetovalcev pa, ki so slo¬ venski narodnjaki, in ki so jih poslali v mestni svet naši okoličani, so pri vsej tej veliki komediji svobodno molčali. Niti be¬ sedice niso izustili, da bi ožigosali večini to nesramno postopanje in se zavzeli za ljudske koristi. Kaj še. Morda se bo kmalu jim ponudila zopet prilika in takrat pa prično ropotati za čisto prazno reklamo v slovenskem jeziku. Slovenski narodnjaki bi morali zastopati tudi interese mestnih slovenskih delavcev. Saj pravijo vedno in na vse pretege, da so prijatelji delavstva. In če se počuti pri takih razmerah slabo ital. ljudstvo, se po¬ čuti slabo prav gotovo tudi slovensko. In v imenu tega bi bili pač lahko spregovo¬ rili par resnih na račun onih komedijantov, ki se šalijo z bedo ljudstva. Ampak kaj se hoče. K tem spadajo tudi slovenski na¬ rodnjaki in za slovensko ljudstvo je do vel j, da zapoje «Hej Slovane«. Želeti bi bilo, da bi si tudi slovenski delavci dobro zapomnili te rešitelje narod¬ nih problemov, ki mislijo, da jih je poslalo ljudstvo v mestni svet samo zato, da de¬ lajo štafažo italijanskim zastopnikom me¬ ščanstva ter da smejo od časa do časa uprizoriti kako žalostno burko s piščalkami in ragljami. Po milosti božji. Kako milost božja kralje vstvarja? Čestokrat se čuje govoriti, kako da je postal kedo «po milosti božji* kralj enega naroda ali več narodov skupaj. Ampak ker je zelo zanimivo vedeti, kako je lahko postati kralj «po milosti božji > smo skle¬ nili, da objavimo v to svrho sledečo kratko sličico: Še vsak od nas še še prav dobro spo¬ minja o umoru srbskega kralja in kraljice v letu 1903. Takrat je dunajska «Oster- reichischc Rundschau« trdila, da je bil pri tej zaroti zapleten tudi sedanji srbski kralj Peter. Zarotniki — je rekla — se niso obvezali samo umoriti kralja Aleksandra in kraljico Drago, ampak zavezali so se tudi, da proglasijo po smrti Aleksandra za srbskega kralja Petra Karadjordjeviča. — Vodja zarotnikov, Peter Genčič, je šel v Ženovo, kjer je dobil od princa Petra za¬ gotovilo, da zaradi krvoprolitja ne bo pozval zarotnikov na odgovornost. Zato je dal Peter I. pismeno izjavo, katera se glasi: «Jaz, princ Peter Karadjordjevič se s svojo častjo zaklinjam, da dokler bom na srbskem prestolu jaz in dokler bodo na tem moji potomci, se zarotnikov ne samo ne bode kaznovalo, ampak še zagotovljena' jim bodo vedno najvišja mesta v državi*.. S tem pismom je kralj Peter odkrito dokazal, da je sokrivec umora kralja Aleksandra in kraljice Drage, ki se je iz¬ vršil dne 22. junija 1903. In sedaj imata mož še pogum škandalizirati se nad dru¬ gimi. To je seveda morala osebe, ki živi «po milosti božji*. Tudi je zanimivo, kako je postal sedanji kralj Ferdinand bolgarski knez. O tem pripoveduje dopisnik pariškega «Petit Journala* sledeče : Meni je natančno vse raztolmačil žur- nalist Stambulov, ki se je še pred kneže¬ vini nastopom bavil z vladno politiko s katero se bavi še vedno. Stvar se je zgodila takole: «Sli smo na Dunaj, da tam naj¬ demo potrebnega kneza za našo Bolgarsko. Rabili smo moža, ki bi s svojo rodbino in svojimi vezi z raznimi vladarji zagotovil nam dobrih diplomatskih zvez. Takega moža najti, je pa bila res težavna naloga. Ko smo pa prišli na Dunaj, nas nihče ni hotel sprejeti, nihče poslušati naših želja. Zgodilo se je tako, da smo na večer in ponoči popivali po raznih varjete restau- rantih in pivovarnah. To so bili seveda kraji, v katerih smo bili gotovi, da ne najdemo bele vrane, katero smo iskali. Nek večer smo se podali pa v dvorno opero. Med odmorom nam je voditelj po- kazoval dame in gospode, ki redno obisku¬ jejo gledališče. Ko je miril s prstom na eno ložo je pa rekel: «Ta je pa prine Ferdinand od Saksen-Koburga, nečak po¬ slednjega francoskega kralja*. Koburgo , sem si na to mislil. Lepo je to ime in dobra je francoska družina. Morda bi pa ta moz vendar le lahko postal naš prine. Govoril sem na to z drugimi delegati in smo takoj sklenili, da ponudimo temu princu Ferdinandu našo Bolgarsko. On je sprejel, bil je naš princ in sedaj se je ’ proglasil za Bolgarskega carja. Sedaj caruje «po milosti božji.* To je samo po sebi umevno. Kaj pada! RAZNO. Rdeči vlak. Kakor je znano, so amerikanski socialni demokratje najeli, povodom volitve repu¬ blikanskega ministra poseben vlak, s ka¬ terim se peljejo agitatorji na agitacijo od mesta v mesto. Vlak ima 6 vozov in je rdeče pobarvan. V tem vlaku se vozi tudi kandidat socialno demokratične stranke sodr. Debo. O obisku tega vlaka po raznih mestih piše amerikanski „Proletarec“ sle¬ deče : Posebni rdeči socialistični vlak je našel na svojem poto po izpadu isti prijateljski odmev med delavskim narodom, kot na Zapadu če ne še večji. Tisoče in tisoče delavcev napolni dvorane in gledališča povsod, kjer ima Dobs svoje volilne shode. Višem simpatij in števila poslušalcev je pa našel Debs v New Yorku, ki je «soeiali- 2 DELAVSKI L1 stično mesto* 5. oktobra. Ta dan je namreč tja dospel rdeči vlak. V Ne\v Yorku je imel Dcbs dva shoda v gigantnih gledališčih Hippodrome, kjer je bilo 8000 poslušalcev in v „American Theater kjer je bilo 4000 poslušalcev. Vseh teh 12.000 oseb je pla¬ čalo vstopnino, a več tisoč oseb je moralo z vidno nezadovoljnostjo ostati zunaj, ker v gledališčih ni bilo več prostora. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo našega kandidata in tisočeri klici: — Hurrali for Debs! — Hurrali for Socialism! so odmevali od mo¬ gočnih gledališčnih obokov in zunaj na uli¬ cah. Newyorški kapitalistični listi so bili kar iz sebe. Pisali so drugi dan, da niti sam Lincoln v znameniti kampanji 1. 1860 ni imel v Ne\v Torku takega sprejema niti toliko slušateljstva. „The \\ r orld je rekel: «Niti jeden dosedanji shod v Neiv Yorku se ne more primerjati s včerajšnjo Dcbsovo demonstracijo*. „The Herald' : «Take demonstracije še nismo videli na newyorških ulicah. To je bil naval mož in žen, ki se gotovo zanimajo za Debesa*. ’,The Times“ : «Debsov prihod v New York je povzročil , tako politično demonstracijo, kakoršne nismo videli že leta in leta pri nobenem predsedniškem kandidatu*. — „Glas Naroda" ni črhnil niti besedice. Ampak „socialistično mesto" ni samo New York. V Providence, R. L, kamor je dospel rdeči vlak 8. okt., je 3000 delavcev napolnilo Infantry Hall, kjer je govoril Debs. Po mestu je bila tudi parada, v kteri je korakalo 1500 socialistov, med temi 500 žen in otrok. V Haverkilu je Debs zboroval na „public square ‘; bilo je 5000 poslušalcev in parada z 2000 ob- hodniki. Promet v mestu je popolnoma S očival. V Bostonu, Mass., je Debs govoril i. okt.) v znameniti, zgodovinski Fan- neilovi dvorani, nazvani « zibelka svobode*. Imel je 2200 poslušalcev. V Springfieldu, Mass., je imel isti dan 3000 poslušalcev, v Worcesteru 2000. Jasni sc, jasni povsod. Domače stvari. Javni sliod pomorskih nata¬ karjev kuharjev in shraintmrjev. V nedeljo dne 25. t. m. se je vršil v ve¬ liki dvorani konservatoria Tartini v ulici Carducci, javen shod pomorskih natakarjev, kuharjev in shrambarjev. Razpravljali so o nekvalificiranem postopanju podpornega društva «Mutua» in o zadevi Lloydovih natakarjev. Velika dvorana je bila natla¬ čena. Od podpornega društva «Mutua*, če ravno so bili povabljeni, ni nobenega zastopnika, dočim so poslale skoraj vse strokovne organizacije svoje zastopnike. Shod je otvoril predsednik Brazzanovich ter v kratkem raztolmačil pomen in namen shoda. Označi kot nekvalificirano postopa¬ nje društva «Mutua» ter napada list „Piccolo ki uporabi vsak slučaj, da le zamoie zasramovati, diskreditirati in škodo- dovati pomorskim delavcem. Poda nato besedo poročevalcu sodrugu Remischeku. Najprej poroča, da se vrše med organiza¬ cijo in paroplovnimi družbami pogajanja glede spomenice, ki so jo vložili pomorski natakarji, kuharji in shrambarji. Pove, da so delodajalci o vseh točkah temeljito raz¬ pravljali in so vse točke vzeli v resen poštev. Nadalje prečita poročilo zadnjega občnega zbora društva «Mutua», ki je bilo objavljeno v „Piccolu‘. Pravi da je poro¬ čilo samo lažnjivo in da je „Piccolo“ samo zato objavil, da je zopet vrgel pomorske delavce v slabo luč. O društvu «Mutui» pravi, da ni imelo in da tudi nima nobe¬ nega namena koristiti delavstvu. To društvo je še vedno v preveliki stiki z delodajalci napram katerim ni samo popustljivo ampak celo ponižno na škodo delavcev. Še nikdar se ni resno zavzelo za delavske interese in v prid zboljšanja gmotnega položaja naših tovarišev. Zato so nekateri natakarji, kuharji in shrambarji ustanovili leta 1902 svojo posebno organizacijo na razrednem stališču, namen katere je bil s vsemi močmi se bojevati, da se zboljša svoj in svojih tovarišev gmotni položaj. To društvo je postajalo vedno večje in močnejše dočim je društvo «Mutua» zgubljalo dan za dnem člane in simpatije že vsled apatije, ki je kazalo za gmotne koristi natakarjev, ku¬ harjev in shrambarjev. To videč, in videč ob enem, da res ne more tem ničesar koristiti, je napovedala naši novi skupini brezobziren boj in skušal je odbor tega društva na vse načine, da prepreči vsak naš korak, ki bi bil v korist našim tovarišem. In v trenotku, ko smo mi predložili delodajalcem našo spomenico, v kateri smo zahtevali samo to, kar je pomorskim natakarjem, kuharjem in shram- barjem nujno potrebno, je to društvo «Mutua» predložilo, da bi oviralo vspeh naše spomenice, drugo lastno spomenico, v kateri ni zahtevalo drugega nego novih zaslužnih križcev, zlatih filetov na kapah in druge enake reči, ki so k večem smešne toda delavstvu ne samo nič koristne ampak mnogo škodljive. Saj so bili ravno križci, zlati fileti in enake reči, s katerimi so de¬ lodajalci mešali delavcem možgane, da so ti tako vedno zanemarjali svoje najvital¬ nejše interese. Mi — pravi sodr. Reminseg smo šli na kongres «Mutue» z edinim na¬ menom, da prisilimo odbor, da prekliče svojo spomenico, da ne bi drugače škodo¬ vali naši spomenici, katero so vzeli delo¬ dajalci že v resen poštev. Rekli smo tudi, da so delodajalci posebno pa paroplovna družba «Lloyd» pripravljeni ugoditi skoraj vsem našim zahtevam in da se pride z de¬ lodajalci kmalu do rešitve spomenice. Toda list „11 Piccolo" je prezrl to našo izjavo. Misleč, da mu bo mogoče odvrniti od naše organizacije kaj članov, je imenoval našo «socialistično skupino*. ,,Piccolo ni čutil tedaj niti toliko časnikarske dolžnosti, da bi objavil našo izjavo. Kakor vedno se je tudi v tem slučaju pokazalo, da se meščan¬ sko časopisje ne sramuje nobenih sredstev, da bi škodovalo interesom delavstva in koristilo meščanstvu. In italijansko nacio¬ nalistično časopisje, ki je nekdaj tako na¬ padalo slovenske 'krumirje, je sedaj poka¬ zalo, kako da zna krumirje ital. narodnosti braniti, ako je to v korist ital. meščanstvu. Toda kakor druge, bo tudi to krumirsko društvo naredilo konec kljub podpori ki jo vživa od meščanstva in meščanskega časopisja, Nato je sodr. Spitznager predlagal po¬ sebno resolucijo, s katero se ostro ožigosa postopanje društva «Mutua» katera nima nobene pravice nastopati v imenu pomorskih natakarjev, kuharjev in shrambarjev ter poživlja poslednje naj pristopijo vsi na razrednem stališču stoječi organizaciji po¬ tom katere in močno organizirani si bodo lahko zboljšali svoj gmotni položaj. Govoril je še sodr. Panek v imenu stro¬ kovnih organizacij, poživljajoč delavstvo naj bo vedno med seboj združeno v boju zoper izkoriščevalce delavstva. Resolucijo so sprejeli navzoči enoglasno. Celo en od¬ bornik «Mutue» je glasoval za resolucijo. Shod se je končal na to mirno in so se zborovalci razšli z mirno zavestjo, da le ako složni si bodo znali zboljšati svoj gmotni in socialni položaj. Predavanje v Ljudskem odru V torek dne 27. t. m. je predaval v „Ljudskem odru" v Trstu sodr. Ivan Can¬ kar o navdušenju. Velika dvorana v de¬ lavskem domu je bila polna ukaželjnega delavstva. Lahko rečemo, samo delavstva, ki je prišlo poslušati toplo besedo tega priljubljenega mu predavatelja. Lepo je bilo zastopano tudi dijaštvo. V krasnem govoru je predavatelj raztolmačil kaj je navdušenje. Po predavanju je v zgled laž- njivega navdušenja prečital svojo novelico «Kajctan Ogrizek*, ki je polna rezke satire in v katerej nam pisatelj predstavlja v krasnih barvah tip rodoljuba, ki se navdu¬ šuje za svoj narod s tem, da obeša na klin narodnega izdajalstva nekoga, ki se je zelo pregrešil proti svojemu narodu. Ne ve se natančno, pravi pisatelj, kako se je posledji pregrešil proti svojemu narodu. Nekateri trde, da je na Reslevi cesti v Ljubljani stopil na lipov cvet, drugi pa pripovedujejo, da je kihnil pred Prešernovim spomenikom in se tudi useknil. In zaradi tega je postal izdajica naroda. Kot vzgled resničnega nav¬ dušenja je pa prečital predavatelj Gregor¬ čičevo pesem «Domovini» in Zupančičevo «Mi gremo naprej, mi strelci!* Toliko med kakor tudi po predavanju, so navzoči burno aplavdirali sodr. Cankarja in mu tako dokazali, da ne ljubijo in pojmijo samo njegovih spisov, ampak tudi krasna njegova predavanja. Predavanje v Škorklji. V četrtek dne 29. t. m. je predaval v podružnici Ljudskega odra v Škorklji, sodr. Ivan Regent, o predmetu «Občina in socializem*. Raztolmačil je sodr. Regent: državni ob¬ činski zakon, deželne občinske zakone, do¬ movinski zakon in samostojni in prenešeni delokrog občine. Nadalje je govoril o vo¬ lilnem pravu, o delavskih stanovanjih, o prirastih renti, o šolstvu in izobrazbi ter o socialno delavski politiki občine. Na pre¬ davanje je prihitelo lepo število delavstva stanujočega v Škorklji. V četrtek dne 5. t. m. predava v Ljud¬ skem odru v Škorklji zopet sodr. Regent in sicer o predmetu «Socialni boji sloven¬ skih kmetov*. Začetek predavanja ob 8. uri zvečer. moderni sužnji. V torek dne 27. t. m. se je vršila sodna obravnava proti tramvajskemu kondukterju Josipu Matassi, ki je dne 4. t. m. vodil tamvajski voz po progi Barkovlje-Volti di Chiozza s katerim vozom je med tramvajsko postajo J or S. Pietro in železnim mostom, ki gre cez barkovljansko cesto trčil z drugim tram¬ vajskim vozom. Iz poročila o tej obravnavi je razvidno sledeče: Matassi je bil ta dan prost. Šel je tedaj v gostilno, kjer je spil še precej vina. Toda ker je tramvajski družbi — kakor vedno — tudi ta dan manjkalo konduk- terjev, je bil iz gostilne poklican in se mu je naložilo prej omenjeno službo po ome¬ njeni tramvajski progi. Mož je bil truden in zraven še — kakor sam trdi neko¬ liko vinjen. Vedel ni prav kaj dela in bil je tudi zaspan. Bil je takoj odpuščen iz službe in v torek ga je sodišče obsodilo še na 14 dni zapora. Bil je več let v službi tramvajske družbe kot kondukter in je vedno vesto opravljal svoje delo. Sedaj je dobil meščansko plačilo za svoj trud. Bilo bi odveč, da bi sedaj zopet pripo¬ vedovali o meščanski hvaležnosti. Zavedni delavci jo predobro poznajo in vedo kaj bi jih čakalo na stara leta in ob vsakem malenkostnem pregrešku, da ne bi bili or¬ ganizirani in tako imponirali delodajalcem svojo voljo in se skupno branili pred neopravičenimi napadi in kaznimi deloda¬ jalcev. To vedo naši sodrugi prav dobro in čas bi bil, da bi se tega zavedeli tudi oni, ki še niso zmožni poj miti moč naših organizacij. To kar se je zgodilo dne 4. t. m. in 27. t. m. na sodni obravnavi, nas spominja na že tolikokrat ožigosani tram¬ vajski promet in posebno na tramvajske uslužbence. Recimo, da je Matassi res kaj zgrešil pri opravljanju svojega posla. Toda kdo je kriv v prvi vrsti, da sta tramvajska vozova trčnila ? O vsem se je govorilo na sodni obravnavi, samo o onem ne, ki je največ kriv onega dogodka. Treba je samo vedeti, kako ta družba ravna s svojimi uslužbenci. Ta družba sestoječa iz anonimnih kapi¬ talistov izkorišča svoje uslužbence brez vsacega sramu, naravnost na bestijalen način. Rečeno trčenje dveh tramvajskih vozov ni druzega nego sad tega izkorišča¬ nja. Matassi je bil poklican na delo vsled pomanjkanja uslužbencev. Poklican je bil iz gostilne, kjer je praznoval svoj prosti dan. Ker pa tramvajska družba nima po¬ trebnega števila uslužbencev, pomeni, da se prisili sedanje uslužbence delati preve¬ liko ur na dan. To pa ni samo izkoriščanje delavcev ampak temu se pravi tudi, da se tramvajska družba igra z življenjem tržaš¬ kega ljudstva. Prisiliti trudne in zaspane delavce voditi tramvajske vozove, se pravi spravljati v nevarnost življenja onih, ki so radi svojih opravkov prisiljeni posluževati se tramvajske vožnje. Proti takemu stanju stvari bi morala občina protestirati naj¬ odločneje in zahtevati od družbe da naredi takim razmeram konec. Sedaj so se začeli tudi tramvajski uslužbenci zavedati svojih neznosnih razmer, prevelikournega dela, za katero so bore slabo plačani in nevarnosti, katerej so vedno zapostavljeni. Mnogo jih bo zapustilo to službo, od katere ni¬ majo pričakovati nič dobrega. Priznati pa moramo tudi, da so takim razmeram krivi veliko uslužbenci sami. Da bi se zavedali svojih interesov in se organizirali vsi do zadnjega moža, bi njihovo sedanje stanje pač ne bilo tako obžalovanja vredno. — Morda bodo tudi ti uslužbenci prišli do zavesti, da dokler ne bodo organizirani, ne bodo imeli niti moči zahtevati. Delo¬ dajalci se boje organizacije in delajo seveda s vsemi silami, da bi uslužbenci ne prišli do tega koraka. Sedaj že najemajo med kmeti nove uslužbence, s katerimi bodo začeli delati za svoje interese. Dokler pa bomo imeli v mestnem svetu osebe, ki mesto koristi delavstva in ljudstva, bodo varovali koristi tramvajske družbe, do tedaj menda nimajo delavci pričakovati od družbe nič dobrega in družba sama bo skušala še nadalje delati iz svojih usluž¬ bencev moderne sužnje in jih, kakor se je pokazalo, plačevati s zaporom, lo je pač kapitalistična morala. tega so pa delavci prisiljeni izogibati Se konjem in hoditi po blatu na sredi ceste. Nad vse kurjozno je pa, da je ta ulica zapuščena v takem stanju, ko je vendar jasno, da morajo po njej hoditi delavci, Tudi druge ulice v delavskih okiajih so tako zapuščene. Takih ulic ni najti niti na Kitajskem. Saj so vendar delavci, ki pl a . čujejo največ indirektnega davka. Vredno bi tedaj bilo, da bi se naš mestni svet spomnil tudi teh trpinov in jim preskrbel vsaj lepo pot na delo in domov. Upamo, da ta naš glas ne ostane glas upijočega v puščavi. Mnogo onih, ki morajo to blato vsak dan gaziti •Edinost 44 se je razjezila, da smo rekli da je najivna in proti Ivanu Can¬ karju škodoželjna. No. Svojo jezico bi sj bila „Edinost“ lahko prihranila za drugič, To kar je „Edinost“ pripovedovala, češ, da ni res, da bi bila mislila z besedami „X a j se reče o Cankarju kar se hoče soditi Cankarja kot umetnika in politika, naj pojde pripovedovat lahko komu drugemu. Res je, da imamo osebe, ki se ne strinjajo s Can¬ karjevimi spisi. Toda zelo dobro bi bilo, da bi bila „Edinost“ tudi povedala zakaj da se nekatere osebe ne strinjajo z znjim. Čudno, da tisti, ki se ne strinjaio z njim, so samo narodnjakarji. Med temi je tudi „Edinost“. Pravimo, da je čudno, da se ravno narodnjakarji ne strinjajo z njim, ko je že celemu svetu znano, da se navadno nikdar ne ztrinjajo samo tskrat kadar jih ne razumejo in jih sovražijo. Narodnjaki ne razumejo socializma in sovražijo socialiste in Cankarja socialista. Škandal je vsekakor za tržaško mesto ulica S. Marco. Stanje te ulice, v kate¬ rem je zapuščena, je grozno. Kadar je lepo vreme, je ta ulica polna prahu, ki ga morajo požirati delavci arsenala ko gredo na delo in ko se na večer vračajo domov. Ta prah se pa spremeni v blato kadar dežuje. Blato sega včasih do kolen, Po sredi je ■ cesta tako razvožena, da konji ne morejo peljati niti lahkega voza. Kočjaži peljejo zaradi tega vedno na straneh ulice, kjer je vendar nekoliko manj blata. Zaradi Dani se. Pišejo nam: Te dni sem čital v nekem listu dopis iz trgovskih krogov, v katerem se obsoja vedenje in postopanje ravnatelja «Tržaške posojilnice in hranilnice* g. I. Ulčakarja. Kakor se vidi, je bila vest v „Delavskein Listu , da g. Ulčakar ravna s svojimi podložnimi po kozaško, vendar resnična. In ta gospod se je upal še popravek poslati. Ta gospod je napravil v svoji kozaški jezi že marsikakšno neumnost. Tako je n. pr. na enem družinskem večeru, ki se je vršil v prostorih «Trgovskega izobra¬ ževalnega društva* poklical kar eno kom- panijo stražarjev, da vržejo ven iz dvorane nekoliko oseb, jia se je zgodilo, da so vsi, z gosp. Ulčakarjem vred, končali zabavni večer na policiji. Med drugim je rečeno v omenjenem do¬ pisu tudi sledeče : •< Njegov izgovor, da je kakor javna oseba preveč izpostavljen na¬ padom, je pa kaj piškav, saj gospoda rav¬ natelja se vendar doslej nihče ni upal, niti smel v javnosti imenovati, izvzemši takrat, ko je on pomotoma mislil, da je toliko priljubljen mej slovenskim občin¬ stvom, da bi smel kandidirati za državno¬ zborske volitve*. Dalje piše: «Ali potrebno je, da se tudi pri nas začne malo bistriti in vetrati, da se kaj čisti ozračje, ker drugače se bode mej ljudstvom širilo mnenje, da smejo gospoda tudi v tržaških narodnih krogih grešiti, a narodu da je dolžnost na vse to molčati!* Nadejam se, da si teh glasov iz trgov¬ skih krogov, v katerih krogih najboljše poznajo g. Ulčakarja, poslednji ne bo up*d popravljati. Iz tega bi se dalo vendar le sklepati, da se začenja tudi v narodnih krogih nekaj daniti. Bil je seveda čas. Toda mi čutimo dolžnost opozoriti slovensko delavstvo, naj takemu čiščenju nikar ne preveč velja® Žalostna je namreč resnica, da so smeh narodnjaki do sedaj grešiti kolikor so sa® 1 hoteli, in da je moral narod, zaradi slog e ; na vse grehe vedno molčati. In tisti, hi so proti delavstvu največ grešili, so b® prav gotovo ravno isti krogi, ki se sem jeze — menda zaradi reklame — nad gosp- Ulčakarjem. Ljudje, ki imajo sami uma¬ zane roke, ti pač ne bodo mogli ničesar očistiti. Smešna je agitacija proti alkoholi 1 , če človek sam alkohol prodaja. Hudobija ni res nič kaj lepa last¬ nost, toda je še vedno bolj upravičena o. neumnosti. V Trstu imamo med narodnjak 1 neke -vrste judi, ki nočejo biti na noben način hudobni, zato so pa tako prokl et0 neumni, da se pametnim ljudem do dn® duše smilijo. S takimi ljudmi je 3eve jj križ. Kakor reveži v norišnici, tako se tu ti nočejo prepričati, da nimajo m ožgan pravem mestu. Posebno usmiljenje P, vzbujajo ti ljudje takrat, kadar spravlja) svoje neumnosti na papir in se na vs lo- mogoče načine prepirajo z resnico m giko \ svojem glasilu, kateremu so vtep v glavo, da je glasilo N. D. O. so P 1 '®* kratkim napisali notico v kateri so pbP^ vedovali, kako da socialni” demokratje P 1 JK DELAVSKI LIST 3 , n je kar na sred ceste že ob peti j<° |” tva j ter priporočali so svojini prista- 11,1 ''a-a naj ne posnemajo socialnih de- gent . "'plovek bi jih bil takrat kar poljubil. )e j ; na tretji strani svojega glasila, so poročali žganjarijo gospoda Pečenka, ki žganje po jako nizki ceni. V pre¬ sni številki svojega glasila so pa pripo¬ tovali, da je v naši železničarski orga- v . e c jjj le še par analfabetov, ki jih oni "V hoteli sprejeti v svoje vrste. (Gospodje 01 vendar imeli usmiljenje s temi analfa¬ beti.) Skoraj ravno pod to notico so pa a znanjali da bo N. D. O. otvorila tečaj za ^alfabete. Iz tega bi se dalo sklepati, da imajo gospodje narodnjaki vendar še nekaj ta kih ljudi, ki kupujejo „Delavski List" misleč da podpirajo tako glasilo N. D. O. Grda je hudobija ampak še vedno bolj upravičena od neumnosti. klerikalci so zapeljali delavce v Vevčah in Medvodah v nepremišljeni štrajk, ki se je docela ponesrečil, kajti štraj kujoči s0 šli na delo, ne da bi dobili kaj takega, k ar bi bilo vredno omenjati. Klerikalna podpora je bila tako majhna, da se niso upali niti objaviti številk. Dr. Šušteršič, ki ima vsak mesec do 10.000 kron dohodkov, je dal za štrajk celih — 200 kron itd. itd. Skratka: vsled zanikrnosti klerikalne stranke se je štrajk ponesrečil. Sedaj iščejo ti ljudje najrazličnejše izgovore, gevč: nesramneži jih ne iščejo v svojih vrstah, ampak pri — socialnih demokratih ter seve pri sodrugu — Antonu Kristanu, katerega sovražijo ti razširjevalci ljubezni do bližnjega bolj kot samega hudiča. Mi jim za danes povemo eno: 1. naše stro¬ kovne organizacije nimajo že več časa nobenega člana ne v Vevčah in ne v Medvodah; vsled tega niso imele nobenega povoda vtikati se več kot informativno v celo gibanje. Konštatiramo le: da sO kle¬ rikalci, ko so videli sodruga Ant. Kristana le v informacijski svrhi v Medvodah, začeli takoj raztresati podle laži, češ, da je vabil odbor stavkujočih v gostilno, pa ni hotel noben iti. Sodr. Ant. Kristan je pozval lažnjivee, naj navedejo le eno ime: koga je vabil — navedli ga niso, ker nobenega vabil ni! 2. Sodr. A. Kristan je bil v Podgori, tudi razgovarjal se je o štrajku; konštatiramo pa, da se ni ne njega, ne tamošnjih zaupnikov naših nikoli vprašalo: kako sodijo o štrajku, ali se priklope ali ne! Pač pa so ob času, ko so v Medvodah štrajkali, gnjusno napadli naše podgorske J sodruge v svojih umazanih glasilih. Toliko za danes. GLEbflLIŠČE V nedeljo so predstavljali v Narodnom domu Mosenlhalovo igro -'Debora 4 . Na¬ slovno ulogo je igrala gospa Danilova ču¬ dovito krasno. Zupana je igral g. Verovšek pač tako, kakor zna enake tipe samo on vstvarjati. Posebno je ugajal v IT. dejanju. Druge uloge so bile v jako dobrih rokah. Posebno je ugajala g. Železnikova v ulogi judinje. Tudi gospod Danilo je bil dober v ulogi Jožefa, bil bi pa lahko mnogo boljši. Ravno to velja tudi za gospico Ja¬ novo. — Prvo dejanje je bilo zelo slabo igrano, zdelo se je, kakor da bi se nekateri igralci ne bili zavedali svojih ulog in naloge. Občinstva ni bilo preveč. V nedeljo ob 3 1 /* popoldne se uprizori žaloigra ..Mlinar in njegova hči“, zvečer ob 8. „Xa sodni dan“ v pondeljek zvečer pa bo repriza Bratov sv. Bernarda. GORIŠKO. Gorica. Krajna politična organiza¬ cija V Gorici priredi javen shod v Gorici ul. Montecucco, v prostorih gosp. Avgusta Tominca, na katerem bode poročal sodrug dr. Henrik Tuma 1.) o organizaciji socialno- demokratične stranke, 2.) o političnem po¬ ložaju. Javnemu shodu sledi zaupen shod, da se ustanovi posebna politična organiza¬ cija za Stračice. Shod bo 8 . t. m. ob 372 pop. Krajna politična organizacija v Gorici 1 je sklicala na nedeljo 25. oktobra zaupen shod vseh organiziranih sodrugov, da se v zrnislu deželne konference 11. oktobra konstituira odbor, določi strankarski davek ler uredi vprašanje kolportaže. Izvolili so ? e v odbor sodrugi: Bitežnik, Črnigoj, Xovak, Šuligoj in Tuma. Sklenilo se je, da se uvede pravilno denarno poslovanje ter bode vplačevanje vsako nedeljo ob 10-ih dopoldne v društvenih prostorih. — Strankarski davek se je določil enoglasno na 20 h na teden. Od tega zneska gre na mesec: za rabo krajnih organizacij 8 h, za volilni fond po 2 h, za deželno organiza¬ cijo po 10 li in za osrednjo organizacijo 1)0 5 h. Za ostalo prispevke pa dobi vsak sodrug po en „Dclavski List“, 5 sodrugov skupaj po en „Iideči Prapor" in vsak so¬ drug na mesec po eno brošuro v vrednosti 20 h. Iz prebitka vseh prispevkov pa se napravi poseben podporni sklad o katerem razpolaga deželna konferenca. Obenem se je ustanovila posebna mla¬ dinska organizacija, katere glavna naloga je kolportaža brošur in časopisja med mladino. Sklenilo se je, da bode imel odbor krajne organizacije vsako nedeljo ob 10. uri dop. kratko konferenco, kateri sledi poučno predavanje. K krajni politični organizaciji je pristo¬ pilo do sedaj pet vsev čiliščnikov. Podgora. Nedeljska veselica De¬ lavskega izobraževalnega, podpornega in pravovarstvenega društva v Podgori v novi dvorani Štefana Breganta je vspela izborno v vsakem oziru. Društveni pevski zbor, ki sicer ni mnogoštevilen, a ima jako lepe, glasove, je zapel 4 pesmi, 2 italijanski in 2 slovenski pod marljivim pevovodjo, sodrugom Sfiligojem ter obeta postati, ako bode tako napredoval, najboljši okoliški pevski zbor. Posebno z lepim glasom raz¬ polaga baritonist Fabriz. Tudi igralo se je dobro, le da so posamezni igralci-novinci za veliko dvorano nekoliko pretiho govo¬ rili. Posebno vesel pojav na tej veselici je združen nastop italijanskih in slovenskih sodrugov. Menda bo to eden prvih vzgle¬ dov v goriški okolici, kako se zastopajo pravi narodni kot kulturni interesi. S tem, da ena narodnost spoštuje drogo in da v prijateljskih sestankih s združnim delom vpliva blagodejno na ljudstvo, se najboljše razdira narodnostni šovinizem in ljudstvo združi vse svoje moči, da si pribori boljši ekonomični položaj in svoje politične pra¬ vice. Delavsko izobraževalno društvo pa je s svojim nastopom tudi pokazalo, da je bilo vsaj v Podgori prepotrebno in da zahtevajo krajevne razmere goriške okolice, da se ustanavljajo enaka društva ali že samostojno ali kot podružnice Ljudskega odra v Trstu. Naloga Ljudskega odra bode torej, da se nemudoma loti izobraže¬ valnega dela po Goriškem. Šempolaj. Krajna politična orga¬ nizacija V Nabrežini naznanja, da priredi v nedeljo 1. novembra t. 1. shod v Šem- polaju od 4-h popoldne, na katerem bode poročal o političnem položaju sodrug dr. Henrik Tuma. Slivno. Shod narodno-napredne stranke se jo vršil pri nas v nedeljo dne 18. t. m. Shod je bil jako dobro obiskan, ker je bilo v sedanjih bližnjih vasicah veliko rado¬ vednežev. kateri so v želeli vedeti kaj vse je naredil gospod Štrakelj na Dunaju za ljudstvo. Toda na tem shodu so tvorili večino socialni demokratje, ki so izvolili za predsednika shodu sodr. Marico iz Na¬ brežine. Najprej je poročal gospod poslanec A. Štrekelj o deželnozborskem delovanju. Poročilo je bilo kratko, ker drugače sploh ni moglo biti. Kaj pa naj bi bil gospod Štrekel poročal. To namreč, kar so vsi navzoči dobro vedeli. Mi povemo odkrito¬ srčno, da ni na tem svetu nič bolj smeš¬ nega nego da pride poslanec na oder in poroča o komedijah, ki jih uganja v javnih zastopih skupno s svojimi sovražniki. — Gospod Štrekelj je poročal o goriški de- želnozborski komediji in naši čitatelji nam bodo iz srca hvaležni ako nočemo uganjati goriško liberalnega demagoštva, ter da ne ponavljamo še enkrat vsega kar je gosp. Štrekelj pripovedoval o burkah v goriškem deželnem zboru. Iz članka, ki ga je objavil „Delavski List" v pretečeni št. je razvidno zakaj so klerikalci to burko začeli in zakaj so jim liberalci pohlevno sledili. Na tem svetil imamo različne vrste psov, ki so pa na vse zadnje vsi le psi in takšni ostanejo če se jim tudi rep odreže. Mi delavci ni¬ mamo nobene koristi, da bi se sedaj začeli navduševati za liberalce. Kjer gospodarijo liberalci so delavske razmere ravnotako neugodne kakor tam, kjer kraljuje klerikalni zmaj. Na Francoskem, Nemškem, Angleš¬ kem, v Italiji in Avstriji kakor povsod drugod so bili liberalci že od nekdaj slabi gospodarji, in so se vedno učili pri kleri¬ kalcih kako imajo izkoriščati delavstvo. — Goriški delavci vedo to in so že prišli do zaključka, da od stranke, ki je že bojko¬ tirala socialistično delavstvo, ki ima posla¬ nce v parlamentu, kateri glasujejo za puške, za kanone za nove davke in proti vsaki delavski zahtevi, od take stranke nima in ne sme delavstvo pričakovati nič dobrega. Zato pa ostanemo popolnoma hladni kadar nam pridejo liberalci pripo¬ vedovati, kako da klerikalci in Italijani trosijo ljudski denar v brezpotrebne na¬ mene. V Mavhinjah so bili liberalci v starešin¬ skem svetu in so tam kradli in zapravljali občinski denar prav po liberalno. Gospod Štrekelj bi si bil to poročilo lahko prihra¬ nil in bolje bi bilo, da bi bil na tem shodu pripovedoval kako se repo cepi. Od posl. Štreklja, bi bilo pač lahko zahtevati, da se za svoje shode nekoliko bolje pripravi. Da pride na shod in prične pripovedovati o bedarijah, ki jih tiska Gabršček v svoji „Soči ‘ je za poslanca žele poniževalno. Edino kar je povedal Štrekelj pametnega je to, da je rekel, da bi morali imeti v | deželnem zboru goriškem Slovenci 20, Ita- iijani pa 10 poslancev. O vsem drugem, zakaj da je liberalna stranka zgubila 2 poslanca, zakaj ni hotel na Tolminskem nihče prevzeti kandidature, je zelo smešna stvarčica. Kaj pa briga ljudstvo, če ni ho¬ tel nihče prevzeti kandidature v tistih kle¬ rikalnih taborih ? Dobro bi pa tudi bilo, da bi Štrekelj nehal enkrat za vselej pri¬ povedovati o težavah poslanca. Če mu ni poslanstvo po godi, če mora preveč delati, naj odstopi. Mi bi mu to celo priporočali, kajti upali bi si celo trditi, da so vse one težave, o katerih on govori samo v njegovi glavi, ki jih pa meče ljudstvu v oči samo zato, da bi ga oboževalo ali pa celo na¬ pravilo iz njega narodnega trpina in libe¬ ralnega svetnika. Gospod Štrekelj je tudi zato, da vlada razpusti deželni zbor goriški čim prej. Mi verjamemo to Štrekelju prav radi in celo iz srca. Za Strckeljem se je oglasil za besedo Ivan Pecikar iz Devina. Rekel je da naj Štrekel liberalce prav nič ne hvali. V de¬ želnem zboru goriškem se je vršil ples in plesali so skupno liberalci in klerikalci. Ta ples pa je stal ljudstvo, posebno nas delavce 15 tisoč kron. (Toliko so namreč dobili poslanci dijet). Dokler bo vladal na Slovenskem liberalizem ali klerikalizem, do tedaj ne bo ostalo ljudstvu drugega nego da plačuje in se dolgočasi pri plesih libe- ralno-klerikalne stranke. Gospod Vencel Legiša iz Mavhinj je in- terpeliral poslanca, kako je namreč z vladno podporo kmetom. Gospod Štrekelj je od¬ govori, da je 011 naredil že vse kar je bilo v njegovih močeh. Kako da dela Štrekelj po vseh svojih močeh, nam je dovelj ako pomislimo, da ni bilo nič res o tisti podpori o kateri sta pripovedovala Štrekelj in Fon. — Goriški deželni glavar Pajer je sam postavil Štreklja in Fona na laž in oba sta to psovko tudi pošteno vtaknila v žep. Nato je govoril sodr. Marica in je prašal Štreklja, zakaj da je v državnem zboru glasoval proti predlogu poslanca Renerja, ki je zahteval znižanje davka na sladkorju in proti predlogu poslanca Ellenbogena, ki je zahteval da se državnim železničarjem zviša plače za 20 milijonov. Štrekel je po¬ vedal, da je bil proti predlogu Rennerja za znižanje davka na sladkorju, ker se je bilo bati, da bi zaradi tega finančni mi¬ nister odstopil. Proti zvišanju plač želez¬ ničarjem pa je glasoval zato, ker se je že prej vedelo, da bodo > ato glasovali samo socialni demokratje. Mi bi radi vedeli čemu Štrekelj vsak dan je, če že naprej ve, da bo drugi dan zopet lačen. Štrekelj naj nam le verjame, da ne bi bilo nič hudega, če bi razven socialnih demokratov, glasoval za zvišanje plač železničarjem tudi on. Ali je pa tudi lepo, da ljudski poslanec ne glasuje za znižanje davka na sladkorju samo zato, ker se boji, da bi zaradi tega finančni minister odstopil ? Kaj smo poslali Štreklja zato na Dunaj, da bi varoval mi- nisterske stolčke, ali pa zato, da bi zastopal ljudske interese? Nam se pa zdi, da se je Štrekelj, kakor vsi slovenski poslanci, pro¬ dal avstrijski vladi kateri služi tudi tedaj, kadar hoče ista v korist kapitalistov ško¬ dovati ljudstvu. Možje ala Štrekelj bi bili mogoče sposobni za kam drugje, nikakor pa ni in niso vsi njegovi slovenski tova¬ riši sposobni za narodne zastopnike v par¬ lamentu, kjer je treba s vso resnostjo, ener¬ gijo in v vsakem trenotku stati na braniku za ljudske koristi. Toliko sodrugu Marici kakor tudi Pecikarju so navzoči priredili burue ovacije. Nadalje je govoril gospod Štrekelj tudi o starostnem zavarovanju. Sodr. Marica mu je priporočal, da naj pazijo kaj bodo naredili. Da ne bodo morda sklenili, da bo imel pravico delavec do penzije šele po 70. letih, to je šele v istih letih katerih dočaka le malo kateri delavec. Ob burnem pozdravljanju na sodr. Ma¬ rico in Pecikarja, je sodr. Marica zaključil ta liberalni shod, ki pač ni bil v večjo li¬ beralno slavo. Mavkliijc. Gospod Benedikt Legiša iz Cerovelj nas je naprosil, da objavimo, da on, kot občinski starešina v Mavhinjah nima nič skupnega z onimi starešinami, ki so porabili občinski denar v Mavhinjah. To rade volje storimo. Več prihodnjič. IIRVATSKA. Zagreb. Moderni barbari. U subotu pala je u Zagrebu jedna smrtna presuda. Svetec, koji je, kako je poznato, nedavno ubio i orobio trgovkinju Lavrič, osudjen je na smrt na vješalima. Oko za oko, zub za zub traže barbarski naši zakoni i pravda se tek umiruje onda, kad je jedmi glavu iskupila drugom. Posebno nas čuvstva obuzimlju, kad pomislimo, kako li kod nas u Hrvatskoj upravo grasira, hara manija vješanja. Ne¬ davno je palo v Bjelovaru šest smrtnih presuda, Petrinja, Mitroviča, te uopče jed- nom riječju sve naše sudstvo nevjerojatnom upravo ravnodušnošču izriče presude: na vješala! Dokle če to jošte kod nas biti tako ? U kulturnoj Evropi sve se više podižu glasovi za dokinuče smrtne kazne. Imade država, koje več dokinuše smrtne kazne, a mi, odnosno naši hrvatski sudovi, držeči se strogo formalnog slova zakona, vješaju ljude sve 11 šesnaest! Upravo nevjerojatno je, koliko imade još uvijek na svijetu bar¬ barstva, unatoč nauči krščanske ljubavi, staro j več devetnaest stolječa. Ali ne, ovdje se ne radi o krščanskome milosrdju. — Svetec je plod zločinačkog društvenog uredjenja, a cijelo današnje društvo, taj največi zločinac, sudi ga, osudjuje ga, vje.ša ga. Promotrimo historiju ovoga nesretnika. Sin je oea alkoholičara. Sam je bio pijanica. Od mladosti je več krao i bio je sudjen več radi kradje. Nestalna je bio zanimanja, skitnica, nije volio raditi, ali je htio lagodno živjeti. Taj je upravo čovjek plod današnjih društvenih prilika, one su ga dapače učinile zločincem. Rodiv se na svijet imao je svojim odgojem samo jedan put razvitka — zločin. Taj čovjek, koji je prije zavrijedio da bude smješten u kakovo popravilište za moralno defektne ljude, sudjen je na vje¬ šala, j er je njegov udarac nožem slučajno zadao Lavrički smrt. Današnje društvo kao i oni, koji njime gospodare pravi su barbari. Ponajprije počiniše zločin na torne čovjeku Svetecu, ubiv u njemu čovjeka odmah iza mlada tako, da je i on onda počinio zločin na nevinoj jednoj žrtvi. Ali kad je on počinio zločin — eto gdje mu isto društvo sudi vješalima! Ne, ni tamnice ni vješala ne če iskorje- niti zločina. To je samo preostanek bar¬ barstva. Sreča čovječanstva, kultura svijeta, pravednost socijalističkog društvenog po- retka onemogučit če zločine time, što če im odstraniti uvjete. Današnja je pravda ljaga napredujučeg čovječanstva! bruštvene stvari. Zveza pekovskih delavcev. — Tržaška podružnica zveze pekovskih de¬ lavcev priredi v nedeljo dne 1. novembra t. 1. ob priliki petletnice svojega obstanka, veliko veselico in sicer v Delavskem domu ul. Boschetto 5. Vspored veselice: 1.) Brezdomovinci, ljudska igra v dveh deja¬ njih z intermezom. 2.) Poslednje ure Kriš¬ tofa Kolumba. Dramatični igrokaz. 8.) Bolletta in Comp. farsa v enem dejanju. Sledi ples, ki bo trajal pozno v noč. Med plesom posluje šaljiva pošta in amerikan- ska loterija z več nego 1000 dobitki. Začetek veselice ob 7 in pol uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Otroci v spremstvu so vstopnine prosti. KNJZEVNOST „Narodno vprašanje in Slovenci 14 . Spisal E. K. Cena 24 vin. Ta prezanimiva brošura je pravkar izšla. Naroči naj si jo vsakdo. „Strahovi“. Spisal Etbin Kristan. Cena 30 vin. — Opozarjamo vse čitatelje na to poučno berivo. V socializmu vidi še pre¬ mnogo ljudi resnične strahove, ki so seveda v sredi votli, na okrog jih pa nič ni! — « Strahovi* bodo pregnali marsikomu neo- gravičen strah! Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higijenič- nega sistema. — VELIKA ZALOGA , Likerjev v steklenicah. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica, delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. -= <^<3CS»<5?» Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Uecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. (1W^” Vpiše se T8W r --—n Slovenci in Geiii v Trstu in na Primorskem. F*ozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. JOSIP ZLOBEC priporoča svojo pekarno in prodajalno jestvin v kateri ima na razpolago raznovrstne jest¬ vine po najnižjih cenah ; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro-ogerskih mlinov. Pulj - via Lissa št. 34 - Pulj Na razpolago vedno pripr avljena peč (izvzem- ši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. lahko vsak davi v zadružnem uradu ulica JBoschetto 3, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. llelvederc št. 34, ul. dellTstrin št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Acquc- dotto št. 67. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST --- ulica delle Acque št. 20. - = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. pnevmatikov » Antiderapant“ iz usnja m gumija obloženih z jeklenimi žeblji patentovanega zistema A. GARCONNET & R. VEZ1EL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „Alltiderapant-OV pnevmatikoV in sapnih črev vsake znamke. - belo natančno in zajamčeno. —— Podružniča v Trstu ulica S. Lazzaro številka IG. JI -l tiiitiiiinniiiilUUUtniUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUtiUUUUUUUUUUUUUUUUU UUUUUUUU r KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotii i mesečni tarif*. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfumarij in mila. nnwiwjwwnnwiwinmTTmnnuwmnnTwwmnw7nwwYwnnnwwmwjnnminmTmm Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico ||osMca^st,^Va^ Gostilna .. Časa dei Po pol o 99 (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in til- S- Caterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. —= Cene zmerne. === Shajališče zunanjih sod nujo v. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D OBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. It. P« ZELO NIZKIH CENAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume za otroke. Hobi se tudi svršnike, kratke zimske jope, jopiče in hlače. Plave obleke za kovače in melianikarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, sploh vsakojaka moška oblačila. Izpotavlja se obleke po naročilu. Govori so slovenski. v Dobravljah na Goriškem = Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih — : bližnjih vasi. - LASTNE KLETI & Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem — Koroškem v Trstu in drugod. ■ — Postrežba točna in prava. —. Cene zmerne. ZADRUŽNO VODSTVO. A. TRST. ul. S. Hirali Sl. 18 III nad. TRST. Zbirka ražlicnega tu in inozemskega blaga za moške obleke. Vsako naročbo se izgotovi točno in natančno. - ■ Cene zmerne - ČEŠKO perje za postelje po zelo nizkih cenah. 5 Kilo: Novo perje skubeno K. 9.00; bo¬ ljše vrste K. 12. Belo mehko prsno p er J e skubeno K. 18, K. 24. Snežnobelo mehko prsno perje, skubeno K. 30. K. 36. po¬ šilja se franko po povzetju. — V slučaju, da bi se hotelo vrniti ali pa zamenjati sc prevzame ako dotičnik povrne vozne troske. BENEDIKT SACHSEL, Lobes 182 pri Plznu na Češkem.