Mostnina plačana v gotovini. Leto LXV) št 196 Ljubljana, petek 30. avgusta 1*35 Cena Din L- •znaja vsak n^n popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inaeratt do 30 pettt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 1O0 do SOO vrmt a Din s.-, vodji tnserati petit *rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25.*. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO UVBUANA, Kn&fljeva oBkm *Urw. S Telefon: 3122, 3123. 3124. 312S In Podružnice! MARIBOR Stroasmaver jeva 3b. — NOVO MBOTO, telefon' it 98. — CELJE: cellsko uredništvo: Otroaamayerjeva unča l, podružnica uprave: Kocenovn unca 2, telefon st_ 190. — Jesenice, Ob Račun pri postnem čekovnem zavodu v L»jutt jam st 10.391. Cilj Male antante mir in skupna obramba Blejska konferenca Male antante bo najbrže že danes zaključena Na dnevnem redu so važni problemi, predvsem podunavski pakt — Mala antanta in abesinski konflikt Bled, 30. avgusta., r. Včerajšnja po* svetovanja zunanjih ministrov Male antante, ki so se pričela dopođdne, so se nadaljevala popoldne pozno v noč. Po dopoldanski konferenci so se vsi trije zunanji ministri gg. dr. Bemeš dr. Stojadinovič in dar. Titulescu od* peljali z avtomobili v Bohinj, kjer so bili sprejeti v posebni avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavfu. Knez namestnik je vse tri zunanje mi* nistre pridržal na kosilu ter so se ra** govori tudi pri tej prilfki nadaljevali. Zvečer je priredil minstrsflci predsed> nik in zunanji minister dr. Stojadino* vič, ki predseduje blejski konferenci, na čast svojima ministrskima tovari* šema banket. Na banketu so bBe *z* meniane značilne zdravice, ki jih je otvoril ministrski predsednik dr. Sto* jadinovič z daljšim govorom, v karte? rem ie uvodoma orisal plodonosno delo Male antante v teku njenega pet* najstlernega obstoja ki med dragim dejal: Nai cif] je mir! Naš cilj Je mir in po potrebi skupna obramba, toda Mata antam ta ie vedno pripravljena za spora* Dr. Otokar Benes češkoslovaški zunanji minister zum in sodelovanje. Mi smo progla* sili to načelo že večkrat. Danes ga moramo svečano ponoviti: Mala antanta zahteva za pogoj tega so* delovanja edino, da se položaj, ki je nastal z mirovnimi pogodbami v kolikor se tiče držav Male antante. spoštuje in da se ga nihče ne dotika, ne posredno, ne neposredno. Akcija Male antante je torej po* polnoma v skladu z akcijo vseh tistih, ki si iskreno žele ohranitve miru. Po programu bodo posvetovanja zunanjih ministrov danes končana in bo najbrže že dre vi izdan službeni ko= muniike o sprejetih sklepih. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo tokrat komunike obširnejši glede na važnost vprašani, ki so na dnevnem redu. Mi= nister Češkoslovaške dr. Beneš odpo^ tuje drevi nazaj v Prago, odkoder se bo v par dneh podal v Ženevo na zasedanje .sveta Društva narodov. Ru* munski minister dr Titulescu ostane *a Bledu do sobote, naW — nazaj v Rad Oastein O čem razpravljajo Kar se tiče problemov, ki so pred* met posvetovanj zunanjih minislrov Male antante. osvetljuje njihovo važ* nost najboli izredno veliko število tu* jih diplomatov, ki so se zbrali na Ble* du. Razen velikega števila jugosloven* skih diplomatov so prispeli poleg ru* munskega zunanjega ministra tudi dr, žavni podtajnik tega ministrstva :xi dosedanji poslanik v Haagu, ki je se* daj premeščen y Varšavo, dafje po* po* i Dr« Milan Stojadinovic Jngoslovenski ministrski predsednik in rq—"Vp minister, ki predseduje konferenci Mate antante na Bledu dunavskih držav, ki francoski ter ita* Irjanski poslanft. Podunavski pakt Francoski poslanik g. Dampiere je v razgovoru z novinarji izjavil, da je glede konference Male antante zelo optimističen. Prepričan je, da bo po novih predlogih in obvestilih, ki jih je do nalogu svoje vlade tik pred konfe* renco dal predsedniku blejske konference dr. Stojadinoviču, prepričan, da bo po sklepih Male antante mogoča nagla rešitev podunavskega problema s sklenitvijo tozadevnega pakta. Kakor znano, obstoja med Parizom in Rimom v tem pogledu že stalna zveza in neprestana izme* njava misli v smislu dogovorov, sklenjenih 7. januarja t. 1. na sestan* ku med Lavalom in Mussolin;jem v Rimu. Sedaj naj bi se ta dogovor s primernimi korekturami, ki so se pokazale potrebne v teku vršečih se razgovorov, razširil na vse podu: navske države in s tem zasigurala neodvisnost Avstrije. Abesinski konflikt Drugi problem, o katerem so raz* pravljali zunanji ministri Male untan* te, je bodočnost Društva narodov v zvezi z italijansko * abesinskirn ken* ffiktom. Globok vtis je v konferenčnih krogih izzvala vest v zahtevan it a* lijanske vlade, sklenjenih na seji v Bolcanu, kjer je italijanska vlada sicer izjavila svojo pripravljenost, da pride v Ženevo in tam obtoži Abesinijo, toda opozarja se na to, da je italijanska vlada istočasno iz* dala dalekosežne vojaške, gospodar: ske in finančne ukrepe, da se upre morebitnim sklepom sveta Društva narodov. Vendar se pričakuje v kro* gih Male antante, da bo šel svet Društva narodov po drugi poti ter da se bo izognil sankcijam, tako da na Bledu še vedno prevladuje upa* nje na mirno poravnavo tega spora. Če pa bi se že to ne dalo doseči, se vsaj nadejajo, da bo ostal kon* flikt lokaliziran samo na Afriko. Prihod turškega zunanjega ministra Rudži Arasa Mnogo komentarjev je slišati v bile j* skih diplomatskih krogih v zvezi s prihodom zunanjega ministra dr. Fev* fika Rudži Arasa. Kakor pa zatrjuje* jo dobro poučeni krogi, so vse kom* binacije, ki se delajo v zvezi s tem, preuranjene in netočne. Poudarja se, da je že star običaj turškega zunanje* ga ministra, da se na poti v Ženevo ustavi za dan dva v Jugoslaviji. Ker so tokrat zbrani na Bledu vsi ministri Male antante in ves diplomatski zbor, se je tokrat ustavil na Bledu, da se ta* ko neposredno informira o sklepih Male antante, tu* katerih je v veliki Italija pripravljena na vse Značilni komentarji italijanskih listov o sklenili italijanske vlade na seji v Bolcanu Rim, 30. avgusta, r. Današnji listi objavljajo komentarje o sklepih ministrskega sveta na seji v Bolcanu, ki so izzvalo veliko senzacijo ne samo v Italiji, nego v vsej mednarodni javnosti. Listi pišejo o tej seji kot o dogodku največje vačnosti. >Popok> (Tltalija piče med drugim: Fašistična vlada je pomirila nastalo razburjenje, ker je pokazala, da je pripravljena na vse, na vsako preeenočen-je, pa naj si bo vojaške ali gospodarske prirode. Predaja tujih vrednostnih papirjev državi je si var. ki se razume sama po sebi. Ni potrbno. da drže ita-lijsaneki državljani tuje papirje in bilo bi krivično, če bi v času, ko mladina, evet naroda, gre na bojišče in prinaša sa domovino največjo žrtev, drugi kopičili velike dobi/ke Nihče se ne sme na račun vojne obogateti Pod rasističnim režimom se ne smejo več ponoviti napake in pogreške, kakor so so doga- jale v letih vojne 1915 dn 191* Prav tako je docela upravičen 10-odMotni davek na dohodke od vrednostnih papirjev rn od naloženega k«pitala. >Measagero< se bavi s politično stranjo bolcanskih sklepov Ln pravi med drugim, da nihče ne more dvomiti, da bi sankcije izzvale nov svetovni požar. Italijanski narod je prepričan, da morajo vsi, ki nepristransko gledajo na stvari, priznati Italiji pravico, da izvede svoj pohod v vzhodni Afriki v svrho zavarovanja svojih interesov. LiWt posebno podčrtava, da se iz iziav, ki jih je na tej seji podal Mnssolini. ja^no vidi, da je Italija pripravljena na vsako eventualnost. Sedaj ve vsa Italija, da je Mnssolini za vse pravočasno poskrbel. ITkrepi, ki jih je sklenila vlada v Tloleanu, nravi Tisi. dokazujejo, da je Mnssolini v položaju, da mimo in vedrega čela pričakuje vse dogodke, ki bi moerfi nastati. Abesinski nacionalisti zahtevali preventivno vojno proti Italiji — Cesar je ta pokret komaj zadušil Dr. Nikola Titulescu romunski zunanji minister meri zainteresirana tudi Balkanska zveza. Dopoldanska konferenca Danes so se zunanji ministri Male antante sestali zopet ob 10. v »Belve* deru« in nadaljevali svoja posvetova* nja. Kakor včeraj, tudi danes oblegajo predsobe številni diplomati in novi* narji ter živahno razpravljajo o priča* kovanih sklepih. O samem poteku razgovorov čuvajo najstrožjo tajnost. Iz dejstva pa, da so vsi trije mini* stri izredno dobro razpoloženi, skle* pa j o, da gre vse gladko in v redu, ka* kor je to že običaj pri razgovorih zu* nanjih ministrov Male antante. Hlinkova stranka ostane v opoziciji Praga, 30. ivgu^ta. w. V notranje-poli-taenem češkoslovaškem življenju republike je prišlo včeraj senzacionalnega dogodka. Se včerajšnji jutranji 'isti so napovedovali, da bo v kratkem razširjena vladna koalicija z vstopam Hlinkove ljudske stranke, vodstvo stranke pa je imelo danes sejo, na kateri je sklenilo, da preide v najostrejšo opozicijo proti vladi, tako v svojem tistu kakor v parlamentu. Neposredni vzrok za ta senzacionalni sklep je bila današnja obsodba glavnega urednika »Slovaka«, glavnega glasila Hlinkove stranke, narodnega poslanca Sidorja, ki je bil zarada nekih člankov, objavljenih v l. 1931, obsojen na 3 tedne zapora. Današnji list, so še napovedovali, da je Sidor kandidat za enega izmed dvjje ministrskih mest. ki so oih namenjeni slovaški ljudski stranki. Ker se je razbil tudn levičarski blok, ki so ga nameravali osnovati narodni socialisti in socialno, demokrati proti komunistom, je s tem položaj vlade zelo otezkočen. Konferenca severnih j držav Oslo, 30. avgusta. A A. Po današnji seji zunanjih minietrov Norveške, Švedske, Danske in Finske je izšel komunike, ki pravi, da so zunanji ministri proučili vprašanja, ki bodo na dnevnem reda prihodnjega aasndaaja eveia DN, zlasti pa italijansko- abesinski spor. Po njihovem mnenju je treba ta spor urediti v skladu s paktom DN. Švedska, Norveška, Danska in Finska bodo podprle vsako akcijo, ki ji bo cilj ohranitev miru in obvarnvnn^ nsiftel Društva narodov. Kopajte London, 30. avgusta. AA. Danažuji wDaily Telegraphc prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Addls-Ajoebe. Poročevalec praivi, de se je šele zda.j i* vedelo, da je cesar Haiile Selasei šele pred kratkim udmšil gibanje ekstremnih nacionaJistov> ki »o zahtevali preventiven napad na Italijo. V zvezi s tem je cesar odreda! disciplinarne ukrepe proti nekaterim mlajšim častnikom. Cesar je vsem oblastvam iad&l najstrožja nalog, da je treba brezpogojno preprečiti vsako stvar, ki bi mogla služiti Italiji kot pretveza za na*pad v A bes rad jo. Pariz, 30. avgusta. AA. Arbitražni odbor za italijansko-abesinski spor je imel vesraj dve seji, kri se ju je udeležil kot peti raosodnrk tudi Pol it is. Komisija bo danes nadaljevala svoje delo. London, 30. a/vtgrnsta. AA. Heuter poroča: Tako francoski kakor nemški snoeni listi poudarjajo, kako težak je položaj v it&lija^koabesinskem sporu, češ, da so sklepi ftaMjainske \t'a <]e položaj poslabšale. Francija za ublažitev nasprotstev Pariz, 29. avgusta. AA. O včerajšnji seji francoske vlade piše »Marin«, da nd določila kakšne posebne smernice za francoski nastop v 2enevi in je Lava* m prepustila proste roke. Vendar se lahko reče, da francoska vlada ni za :cije. Vsi ministri, zlasti Herriot so ratv s poudarkom odobrili Lavadov ki dokazuje veliko odgovornost cije. »Journas« pravd, da je naloga Francije storiti vse, da se preprečijo zapletljajl v današnjih razmerah, ki so sa Evropo taiko nevarne. »Echo de Pariš« piše da ne bo Lavorf zamudil nobene prflotžuosta, ki se mu bo le ponudila, da prepreci najhujše Skušal bo ugladiti naapiotja, ne da bf pri tem trpelo prijateljstvo Francije s ItaHjo in z Veliko Britanijo. »Petit P ariši en« pravi, da Francrja že zaradi bistva stvari ne bo mogla xsw» zeti v Ženevi vnaprej določeno in ners* premenljfvo stališče. Francoska nssoga bo, da v Ženevi uglacfi ostrine in sicit* šala doseči spravo. »Oeuvre* rrrisfi da bo Veflka Brfca* ni j a zahtevala pred v«em gospodarske in finančne sankcije proti Itafifi. Angleži upajo, da bodo zase zbrati gfaso* ve zastopnikov mnogftS držav, toda Ve* lika Britanija ne žefi predlagaih' taksnfh sankcij, da bi mogle pripravfH MussoH* nija h kakšnemu nepremišljenemu deja* nju, ki bi utegnilo rodtri najhujše po* sledice. Velika Britanija upa, da bo omogočila nekak miren, moralen in do neke meje materijakai bojkot ki mu Italija ne bo kos. Nemčija hoče kolonije Senzacijonalen članek glavnega listov — će Nemčija ne dobi Monakovo, 30. avgusta z. »Vdttdscber Beobachter« objavlja senzacionalen uvodnik o nemških kolonialnih zahtevah, Id je zbudil v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost, ker kaže, da skuša sedaj tudi Nemčija fzko-rferiti oklevanje velesil v ttalijansJEO-abesinskem sporu, ki je v stvari samo spor za kolonije, da izsili povrnitev svo-jm nekdanjih kolonij. List piše med drugim: Najnovejši dogodki kažejo, da polagoma prodira v angleški javnosti prepričanje, da je ključ angleške politike prijateljstvo z Nemčijo. Mornariški sporazum je bil prvi veJfld korak. Sedaj bi bilo treba se raščistiti i vprašanje kolonij, ki jih je Nemčija izgubila z versajsko mirovno pogodbo. Bliža se čas, ho se Maršal Parls, 30. avgusta. AA. 1 te Tokia: Tukaj se širijo nepotrjeni sovi, da so snoči v ftangtavu ( Seonaa) aretirali maršali Čeprav uradni krogi to ie m« mora tudi ta rešiti Kolonije, ki jih je pred vojno, so obsegate več nsUjonov kvadratnih kilometrov ter so bite goceno osemlje sa naset^svanjs sežka asssMsjsai naroda, ki na domaM zemlji ni več našel prostora. Basen tega js dol a vabi Nemčrjs ti svojHi kolonij nad 50 odstotttov vseh potrebnih surovin. Nemčija je dosega* ssajfcsassnsjsas rfjurofilve. Sedaj hna kot narod pravico, da se uresničijo toni njene kolonialne SeTJe. %n-gfija naj dobro prouči, al ni pametneje, če vrne Nemčiji one kolonfje, kf so se-onj pou angieNKBn protefnoravom. rvera-člja potrebuje prostor sa dihanje. Oe tega ne doH, si ga bo skatl, ker se ne da sadoWW. Beograd, dO. avgusta. AA. ministra za wte i amo rjoHrlto i no sasajssasj ciasno putUMio m totkJIi, četrtkih in 13. ure. Prffave se borV) i dni od 10.30 do 1130. bo ob sobotah od H do Stran 2 —m >gLOTlW8KI NAROD«, Petek. 30. avgusta 1935. Sle v. 1M5 Naše morje Jadranska razstava ima kdo sodil Ljubljana, *3f avgusta. Naše morje je naše žfcvtjefnje. Propaganda zanj je Avljenskega pomena za nas. Tega se pa nismo doslej dobro saveoaM. Morda je kdo giedai ce*o nroracain redneiraži na milijon Din stroškov, kar je pa bi k) se vedno preveč. In morali so opustita misel na prireditev. Ostalo je samo pri načrta. Ljubljana ae pa ni ustrašila, dela in 2rtev, revna Ljubljana, ki se ne more rtjkdar zanašati na podpore in zaščitnike. Ljubljana rima milijonov, sredstva oblastnega odbora JS so skromna. Toda kdo je še bogatedjši od nas? Kdo ima več idealnih delavcev, kje je se več ktealtema, odJočnostJi in veselja do dela?! Organizatorji se pripravljajo na razstavo že leto dni. Opravili so ogromno adrnamstirativnega dela. Zaradd same raz-tarve so razposlali okrog 1500 pisem na druge oblastne odbore in sekcije, društva, občine itd. Toda koBIko dela ie bilo brez efekta, ker niso našli marsikje razumevanja! Posebno tam, kjer so pričakovali največ sodelovanja ter ^*xmoč.i, so naleteli na ghrha ušesa. Mnogi Dalmatinci se ne zavedajo, kako izrednega pomena je propaganda za morje, kako sUno jim lahko koristi veMka pomorska razstava v za-ierfju. Da, mnogi niti ne vedo dobro kje je prav za prav Ljubljana ter se jim niti se sanja, da so naše veiasejms3ce prireditve lajvažnejše izmed vseh podobnih v državi, ker so orgaiiizatorno na višku in ker imajo največ obiskovalcev tudi iz ioozem&tva. Ne zavedajo se, kako važno geografsko lego ima Ldubljana, da je na križ;šcu važnih prometnih žil ter da skozi njo struji tujska promet k morju. Silne ovflne je bno treba premagati, d5* so priprave začele napredovati z uspehom in da se nam obeta mogočna pomorska razstava, kakršne še na bflo v naši državi. Prireditelji so štorih vse, da bo dosežen vsestranski uspeh razstave, da bo njen učinek v pravem pomenu besede mogoč m ter da bo pomenila mejnfk v zgodovini dela za naš Jadran. To bo prva res velikopotezna pro- naše življenje mnogo večfl bi paganda za* nase morje jn taksa, da se zavedamo, kaj pomeni morje sa drsmvo in nas obstoj. Oasnnisssntjl so se zasrses, da bodo vozili na razstavo tam posebno viski iz notranjosti države. Podrobno so inmnna-rAi Cenoslovake o razstavi, glede na to, da jih potuje mnogo k morju skozi Ljub-Ijaoo. Tudi česte i.sti bodo pisan o naši prireditvi. Kongres Jadranske strate v Ljubljani bo del še poseben poudarek celotni organizaciji. Razstava bo nedvomno privabila tako Številne množice, kakršnih še ni bilo na našjh velesejmskih prireditvah. Prireditelji pa bodo izpolnili pričakovanja obiskovalcev, de nikdar ni tHa nobena razstava pri nas skrbaeje prirejena. Kako je ogromna, dovorj pove že to, da se deli na 17 oddeakov. Poseben je JB, ki prikazuje njeno dok) m Id ima ne pomeni, da Je samo to a» straže. Organžsstorno delo je t rokah J3, sodeluje pa seveda nešteto h sodelavcev, društev, ustanov jn posameznikov. Vsi, ki pa .sodelujejo, opravljajo tlako. Neprep»aeljivo je deso neštetih delavcev n če bi biLi vsi plačani za svoje deso, bi bilo tudi za našo razstavo najmanj mttijon Drn jtroikov. Mnogo je žrtvovala is sama vetasejmska uprava, ki je dala bjsmpl učno prostore aa r 0 ^tavo in jih preuredita, na svoje stroške. Drsava je dovolila brezplačen prevoz razstavnega gradiva In morske vode za ribarsteo razstavo. Prevoz bi jih sicer stal okrog 35.000 Df\ Stroškov bo okrog 100.000 Din. Vse delo bo končano v nekaj dneh, najbrž celo nekaj dni pred začetkom razstave. Nekoliko se pa bodo zamudili, ker razstavno gradivo še vedno prihaja. Popolnoma gotova bo ribarska razstavo že v soboto, kjer vse naprave že izvrstno funkoijonirajo to danes že dovoza jo mersko vodo. Delo dobro nipr?duje v vseh pa-vfliondh. Skoraj kompletna je pa že razstava vojne mornarice, ki bo presenetila slehernega obiskovalca. Mornarski zbor v Ljubljani Priredi ga ljubljanska straže v nedeljo sekcija Japanske 8. septembra Ljubljana, 30. avgusta Ljubduantika mornarska sekcija JS priredi v ned^^jo 8. septembra ob 17 uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti mornarski zbor, čigar namen je predočiti naši javnosti sedanje dejansko stanje našega pomorstva. Zbor, ki so ga prireditelji dokčMi na poslednji dan veliikih črvecamosti Jadira-ntake straže, bo do-etfojna zaključna manifestacija pomorsko-jadranske miselnosti v naši beli Ljubljani. Po svojem pomenu je edicistven te vrste v naši ožji domovini in fcudi pr\i tovrstni zbor sploh v državi, ega naroda na pomorskem torišču. Koniti-neinita^oi niti ne zavedamo, kako osfira, pa kljub teimi plemenita im veeskoz gentJe-menska borba, bije v pomorski trgovini. Stališče nase trgovske mornarice je se toliko težje, ker ima že na samem J*rtranu močnega kortikurenrte. kateremu riaža zanemarjenost za testno trgov*ico monnarico, močno govori v nfjegov prflog ! Samo dej«3tivo, da se je usoda vsakega naroda l dmngi nagib, da so prireditelji sklenili prirediti taJT zbor. Ravno glede tega 'vprašanja se vrse zadnge čase na Sušafku pogoste konference in sestavlgajo ra*ni predlogi, ki ©e pošiljajo pristojnim minisArstvorn. Vsa borba r*)morsko-F*anovFikm organizacij v zadevi izboljšanja njiho\Tega obupnega pok>- ža$a, ne bo zaletjla, ciko tudi prebivalstvo zaledja naše države ne podpre upravičenih zahtev naših pomorščakov. Naši pomorščaki uživajo svetovni glas kot naybodtj sposobni pomor^eriki na ^vefcu. Ze to bi moralo biti dovclj, da našim vrlim pomorcem, ki na6 tako dostojno predstavljajo v svetu, skuašmo po svojih močeh pmiaga-ti in to moralno in materijano ! Resnica je. da so vse te odlične kvalifikacije naših pomo'-šcaikov preje spoznali tujci koft mi sami. Je to s':cer malo žalimo, ali je resnp&rK) ! Se marsikaj zanimivega bomo culi na tem zboru. Saj nam bodo govorili poklicni po-moreiki kapetani, ki so kot pri^deti tudi &?\im n-aitbolj-^i poznavalci sVvari. Imeni Cr-nić in Kurrtnni p»la nam dovoljno anvtfvo. da se bodo vgsl vpra^nirlja ra7ipravnala zigolj st-rofcea-no. Zlbora se bolo verjeftno udeležMi tudi vpo-kojetrm etlmrra'li na§e vojn.* mornarice £?g. rvragirtm Priča. Mavro Wicikerhau^er ti Nikola 5*a>nkovič. T.ako bomo imeH priliko od blizu «ipo7r>ati lj".idi, ki so dolg^ let na felu naše vojne mornarice. Zamiisefl momarske sekcije JS v Ljubljani je torej rr^ bitclsua. Ol vse javmo^i je pr1ea.kov©. Oblasti*) je naprošeno, da sprejme letos tudi starejše učence, ki imajo sicer dobre rede iz osnovne šole pa žele, da bi se v me- ščanski šoti se nadalje izobrazili. Večina teh fantov in deklet bo potem zaposlenih pri domači obiti, kar j* vaJuo, da dobimo tudi na deieH izobražen obrtniški stan. — Kopje nra je predrlo noga. S noči je biki frtiika mladina zbrana pri svojih igrah na Boriš kove m travniku. Bna skupina otrok je metala kopje. Med gledalci je bil tudi 5 le*oi Kifnerjev Janaaak. sinko tukajšnjega ttnanoarja. Ker je prišel dečko preblizu metalcev kopja, so ga posvarili, naj se umakne. Pa je bil opomin ie prekasan. V velikom zamahu je pri letelo kopje in ae zadalo ubogemu fantiču v levo nogo. Močna železna ost mu je predrla nogo ter jo prevrtala, nakar se je kopje še zadrto ▼ zemljo. Janezek je bil pripet k zemlji. Videč nesreoo* so priskočili k ponesrečencu njegovi prijatelji, ki so mu izdrii okrvavljeno kopje iz noge nakar so ga odpeljali domov. Poklicali so takoj zdravnika, da je dečku iz pral in obveza* nogo. — Vpisovanje ▼ osnovno in viijo narodno šolo v Litiji bo 1. in 2. sej^tembra, začetna šolska maša pa bo v torek 3. septembra ob 8. uri zjutraj. — Litija na proslavi Jadranske straže v Ljubljani. Velikega nacijonalnega slavja Jadranske straže v Ljubljani se udeleže tudi Člani pomladita Jadranske straže iz Litije s praporom, ki smo ga razvili na letošnje Vidovo. Jubilej gospodinjske šole na Jesenicah Jesenice, 29. avgusta. Tiho, vztrajno in smotreno — toda brez dolgotrajnega bese-.Hčenja m ugibanja vodi šolski odbor državne gospodinjske sole na Jesenic a/h svojo varovanko ^Vesna« v Brnu. Krepko ji stoji ob 6trani ves ueiteljski zbor, a poleg toga dobi tudi vso potrebno oporo v članih šolskega odbora. Imen ne navajamo, ker vemo da članom ni do papirnate slave, zadoščenje jiim je dek> in vidan napredek šole. Pouk na tej šoli traja eno leto t. j. 10 mesecev in sicer od 1. septembra do konca junija. Vpisnina znaša 10 Din, Šolnina pa 100.— Din za domačinke, a za zunanje učpnke 200— Din, ki se tiidi lahko plačuje v mesečnim obrokih. Pouk traja ves dan in sicer dopoldne praktičen, popoldne teoretičen. Poleg kuhanja in šivanja, se poučujejo tu vsi taki jpredmeti, ki jih potrebuje današnja izobražena gospodi-nja-mati. Iz Laškega — Ljubitelj kolesarskega sporta. V petek je sel sin falskega. monterja B. na pošto po pisma za transformatorsko stanico. Vozil se je s kolesom, ki ga je pustil pred hišo. To priliko je porabil uz-movič ter jo jadrno odkuril s kolesom proti Rimskim toplicam. — Karambol. V petek popoldne se je vozil strugar Babic ie Celja proti Laškemu z motornim kolesom. V vasi Debro sta mu privozila nasproti kolesar in mo-tociklist. Seveda so se skušali izogniti drug druigemu, toda v naglici je bilo trčenje skoraj neizogibno. Ker je blk> tež- MARU S KALAN ROMAN SidaSiioHOva Ko se je po tisti noči že pozno v dopoldne prebudila in se spomnila, da je nedelja ki mora k Roga novim na kosilo, ji je btk> tako močno, da bi najrajše izginila nekam daleč, daleč od vseh teh Hodi in vse te ttsode. Premišljevala je ie, kako bi Ingi sporočrla, da je bolna In ne more priti, pa se je še pravočasno spomnila, da bi potem pridrvela k njej z Edito in jo morila s svojim pomilovanjem, tolažbami in vsemi mogočimi zdravili. Zato se je rajse vdala in se odpravila za obisk. Pa ni bila niti še čisto gotova, ko se je pred Martinčevo vilo že ustavil Ingin avto m nekaj hipov nato je bodoča svakinja že pridrvela v njeno sobo, jo objela, poljubila ter obsirla s kopo vprašanj, ki so se zdela Srdi neskončno nepomembna hi odveč. »Meine Liebe,c je hitela, »kako se počutiš? Nekoliko bleda in upadla se mi zdiš. Si slabo spala? Si bolna? Želodec ali kaj drugega? Imam izvrstno gredico za take bolezni, in zakaj te ni bilo tako dolgo k nam? Gospa Edit te zelo pogreša, in Kurt tudi, ki Evgen, jaz pa seveda najbolj. Sploh, zakaj si t«? Zakaj ne sprejmeš mojega povabila in se ne preseliš k nam? Veš,« je nadaljevala tišje, »ti Martmčervi ntao dtsžtba za nevesto Ervina Rogana. Malomeščani. Cisto Mariborčani. Pokvariš se pri njih.« »Danica je moja sošolka in prijateljica. Bila mi je ob strani v najtežjih tre- notkih življenja, in...« »Razumem, meine Hebe Sida, ob mamini smrti. Ah, uboga mama. Slišala sem. I koko dolgo je bolehala. To je bHo straš- | no. Pa sedaj je vse dobro. Vidiš, kmah bi ti pozabila povedati: danes bo pri nas velika družba, gospod in gospa Mor- | gensternova, ravnatelj inženjer Feliks Roger in gospa Ria, naš pravni konzu-lent, odvetnik dr. Fric Loschnigg, tovar- 1 nar Hans Bruckner in gospa Erna, pro-1 korist Spaike ki trgovec Maks Rabitsch Sami sijajni ljudje, elita. Kakor na D u naju. Ah, mein Wien! Kako težko sen se privadila temu gnezda! Provmca, Ba kan. Kaj hočemo? Man mu s s OeschSftt machen. Če ne bi bHo teh sijajnih Ijndi! Se veseliš? Seveda. To je družba za bodočo gospo Roganovo. Moramo te seznaniti z vsemi.« Sida je poslušala samo na pol ki ji4 sploh ni odgovorila. Čemu tudi, saj je govorila sama dalje kakor gramofon. Danico, od katere se je Srda poslovila, je pa gospa loge Rogaoova komaj pozdravila. Pri Roganovih se je Sida do kosHa igrala z malim, petletnim Kurtom. Otrokova družba ji je bila še najljuša. Deček je žlobudral iskreno, naravno, neprisiljeno, kakor žlobudrajo pač petletni ctroci. »Zakaj pa ne znaš nič slovenski?« ga je vprašala nenadoma. »Zato, ker ne aiamc »Te nihče ne uči slovensk ?« »Ne.« »Pa bi se učil?« »Ne vem.« »Saj si vendar Slovenec. Tvoj oče je j venskega rodu.« »Jaz sem Nemec.« ♦Kdo ti je to rekel?« »Mama.« TPa si res Nemec?« »Ce mama pravi...« »In očka? Kaj pravi očka?« »Nič.« Ko je za hip prihitela Inge, jo je Tašala Sida nalašč, samo da bi jo jez4-i, čeprav je že vnapraj vedela, katf bo 1 govorila: »Zakaj ne učite Kurta tudi slovenščine? Saj bo moral živeti v Mariboru, v Sloveniji.« »Ah, meine Hebe Schw5gerin, saj se bo tega strašnega jezika še tako prehitro naučil. Grozno, ubožček, polomil si bo jezik.« Potem se je pričelo verlko sprejemanje ki prodata vijanje tistih, ki jih Sida še ni poznala. Gospe Morgesternova, Bruckner jeva in Roge rje va so se zbrale okoli nje in pridružil se jim je še jeguljasti pro kurist Spaike. Deževalo je praznih fraz in nepotrebnih vprašanj, da je Skia komaj odgovarjala. Odpočila se je šele tedaj, ko je pri kosilu sedela med Evgenom Roganom in industrijcem Hansom Bruck-nerjem, inteligentnim in širokogrudnim češkim Nemcem, od katerega jo je pa oddehl nepričakovani prihod njenega ženina Ervina. Ko ga je zagledala, je vztre petala, kakor v gledališču pred Frangi sreoki podna-cednflc m. dr. Orosim. — Borci. Z:i proecenje pri farni cerkvi srv. Mvklavža eo pletb v soboto »večer fantje im de*leta v bližnjih Akofe^ih vence. PSri tem se je delal M. Gorteok v«e preveč korejartepa, ^a se je končno oju. navil sosedov Jernej S. ter ir.zivak« oola-aaj e krepeljcem no roki tako močno de mu je skočila vz sklepa. — Blagoslovitev prapora PJS. Naši mladi Ja-dramasi ž,- nestrpno pričakujejo ne^ieiljo^blaJ^oalovit.ve ^vf<'j<.Ka prapo'a. Blagoslovil ga bo ob 9. uri piv d nikom na Slomškov*1 m trgu tukajSnj! luBK- flr. Krudjc; Kumovala bo sopro#ra e*resfeeera naCelnfka p*^,pa (tr. TVka vo:čv_ va — Po blagoslovitvi bo pc..vorka ekosl meeto. Koledar. Dene«; Petek, m. avtru«ta k desno oko. Prepeljan je bil v bolnico. — Nevarna rana. Občinski pastir Cep Franc rz Mihovcev sc je na r>i5i. ko n? pase* /ivino, zbode! s trnom v peto leve noge. Rani ni posvetil posebne pozl>c m koTo-Skiii Slovencev je neraolnužno foveaana z Ufodo vsega oasege naro-ie. njecow> pre~ tedcVietjjo hn boiiocnosajo. Zato naj poeta**-* dam KoToAcev dan ve en Sovenc»-v ki koroški tabor naj ad-ruži rojatke iz veen predelov f^oveneke semlje. Medislka dolina vabi vse Zitvertoe rojake, da jo t« dan obiščejo itn z domaČim 1 jwd-s»bvom obhajajo ta dan pom'e*tirt,ve spominom in ž^obl^ube Bvesitobe do bratov onstran me-M- R€Rni so Parf, reHrti s^pomiiTii in resno iin dostojanstveno hocfMiio 1. se(p<. povadii5n.i(ti avoj gias za «voje pTkim-TJcpojnrva kulturna prirednVv, kot rjan, ko sn narod i-Trpra^ eeoja W9ai in m jiokliM v spomin dolžnosti, ki jih ima do bratov izven meja nn-rodne države. Hočemo, da poartane koroški tabor dan flloveniskoiga ^jurdrttva, ki je brk) in ki os»banie pra^i nositelj naSe nanr>dne moći m zavrtdi. Zrveđto je bdelo v trpljenju in stoiki nad nagima narodnimi avertinjami. Hočemo, da pneftane koroški tabor da>n skupnosti in ,vHnosti \*sr>h aavednih ^ov.-n-cev, preprienjo? dokaz naž^ žive narodne arwe^li in nafte vo^je, da hocf*rno kot »rel narod o svoji uBodti sami o»Mo?ati, v vseh ve-likm živ'ljensikih vprašanjih biti složni in vtmieni na zunaj m da hočemo, cTpo7jmwa-joc. da je v neveri vas*« in n^/j\+**«tol)ii do lastabiti praievor vsosra narodn^iga zla, obnaounati s preteđtl. i^jo ioi z dubom hlapčevstva v nijeirovih za/lnjih sledovih. Koroški tabor bo mogočna jotrditev nafte vere v l«pso bodo«Snosft naše-ja rodu in v zmago narodne misli, naše sKivanaike narodne morili, pojrtnovane koft duiH>wui in kulturna ciknipnost vseh. ki jih druii jeziik, kn ki zgodovinska ueoda. Koroški tabor naj bo vehka isipoved n*-se nvestobe do koroAkin bratov, nafte dejan-rfce požrtvovelffie ljubezni do njih, nafte »-vesti, da se Softirno m njih r»»do «oowk?o-vorni. Konođki tabor pa naj bo tudi opomin ne-rodu, v čigar oblast: so danes korofiki Slovenci, resen opomin, da im« le ttsfti narod moradmo pravico, ee porte^orvefti ea swrjfe mang&ine. ki drugim daje, kar zase »ahleua. Pravica bodi ena za male in velike ! Rojaki iz Podravja, iz Mislimj*e, ftosedke in Savinjske doline, pa tudi a vseh odrta^Je-nejiftih krajev, prkrtte 1. eeptemtira meri nas, prkHte v obilnem steviJu med swo>e koroške brefte, da posftane naš koroJki tabor pravi siloveriifln in vsenSrooVnt praanik. Na svMeoJa 1. septemfcra na Podani pit Ste v. 10fi »SLOVENSKI NAROD«. Petek, 90. avgusta 1989. DNEVNE VESTI — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki priložili položnice in jih prosimo, naj nam naročnino jim prej nakažejo. Na to opozarjamo zlasti naročnike, ki so z narocnmo v zaostanku, ker bomo 15. t m. ustavili list vsem, ki že tri mesece niso porav* nali naročnine. Naročnino je treba plačevati vnaprej, ker s tem olajšate delo upravi, a sebi zajamčite redno in nemoteno dostavo lista. Pripora* čaj te »Slovenski Narod« vsem svojim prijateljem in jih opozorite na nizko mesečno narocnmo, ki znaša le 12 Din! — Propagando za konzum morskih ri6 avede uprava ljubljanskega veleeejroa v okvirju jadranske raaastarve od 5. do 16. ?opt«m{bra. Morska rfca je zdrava, tečna in cenena hram*. Treba bo pač se nuditi konzumentom rtbe po nižji oeni, kot dosedaj in preskrbeti za hiter in rL oa*n odgovarjajoč prevoz. Prav potrebni p* ©o uadfl tečaji sa pripravo morekm rib na kar opozarjamo agilno Zvezo gospodinj. Na vinskem oddelku velesejma ee bodo zvečer pripravljale na razli-čne načine najraznovrJstnej&e morske ribe. Posebna specialiteta pa bodo rtbe, pečene na žaru. V tem so mojstri zlasti ladijski kuharji. Na prošnjo bo poslala Jadranska plovfcltoa enega svojih najboljših ladijskih kuharjev v Ljutoljano na ve-lese jem, kjer bo pekel, cvrl in kuhal rL be. V' Zagrebu je bik) spomladi toliko sJjadkosnednezev, da so dnevno pojedli preko 700 k« morskih rib. Poskrbljeno je i denarnimi sredstvi, ki jm bo lanko takoj izplačal prosilcem. Posojila bodo morala Liti izplačana najkasneje v 40 letqh, obrestna mera bo znašala S%. —Ptujski mali harmonikarji v Varaždinu, Mali barrnonikarji iz Ptuja so priredili v sredo zvečer koncert v gledališki restavraciji. Koncert je ^1 zelo dobro obiskan. Iz Varaždina odpotujejo v Cako-vac kjer tudi prirede koncert. _ Radiofonija^ film, gledališče so panoge kulturnega niđjejetvovam ja cklveštva, ki miijo vsakega cKiJđfciranca, Nujno je, da ste radi tega tudi vi *na tekočem« t. j. da poanate vse veSnejSe novtoe na teli polj-h v nadi ožji domovtni in po vsem širnem evetn. Ne odlašajte in naročite se takoj na ilmstrirsmo tedensko revijo r Naš val«, ki vas bo vedno poučila o vseh aktualnih vprašam ji h In vaan e štev i In im' Prispevki naš;b literarno priznanih sodelavcev krajšala čas. Vrtwrtega najdete v i Našem va*iuc staln^ modno nibriko 6te^_ vilne lepe effcfke in kotfl&ek za u^anik&rje ter zabavo. Vse to m Se prilogo veakote-denstrih programov veeb najvataejšiih ev-ropskSh postaj z pregledom opernih, ope_ retnifti kn koacertnlh prireditev dobite za prav majben denar. Oglejte si $6. števfl-ko. ki je pravkar inata, naročite si na ogled VI, etevtlko, |kfi too v povečanem obsegu izšla pr!hod popustom od normalne vozne cene in legitimacijo rdeče barve št. K — 14. Na podlagi potrdila kongresnega odbora na tej železniški legitimaciji št- K—14 o ude ležbi na kongresu ter s kongresno legitimacijo se bodo lahko kupovali vozni listki s 75% popustom tudi za poljubno število izletov m za poljubne razdalje ter za povratek. Kongresne legitimacije bodo vsem prijavljenim članom kongresa Pravočasno razposlane. Prijave m člana" ri-no sprejema za svoje člane dru#tvo »Pravnik« v Ljuibljani do 1. septembra, kakor je bilo že objavljeno. — Važna razsodba Stola sedmorice. Stol sedmorice je obravnavi! te ini tožbo neke zasebne uraddn;ce, ki *i je bil ostal delodajalec dolžan del bilance nagrade in plačo za dva meseca. Ker uradnca tega denarja ni dobila, je zapustila siužbo in zahtevala še plaio za Štiri mesece, kakor da ji je podjetje odpovedalo službo. Stol sedmorice je razsodil v njen prilog. V utemeljitvi razsodbe je rečeno: će prjde delodajalec v plačilne težkoce, da en mesec ali točno ob določenem času ne izplača zapadle plače, se ne more to še smatrati za razlog za prekinitev službenega razmerja, če pa delodajalec več mesecev ne izplača plače svojemu nameščencu in ga tem drži v stalnj negotovosti, obenem pa izrablja njegovo delovno moč, postopa oči vi dno nepravilno in re morejo ga opravičiti njegove plačilne težkoce, ker bi moral v tem r-rim eru restrinsrirati svojo režijo, uslužbencu, ki ga ne more ptecevaifci, pa v »*edu odpovedati službo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zaenkrat še spremenljivo, pczneje pa najbrž zboljšanje vremena. Včeraj smo imeH v dravski banovinj deževno, drugod je bdlo pa vedro, v Ljubljani smo imeli ponoči hude nalive, da *>o znašale padavine davi 17.3 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 33, v Beogradu 32, v Kumboru 30, Sarajevu 29, v Zagrebu in Splitu 28, na Rabu 26, v Ljubljani 26.4, Mariboru 25, v Rogaški Stotini 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768, temperatura je znašala 14.6. —Smrt pod avtomobilom. Blizu Se-svet pri Zagrebu se je pripetila včeraj težka avtomobilska nesreča. T>0-iatna Katica Brliček se je peljala iz Zagreba s kolesom domov, pa je sreča a na cesti kmečki voz in vozila sporedno z njim, da se je pogovarjala z voznikom. Kar je privozil od nasprotne strani napol tovorni avto trgovca Ivana Pajni&a. fcofjral je trgovec sam in dajal je tudi znake. Katica Brliček je krenila na levo in prišla pred avto, Ig jo je podrl n ji •■trt prsni kos, da je bila takoj mrtva. — Dvojni samomor. V sredo ponoči sta si končala v Osijeku življenje inka-sazvt Okrožnega urada Pranja Cičak in njegova žena Rom m j a. V blagajni je manjkalo 20.000 Din m Čičak l>j moral ta denar vrniti v osmih dneh, Ker ga pa ni mogel dobiti, je obupal nad življenjem in se domenil z ženo, da sta šla skupaj v smrt Zastrupila sta se s plinom. — Kako tudi pokazali na velesejmu. Pokazati mm hočejo res vse is obiskovalcem se niti ne sanja, kakšna presenečenja jih se om* kajo. Na velesejem bodo pctapeS poklicni bruailci koral iz Zlarina pet Šibeniku, Tako bodo na velesejmu izdelovali lahko lepe ogrlice aa dekleta, kl bi bile rade »stemane«, da bo ustreženo tttdi njan kakor bo vsem obtskovaJcem. — V sedel je pojdite na telet ▼ ftmarj* pr\ Ljubljani na gasilsko Vabljeni vsi. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Sečno is denes ob 4. T*, fts »V* h Volga v plamenu Qovax dopolnita! Iz Ljubljane —lj Ma£a zadušnica za blagopokojnim g. Franom dukljetom, oivšim deželnim glavarjem na Kranjskem, se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih v ponedeljek 3. sejftambra ob 7.30 zjutraj pri desnem altarju Sv. Krjža. —ij Dolga vrsta rdečih jamborov za zastave je že postavljenih vdoiž Zvezde ob Kongresnem trgu. Ob alavnostrh Jadranske straže borio za vihrale zastave na teh drogovih, kar bo napravila posebno močan vtis, ker se jambori nruribijejo neven izpod kostanjev. Zastave bodo plapolale izpod zelenja nad trg. kakor da »o jih nagnili praproščaki v poadrav. Jambori za zastave so postavljeni tudi pred univerzo. Vse kaže. 'udi na zunaj, da bodo dnevi JS nekaj izrednega za Ljubljano. Mrzlično se pripravili jo na obisk jadranskih stražarjev iz vse države tudi na velesejmu. —lj Začeli so polniti z ribami velik bazen za sladkovodne ribe na velesejmu. Včeraj so spuštah vanj po večini kvape, nekaj ščuk in linjev. Med krapi so prave zverine. Eden tehta 10 Kg, kar je velika posebnost. Takšnega Krapa še ni b?lo na našem ribjem trgu. Prispeli bodo ie somi jegulje in druge ribe, ki žive v kraških, rekah. — Nagradni fototeeaj revije >Jugoak>ven-ski turista — Naša pota<, ki je med slovenskimi fotoamaterji vzbudil veliko pozornost, bo zaključen v soboto, 31. avgusta, ko je najkasneje do 18. ure vse fotografije treba oddati v trgovini »Foto tourist<» Aleksandrova cesta. Prve dni septembra se bo sestala žirija, ki bo ocenila posamezne slike in najbojše nagradila s 100 nagradami. Informirajte se nemudoma o vseh podrobnostih v omenjeni trgovini. lj Drž. narodna sola v Mostah razglaša, da bo vpisovanje novincev v ponedeljek, dne 2. septembra od 9—12. v šolski pisarni. Dne 3. spetembra je ob 9 začetna šolska maša, nato i*edoa seja učit. sveta. —lj Dolgoprstna brata. Včeraj popoldne je kosil v Mestnem logu delavec France Gržina in ker mu je bilo vroče je ocTložil suknjič. V bližini sta ooresovala brata Tomaž in Albin M., i rvi brezposelni ta-petnik, drugI pa brezposelni brivec. Naglo sta po basala suknjič !n jo ubrala iz Mestnega ?oga. Popoldne je pa straz-njk na Viču ustavil precej poilečega se kolesarja. Bil je Tomaž M. -n leo gi je stražnik pripeljal na stražnico, je tamkaj mudeči se nočni čuvaj Josip Artač spoznal Toomaževo kolo za svoje. Malo popi e je mu je namreč bilo kolo ukradeno v Ku-Sarjevj gostilni v Kosarjah. Tomaž m njegov brat seveda trdita, da sta ne- —lj Na ribjem trgu sadnje ease prevladujejo rečne rfibe. Kmalu bo na velesejmu v akvarijih več rib kakor na ribjem trgu. Danes so prodajali Ismed morskih rib samo tona, ki je po *4—96 Din k«. Malih morskih rib najbri ne bo več mnogo naprodaj jeseni. Zdaj se začenja eeeona za tuna in če bomo imeli srečo, se bo ie pocenil. Precej je bilo danes donavskih rJb. Prodajali so tod i precej težkega soma po 36 Dm kg. Je sester (kečfeja) je bil danes po 18 Din. gčutke niso drage po 12—14 Dm. Drugih rečnih rib je bilo mnogo po običajnih cenah. Izmed boljših je bil na prodaj lipan po 90 Din. —4J Društvo izleabeaih sranisrjev najvljudneje vabi vse fjg. trgovce in iz-Kritt>ene aranierjet da v dneh, ko se bo seaii konsrres Jadranske straSa, primerno okusno okrasi ovoje izložbe in s tem pofcsnsjo stesrimka gostom, ki bodo po. 9t Ljubljano, poleg čuta za okusno in vabljive izložbe tudi smisel za velik moti SSSSSSj prireditev, ki ae vrso v sna-pronagands za očuvanje našega —1| Prva slsvenska privatna enoletna trgovska Sol*, znani »£hristofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Odlične učne modi, najboljši uspehi. Največji obisk, cek> inozemski dijaki. Edina trgovska Šola v lastnem, najmodernejšem poslopju. Temeljita izobrazba trgovskih in pisarniških predmetov. Skrb za službe. Razni tečaji. Zahtevajte brezplačna pojasnila* nove slikane prospekte, — lj Naknadno vpisovanje šoloobveznih otrok na dri. nar, šoli na Vil« bo v ponedeljek, dne 2. septembra od 8, do 12 ure v upraviteljevi pisarni. Starši naj prinesejo s seboj rojstni list ali izpisek ia rojstne knjige, te vpisani otroci, ki letos vstopijo v 1. razred, pa se naj v ponedeljek ob 8. uri zberejo v šolski telovadnici. V torek, dne s. septembra ob 8. uri bo šolska sv. maša. v sredo, dne 4. septembra se priciio reden pouk Podrobnejša pojasnila to razvidna iz oglasa, ki je nabit ▼ šolski veži. — U »druženje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja, da se vrši vpisovanje v trgov, nad. šolo 3. in 4. septembra ti. od 9 do 12 in od 2. do 5. ure popoldne. Popravni izpiti so dne 2. septembra ti. ob 2. uri po-poldne. Istočasno opozarja uprava* da so trgovine na rojstni dan Njeg Vel. Kralja Petra II. cel dan zaprte. Uprava. —lj Lastniki orožnih HatOv bivajoči v Ljubljani se opozarjajo, tla je plačati do konca, meseca septemfora 1935 letno banovinsko takso za orožje in sicer 50% na draa/vno takso. V navedeno srvrho naj se v mesecu septembru aglase vsi lastniki orožnih listov z oreftnian listom na upravi policije v sobi št. 3. pritl«ye. Obenem se pozivajo vse osebo, katere posedujejo neprijavljeno orožje, posebno orožje voja ftkega značaja, da izročijo tako orožje takoj upravi policije. —*J Društvo za otroško In mladinsko skrb v sedmem okraju Ljubljana ima svoj občni zbor z volitvami dene tO. septembra 1&3-5 ob 18. uri v razpravni dvorani justične palače eoba 16. —lj Hoda nesreča na Vlčn. Včeraj popoldne se je na Viču ponesrečil delavec Ivvan Belič. Stroj za mešanje betona ga je namreč oplazil po hrbtu in ga nevarno poškkodoval. Prepeljati so ga morali v bolnico. —I j Radi tlakovanja »v. Petra ceste bo del sv. Petra ceste, to je od FGgnejeve ulice do Jegličeve ceste sa promet ca 14 dni zaprt. — Enoletni trgovski tečaj v Novem me«tu. Vpisovanje na gimnaziji. Začetek pouka 2. septembra. —IJ Enoletni trgovski tečaj v Ljub-ljanif Kongresni trg 2.-13. (Trgovski učni zavod) je dosegel ff preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga t najmodernejšim programom, ki ga zavajajo sjasjasj prvovrstne učne moči. _ Ietotam se vrše razni večerni, jezikovni, srtroje-pisni, stenagraflski m drugi specialni te. čajL Zaj'od daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! Iz Celja —C Sokolske plavalne tekme. V n. .t ijn 8. septembra ob 8. zjurtraj 6e bodo pričele v kopališču v Rimskih toplicah plavalne tekme Sokolskega društva v Celju. —-c Vajenci In vajenke, ki vstopijo letos prvič v strokovno obrtno nadaljevalno šolo v Celju, in oni, ki ponavljajo prve rssrede, naj se zbere jo' v nedeljo 1. septembra ob 8. uri zjutraj na dvorišču mestne narodne šole. Vajenci rn vajen ke dragih in tretjih razredov se naj zberejo ietotam & oh isti uri v nedeljo 29. septembra. —c Ob priliki 7. športnega d"© SK Olimpa v Celju bodo v nedeljo 1. septembra popoldne na Olimpovem agrieču na Spodnji Htndtoji pri Celju tri nogometne tekme in sicer: ob 13.30 mladina Olimpa : mladima Jugoslavije, ob 15. kombinirano moštvo Olimpa : SK Šoštanj, ob 16.30 glavna tekma ASK Primorje : SK Orkrip. —c Obiranje hmelja v Savinjski dolml J© *e končano, Tteočli hmeljekih obiralk m obiralcev so se vrnili te dni domov. Mnogi oo na povratku makiupiH v Celju TBSanifla blaga m prMutšensm denarjem. Ven so ss vračali Tesen in zadovoljni b Maribora _ Ugotovitev, V včerajšnji številki >Slo- ven€S< smo pod nsMiborsko rubriko Čitali neke .zafrkacijec. šeŠ, zakaj bo tukajšnja Narodna strokovna zveza postavila nesrečnemu Kelnariču, ki )e tako tragično končal pri kopanju vodnjaka na Pobrežju, spomenik. Na kdneu pa pristavlja, da je delo poverj'eno nenrfki tvrdVi. Ker smo ns tem mestu prvi prinesli vest. da |e spomenik ie v delu, smo moralno primorana ugotoviti, da je bik> delo oddano potom razpisa in je bila tvrdka Kocianč#č najnižji ponudnik, je pa hkrati poslala najlepši model. Torej je bilo postopanje NSZ povsem pravilno. Prav je tudi, da se postavi trpinu Kelnariču dostojen spomenik, saj nima nesrečnež nikogar, ki bi skrbel za njegov zapuščeni g*ob in menda nima »Slovonee-c nič proti temu. fte bo gomilo uredila Narodna Strokovna zveza v Maribora. Kar se pa tiče >nemškega podjetja ■ bo ono samo, kakor doznavamo, odgovorilo na to trditev. — Smrtni padee s podstrešja. V sredo jk>-noči se je pripetila v Hreaternici pu*i Mariboru smrtna nesreča, katere žrtev je }>o-stala na dopustu se nahajajoča Frančiška Stupa nova. Nesrečnica je bila nekaj dni pri svoji materi, posestniei v Bresterniei. z njo pa je bila tudi njena hčerka Mairija. ki pa je nevarno zbolela. Ko je usodne noči šla Frančiška Stupanova na podstrešje po Škaf, v temi ni videla velike od prtine in padla je tri metre globoko. Samo kriknila je in obležala na mestu mrtva. Domači so na krik prihiteli pa ji niso mogli več pomagati, kajti nesrečnira je bila žo izdihnila. Ker je razen njem* hSlovenskom Narodu< pomotoma javljeno, marveč ob 0L uri v tukajšnjem Sokolskem domu. SOKOL — Sokolsko društvo Mo*de — Msbljana priredi v nedeljo 1. septembra ob 8. popoldne svoj jubilejni 20. letni javni nastop s sodelovanjem vseh oddelkov domačega društva in orodne vrste članov Sokola Tabor. Po nastopu se vrši istotam velika javna veselica z bogati m srečolovom. za glasbo pa bo skrbela odlična urodba 40. p. polka. Sokolsko društvo Moste ne izpolnjuje svojih dolžnosti samo doma, temveč je tudi trdna opora vsem okoliškim društvom. Naša dolžnost je, da se v šini veej*^m številu udeležimo prireditve in podpremo delovno nttščansko društvo. Zdravo* Borzna porodila* Mufafjanaka borza Ddvtae z všteto p%i Jypa . sterdam 2961.44 _ 2&t2jUZ Berlin 1755. *, — 17£6jGo, Bruseij TZ4J5A '— TObj^U, Gu-rih 1424JS — 14S1^9f Lionioon Zk&68 — Newyork 432».« — rav-.j^, Pa riz 2SS.S2 — 290^6 Praga 1«0^1 — 182.012, Trst S&ZJfl — 3f*.KlI>. A.-»«*trijek i šfllTig v prtvatnem klkrtngn ftJT — 8-4-7. looiemskc borze ™~ Curih. Beograd T Parti 20.26 London N,.wyork aOSJBO, Đnverj d.SB&o. Milan 25.117n. Madrkl 4&j0O0 Amsterdam 207.65 Berlin 123^6, Dunaj '&7i», Pre«a 12.71, * Varšava 67«96 Đsfeare&a* 2jS0, MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din Za šolarje dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 4 /L MALINOVEC pristen, naraven, a čistim sladkorjem v k uhan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. P1CCOU, LJUBLJANA, Tvrševa cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L Peremo ovratnike po konkurenčnih cenah. Prepričajte ee! »vetlol tkalnica Cucek, Kolodvorska 23. 2570 Zgodnja jabolka in hruške izteke cene že v zalogi Kmetijske drutzbe z oz., Ljubljana Novi trg 3 2572 POUK Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Cpo deset prs>tnean sistemu) sa začet* nEke fen izvežbance. Večerni tečaji. TJona ura Din 2 — Vpieovanje dnevno. Prfce-tek novega tečaja 2. septembra, Ohristofov učni zavod. Domobranska e. 16 2546 Gostilničar Zoran R 21 X 4* 111 na Zabjeku naznanjam spoštovanim gostom, da sem pravkar pripeljal novo partijo dalmatinskega vina. Črno iz kleti g. žnpnika Don Josa Din lO.— Belo „ „ g' * ndo.fn fJorito 9, lO.— Vino je ocenjeno od splošno priznanih ptrokovnja-kov za najodlicnejše in prekaša v vsem vsa vina te vrste. Za cbilen obisk se top o priporočam! Pozor! Pozor V nanovo preurejenem lokalu a kuhinjo Bu?et Pri 9troniostju' se toč jo pristna znana prvovrstna dal m a tinska vina. Na izbiro gorka in mrzla jedila ter morske ribe. Se priporoča vsem cenjenim gostom Z. A. St73f ARA. Inserirafte v „Slov. Narodu"? SLOVENSKI NAROD %5T.0VEWSKT l»I*Om. PeWč. 36 avgusta *S85\ 198 Belgijska kraljica Astrid mrtva Včeraj se je smrtno ponesrečila ▼ Švici — Kralj Leopold m. lahko ranjen — Podrobnosti avtomobilske natrecc Že včeraj smo kratko . poročali o strašni avtomobilski nesreči blizu Lu» zerna v Švici, kjer sta se ponesrečila belgijski kralj Leopold III. in kraljica Astrid. Prve vesti so govorile, da je kralj Leopold III. težko ranjen, kar pa k sreči ni res. Žal je pa obležala mrtva kraljica Astrid, priljubi jena m popularna ne samo v Belgiji, temveč po vsem svetu, saj je bfla naravnost vzor dobrote, plemenitosti in aocijai* nega čuta. Nesreča se je pripetila v bližini Kussnachta ob Vienvaldstattskem je« zeru. Kralj in kraljica sta se odpeljala z avtomobilom na -izprehod. Sprem* Ijal ju je šofer. Kot navdušen sport* nik je šofiral kralj sam. Ni še točno dognano, kaj je bil vzrok, da je a v« mobil v diru naenkrat zaneslo na rob ceste, da je treščil v bližnje drevo in se razbil. Kraljico je vrglo iz avtom o* bila v velikem loku, priletela je v dre* vo. si prebila lobanjo m obležala mrt* v a. Avtomobil je preskočil zid, s k a* terim je cesta zavarovana, in se zako* talil v jezero. Kraljičino truplo so po* tegnili iz vode in pripeljali v vilo kra* lja Leopolda blizu Luzerna, kamor je prispel pozneje tudi kralj, ki so mu obvezali rane kar na kraju nesreče. Kralj ima več ran na glavi, ki pa niso nevarne. Šofer je odnesel le nekaj prask, ker je sedel zadaj. Kralj je bil po nesreči tako pretresen in zbegan, da ni mogel odgovarjati na vprašanja. Tragedija je tem strašnejša, ker je bila kraljica Astrid noseča in bi bila v krartJkem porodila četrtega otroka Vest o tragični smrti kraljice As* trid je v belgijski prestolnici najprej razglasil radio. Ljudi je tako pretre* sla, da prvi hip kar niso mog1' ver je« ti. da je resnična. Vsa Belgija se je zavila v žalost, odpovedane so bile ta* koj vse prireditve, zabavnega značaja, povsod so zavih rale žalne zastave. Od kraljevske rodbine ni biio včeraj w kogar v Bruslja. Kraljica — mati Elizabeta se mudi že dalj časa v Ne* aplju pri svoji hčerki, soprogi HaJijafi« skega prestolonaslednika, kraljev brat: grof Flanderski ie pa na potovanju v inozemstvu. Kraljevski otroci so bili pri starših v Švici in srečno na ključje je hotelo, da se niso iMleležifi izleta z avtomobilom. Podrobnosti o nesreči Kralj in kraljica sta se peljala v težkem ameriškem vozu yl Luzerna proti Kussenachu. Kralj je sedel poleg soproge m je sam šofiral, vozil je pa zelo naglo in kakor so pozneje ugotovili po sledovom na cesti, preveč po deeni strani, tako da so kolesa zadevala ob robnike ceste. Na enem kraju je bil robnik pretrgan, kajti skozi ta presledek so kmetje s travnika vozili seno na cesto. V ta presledek so zašla kolesa Lkm Feuehttvanger: 17 Zid Suss Siiss je bil v zadregi« kako odgovori-ti. Seveda, v princu je videl ideal aristokratskega vedenja. Imponirala mu je gotovost, s katero je nastopal, njegova prodornost in širokejpoteznost, njegov pohlep po oblasti, očiten pri vsej dobrodušnosti, njegov knežji nastop pri vsem pomanjkanja denarje. Toda zato hi nikoli ne razmetaval denarja na tako negotovega dolžnika. Njega je vleklo k princu čisto nekaj dragega, gtoMpega. Siiss v splošnem ni bil igrač. Bil je pa prepričan, da je sreča lastnost. Kdor nima tistega tajnega daru, da ve na prvi pogled točno in nepobitno, da prinaša to ali ono podjetje, ta kocka, ta človek srečo, lahko brez pomisleka opasti kanci je in vsako upanje na kakršenkoli uspeh v življenju. Toda Sussa je vtukia h Karta Aleksandru nezmotljiva slutnja. Princ je bil njegova ladja. Naj se je adela ta ladja še tako opustošena in obrabljena, naj so še tako vihali nad njo nosove prebrisani finančniki kakor Izak LssMJsner. On, Suss, je dobro vedel, da je te njegova latrja m brez pomisleka ss je saupsa tej navidez malo in kakor vse kaže, je kralj izgubil oblast nad vozom. Avtomobil je drsel še kakih 50 m daleč ob robu ceste, doka*, da je drvel s precejšnjo naglico in nato zdrknil čez cesto po silno strmem pobočju k jezera. Vaz je treščil z vso silo v hruško, ki jo je preklal. Kraljico je vrglo s tako silo v drevo, da ji je ndrlo prsni koš in prebilo lobanjo. Avtomobil e kraljem za volanom in šoferjem na zasilnem sedežu je divjal še prej, treščil v drugo drevo in se nato zakotalil proti jezeru. Preskočil je nizek zid ob obrežju in zdrvel na revnost v jezero, ki je tam samo 1 m globoko. Voz je obstal na kolesih, ne da bi se prevrnil. Nesrečno kraljico so položili v senco drevesa, kjer se je zgodila nesreča. Na pomoč je prihitel zdravnik dr. Stein-egger. ki ?e je trudil, da ji reši življenje, a je v njegovih rokah izdihnila. Kraljica je pričakovala rojstvo četrtega otroka. Tudi kralja je vrglo iz voza. popolnoma zmeden je tekal okrog in glasno klicni na pomoč. Ko so ga pozneje vprašali, kako se je pripetila nesreča, je bil se vedno tako zmeden, da ni mogel ničesar povedati in je govoril v raztrganih stavkih. Pri nesreči ie bil lasje ranjen na bradi in mu je zdravnik rano takoj zašil. nekoliko je bil opraskan tudi na desnici. Šofer pa je lažje ranjen na bradi in mu je zdrav-bil le lažjo ranjen. Avtomobil beljjrjjske kraljevske dvojice je bil ameriške znamke. V trenutku nesreče, je vozil kralj s hitrostjo 70 do 80 km. Asfaltirala cesta je bila vlažna in zelo spolzka. Po eni verziji kraljica ni bila takoj mrtva in duhovnik, ki je prihitel na kraj nesreče, ji je s> podelil zadje popotnioo. V uradnem obvestilu o nesreči je rečeno, da je kraljevska dvojica zapustila včeraj zjutraj vilo v Luzornu in se odpeljala z avtomobilom na izlet. Avto je krenil proti Kttssen-arhu, oddaljenem okrog 10 kilometrov. Okrog 10.30. ko je bil avto že pri prvfh hišah Kus.«en^«"ha, je avto naenkrat izgubil smer in krenil proti jezera. Treščil je v bližnja drevo in odlefol v jezero. Kralj obveščen o katastrofi Nekaj oftSvdcev je prihitelo takoj na kralj nesreće. Toda prvi hip niso vede*, kdo so ponesrečenci. Takoj so spoznam, da ss je dama prebila lobanjo ti da je Se izdihnila. Kmalu -e prišel kralj k seta, precej težko ranjeni šofer pa n* lajal ob sebe nobenih znakov življenje. Kmatn je prispelo orožmštvo iz Knssnacha ter uvedlo preiskavo. Ves zbeganj kralj pni hip sploh ni mogel govonjti jn ni se niti spominjal kako mu je ime. Ko Je izmed narvzočBi povedal kralju, da je obetajoči ladji z vsem, kar je pssnsjsl Karel Aleksander je občeval z njim. zaupljivege, nago z drugimi spodi, potem ae mn je pa po svoji vosti tem bolj neusmiljeno rogal. Sons ni izpust* nobenega jutranjega poseta. Nekoć ma je Neuffer kakor običajno odprl vrata in tedaj je zagledal Stas dekle, ki se je prestrašeno skrivalo pod odejo. Feldmarsal, ki ga je zamorec oblival z vedrom vode, se je krohota! na vse grlo, češ, naj se nikar ne sramuje pred obrezaneem. In tedaj se je pojavila med biasimcazni vsa v zadregi in blažena mlada strežnica, ki je že tudi Suss spsi s njo. Suss je sprejemal maršalovo zaupljivost kot dar in nobene vihravosti mu ni zameni de mu je princ naročil, naj priđe popoacfae in mu potem po Neuffer-ju sporoči, da danes noče dsuhati hebrejskega smradu, je prišel Suss zvečer enako nasmejan in srečen. Ni bilo človeka, ki bi bil mogel tako pritegniti nase vse njegove misli, kakor ta Aleksander. Skrbno je proučil vsako njegovo kretnjo, srečen je bil, da mu je princ tako zaupal, njegove gtobosii so mu imponirale- Vse, kar je princ počel, pa naj so bale Se take budalosti in vrtoglavosti, je žida le še bolj navezalo nanj. Ta čas se je vrnil Nikolaj Pfiffle in i, loi je bjta v njegovem spremstvu, mrtva, ji mašo manjkalo, da *e n\ dragic onesvesti. Obrnil ae je k mrbvjs kraljici in Jo pSSjskSL Kralja ki še ni povedal, kdo je, je slednjič nekdo spoznal. Br*. so usta. vfia slučajno Damo vozeči avto «n prepeljali kralja v Luzera kjer so mu nudili »dravnfitl prvo pomoč. Kraj. kjer se je pripetila nesreča, ni nifcj najmanj nevaren. Zdravn*5 ao ugotovili, da si je kraljica prebila lobanjo in da je zato takoj nastopila smrt. Tudi kralj se je ranil na glavi, njegove rane pa niso nevarne, šofer. Je po dragi veraiji samo lahko ranjen. Nesreča se je pripetila ob 9.15. V prvem poroci ki le hjlo rečeno, da je hotel kralj naenkrat zaviti vstran iz. da je izgubil oblast nad volanom. Kralj Leopold m. Je na glasu izbornega šoferja in ko je bfl se prestolonaslednik, se je večkrat udeležil avtomobjHteih dirk. Srečno naključje VSi trije otroci kraljevske ddvojice so bila od 18. t. m. pri svojih starš.'ht «?rečno naključje pa je hotelo, da se včeraj niso udeležili avtomobilskega izleta. Kralj Leopold m. se je že včeraj vrnjl v liru-selj, kamor so prepeljali s posebnem vlakom tudi kraljičino truplo. Pogrebne svečanosti bodo v katedrali sv. Gudule. Program pogrebnih svečanoosti d-»ločil taf-nitrski svet. Člani krali-3vske rodbine, mudeči se v inozemstvu, so bili brzoojavno pozvani, da se vrnejo v IJni.se!j. Vzrok nesreče defekt ? Po zadnjih vesteh, je nr:s!o do strašne nesreče pri Kussnachu, zato, Ker je nastal defekt v krmilu. Kralj n?s-eče Bj mogel preprečiti ker ;e prehitro v07.il n Ker avtomobila ni mogel več obvladati. Avlo je najprej treščil cb kamen, potem pa v drevo, nakar se je prevrnil in zakotalil proti jezeru. V vodo je nadel samo db polovice, ker ga je zadržala ograja. Baje je bj>la v avtomobilu Se neka dvorna d;.ma, ki je pa ostala nepoškodovana. Ba£ pred povratkom v Bruselj BelgijtEika kraljeva dvojica se jd mudila že već tednov v s dci na počitnicah. Vce» raj zjutraj se je ootela vrniti v Belgijo. Kralj in kraljica pta sedla v prvi avto spredaj, šofer je sedel zadaj. V drugem avtomobilu se je vozilo njuao spremstvo. Kar je začel kraljev avto po sladki asfaltirani cesti drseti j redno ga je mogel kralj zopet obvladati. Avtomobil se je prevrnil in zakotalil v jezero. Kralj, kraljfioa in šofer so odleteli iz njega. Kraljica bi bil?. .3«>taAf$, živa- 3* -A udarila z glavo ob drevo. Kraljica mati obveščena Ko so zvedeli v Rimu za tragično smrt belgijske kraljice Astride, prvi Up nihče ni hotel obvestiti o tem belgijske kraljice matere, ki se mudi trenutno v vili pri Neaplju. Njena okolica je isposlovala pri oblastih. da popold\nski risti sploh niso poročali o strasni nesreči, sele proti večero je korooratik princa pta-montakega kraljico-mater previdno obvestil o strasni nesreči. Kralji ea^mati m soproga prestolonaslednik Umoerta sta že sooči odpotovali v Luzern. Otroci ie Bruselj, 90. avgusta. AA. »nočnja >*n_ dšpendanoe Belgi^ae« tp«e: Kraljevski otroci. It so se davi vrniti is Švice, še ne vetfo, kako strasna nesreča jih je oropala njihove mlade matere, ki Jih je tako ljubila in ni niti trenutek pozabila nanje. Se nihče se ni doslej upal prevzeti težko nalogo, da bi bo strašno novico sporočil otrokom. Kraljevi otroci še ničesar ne vedo o smrti svoje kraljeve mamice. Sele včeraj so se vrnili s počitnic, ki so ph preživeli v Švici skupno s svojimi kraljev-skuni roditelji- Po naključju so odpotovali že včeraj zjutraj in se tako niso udeležili usodnega izleta. Sooči so kakor po navadi se molili za svojo marni-oo, ki pa je bila takrat že mrtva.... Stanje ranjenega kralja Luzern, 30. avgueta. AA. Stanje kralja LecpoMa je prvi maih navdalo njegovo okolico z veldklmi skrbmi. Ko je videl, rta je kraljica v njegovih rokah izdihnila, je kralij dolgo ostal nem in zvit v krčih. Pozneje ©e je pokazalo, da temu niso vzrok notranje poškodbe, temveč njegova velika bolest. Mrtva kraljica doma Pariz, 30. avguissta. AA. Havas poroča iz Basla: Snoči je semkaj prispel posebni vlak 6 telesnimi ostanki kraljice Astride. Pred železniško postajo se je bila zbrala vrlikanska množica ljsudi, ki so izkazali čast tragično preminuli kraljici. Ljudje so ostali na peronu jn okoli postaje ročil drugega razloga, nego vročo željo pogledati mn v oči, slišal je njegov glas. BS1 je v lastnih očeh plemenit in velikodušen, da se je upal dotakniti pokopane preteklosti in žanri je v sebi vse spomine na to, da bi poslal po strica iz čisto drugačnih nagibov. Ko pa je stal rabbi Gabriel pred njim, je bilo naenkrat konec njegove lepe, elegantne, zgovorne sigurnosti. Pomislil je še: da hodi Se vedno tako staromodno otiečen. Toda to je pomislil samo ie mimogrede in brez prepričanja. Postal je naenkrat plah in tesno mu je bite pri srcu, ko je spreminjal rabbi ja Gabriela povsod, kamorkoli je sel. Bil je samo se njegova senca. —Ali si poslal potne zavoljo dekleta? je začel hriparv, osoren glas. — SOas je hotel naglo odgovoriti, braniti se, imel je pripravljenih mnogo lepih, zgovornih fraz, toda brezupna ortofocat, soča iz kalno sivih oči, ae je ovila okrog njega liki kača. — Ali pa to ni bilo zavoljo dekleta ? In čeprav je zvenel zdaj glas utrujeno m brezbrižno je vendar rezal kakor roganje. Suss se je zdel samemu sebi s svojo uglajenostjo in krasno obleko strašno majhen in plah pred tem debeluh astim, robatim možem, ki bi ga lah&o smatral za višjega uradnika ali meščana. A on, Suss, je znal vendar govorttt tako gladko in prepričevalno. Oh, kako hitro so mu tekle drugače besede iz ust, kako so padale na nasprotnika, udarjale po njem od zgoraj ter prodirale v vsako vrzel, zadevale vsako slabo stran. Zakaj je zvenela zdaj njegova beseda tako merilo in malo prepričevalno, da je umolknil, ne da bi bil izgovoril stavek do konca ? Obljubil je, da vzame otroka k sebi, da, to je dopuščal. Toda ne bilo bi dobro, če hi storil to takoj. Niti zanj, niti za otroka. Tisoč opravkov ima, življenje ga goni rz kraja v kraj. Pri rabbaju GabrieLu je Naemi vendar mnogo bolje spravljena in čeprav se tudi on, Suss, asjsjsBMl za izobrazbo in duševno stran, je za dekleta spoznavanje velikega sveta mnogo manj važno od tistih stvari, ki jih razume njegov stric borje od njega, Stfafil je skupaj te razloge, hitro, nemirno in brez prspričevalnosti. videl je pred seboj kalne sive oči, majhen nos v vsMkcau !■ iMiliilimn obraaa, široko, ! težko čelo, raaorano navpično nad no- posiaeik v Švici in švicarski rjostanik v Bruslju. Vlak je spremljal do švicarske meje, ki jo je pasiral o polnoči, poseben oddelek švicarske vojske. Danes dopoldne ob 10. je vlak s telesnimi ostanki kra. ljice prispel v Bruselj. Po želji kralja ni bilo pri tej priliki nikakih posebnih žalnih svečanosti. Na peronu je bila postrojena častna četa. Takoj po prihodu vlaka so krsto prenesli na pripravljeni mrtvaški avtomobil in jo prepeljali v kraljevski dvorec, kjer bo položeno truplo na mrtvaški oder. Poprej ga bodo še balzamirali. Takoj po povratku ministrskega predsednika se je sestala vlada k izredni seji, da sklepa o pogrebnih svečanosti in o času rjogreba. Pogreb bo najbrž v to-rek. Kraljica Astrid Kraljica Astcid je bila rojena 17. novembra 1905. v Stockholmu kot hčerka princa Karla vojvode VVest^otlanda in danske princese Ingebozg. nečakinje švedskega kralja Gustava V. Ze v mladosti so vzgajali princeso za praktično življenje, kajti njena mati ni računala s tem, da bo acerka k daj sedela na prestolu. Princeso so uvajali v gospodinjstvo, morala je kuhac^, sama si je šivala obleke in tudi prala pecilo. S &vo-jimi sestrami je bfi* štiri mesece v te. čaju za dojenčdce, vstaja*« je morala ob 5. zjutraj in opravljati tudi težja Cela. Ko je belgijska kraljica mati hrvala v Spaa, je prvič videla mlado princeso. V marcu leta 1926 je Jncognato potovala s svojim sinom, takratnim pn^rtolonasted-nrikom Leopoldom v Stockhokn, kjer sta se mlada prvič srečala. Poleti so bile švedske princese ▼ gostih pri belgijski kraljevski rodbini v njihovi letni rezidenci in v septembru 1926 je bila raagiaAena zaroka prestoLonastedntka Leopolda ■ priineeoo Astrah 4. novembra istega teta je bda v Stcckbobiia env-rna poroka, 10. novembra pa cerkvena v katedrali sv. Gudule v Bruslja. V splošnem je prevladovalo v javnosti moenje, da (nv sa zakon iz ljubezni. 11. oktobra 1927. y> pa*MAoftntta€tadr*rca rodila hčerko JožeTjno sartoto, T. septembra 19*30 je bil pa mtederaa paru rojen prestolonaslednik, fcf so ga krat* aa ime Baudoin m k* p in razpravljal o vprašanjih, ki ao v »ve«i s širjenjem sta-rohebrejskega jezika m kulture v Palestini in sploh med Udi London, 30. avgusta. AA. Na koncertu-ki ga je včeraj prirediLa britanska radio-fonska industrija, so igrali belgijsko narodno himno v znak aožafja in simpatij do belgijskepa narode m v počastitev .-^pofni-na pokojne kralpee Astride. Rio de Janeiro, 30. avgust«. AA. Zaradi smrti raacopoaojne heigrjake kraljice sta senat in poštanska sbornaca prekinila v enak žalosti aefo. som s tremi lutiftuii, kratkimi, gioboki-rai brazgotinami sn videl je, da tporijo te brazgotirje sveto črko am, začetek —božjega imena Rabbi Gahriei se niti potrucfiS m, da bi odgovoril na njegove ugovore. Samo gledal ga Je daigo s kalnimi Brerjmš očmi sa molčsa. ki med tem molkom je nenadoma m bolestno vstala pokopana preteklost in ono leto je ležalo pred njim razgaljeno, tisti posebni in nerazumljivi kos Življenja, leto, ki ga je bil preživel v hol and-skem mestecu in ki ga je bil pozneje namenoma in vendar z nekim tajnim ponosom skril pred sarnsm seboj m pred svetom kot nekaj rajBfcrarrjrvega, neprijetnega. Videl je beso, neprodotrno obličje one žene, polno udanosti in vendar tako neizrečeno tuje, videl je one »Srpane, onemogle ude, videl je ono truplo, ki je ugasnilo tako hitro, kakor je bilo v^lamtelo, čim je bila prižgana nova sveča. Videl je otroka in samega sebe v blaženi, obenem pa tako strasno dušeči otopelosti Videl je strica, ki se je naenkrat pojavil, kakor da bi bHo to samo po sebi razumi jrvo in enako samo po sebi razumljivo je izgirdl s otrokom v temo. Potem je prihajal le redko, PSSSSJ je maslu po več let, predrto ss Je zopet pojavfi. AipaaClu — 6» »MaroODC uiKaroo« VTUJi i oprai - v* t