(2yutPAi\J« isdAi^Je.)
26. številka.
V Trstu, v četrtek dne 1. marca 1894.
Tečaj XIX. "
„EDINOST"
izhaja po trikrat na t«»<lf>n t Šestih i*-danjih ob torkih, 6*lrtklh <n aobotah> Zjutranjo izdunjo izhaja ob (j. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. — Obojno izdanje stane : za J«>il«n men«'. . f. —.90, izv.-n Avstriji' f. 1.40 l» tri mesec. . „ 2.00 . , 4,—
se pol leta . . . 5.— . „ . t)__
*a v«e leto . . „ 10,— , , . 16,— Na nsročbe brez (.rlloisne naročnine •• r« jemlje oilr.
FoHttfni{ro At<-vilk« se rt obirajo v pro-dajalnicah tobaka v Irntu po a nv4., V Gorici po 9 nvč. Sobotno večerno izdanje v Irttu S ni., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
OjfUai »o rakune po tarifu t petitu; za na-l.iv>' r. debelimi črkami »e plačaj« pnmtor, kolikor obsega avadnih vr«fu\ 1'o-lana osmrtn ce in j sviiuKahvale. domači «pla<i itd. kh nranajo pn pogodbi.
V»i dopUi naj »c poliljajo urodni*tvu : ulica Csnerma it. 13. V tako pi^mo mor« biti frankovano, k'tr nefrankovana so ne »prej jiiiajo. Rokopisi mi nu vračajo.
Naročnino, reklamacije iu nglane sprejema upravu/Mro »lica Canorma 13. Odprte reklamacijo ho prosto poAtnino,
„ r »dinomti Je muf t'
Deželni zbor istrski.
X. sej« dne 13. februvarja 1894.
(Konec).
Posl. 8 p i n d i d dita interpolacijo, kojo donesemo kasneje. — Poti. V e n i e r pov-praiuje ustmeno, t kakem stanju se nahsja gradba ceste po buzetnkem Krasu. — Deželni odbornik C I e v a odgovarja, da se je deželni odbor t tej zadevi obrnil na občini Buiet in Rod. Prva je odgovorila takoj, druga pa telo posno in nepovoljno. — Posl. V e* n i e r meni na to, dn stvar ne sne trpeti radi nomarnoiti jedne same občine ter predlaga, da se le ▼ tem aasedanja predloži zakonski načrt o gradnji rečene ceste.
Poslanca S p i n d i d in M a n d i d dltata dvoje interpelacij. Spindidevo donesemo kas-neje, Mandideva pa se glasi:
Znano je, da je iolstvo v Istri v jako slabem stanju, da skoro polovica ftolske mla* deli ne tahaja v lolo, to pa nsjveč is tega viroki, ker nima kam uhajati; da je celih obdin, na tisode in tisode, in sicer po veliki vedini hrvatske in slovenske dece, katera nimajo iole.
Osobito v sadnjom dasu delajo se vsako-vrstne sapreke ustanovljenju hrvatskih in slovenskih ljudskih iol; temu v dokaz apo* minjamo samo vpraianje o loli v Poljanah.
Se strani dlanov o. kr. iolskih oblasti odgovarja se navadno, da takove zapreke dela deželni odbor, oziroma njega zastopniki v o. kr. iolskem svetu.
Ker pa vedo podpisani, da deželni odbor, niti njegovi zastopniki v c. kr. deželnem iolskem svetu ne odlučujejo o iolsh, ampak da ima v vseh iolskih stvareh odločilno besedo c. kr. deželni lolski svet, obstojed le it dvojice odposlancev doželnega odbors, a is sed-morice c. kr. ali po o. kr. vladi imenovanih dlanov, dovoljujejo si podpisani staviti nastopno vpraianje na slavni deželni odbor istrski:
1.	Ali j« res, da se deielni odbor, ozi* roma njega zastopniki v c. kr. deželnem iolskem svetu protivijo ustanovljenju hrvatskih in slovenskih ljudskih iol P
in, ako je res —
2.	Ksko opravičuje t« svojo naaprotnost P
Vladni zastupnik Eluschegg odgovarja na interpelaoijo poslanoa Stangerja o preiskavi proti uditelju Groasmannu. Naglaia v prvi vrsti, da preiskava ni mogla dognati, da bi bil redeni uditelj agitiral in kupoval glasove; deielni iolski svet je vendar' sklenil, da se ta uditelj premesti, demur pa se je prntivil deželni odbor.
PODLISTEK.
--(9)
Lepa Anka.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa.
Poslovenil Peter Medvti/ek.
(Dalje.)
Temu jo moralo biti konec. Karloviko sodiide je strafino presedalo bsronu. Trebalo se je spametovati. Kot huzar je bival nekaj let na Češkem, kjer je nekaj sliisl o velikih gospodarskih reformah in o uzornom gospo* daratvu deikih ksvalirjev. Z vso silo ee loti reform, da pridobi, kar je zamudil. Zidal je nov hlev po lastnem načrtu, a hlev se podere. Hodil je kupdevat z vinom, a vino se mu pokvari. Nakupil si je ovac „merinos,* a ovce so mu vse poginile. Pri vsem tem je vedno sanjal o novih reformah, in v glavi se mu konedno rodi prava misel. Najboljia reforma, reče sam pri sebi, bi bila ženitev in sicer bogata ženitev. Otmar je iskal, nastavljal mreže po stari huzarski navadi, ali vso zastonj. Kar se spomni „zagorskega Cin-cinata" in njegove lepe Anke. To bi bila reforma, rede veselo in gre k Lackovidu. Starec ga je sprejel nekako mrzlo, a ko mu
Posl. Costantini je porodal na to
0	zakonskem načrtu o gradnji in vzdrževan j u c e s t. — K §. 14. stavlja posl. F I e g o pisani predlog, da naj se ne ustvarja toliko novih postav, ampak da naj se vendar enkrat pridno zidati potrebne ceste. Preditavii svoj predlog, hotel ga je poalati posl. Flego po slugi predsedniku, a ta poslednji je prežel na dalnjo razpravo, kakor da so ni dogodilo ničesar; ni najmanje se ni oziral na ta pred-log. Nadrt se je sprejel v II. in III. ditanju.
Posl. Costantini poroda v imenu šolskega odseka o porodilu deželnega Šolskega nadzornika. Porodilo deželnega odbora je sestavljeno jako ostro, it vsake besede bo ka-ŽPta strast in mržnja proti slovanskim nadzornikom in učiteljem. V prvi vrsti se obrAča proti uditeljem po deželi, to jo proti slovanskim, potem proti okrajnim iolskim nadzornikom, na delu jim proti deželnemu šolskem« nadtorniku. Vti da so proti italijanskemu je-tiku, vsi ptujoi. Po ljudskih iolah da hr ne poučuje ničesar, ampak povsodi da se agitujo v panslavistiikem duhu. Porodilo govori proti uditeljiidema v Kopru in v Gorici. Po njegovem moralo bi se ustrojiti uditeljišde z iz-kljudljivo italijanskim jezikom. Potem izraža porodilo rasne fpritožbea in obtožbe proti posamičnim iolam ter meni, da okrajni iolski nadzorniki bi morali biti le Italijani.
Mej ditanjem tega tasolenega porodila so se poslanci manjiine večinoma smijali, tu pa pa tam pa so je odobravali ironično.
Posl. M a n d i d stavlja predlog, s katerim se pozivlje c. kr. vlada, da uredi ljudsko iolstvo v smislu njegovih predlogov, utemeljenih v zakonih in stavljenih dne 30. janu-varja 1894.; storiti potrebno, da se ljudska dola za dečke na Voloskem preosnuje v hrvatsko ljudsko iolo, istotako ljudska lola
1	sto tam sa deklice; in slednjid, da se bodo novoimenovanim uditeljem nakazavale plade najkasneje 15 dni po nastopu službe.
Tudi na ta predlog se ni predsednik niti oziral, kakor da ga ni čul.
Posl. B a b u d e r odgovarja, da deželni iolski svet ni nikaka „machina slaviztatrioe* (stroj sa poslovenjevanje) ampak da postopa stvarno in pravično. Upominja, da je ie mnogo takih, ki ne znajo ditati. (Posl. S p i n d i d i Ker 50 od sto mladeži nima iole t — Vladni komisar: tu pa pravijo, da je preveč iol.) Slabi napredek da je pripisati siromaitvu ljudstva.
Posl. Gambini pravi, da noče braniti c. kr. vlado, deželni iolski avet pa mora bra-
gost pove, da je prišel zato, du bi se posvetoval ž njim, kako bi združena napravljala ocet na debelo, kako bi se dala narediti taka tvornica, bil je Laokovid vesel in gn jo zvesto posluial.
Otmar je prihajal pogostoma — vedno le radi „oeta." Zmislil si je cel nadrt, opisal ali prepisal je is kakega starega netnikega koledarja natanko, kako se kemično napravlja ocet.
Lackovid mu je veroval kakor svetemu pismu. Po nekem takem pogovoru prime slareo asa roko mladega barona, pogleda ga bistro in mu rede resno.
„Veste li kaj, gospod baron, veste li kaj P" —
„Kaj, gospod Laokovid P*
„Vi ste genio, pravim Vam, gonie stric-tissimo sensu. Bog Vas živi! Izpijva to kupico na VaSe zdravje. Dobra kapljica, u P Lastni pridelek. Bog Vas živi, Vi ste gonie.*
Izvenredua pohvala je razveselilu bivše, a hutarskega poručnika.
Da pa pokaže sfojo veliko zmožnost, sadne govoriti, kako bi bilo lepo, ko bi on in Laokovid skupaj naredila veliko sviloprej-
niti, kajti isti se ne more protiviti osnovanju iol, kjer je zahteva zakon.
Poročevalec Costantini pravi, da je deželni iolski svet ie slabši, nego ga opisuj« oročilo. Navaja slučaje v dokaz, da hrvatski čitelji politizirajo. V Draguču da nosi učitelj mogorsko kapo (To je straino. Op. ured.) ter hoče pohrvatiti tamoinje prebivalstvo (Posl. Flego: T'» ni mogoče, ker je že hrvatsko). Po tem navaja Se celo kopo takih „dokazov". Na Voloskem da so učitelji na pr. povodom zadnjih volitev prepevali rusko himno. Ko se je gospod dobro izpraznil na ta nadin, priporočal je, da se poročilo odobri, kar se je, seveda, tudi zgodilo. Na strani manjiine so se smejali glssno; potem pa so ploskali vsi, na strani msnjiine seveda ironično.
Na predlog posl. B u b b o je predsednik na to saključil sojo.
Politiške vesti.
Driavnl zbor. v seji proračunskega odseka dne 27. preteklega meseca odgovoril je ministerski predsednik knez \Vindischgriitz poslancu Heroldu, (ki je bil omenil, da vladajo v ministerstvu rasni nazori), da je umevno samo ob sebi, da je ministorstvo popolnoma složno toliko glede svojih načel kolikor gtedć programa, katerega je predložil on, ministerski predsednik, zakonodajnemu zastopu. Na vpraianje Herolda, kako se misli včsti ministerstvo proti nsporora rasnih narodov, ki hodejo dosedi narodno ravnopravnost, odgovoril jo min. prodsednik, da bode vlada postopa la proti vsem narodom cesarstva jednako dobrohotno, predodujod si vedno obstoječe zakone in naredbe. Ko se bode razpravljalo v državnem zboru o predmetih, ki se dostajejo tega vprsianja, da odgovori na podrobna vprašanja v tej zadevi. Na to odgovoril je minister na razna vpraianja gledd izjemnega stanja v Pragi. Rekel je, da se je o tej stvari apelovalo na vlado, sklicevajo se na nje „velikoduinost". Vlada da se je le težko odlodila do takih naredb in res bi bila velikoduinost, ako bi dotični možje, ki so pozvani zbok svojega stališča in ugleda, da vplivajo na narod čeiki, uporabili svoj vpliv v to, da nastanejo v Pragi in okolici skoraj taki odnoiaji, vsled katerih bi vlada mogla preklicati izjemno stanje. — Vprašali so ministerskega predsednika tudi o tem, kakinn sredstva misli uporabiti vlada
nico. Lackovid je bil presenečen. Vzamo hitro mapo svojega posestva, izračuni hitro natančno površino in začne razkladati, da stori pokončati vso vinske trte, posekati vse gozdove; računal jo po dnevi in po noči, koliko murbinih drevesec bi lahko nasadil. Ko je enkrat tako računal, obrne se k gospej, rekoč :
„Mati, duša moja, žal mi je, a ne morem pomagati.*
„Kuj je zopet, ta božjo voljo P*1 vpraša ga ona.
„Ne morem ti pomagati. Tvoje rože, georgino, hortenzije, iparglje, viinjc, bude, vse bo treba poriti, vse, pravim ti.*
„Tudi moj lepi karanfil P* vpraša bojede Anka.
„Ne morem ti pomagati, zlato."
„Ali, dragi Lackovid! Kaj si prišel ob pamet. Bog ti pomagaj P Čemu vse to P"
„Čemu P Čudno vprašnnje. Naš vrt meri ved kot eden oral. Na njem so zamore nasaditi veliko štovilo murv za mojo veliko sviloprejnico. To je. Potrpite, ti mati in ti, Anka; nosile bodete obleko is same svile in to it domade svile. Kaj rečete na to P1
v to, da reši „čeiko vprašanje*. Ministerski predsednik odgovoril je, da on s svojega stališča ne more priznati izraza „čeiko vprašanje". Vlada pa nima sama sredstev v roki, da zopet nastanejo ; ovoljni odnošaji na Češkem; v to da je treba tudi sredstev, katere pa morejo preskrbeti „dotični", ki hočejo „podpirati vlado". Zatem je izjavil ministerski predsednik ie, da se bode vlada resno bavila z najvažnejšimi „socijalno-politiSkiini* vprašanji, kar dokazuje že predloga glede delavske statistike. Vlada da bodo pazljivo zasledovala inicijativne predloge zbornice in iste eventuvalno tudi krepko podpirala. — Gledd volilne preosnove omenil jo ministerski predsednik, da bode načela, katera je izjavila sedanja vlada o svojem nastopu, razpravljati Se podrobnejši. — Konečno jo odgovoril knez WindischgriUz ie na vprašanja gledo poslovnega jezika pri upravnem sodišču. Po-tivljajoč se na dotični odgovor grofa Belcro-dija, izjavlja ministerski predsednik, da jo službeni jeaik upravnega sodišča jedino le nemiki. — Proračunski odsek vsprejel je „dispozicijski zaklad" soglasno, izvzemši mladoČeške posl. Ilorolda, Kaizla, Meznika in dalmat. posl. Klaida.
V soji poslansko sbornice od torka potrdila se jo volitev poslanca Marcheta vz|i<j temu, da jo celć odsekovo poročilo pripoznalo, da se je pri tej volitvi kršil zakon tako, du so nekateri priili v navskrižje z aodiičem. Večina za potrjenje Marchotovo volitve se je sestavila iz nemških levičarjev, Poljakov in jednega dela Hohenwartovcev. Čestitamo! — V isti seji je poslanec Vošnjak interpeloval ministra za notranjo zadevo radi postopanja okrajnih glavarstev v Celovcu in Beljaku proti slovenskim posojilnicam. Ti obla«ti zahtevati namrač, da jima morajo posojilnioe prijaviti vse ono, ki so uložili svoj denar.
Volilna preotnova. Oficijozna glasila na-glašala so te dni post-buo izrazito, da se je ministerstvo žo sjedinilo glede na vodilna načela za volilno preosnovo. Prvo „vodilno nadelo" za to preosnovo bodo baje to, da so ne uvede sploino volilno pravo. Zakaj P Zato ker seaploinega vol. prava branijo tisti, katerih mod in veljava nima druge podstavo, nego krivičnoBt sedanjega vol. reda. Ti pa ho v prvi vrsti ncutški liberalci. Kako pa pride Holien-wartov klub, kako pridejo slovenski poslanci do tega, da bi ustvarjali garancije za obstoj nemiko-liberalnega gospodarstva, tega ne moremo razumeti mi; to nam utegnejo pojasniti gospod grof Hoheuwart in njegovi oprode. Vsa „vodilna načela" volilno preosnove 11>-
„Jaz ti redom", odgovori gospa Lučko-vička, „da so ti uviloprejke zapicdle pamet,"
,Dobro, dobro l" dostavi na pol jezno na pol smehom gospodar. „Dolgi lasje, kratka pamet."
„S teboj ni mogočo rosno govoriti ]* odvrne gospa in odide s hčerko iz sebe.
Ko je Otmar Lilienfeld sprevidel, da si jo starčka pridobil, začel so je klanjati materi in dubrikati hčeri, da si zagotovi zmago na vseh straneh. Gospa je bila dobra, goreča Hrvatica. Ni bila, Bog ve kako izobražena, a imela je mnogo zdravega ra/.uma. Kadar je pričel gospod Otmar od d..led govoriti o ženitvi, pretrgala ga je z vprašanjem :
„Kaj mislite, gospod baron, bodo-li jutri deževalo P Vi ste glasovit gospodar, Vi bi morali to vedeti."
Bivšemu liusarju jo tako vprašanje zaprlo sapo. A kadur je Anki hotel šepetati Bladko besede, odgovorila mu je na polna usta :
„Gospod baron ! Vaše besede so omotane hć svilo. Govorite priprosto. Mi smo — skoro kmetje in ne razumemo svilenega jezika.
(Dalje pri'i.)
•toj« men la v ten, da ae osnuje nova
petu kurija 40 dopoalancev, za katero število ae pomnoii ukupno število poslancev. V to kurijo pridejo, pod določenimi pogoji in omejitvami, tinti državljani, kateri niso imeli volilne pravice po dosedanjem cenzusu. Tako hoće koalicija rešiti is nevarnosti nemška — liberalce. Značilno je tudi tu, da se niso vsprejole v načrt neposredne volitve v kmetskih občinah. Torej: nam ne ostane le volilna geometrija, skrpana jedino le v prilog Nemcev, ampak tudi kričeča krivica, kojo trpe kmetske občine — toraj ogromna večina prebivalstva — po posrednjih volitvah : tudi ta krivica preide v inventar volilne preosnove. Vsa ta volilna preosnova se prikroji toraj po istem znanem receptu : operi mi ko« žuh, a ne zmoči mi ga pri tem! Oprati hočejo kožuh — to je zadovoljiti velike mase ; pri tem pa bi vendar ne hoteli smočiti kožuha — to je, storiti škode ubogim liberalcem. Mi pa pravimo, da ni mogoče oprati kožuha, ako ga no zmočimo.
Italija. V seji poslanske komore dne 27. pr. m. nadaljevale so so interpelacije, po« Bebno kar se dostsje odnošajev v Siciliji. Med interpelanti očital jo posl. Comandini Crispiju, da se je zakiinitil z umestnimi na-redbami v pomoč Siciliji in da je bil valed tega prisiljen skoraj po nečloveški zaduiiti gibanje, katero bi se bilo moglo prej preprečiti, ako bi se bilo pomagalo budnemu ljudstvu. Isti poslanec je Aibal strogost vojaških izjemnih sodišč, očital je vladi zatiranje in neopravičeno zaplembo časnikov itd. Crispi je odgovoril danes na interpelacijo; bistvene odgovore priobčimo v večernem isdanju. Menda pride komora jutri do glasovanja o vladnem programu ; zatrjuje so pa že naprej, da bode imelo ministerstvo večino. Glasovalo se bode jednostavno o vseh točkah, katere je vlada stavila na dnevni red.
Nemiki državni zbor nadaljeval je v svoji seji dne 27. min. m. razpravo o rusko-nomški trgovinski pogodbi. Kancelar Caprivi omenil jo o tej priliki, da bode ta pogodba most med dvema velikima narodoma. Kancelar je izjavil tudi, da hoče vstrajati na tvojem mestu, dokler ga drži cesar, kljubu temu, da ga napadajo nekateri listi. To pogodbo odobru-jejo vsi politiki ; celo merodajni državniki Avstrije in Italije da so isrekli svoje veselje na tem, da se sklene ta pogodba.
Francoski aenat odobril je v svoji seji dne 27. min. meseca zakonski načrt gledo carine na žita z 189 glasovi proti 32.
Različne vesti.
Nj. Vel. COtar odpotoval je, kakor smo
objavili že v večernem izdanju z dne 27. m. m., opoludno iz Welsa v Monakovo, od koder je nadaljeva vožnjo prfiko Lindana, Curiha, Lucerne preko St. Gotharda v Menton, kamor je dospel danes ob 6. uri zjutraj. (Menton je sloveče klimatično zdravitčn v francoskem departrmentu „obmorskih planin*. Ima nekaj nad 8 tisoč stanovnikov. Ur.) V Mentonu, v takosvanem hotelu „Cap Saint Martin", pripravljenih je za cesarja in cesarico 34 sob; ostale sobe v hotelu pa so za spremstvo in služabnike. V istem hfltolu je stanovala nedavnu nadvojvodinja Valerija s svojim soprogom nadvojvodom Franjom Salvatorjem. Nj. Vel. cesarica prišla je v Menton na par-niku „Greif* že 27. m. m. popoludne. Vsprejol jo je vojvoda Bavarski dr. Karol Teodor. — V Mentonu je tudi bivša francoska cesarica, ud ova cesarja Napoleona III. pod imenom grofinj« Piorrefondo.
Delegatom pri poizvedovanjih o prošnjah za slovenske iole. Dotično vest, katero smo objavili v zjutranjem izdanju „Edinosti* i dne 27. februvarija t. 1., popravljamo a tem, da bode posvetovanje delegatov ob 8. uri zvečer v prostorih „Del. podp. društva" v ponedeljek dne 5. marca no pa 5. aprila, kakor je bilo tipkano pogrošno,
Tržaški nezadovoljne!!. Avstrijska vlada hoče velikodušno sprejeti javna skladišča v Trstu v svojo režijo. Pokazala je s tem svojo veliko naklonjenost do našega mosta in skrb, da tržaška trgovina dalje ne peša. Prevzela je nn-tie dolg 11 milijonov goldinarjev ter obljubila cel<5 polagoma pokriti dosedanji primanjkljaj iz dobička tega podjetja. Zajedno so jo tudi v dotični predlogi — ki pride v
kratke« pred državni »bor — zavezala ob*
držati vse dosedanje osobje in pripoznati njega pravice, pridobljene dosedaj. Enake velikodušnosti in naklonjenosti si pač tržaški Lahi niso mogli nadejati ,od nobene vlade. Poslednja prevzema v svoje roke podjetje, katero so oni zavosili in kateremu je pretil gmotni pogin Trstu. Mesto zahvalnosti in priznanja pa isti Lahi a nekako nesaupnostjo gledajo na ta vladni korak ter sumničijo že Sddaj isto vlado. Obravnava v mestnem »boru in pisanje raznih časnikov nam to jasao kaže. V vsaki drugi korporaciji bi se enak veli-koduien dar sprejel brei debate in ugovora. Tako pa v mestnem zboru tržaškem ni bilo. Oglasil se je pred vsem snani E. Rascovich, kateri si je že naprej slikal, kakini bodo od-noiaji pod novo upravo v Magazzini Generali. Upiral se je na vse kriplje predlogu delegacije, da se sprejme pogodba s vlado ter si ismiiljel rame druge predloge, s katerimi bi se podjetju dalo pomagati brez vladine sopomoči. Omenjal je tudi sedanjih uradnikov pri Mag. Generali, koje lehko odstavi nova uprava od službe po trimesečni odpovedi iste. Slikal je tudi odnolaje, koji tavladajo pod državno upravo glede najema delavcev in težakov. Počenjalo da so bode kakor je nekdaj počenjala južna železnica ter se bodo sprejemali —■ horribile dietu — delavci is Kranjske, Koroške in — Poljske I Ti delavci so njemu tujci, a želel bi, da se najemajo kot težaki najbrže privandrovci ia bližnjega kraljestva. Tudi okoličani bi se morali sprejemati na delo pri tem podjetju, a po prepričanju čaetitega Rascoviche najbrže samo oni, ki zatajijo svoj jezik in rod. Dosedanja uprava javnih skladiič je bila v nespretnih rokah in obžalovati bi bilo, ako bi pri tem podjetju svonec nosile take osebe, katere so prepovedovale slovenskim delavcem slovenski govoriti. Našim poslancem priporočamo, da se oglase pri razpravi sakona o sprejetju javnih skladiič v državno oskrb, ter pojasnivši dosedanje razmere, odločno zahtevajo garancij ta bodočnost.
Mar so je Italija razilrlla 2e preko Kranjske P Te dni dobil je nek slovenski sa-vod v Trstu nekakšno „Carta di Corriapon-denza", tiskano jedino le v italijanskem jeziku. Tega sicer ne bi bilo vredno spominjati, toda sanimivo na tej stvari je, da ima ista dopisnica tiskano Čelo : »Isti tu t o d' a s s i-c u raz i o n i pergl'infortuni s u 1 1 a-voro per Trieste, i I Lito rale, Ia Garniola e Ia Dalmaiia in Trieste". Po naie: Zavarovalni savod proti neigodam pri delu sa Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmaoijo v Trstu. — Ako si je ta savod že dodal tako obiiren naslov, in ako raateza svoje delovanje po omenjenih pokrajinah, spoštuje naj tudi jeiik, kateri govori večina prebivalstva v istih pokrajinah' Četudi smatrajo Primorsko ie kot aneodreŠeno", bddi jim to veselje, nikakor pa ni treba vpletati mod „neodrešene* dežele cel6 — »Carniolo*.
Z« drulbo sv. Cirila in Metoda v Trotu.
Ker eta se mlada Bazoviška pevoa Mihec in Tonček malo sprla in to radi desetih vinarjev, obsodil ju je stoloravnatelj, da sta plafiala l krono ia družbo sv. Cirila in Metoda in ae poljubila a opombo, da je • tem njiju raspor končan sa vselej,
„Obče del. Izobrafevalno pravft-varatveno in podp. drultvo" V Trotu priredi v nedeljo dne 4. marca t. 1. navadno društveno zborovanje v gostilni sodruga Krečiča, ulica Ma-donnina št v, 39. Dnevni red: 1. poročilo od-bora; 2. predavanje: položaj delavstva s osirom na gospodarstvene razmere v Trstu; 3. nadomestilna volitev jednega člana kontrolne komisije. Začetek ob 9»/» uri dop.
Odbor.
Za neveste. Tržaiko ces. namestništvo razpisuje doto v znesku 500 gld. iz ustanove cusarico Elizabete (katero ustanovo je osnoval baron Ambrož Ralli) za dva zaročena ubožna para, katoliške vere, pripadajoča delavskemu ali kmetakemu stanu, stanujoča v Trstu ali pa v okolici, katera para se mislita poročiti le tekom tega leta. Prošnje do 1. aprila tega leta nameatništvu.
Statistika trlaika. Od 18. do 24. min. m. rodilo se jo v področju Tržaško občino 102 otroka (48 rnožkih in 54 ženskih); 6 otrok bilo je mrtvorojenih. Umrlo pa jo v iiti dflbi 140 oseb, razmerno veliko število, kajti mnogo oseb jo umrlo za hripo, uli za njo naatopko (pljučnico, vnetje droba itd.)
Uasrlo je 69 rnožkih ia 71 ionskih. V rask
merju na število prebivalstva pride 45 57 mrličev na vsakih 1000 duš, mej tem ko je bilo razmerje v istem ti dnu lanskega let« 31 15.
Policijsko. Včeraj popoludne ukradel j« neznan tat v neki gostilni v ulici Farneto dninarju Jvanu Vidicu is Kranja novčarko a 10 gld. v bankovcih. D.itičneg« tatu in njega zasačili so. Ista sta 261etni brezposelni krojač Blaž C., katori je bržkone ukradel novčarko, in 32letni težak Fran B., oba iz Postojne. — Delavca Jo tip Sanein in Anton Lenar-dutzi, oba is Trsta, zaspala sta včeraj sjutraj v neki gostilni v ulici Belvedere. Spretni tatovi uporabili so „sladki san* ter ukradli žepno uro z verižicj vred, vredno 1C gld. in nekoliko drobiža, drugemu pa novčarko s 3 gld. Okradena menda ne bodeta pospavala več po gostilnah.
Porotne razprava pričele so danes. Z»-tožen je ubojstva Josip Predan, kateri je meseca decembra min. leta o prepiru v neki gostilni v Kopru ranil svojega nasprotnika tako težko, da je ranjeni umrl za vdobljeno rano. O raspravi sporočimo v z večernem iadanju.
Šodnijsko. 27letni dninar Ivan Žerjal iz Pliskovioe (okraj Komen) jo dobil včeraj 14 mesecev težke ječe saradi tatvine, Žerjal ukradel je namreč svoji gospodinji Franjici Velikonja dnć 31. januvarja t. 1. razne predmete, vredno okolo 10 gld. Žerjal je tatvino popolnoma priznal in tudi obstal, da je prodal ukradene predmete v svojo korisi I
Umrla vsled — strahu. 24!etaa Marija Tomšič, hči 55letnega mesarja Josipa Tomšiča, stanujočega v ulici Antenerei hštev. 3 (okraj sv. Jakob, blito istrske državno ceste), obolela je nenadoma valed tega, ker je prišla finančna komisija preiskovat očetovo stanovanje v odsotnosti nje roditelja, ter odnesla neko vrečo, v kateri je bilo nekoliko odpadkov mesa. Bolnica umrla je kljubu sdravniški pomoči od strahu. Stvar bila je ta-le: Josip Tomšič aluži žo blito 40 let v mestni klavnici in kakih 30 let že nosi vsak dan domov ostanke mesa, ki se držijo rogov ubite živine. To meso je bilo Tomšiču deloma sa domačo uporabo, deloma pa je je podarjal svojim snan-cbia, ali pa je prodajal proti nesnatni odškodnini. To je bil menda virok nenadni finančni preiskavi. — Tomiič je seveda na prostem, toda, — kdo prebudi sopet v življenje hčer moža, ki je umrla le valed strahu nenadne hišne preiskave P
Koledar. Danes (1.): Albin, šk.; Svitbert, šk. Jutri (2 ): Simplioij, p.; Blažen. Karol; Albin. — Zadnji krajeo. — Solnce izide ob 6. uri 46 min., zatoni ob 5. uri 39 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 5 stop., ob 2 pop. 11.2 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 28. februvarja. Rasni dunajski listi javljajo soglasno, da odpotuje v kratkem minister vnanjih poslov grof Kalnoky in trgovinski minister grof Wurmbrand v Budim« pežto, da ae dogovorita s ogrsko vlado gledć trgovinako-politiške pogodbe s Rusijo. — Kakor poroča „Neuo Fr. Presse", Rusija ne zahteva več v svojem poslednjem odgovoru, da bi se spremenila carina na petrolej, zahteva pa, da se odpravi carina na žita in samostalna carinska tarifa sa toliko časa, dokler traja trgovinska pogodba, dalje, da se zniža oirina na rž od 1V> na 1 gld. lati list pravi, da ae nadejajo na obeh straneh skorajšnjega aporazumljenja.
Dunaj 28. februvarja. Proračunski odsek razpravljal je danes o nujnem predlogu za* stran kreditov v pomoč krajem po Galiciji, ki trpijo hudo. Odsek vsprejel je predlog podpredsednika Kathreina, da se pozove vlada, naj poizveduje v novič o bddi v Galiciji ter naj zahteva nove kredite, ako bode potrebno.
Praga 28. februvarja. Pred poslopjem ,Vaolavsko posojilnice" našli so danes stekleno bombo v obliki hruike, napolnjeno s 25 grami razstrelnega prahu, obdanoga z gipsom, v katerem so bili železni žeblji. Vžigalna vrvica bila je že ugasnila.
Budimpeita 28. februvarja. Miniaterski predsednik bode takoj odgovoril na interpelaciji posl. Ugrona, izjavljajoč, da so popolnoma izmišljene vesti, katere govorijo o mobilizaciji vojske ob Brbski meji.
Budimpešta 28. februvarja. Primas Vas-zary objavil je spomenioo na kralja, v ka-terej razpravlja o cerkveno-politiski preosnovi. V tej spomenici izjavlja primas, da no moro odobravati dotičnega načrta ne s stališča, po
aterem je osnovan, niti po njega Tsabiui. Načrt je a obeh staliSč v protislovju s cerkvenimi dogmi.
Trgovinski briojakvl.
Budimpašta Plenic« ZA •pomlad 7 19-7 21, nit je*en 7 47	Koruza 4-7J za maj ; za juni 4-77 ---" - Oves za Hpnmlad tf-7(i — 6 79.
Pšenica nova od 77 kil. f. 7-35—7 40, od 78 kil. t. 7 45-7 50, od 79 kil. f. 7 55-7 60. od 80 kil. f. 7 fiO-7 70, od 81 kil. for. 7 70- -7 75, Rž 5 60-5-80; oven nori «-'J5 -7 4).
lefmen « 65-925; proso 4 20 - l-HO.
Veliko ponudbe ptanice, mlini rezervirani. Prodalo se je 9000 met. stot. 2—5 nč. cmejo od včeraj. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor: bolje. Za fe-bruar 16-82 — 16 65. Za maj lft-75. Nova roba september 16-07, brez kupcev.
Budlmpsšta. Špirit, 17—17-50.
Bavrs. Kava Santos good average 101*—, sa juli 95 75 trg miren.
Hamburg. Santo* good average za raarc f. 80 25, maj 80 -, september 76-50. Trg stalen.
DunaJaka borna SM. februvaijai MM.
včeraj
Državni dolg t papirju .... 98-20 ■ „ v srebru .... 98*15 Avstrijska renta v zlatu . . 120-20 „	.v kronah j . . 87'65
Kreditnu akcije ...... 364-50
London 10 Lst..... . . 125.20
Napoleoni......" . , 993'/
100 mark ...... . . 61-20"
100 Halj. lir........43 20
danes
98-90 9815 12080 97 80 366 50 125,— 8 93
43 25
Na prodaj Je
tuđi n» poaamlin« kosa posestvo v IV. Nsdtljl, obilna Dakanl, ležeče ob cesti v Buzet, ob-sezajoče 33 hektarov in 4 i arov. K zemljišču spada tudi mlin, ležeč ob reki Rižnni, gosposko po-slopjo in gospodarska poslopja s hlevi in setgaki. Med poslopji so zaprta dvorišča, katera pokrivajo a poslopji vred površino 2200 nm.
Ponudbe sprejema tvrdka B. ■•vaoisoh V Kopru.	(3)
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna „Stoka", r^Ml'".-;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se iisborna vin* istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino i.* debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvahH, priporoča sn slavnemu slovenskemu občinstvu aa obilen obisk. — Točila se bodo samo do* maAa iavrstn* vina. 104 21
Mlekarna Frana Gržine ^
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunner.ia št. 5 (Piazza Ponteroaso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana.
Martin IfHFo Pi»'™ s. Oiovanni št. I mai Mil M jma trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Pogrtllf Naznanjam «1. občinstvu, da • som odprl Via Lussrstto vocchio št. 12 prodajailnloo aatdja* in aelonjava. Prodajam tudi vino v auklen'oah, mlako, smotamo i. t. d. Olmtiun dobro postrežbo, ker ituam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam m si. občinstvu za obilen obisk. Z velepoitovanjam
53-27	Matov« Furian.
jedilnih stvari po jako nizki eeni. Prodaja Joiof Cevna Piana dslla Csaenaa it. 1 (uhod Via fihega).	Cl.
,Commspolo< in (Tedosoo*
v ulici Ca«erma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. N* razpolago so časopisi j rasnih slovanskih jezikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli. CI	kavarnar.
B. Modic in Grebene, nsV°ž!.uvM<
in Vit ftuova, opozarjata zasebnike, krčmarju in t*. dulmrAčlno na srojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in žoteztiega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
vpisana isdruga t omejenim poroštvom v Rojaau pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre-sarbljeno
(v ulici Bolvodere št. 3) pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi hu deležni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertatovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim Henčnatiai vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, tavam, pivo v
staklonloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja govejo in telečjo meAo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča hh slavnemu ob' činstvu in udom.
9C Novi 61a.nl
so So vodno 3|>r«jtinajo ob uradnih urah vsak četrtek od tt—7 uro zvočer in ob nedeljah od 9-10 ure predp.	104—5
Lastnik politično društvo „Edinost". — Izdavatelj iu odgovorni uruduik : Maks Cotič. — Tiska Tiskarra Dolenc v Trstu,