PeBliiliin plačana v flfstsvlnl*
Leto LXTV., št. 53
Ljubljana, petek 6« marca igjl
Cena Din i.-
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 5 Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351.
Uspešne intervencije v korist Ljubljane
Za regulacijo Ljubljanice zasiguran ves znesek — V zadevi kulukr
bo izdelal župan dr. Puc poseben predlog
LJubljana, 6. marca. Zupan ljubljanski g. dr. Dinko Puc, ki se je davi vrnil iz Beograda, nam je o svojih intervencijah v korist našega mesta pri Nj. Vel. kralju, kamor je bil povabljen tudi na večerjo, ter pri kraljevski vladi, podal naslednje informacije :
Vest, da je rada intervencije g. župana odobren državna prispevek za regulacijo Ljubljanice samo na polovico, je bila napačna. Pravilno bi se morala glasiti, da je bil državni prispevek za regulacijo v osnutku proračuna za 1. 1931/32 radi zaukazane štednje reduciran na polovico. Radi intervenoije g. župana pri Nj. Vel. kralju in finančnem ministru g. dr. Švrljugi je pa državni proračun sedaj popravljen tako, da je za bodoče leto zopet zasiguran celokupni znesek za regulacijo, kakor
je bH predviden v prvotnem načrtu.
V pogledu kuluka je gospod župan interveniral pri finančnem ministru g. dr. S vri jugi, njegovem pomočniku g. dr. Letici, ministru javnih del g. dr. Kumanudiju in tudi pri drugih odlo* čujočih faktorjih. Predočil jim je, da je kuluk za Ljubljano neprimerna da v* ščina, ki tudi ni potrebna. Po njego* vem mišljenju je dana zakonita mož* nost za ukinjen je te davščine v Ljub« Ijani, ker je na drug način dovolj pre* skrbi j eno za upravo cest deloma z iz* datnimi vsotami v rednem proračunu, deloma s postavkami v izrednem pro* računu in deloma s 14 odst. doklado sreskega cestnega odbora. Kuluk je smatrati kot subsidijarno davščino, ki se ima uvesti tam, kjer drugih sred* stev ni na razpolago, in pa v primeru elementarnih nezgod. Gospod župan je našel Dovsod dovolj razumevanja za svoje razloge, ter se mu je naročilo.
naj izdela v tem smislu poseben pred* log.
Kolikor se je izvedelo o vsebini projekta novega zakona o mestih, bi izgubila po njem Ljubljana svoje spe* cifično stališče kot tretja prestolnica kraljevine ter bi bila v vsakem pogle* du izenačena z drugimi večjimi nase* l j i, ki bi po novem zakonu bila progla* sena za mesta. Gospod župan se je z vso energijo zavzel za to, da se Ljub* Ijani varuje njeno specifično stališče, ki ga zavzema že po svojem zgodovin« skem razvoju in tudi po svojem go* spodarskem in kulturnem pomenu kot središče vsega slovenskega ozemlja. Dosegel je obljubo, da se bo načrt za* kona poslal v oceno (kar v začetku ni bilo predvideno) ter da se bo položaj Ljubljane, kolikor je to mogoče, pose* bej upošteval. Gospod župan bo v tem pogledu predložil posebno spomenico Nj. Vel. kralju in kraljevski vladi.
Francosko • belgijska
obrambna zveza
Belgija se mora v lastnem interesu tesno nasloniti na Francijo ' i ln AngUjo
Bruselj, 6. marca. d. V sredo je zunanji minister Hvmans govoril v zbornici o med* narodnem položaju ter naglasa 1. da se mo* ra Belgija tesno nasloniti na Francijo m Anglijo, ako si hoče pri sedanjem nesorazmerju sil ohraniti svojo varnost in ob« stoj. Pri ustanovitvi države je bila Bel* gija proglašena za nevtralno in je iz tega imela tudi znatne koristi. Svetovna voj* na pa je uničila to nevtralnost in v da« našnjem stanju, ko v Evropi ni ravnoves* ja političnih sil, mora tudi Belgija gledati, da se nasloni na kako skupino močnih dr* žav. Belgija smatra Anglijo in Francijo za zaščitnici miru in vidi le v zvezi ž njima jamstvo za varnost v bodočnosti. Zato pa je stopila že L 1920. v pogajanja s Fran* cijo in oba generalna štaba sta se zedini* la za obrambno zvezo. Minister je, odgo* varjajoč očitkom nekaterih, da je obra m* na pogodba Belgijo podredila Franciji, po* udarjal, da ima   ta   pogodba   le izrecno
obrambni značaj ter velja le za primer ne* opravičenega napada. O kaki podrejenosti v tem primeru ne more biti govora, mar* več gre le za tesno sodelovanje obeh sta* bov, ki bo v danem trenutku pač prirodno m umestno.
V ostalem veže Belgijo locarnski pakt, Čigar obveznost sta priznali tudi Anglija in Francija. Zato velja obrambna zveza s Francijo le za primer neopravičenega nemškega napada na Francijo in Belgijo, ako ga nista izzvali ti dve državi Se ne* davno so zastopniki velesil v Ženevi na* glašali svojo miroljubnost, vendar je tre* ba vedno računati na izbruh nacijonalizma ter je treba pravočasno ukreniti vse po* rrefeno za obrambo država. Belgija ne po* zna imperijalizma in bo prijela za orožje le tedaj, kadar bo morala braniti svoje ozemlje in Svoj narod proti vpadom tujih siL
Vandervelde o vojni
nevarnosti
Največja nevarnost Je strah, ki povzroča oboroževanje — Svetovne
vojne nI zakrivila samo Nemčija
Leta 1920 je Vandervelde pristal na belgijsko * francosko vojaško pogodbo. Po Locarnu pa se mu zdi zek> dvomljivo, ali bi bilo primerno glede na veliko ne* zaupanje še dalje obdržati to pogodbo Versajska mirovna pogodba je pogodba, ki ne nalaga samo premagancem bremen, temveč ki predstavlja zahtevo po kazni onih, ki so svetovno vojno zakrivili Go* tovo je, da je direktno kriva vojne Nem* čija. Vendar pa so tudi druge vlade v le« tih pred vojno prevzele nase indirektno krivdo. Nemčija sama ni kriva. Vander* vekie je končal svoj govor z apelom za ohranitev miru.
Bruselj, 6. marca. Na včerajšnji seji belgijske zbornice je v zunanje apolitični debati izjavil vodja belgijskih socialistov Vandervelde, da je v sedanjem trenutku največja nevarnost za mir strah, ki povzroča oboroževanje. Nemški proračun vojske, ki znaša 5.6 milijarde frankov, se mu zdi neznaten napram francoskemu vojnemu proračunu v znesku 20 milijard frankov. Nemčija preživlja sedaj težko krizo. Nemški socialni demokrati so v težavnem položaju, da glasujejo za vojni proračun aH pa da strmoglavijo meščansko vlado. NemđSd demokrati uživajo popolno zaupanje belgijske socialne demokracij.
Pevski zbor UJU
v Beograda
Beograd, 6. marca, Sooči je nastopil v gledališču pevski zbor TJJU is Ljubljane, ki je dosegel velik uspeh. Vsi današnji listi hvalrijo Izredno siguren nastop in disciplino slovenskih učiteljev. Podrobna poročila o koncertu de niso bila objavljena. Koncertu so prisostvovali nekateri Številni člani vlade.
Začetek parlamentarnega dela v ČSR
Praga, 6. marca. Obe zbornici sta včeraj pričeli svoje pomladansko zasedanje. Na dnevnem redu poslanske zbornice je bil dogovor z avstrijsko republiko glede razdelitve pokojnin in oskrbnin bivših ukaznih uradnikov.
Samomor iz obupa
Beograd, 6. marca. Iz Niša poročajo, da je izvršil samomor policijski uradnik Mihajlo Stojković. Podpisal je več menic svojim prijateljem, ki so ga pa pustili na cedilu. Ker so upniki prijeli njega tn ni imel s čem plačati .se je v obupu ustreM.
Premoženje Voje Vegtovića
Beograd, 6. marca. Včeraj so odprli oporoko pokojnega finančnega ministra in ministrskega predsednika Voje Veljkovica. Premoženje pok. ministra znaša 5397000 Din.
Delo na rudarskem zakonu
Beograd, 6. marca p. V ministrstvu aa sume m rudnike je pričela posebna anketa pripravljati nacrt rudarskega zakona. Anketi predseduje načelnik rudarskega oddelka dr. Ivo Turina, njeni člani pa so predstavniki raznih gospodarskih korpo-racij.
Zasedanje fašističnega sveta
Rim, 6. marca. AA. Snofii je bila v palači Venezia četrta in zadnja seja- marčnega zasedanja velikega fašističnega sveta. Predsednik posebnega sodišča za zaščito države Crisuni je poročal o novih kazen-adcih zakonikih in zakonih za zaščito države. Po razpravi o tem poročilu je bil sprejet stateo, da preidejo s L julijem t 1. po-totočni zločini, ki jih predvidevajo novi kazenski zakoni, v podsodnost posebnega sodišča aa zaščito države. Pristojnost tega sodišča naj se vsakokrat podaljša s poseb-nritm zakonom.
Znižanje plač
v Nemci!!
Berlin, 6, marca, AA. Uprave državnih in pruskih podjetij so odpovedale vsem svojim delavcem mezdne pogodbe z 31. marcem. Ta ukrep je v zvezi s predstoje* čim znižanjem uradniških plač. Podobno je državna oblast priporočila občinam, nji* ho vi m zvezam in vsem ostalim, državnemu nadzorstvu podrejenim javnim ustanovam Pokrajinski predsednik Brandenburga je odredil, da so mu predložili točen pregled vseh plač in prejemkov uradnikov in na« meščenoev Berlina, Mnogim občinskim uradnikom so na podlagi tega primerjal* nega pregleda znižali plače in jih izenačili s prejemki državnih in pruskih uradnikov. Mesečno bodo s tem prihranili 2 milijona mark.
Novo orjaško letalo
Lubeck, 6. marca. AA. V pomorskem letališču Travemttnde so preizkusili vele-letalo, ki ga je naročilo francosko letalsko ministrstvo iz svojega reparacijakega računa. Letalo je zgradila berlinska tvrdka Rohrbach - Metatiflugzeuggessllschaft. Po poizkusndh poletih bo letalo poletelo v etapah iz Severnega morja preko Kanalskega preliva do Biskajskega zaliva in odtod v Sredozemsko morje.
Novi predsednik Finske
Helsingfors, 3. marca AA. Novo izvoljeni predsednik republike Svinhufvud je prevzel svoje mesto. Svečanosti so prisostvovali člani parlamenta, diplomatski zbor itd. Predsednik Svinhufvud je izjavil, da bo vztrajal na miroljubni politiki.
Razprava proti dussefdofskemu vampirju
Berlin, 6. marca. Razprava proti zlo* glasnemu dusseidorfskeinu morilcu Petru Kurtenu se prične 13. aprila.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.82, Barlin 13.51—1&54 (13335), Bruselj 7.9376, Budimpešta 991.11—99111 (992.6l), Gurih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 798o—8015 (800), London 276.57, Newyork 56.82, Pariz 222—234 (223), Praga 168.21—169.01 (166.61), Trst 29720—29920 (29820). INOZEMSKE BORZE.
Curi h. Beograd 9.1270, Pariz 20.3475, London 25.236, Newyork 519.46, Bruselj 72.43, Milan 27.21, Madrid 66.50, Amsterdam 208.225, Berlin 123.48, Dunaj 73, Sofija 3.765, Praga 15.385, Varšava 58.15, Budimpešta 90.575, Bukarešta 3.08875.
Pravilnik o ljudskem
štetju
Glavne določbe pravilnika o ljudskem štetju in popisu gospodarstev ter
živine, ki bo 31. marca
Beograd, 6. marca. Po zakona o ljudskem štetju bo popis kmetijskih gospodarstev in živine izvršen po vsej državi po stanju o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom. Po pravilniku vodi popisovanje oddelek splošne državne statistike v pred-sednrštvu ministrskega sveta in sicer za donavsko, moravsko, vardarsko tn zetsko banovino ter za področje uprave mesta Beograda neposredno, za dravsko, savsko tn primorsko banovino preko statističnega urada v Zagrebu, za vrbasko im drinsko banovino pa preko statističnega urada v Sarajevu. Popis bodo nadzirali banovinski popisni odbori, okrožni inšpektorji in okrajna glavarstva. Organi za .popis so občinske oblasti, občinski popisovalni odbori in popisovalci. Za vpisovanje podatkov o prebivalstvu, gospodarstvih in Živini, v mestih pa tudi o poslopjih služijo posebni formularji. Predsednik ministrskega sveta lahko dovoli na utemeljeno prošnjo, poslano oddelku splošne državne statistike v predsednlštvu ministrskega sveta, poedinim mestom, da rabijo v svoje svrhe poleg splošnih formularjev še druge formu larje v s vrbo zbiranja podatkov o lokalnih razmerah. Dotični stroški gredo na račun občine.
V vsaki banovini mora določiti ban takoj, ko prejme ta .pravilnik,
banovinski popi so valni odbor
ki mu načel uje ban. V bano vinskem p opisov al nem odboru je 10 do 15 članov iz krogov upravnih in oerk/venih funkcionarjev ter predstavnikov gospodarskih in kulturnih ustanov, med katerimi morata biti po en strokovnjak socijalno zdravstvene statistike in poljedelstva. Banovinski popisovatni odbori morajo redno obveščati preko okrožnih inšpektoratov odnosno mestnih poglavarstev o pravilnem pop i sov al nem poslovanju hi skrbeti, da bo popisovanje pravočasno Izvršeno v vseh občinah. Okrajna glavarstva razdele občinam popisoval-ne formu larje in bodo neposredno nadzirala njihovo delo, poročila pa predložila banovinskim popisovalnim odborom. Ti odbori in okrajna glavarstva bodo dajala vsa potrebna obvestila banovinskim popi-so valnim odborom. Ob primernem času pred popisom naj se potom javnih razglasov in drugih objav na primeren način pojasni ljudstvu splošna važnost popisa. Banovinski popisni odbori bodo poskrbeli, da bodo vsi javni uslužbenci in sploh vsi, ki jim bo poverjeno to delo, med popisovanjem oproščeni svojih službenih dolžnosti, kakor tudi, da se med popisovanjem po možnosti ne bodo vršile velike prireditve (zborovanja, svečanosti, sejmi itd.), da bodo lahko gospodarji med popisovanjem doma Funkcđjonarji banovinskih popi so valu ih odborov se bodo takoj po prejemu poročil od vseh mestnih občin in okrajnih glavarstev dotične banovine pobrigali, da se pošlje popisovalno gradivo splošni državni statistiki v Beograd odnosno statističnima uradoma v Sarajevu in Zagrebu.
Kar se tiče občin, mora vsaka v svrho hitrejšega in točnejšega popisovanja sestaviti
občinski popisovatni urad
ki bo sestavljen iz 3 do 7 članov, od katerih odredi enega občinska oblast za predsednika 61 and teh odborov bodo lz občinskih svetnikov in drugih uglednih, za to delo sposobnih občanov.
Med njimi mora biti najmanj en član občinskega kmetijskega odbora. Temu odbora poveri občinska oblast ves posel ln mu dodeli potrebno število pomožnega osobja. Vsaka občina odnosno pop iso val ni urad bo najprej kontroliral po občinskih mapah in drugih pomožnih sredstvih meje občinskega ozemlja in vsakega kraja posebej, če obstodi občina is večih krajev. Občinski popisovalnđ odbori morajo takoj razdeliti občine na manjše popisoval ne edlnice. Eno popisovalno okrožje mora obsegati okrog 250 prebivalcev ali okrog 50 posestev. Pri določanju teh okrožij se morajo odhori ozirati na to, koliko so hiše oddaljene druga od druge. Vojašnice, bojne ladje ln druge ustanove vojske in mornarice, dalje železniške postaje s pripadajočimi poslopji v področju ene občine, se smatrajo po pravilniku kot posebna po-pdsovalna okrožja,
V večjih mestih se lahko organizirajo po potrebi frz večih pop is ovalni h okrožij popisovatni rajoni. Ko bodo končana pripravljalna dela, odrede občinske oblasti potrebno število popisovalcev, to je orga-
nov, ki bodo opravljali popisovanje po hišah. Za to delo se morajo vzeti v prvi vrsti javni uslužbenci ki služijo in stanujejo na področju občine, v drugi vrsti pa pridejo v poštev kot popisovalci duhovniki, stanujoči na ozemlju občine, ter drugi odrasli pismeni občani, sposobni za pop's.
Občinska oblast se mora pobrigati, da popisovalci dobe v primeru potre* be brezplačna prevozna sredstva. Po* pisovalci in člani popisnih odborov se smatrajo pri opravljanju popisovanja za javne uslužbence in jih zato varujejo vsi zakonski predpisi, ki so ve* ljavni za javne uslužbence v službi. Če bi popisovalec naletel na kake zapre* ke, naj takoj o tem obvesti občinski popisni odbor. Da bi popisovalec lah* ko dobro in o pravem času izgotovil svoje delo, bo, ko prejme vse potreb* ne stvari, pričel že dne 29. marca z raznašanjem in delnim izpopolnjeva* njem popisnih pol. V vsaki domačiji naj se obrne na starešino domačije ali na njegovega zastopnika. V pravilni* ku je nadalje predvideno vse, da se bo pri popisovanju najstriktneje pazi* lo na vse podatke tako, da bo posel opravljen čim najvestnejše v določe* nem času.
Presbiro razstavi
tudi v Ljubljani
Beograd, 6. marca. Razstava Centralnega p res biroja, ki se je dosedaj vršila v Beogradu, Novem Sadu, Nišu, Skopiju in Sarajevu, bo te dni otvor j ena v Banja luki od S. do 15. marca. Iz Banjaluke se preseli razstava v Zagreb in Ljubljano.
Luiza
Prav veselili smo se ponovne uprizoritve Charpentierove *LuLze«. Od marca 1922, ko je v režiji in pod taktirko bivšega opernega ravnatelja Rukavine z izvrstno gdč. 2ikovo v naslovni partija, z gg. Romano wskim v partij očetovi, šterkove kot matere in Sowilskim kot Julienom žela v Ljubljani prav izjemno velik in trajen uspeh, nismo sHsali več tega krasnega muzikalnoga romana v štirih dejanjih (5 slikah).
Pa ni čudno: uprizoritev je v vsakem pogledu zelo težka, Razen navedenih štirih glavnih partij ima delo še 18 manjših m majhnih ženskih in 20 manjših in majhnih moških partij, velike ansambske prizore, baletni nastop, oelo maskarado pariških bob. amo v z veliko množico ljudstva, a vrhu tega še inscenačne ter dekoracijBke probleme, kar vse tako majhna opera, kakršna je naša, zmaguje le s skrajnim naporom vseh faktorjev. Treba je bilo torej dolgega študija  tn  brezkončnih izkušenj.
Gg. dr. Gavella kot umetnik-režiser in ravnatelj Polič kot dirigent Bta storila ogromno delo tn dosegla uspeh, da sta nanj lahko in upravičeno ponosna. V dekorativnem oziru stavlja ta velika reprezentativna moderna opera velike in težke zahteve (dvoje manzard visoko pod nebom), pariški trg ob 6. zjutraj s pogledom na Pariz, modni atelje, na Montmartru z večerno panoramo na Pariz) in realistično, sodobno, zelo živahno in mestoma strastno in burno dramatično dejanje daje režiserju prav tako izjemno težkih nalog, kakor silno komplicirani, v toliko partij razkosani glasbeni del dirigentu, ki ima po vrhu seveda ravnati se z bojnim orkestrom mojstrske moderne orkestracije. Obe nalogi sta dr. Gavella in Mirko Polič Izvedla za nase razmer odlično in jima gre neomejeno priznanje.
Pridržujem si daljše poročilo za jutri. Predstava je trajala do »/«24. Vsi solisti so prejeli šopke in bil z dirigentom opetovano pozvani po vseh dejanjih pred zastor. G. dr. Gavella je odpotoval v Split, torej, žal, nI mogel uživati tudi svojega uspeha.
Glavni solisti so bili ga. Gjungjenac -Gavellova (Luiza), gdč. špan (mati). Primožič (oče), Gostič (Julien), vsi prav dobri, — vsem na čelu pa ga. Gavellova V partiji cunjarja Še posebej omenjam g. Zupana. A tndi ostali so bili vsi vrlo na mestu.
Torej t celem prav lepa predstava, vredna velikega truda, Nadejam se. da bo >Luizac ponovno vžlgala ln da bo zopet privlačna za vse sloje našega obči
Fr. G.
StraD 2
>SLO VENSKI   NAROD«, dne 6. marca 1931
Siev. W
Naše občine
in socijalno skrbstvo
Reorganizacija socialne politike neodložljiva — Onemogle ki potrebne fe treba izdatneje podpirati
Ljubljana,  6. marca.
Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo govori tudi o proračunih važnejših mest hi industrijskih krajev s posebnim ozirom na socijalno politiko. Med rednimi dohodki je dohodek občinskih podjetij največji (38.9%), doći« je med davščinami najvišji dohodek iz občinske doklade k direktnim davkom takoj nato pa obdavče-
nje alkoholnih pijač (24.63%). Večina ob-čin izkazuje zelo visok odstotek občinskih doklad k direktnim davkom, celo do 150%.
Največ stroškov iotkazujejo podeželske občiaie za vzdrževanje in graditev sol (24.2%) in za zgradbo in vzdrževanje cest ln mostov (14.1%). Tudi stroški za splošno upravo so precejšnji (11.3%). Statistika o izdatkih občinskega socijalnega skrbstva kaže, da se potroši v 27 občinah s 75.919 prebivalci za socijalno skrbstvo le 1.522,349.08 Din tako, da odpade na vsakega prebivalca 20 Drin letno. Malenkostno je število redno podpiranih občanov, saj ne dosega v vseh 27 občinah nRi 1000 oseb, pa še te podpore so po svoji višini bolj miloščine kot socijalno skrbstvo. V vseh občinskih zavetiščih za onemogle je komaj za 239 oseb prostora, mnogo je pa občan, ki zavetišč sploh nimajo.
Stanovanjske akcije se podeželske občina povečini niso udeležile, saj so zgrudile v celem iz lastnih sredstev 129 stanovanj, torej okroglo na 600 prebivalcev e.no stanovanje. Vse občinske investicije za 27 občin znašajo 30^ milijona Din. Navzlic veliki gospodarski kriai je pa potrošnja alkohola velika in odpade na vsakega prebivalca 24XA 1 vina, 15 litrov piva in 2*/-. hI % alkohola. V statistiki je navedena potrošnja absolutnega 100% alkohola. Za podeželske občine lahko rečemo, da znaša potrošnja na enega prebivalca okrog 7 litrov na leto.
V okolici L-jubljane, Maribora in Celja dohodki od podjetij niso najvišji, kakor je to v podeželskih občinah. Saj dosegajo v ljubljanski okolici le 31.9%, v mariborski pa celo le 1.5%. Izjemo tvori le celjska okolica z 49.8%. Primanjkljaj se krije t ljubljanski okolici največ iz občinskih trošarin (alkoholne pijače 47.8%) in šele v drugi vrati z občinskimi doklad a mi na di' rektne davke (39.5%). V mariborski okolici so dohodki normalno i* občinskih do klad na državne darvke najvišji (40.6%), dočim predstavljajo občinske trošarine le 1.7%. V celjsko okolici so tudi dohodki fz občinskih doklad na drža-vne davke naj-
višji (64.9%), trošarine in naklade pa nizke (24.7% in Z.2%).
Statistika o izdatkih za socijalno skrbstvo izkazuje v ljubljanski okolici pri 18.902 prebivalcih ltl.lSO Din ali na osebo po 0 Din (v resnici še manj na osebo, ker se od ljudskega štetja L 1931 ravno okoliške občine znatno porasti«). V mariborski okolici se troši za socijalno skrbstvo pri 11.339 prebivalcih 88.831 Din ali po 7.7 Din na osebo. V celjsaM okolici se troši za socijalno skrbstvo 106.100 Din pri 73*51 prebivalcih aW ne osebo po 14 Din. Že pri podeželskih občinah je potrošni« za socijalno skrbstvo nizka, v povprečni izmeri po 20 Din na osebo, v okoliških občinah avtonomnih mest je pa še slabše, saj znaša komaj 7 oz. 9 Din na osebo. V vsej ljubljanski okolici je na razpolago samo eno oskrhovališče za onemogle za 9 oseb, v mariborski okolici pa za 10, do-čim cedjska okolica občinskega oskrbova-llšča za onemogle sploh nima. V ljubljanski okolici dobiva malenkostne redne noi-pore 79 onemoglih, v mariborski 74, v celjski pa 90.
Posebno poglavje tvorijo proračuni avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja.. Najvišja potrebščina za zgradbe in upravo poslopij (stanovanjska akcija) i»- v Ljubljani 47% ln v Mariboru 61% proiio u na iti redna potrebščina za ceste, kanala in trge v Ljubljani 12.b, v Mariboru pa 5.9% proračuna Za socijalno skrbstvo odpade T Ljubljani pri 58.Ui»; prebivalcih po 93 Din, v Mariboru pri 30.641 prebivalcih po 69 Din, v Celju, pri 4449 prebivalcih po 70 Din in v Ptuju pri 7754 prebivalcih po 34 Din na osebo letno. Poleg ožjega socijalnega skrbstva sta posebno Ljubljana in Maribor ogromno investirala, da omilita stanovanjsko bedo. LJubljana je Investirala 61.9 milijonov, Maribor pa 25.3 miljone Dfrn. V Ljubljani stanuje že vsak 11. prebivalec v mestni hiši, v Mariboru pa vsak 23.
Poročilo DZ pravi, da je reorganizacija socijalne politike neodložljiva in da je treba podpiranje onemoglih 'u potrebnih znatno zboljšati. Ljubljana ima sicer v pioračunu že 93 Din potrebščine socijalnega skrbstva na osebo (ljubljanska okolica le 9 Din), toda izdatek za socijalno skrbstvo v Ljubljani ni visok, če pomislimo, da se troši za socijalno skrbstvo v Nemčiji povprečno po 400 Din na vsakega prebivalca letno.
„Specijalist" za jetiko
pred sodiščem
Zanimiva obravnava prati akademiku MBku Čuprlu, ki se je izdajal za zdravnika in odposlanca Higijenskega zavoda
Pred malim senatom deželnega sodišča se je danes dopoldne pričela zanimiva ob* ravnava proti akademiku Milku Čuprlu, rojenemu 25. maja 1904 v Koludrovici pri Št. Vidu nad Ljubljano. L. 192°., ko še ni bil novi kazenski zakon v veljavi, je iz* vršil ČJuprla mnogo goljufij, s tem, da se je predstavljal za zdravnika in odposlan« ca Higijenskega zavoda. Obtožnica nava* ja, da je od junija do novembra 1939 ogo* Ijufal 213 ljudi za razne zneske s tem, da se jim je predstavljal kot zdravnik in od* poslanec Higijenskega zavoda v Ljubljani, da je pregledoval na jeriki bolne ljudi in jih oškodoval za 38.493 Din.
Obtoženi Milko Ouprle je spomladi le* ta 1929. delal za tvrdko Zorko v Mariboru in prodajal inhalacijske aparate proti pro* viziji. Meseca juniji je pa stopil v stike s tvrdko dr. Kanskv v Ljubljani in začel prodajati inhalacijske aparate na svojo ro* ko. Lastnica tovarne Zaboršt — Dol dr. Ana Kanskv je sla obdolžencu na roko in mu preskrbovala potom tvrdke Brosasler v Zagrebu inhalacijske aparate po 65 Din m eukaliptovo olje za inhaliranje. Obtože* nec je odšel na kmete in začel prodajati aparate po 236 Din. Uradnica omenjene tvrdke Viktorija S. mu je vsakokrat na* kazala po odtegljaju 65 Din diference. Na kmetih je obtoženec nastopal zelo samo* zavestno. Povsod je stopil najprej v stike z župani aili občinskimi tajniki, katerim se je predstavljal kot odposlanec Higijen* skega zavoda in zahteval od njih natan« cen seznam vseh v občini na jetiki bolnih ljudi. Župani so mu verjeli in mu Izročili uradne sezname jetičnih. Po nekaterih kra* jih se je obrnil tudi na župnike in učite* lje, ponekod se je pa predstavljal tudi zdravnikom, od katerih je tudi dobival na* slove jetičnih ljudi S seznamom v roki je šel od bolnika do bolnika. Vsem se je predstavljal kot zdravnik ali odposlanec Higijenskega zavoda. Pregledoval Jih je in jim vsiljeval inhalacijske aparate z groz* njo, da jih bo dal takoj z orožniki odgna* ti v ljubljansko bolnico, če aparatov ne kupijo. Preiskoval je tudi bolnike, tako dve mladi ženski, pri katerih je ugotovil oslabelost odnosno slabokrvnost. Na rafi* niran način je izrabljal naivnost kmečke* ga prebivalstva.
V preiskavi, ki je trajala nad leto dni, se je obtoženec zagovarjal, da je bil samo trgovski potnik in da ni Imel nikdar namena na goljufiv način bolnike oškodovati.
Obtožnica navaja imenoma 213 priza* detih, ki so od njega kupili inhalacijske aparate po 236 Din. Največ ljudi je ope* barij v kamniški okolici, kjer je prodal 30 aparatov, ▼ Tržiču 30 itd. Pojavljal se
je pa tudi v ljubljanski okolici, na Vrhni* ki, v Logatcu in v Kranju. Tudi v Ljub* Ijani sami je prodal dva inhalacijska apa*
rata.
Takoj po 10. so zasedli oškodovanci — okoli 50 po številu — klopi razpravne dvo* rane. Senat tvorijo: predsednik s. o. s. Ivan Kralj, prisednika: s. o. s. dr. MUller in s o. s. Javoršek.
Obdolženec je bil na svobodi in je vstopil v dvorano v spremstvu svojega branitelja dr. I, COblaka. Razprava raz> galja tragedijo mladega, a revnega dijaka, ki je zelo inteligenten, absolviran jurist in je neposredno pred drugim državnim izpi* tom. Namestnik drž. tožilca dr. Hmko Lu» čovnik je p recital obtožbo. Obtoženec je po svojem branitelju predlagal, da držav* nemu tožilcu ni potreba čitati vseh 213 imen prizadetih oseb, da se tako olajša po* tek razprave. Po čitanju obtožnice je za* če} predsednik senata citati imena vseh oškodovanih, V dvorani je vladala grobna tišina. Tu in tam se je cul pritajen: »Tu* kaj!«
Po čitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtoženca.
Obtožencev zagovor je bil izredno ži» vaheu in na vsa vprašanja je odgovarjal jasno. Obtoženec je oženjen in je s pro* dajo aparatov vzdrževal seno in sobe.
— No, MHko Ouprle! Obtožnica vam očita goljufijo! Ali se čutite krivega? jc začel predsednik nad eno uro trajajoče za* s liše vanje.
— V smislu obtožnice ne. Sem pač pro* dajal aparate, ne pa goljufal.
— Ali priznate, da ste prodali i meno* vanim osebam aparate? V splošnem, ali niste postopali tako kot vam očita obtožnica?
— Popolnoma drugače.
— Ali ste se izdajali za odposlanca Drž. Higijenskega zavoda?
— Samo to, da sem od zavoda d>. Kan* skega. Tudi nisem rekel nikjer, da ms ja poslala bolnica.
— Ali ste rekH, da ste odposlanec univerze?
— No!
— Ali ste rekli, da ste odposlanec zdravnika?
— Da.
Obtoženec nadalje prizna, da je sam j etičen. Poudarja, da je povsod nastopal samo kot zastopnik zavoja dr, Kspakega in da je vedno s tvrdko obračunaval.
Za aparate je zaračunaval tako visoko ceno, da je na ta način kril stroške po to* vanja.
Razprava ob satenu lista še ni bila končana.
Gospoda Glembajevi
V draari vidimo samo pekel, manjkata ji pa vice in
v seučilišfcega profesorja
nebesa — Sodba
že desetletja dokazujejo, da je naturalizem mrtev, da je naturalistični drami in naturalističnemu romanu že dolgo odpel navček, te Je o naturalističnih in dosledno
realističnih avtorjih mofoce govoriti z zaničevanjem le še kakor o estetski zablodi, ki smo jo tudi Slovenci, hvala Bogu, srečno in naglo prestali kakor nadležne ošpice in enake otroške bolezni.
Pa glejte, kakor drugje segajo tudi pri nas ne le naši prevajalci po pokopanih naturah« tih in realistih nego se vsi naši najboljši pripovedniki v bistvu oklepajo načel naturalističnih in realističnih svetnikov v svetovni literaturi. Vsi pijejo Iz njihove ča- \ še, samo da prilivajo nekateri več ali manj vode, več ali manj špirita ...
Tudi Miroslav Krleža se nam je to pot predstavil kot potenciran hrvatski Zola. Nalašč sem poiskal v Julius Ha rtovi »Geschichte der Weltliteratur« karakteri-zacijo Zolajevo is našel, da velja točno za Krležo z njegovo dramo »Gospoda Glembajevi«.
Naj citiram v originalu le par stavkov te karakterizacije! Zolas grosser Roman-cyklus schildert — ausgehend von der ma-terialistisch-riaturwissenscnaft!ichen Welt-anschauung, von den Vererbnngstheorien — den unbarmherzigen Daseinskarapf der Qegrenwart mit der ganzen DUsterheit ei-nes Geistes, der das soziale Elend unserer Zeit lebend erfaast hat, eine alte Welt zu-sammenbrechen sieht, aber eine neue Weit, neue Ideale nicht aufzubauen vermag. Er schildert den brutalen Tiennenscfaen in se ine m ganzen Jammer und in seiner gan-zen Furchtbarkeit. Nor in der Daate'schen »HoUe« gsht es aoch ss entsetslich zu, aber es fehlt der neuen commedia an ei-nem purgatorio und an einem paradi »o.«
Julius Hart pač se ni mogel poznati poslednjih Zolajevih romanov in velja zatorej ta njegova sodba le o Zolajevem ciklu romanov »Familija Rougon Macquar-tova«. Krleža pa je v eni sami drami, ki se igra vpričo nas z živo akcijo in govorico baje iz okolja zagrebške patricijske familije, nakupičil skoraj vse podedovane strasti in grešnosti, duševne bolezni in moralne zablode, ki jih je Zola porazdelil na dolgo vrsto svojih romanov. Manjka le še pijanskega delirija, homoseksualnosti in incesta, pa bi gledali kompletni človeški register z vsemi sploh možnimi abnormalnostmi.
Rop, umori, samomori, prešestva, sle-parstva razmetavanje lastnega in tujega imetka, oduren napuh, lažniva dobrodelnost ob popolnem nedostatku sočutja in usmiljenja s starci in bedniki, živinska mržnja in maščevalnost, leden cinizem in sploh čim več odvratnega in srčni kulturi sovražnega: vse to se gledalcu štiri dolge ure opisuje in predstavlja kot «— glemba-jevščfna. *
Ker pa je glavna oseba, slikar Leone Glembav, sin griko^benečanske matere, rojene Baeilides-Danielll in očeta Glembaja, se nam obenem dokazuje tudi, da je poleg zločinske glembajevščine v tej familiji še zastopnik > grške lažnivosti, benečanske fantastičnosti, tip neuropata, paranoika, prenapetega«, o katerem smo že koncem 1. dejanja uverjeni, da mora končati v jet-nišniei ali blaznici ali pa v obeh.
Ta glembajevsčlna in daniellijevščina besnita proti sebi v drami od ene ponoči do okoli pete zjutraj. Uspeh je: J>one je izzval očetu smrtonosno kap in s škarjami zaklal svojo perverzno mačeho, banka pa je propadla.
Ta mačeha, baronica Castelli-Glembav. je glavni povod katastrofe in razpada banke in bogastva firme Glembav v Zagrebu. Glembajev bratranec, razuzdani veliki župan v p. Tit Andronik Fabriczv-Glembav, jo je našel v dunajskem »Stun-den-Hotelu«, jo imel sam, pri vedel zagrebškim bonvivanom in jo obesil bratrancu Ignacu, bankirju, za metreso in končno ženo. Vlačuga za denar je bila torej ta ženska, ki je imela za seboj že degeneriran zakon s starcem baronom Castellijem in ima tudi v drugem zakonu ljubimce vseh vrst od pisarčka do ženina svoje pastorke Alise, pa od pastorka Leona do ulanskega nadporočnika pl. Balloncsan-skega in obenem do monsignorja drja teologije in filozofije Silberbrandta, lastnega izpovednika   in vzgojitelja sina Oliverja!
Sama čisto brez sramu priznava Leonu, da je pač »erotično inteligentna« v toliki meri, da je od svojega 15. leta »doživela mnogo«: »Pred svojimi nogami sem gledala celo škofe (\) in generale in natakarje, da, tudi komorne sluge in diurniste,. . Odlični stari gospod veliki župan in aristokrat je prav taka svinja, kakršni so vsi drugi okoli mene.,.« A vrsta njenih pajdašev gre šs nazaj in naprej!
Ta ženska kloaka je pognala v smrt dnevničarja pesnika, pastorko" Aliso, prvo Glembajevo ženo, je do mrtvega povozila starko, pahnila v obup nosečo šiviljo, da je skočila z otrokom v roki skozi okno. in je končno s svojo brezprimerno surovostjo nad truplom od kapi zadetega moža. ki leži na mrtvaški postelji, izzvala bivšega ljubimca in zdaj pobesnelega maščevalca nesrečne matere, Leona, da jo zakolje!
Ali ni Krleža potenciran Zola, kakor sem trdil? Ali ne veljajo Hart ove besede popolnoma za Glembajeve? Tudi v tej drami gledamo zgolj pekel, a manjka jI 1 purgatorio i paradi ho? Sami kriminalni in psihopatski tipi; edina blaga dominikanka Angelika, vdova samomorilca Ivana Glembaja, bivša baronica Zvgmuntovics, torej tujka v tej familiji, pa je pasivna in skoraj epizodna figura.
In to naj bo drama »iz života jedne agramerske patricijske obitelji«. V teku sto let se menda v stoterih različnih zagrebških obiteljih ni zgodilo toliko zločinskega in patološkega, kakor se tu pripove-
duje in predstavlja iz Krlezeve ene obitelji tekom štirih ur! Jaz ne najdem — razen jezika, obilnega n omiko vanja in mešanja francoščine, latinščine ter cele gomile mednarodnih terminov — na tej drami prav ničesar hrvatskega in zagrebškega. Izpreminiti je treba le imena in kraj dogodi jajev v francoski, angleški, ruski ali katerikoli jezik, in drama bo prav toliko francoska, angleška ali kakršnakoli, kolikor je zdaj »agramerska«.
Krleža je zolajevski radikalni naturalizem okrepil še s tem, da piše dialoge v hrvatsko-nemški mešanici, kakor je zagrebška inteligenca res govorila in deloma še govori. Ako bi bil Zola napisal svoj »Polom« radikalno naturalistično tudi v jeziku, koliko nemških različnih in koliko francoskih različnih dialektov bi bil moral uporabljati! — A Krleža tudi sam uporablja v svojih opisih in navodilih za režiserja in igralce tako ostudno jezikovno čorbo.
Moje mnenje je, da mora imeti vsak resen pisatelj tudi jezikovni estetski čut in da sta slog- in jezik še zmerom temelj leposlovja. In glavno vprašanje ostane: kakšen namen imej leposloven umotvor, roman, drama, ep,, pesem... ? Ali ne vzbujati ugodje? S kontrasti ustvarjati lepoto? Krleža pa kontrastov ne pozna, ustvarja le neugodje in kakor Zola v Rou-gon-Macquart pač živo čuti socialno bedo in socialne krivice sodobnosti, slika razpad do mozga gnile družbe, »toda ne more zgraditi novega sveta in novih idealov.. .< V njem je sam srd in gnev, a nič ljubezni in vere.
In to obžalujem, zakaj Krleža je velik oblikovalen talent, močan dramatik, ki zna mojstrski karakterizirati svoje osebe, piše živ, polnokrven dialog in je globoko fundiran mislec. Njegova psihološka in sociološka poučenost morata imponirati, njegovo poznanje medicinske vede in njegova dramatska tehnika dokazujeta zelo resen študij.
G. dr. Gavella pa nam je s svojo uprizoritvijo podal predstavo, da sta nanjo lahko dramski ansambl in uprava ponosna. Kakor »Mercadet« so »Gospoda Glembajevi« po režiserjevi zaslugi višek naše dramske umetnosti.
G. L e v a r, ki se je v »Mercadetu« ponovno izkazal kot igralski Atlas nepričakovane višine in nosilnosti, je kot Ignac Jakob Glembav, bankir itd. velik, v bolesti silno pretresljiv, v obupu in gnevu strašen, a vseskoz človeški, resničen. 6e noben igralec nam ni ustvaril toliko največjih in najtežjih vlog kakor Levar, danes na višku svoje stvari tel jnosti. Za Borštnikom prihaja Levar, čeprav se tega njegovi rojaki ne zavedajo.
Baronico Castelli-Glembav, usodni ženski demon, je utelesila ga. Nablocka, ki jo letos močno pogrešamo na odru. šarmantno svetovno damo, ki je v resnici ženski volkodlak in se razkrinka šele tik pred nasilno smrtjo, je podajala odlično in z vso silo svoje zrele umetnosti. Le nad truplom jo je v besnosti ostavil glas.
Dr. fil. Leone Glembav, slikar, maščevalec matere, je našel v g. Kralju izvrstnega interpreta. Ta psihopatska vloga je pač najtežja. Kakor zver, ki se pripravlja za naskok, a okleva, dokler v divjem zaletu ne uniči svojih žrtev, nesrečen v občutku svoje podedovane zločinske nature, je podajal dolgo skalo najrazličnejših občutkov naravno, močno in z grozotno učinkovitostjo, da mu gre polno priznanje.
Sestra Angelika je bila ga. S a r ič e -v a, edini topli žarek v temi, senilni čenčač veliki župan Fabriczy-Glembay g. Danes, njegov sin odvetnik g. Ž e 1 e z n i k, zdravnik g. Skrbinšek, izpovednik grešnik g. Jerman in nadporočnik so-grešnik g. Sancin: vse globoko preučene in imenitno podajane vloge.
Aplavz je pač veljal režiserju dr. Ga-velli in igralcem in zaslužili so ga še v dosti obilnejši meri. Fr. G.
Ko sem dopisal to svoje poročilo, sem prejel od ljubljanskega vseučiliškega profesorja naslednje pismo. Naj se čuje razen moje kritike še »glas iz občinstva« — glas iz krogov naše najvišje inteligence — moža, ki prav dobro pozna široki svet in družbo in ki je vse prej kakor filister ali estetski ignorant. Gosp. profesor mi piše:
Ne morem vzdržati, da Vam ne bi tolmačil kot gledališkemu kritiku svojih vti-skov, ki sem jih odnesel z včerajšnje predstave »Gospoda Glembajevi«. Zavedam se, da se smem šteti med — srednje izobraženo gledališko publiko. Tem bolj Vas bo zanimalo .kakšen užitek ima ob taki predstavi taka »srednje izobražena publika«.
Takih zapletljajev, kakršni so v navedeni drami, je sicer v življenju dosti, toda takih ljudi, kakor jib slika avtor, nI v življenju. Sin, ki se vrne na očetovo povabilo po 17 letih v svojo rojstno hišo, ne more nikakor tako hladno in cinično govoriti z očetom, četudi nima do njega nobenega spoštovanja. Tretje dejanje drame je tako neokusno, da, če se ne bi hal policije, bi bil še pri odprtem odru glasno protestiral. Govorjenje o še mahki mrliče vi bradi, podvezovanje mrličeve brade in druge neokusnosti niso več realizem, temveč direktno atentat na živce normalnega človeka, ki ne hodi v gledališče samo zato, da se razburja.
Ne hodim k predstavam, da poslušam surovosti ter govorjenje o dunajskih cipab. Sreča je še, da znam nemško, sicer ne bi tretjine drame sploh razumel. Edini užitek mi je bil, da sem se naučil, kako se telefonira, ker sem moral cele pol ure poslii-šati telefonski razgovor, ki ga je dobro kreiral g. Želsznik.
Gospod nadsvetnik! Rezultat izgubi je* nih štirih ur, ki sem si jih včeraj odtrgaj od svojega prostega časa, je sledeči: skoraj 4 ure sem se jezil, da sem se dal pre-
govoriti in sem šel v dramsko gledališče. Vsi naši igrale', so sijajni, zlasti Levar, Kralj in Danes, a vsi so se mi naravnost smilili, da tako sijajno nastopajo v tako neokusni drami. Ko sem prišel domov, sem se o polnoči skoraj skregal s svojo soprogo, da me je speljala v gledališče: zaspati sem mogel od razburjenja in jeze šele ob štirih zjutraj. Danes dopoldne sem radi ne razpoloženj a v pisarni samo sitnaril, otroci pa so bili po vrhu opoldne še tepeni.
Ne razumem, da more gledališka uprava delati z občinstvom take ekspei Lneme.
KOLEDAR
Danes: 6. marca 1931, katoličani: Fii-doiin, pravoslavni:  21. februarja, Zvezda.
DANAŠNJE PKntEDITVK Drama: Zaprto. Opera: Zaprto.
Kino Matica: Pod pariškimi krovi. Samo ob 16.
Kino Ideal: škandal v garaiziji.
Kino Ljubljanski dvor: Pod pariškimi krovi. Ob pol 8. in 8.15.
Koncert ge. Pavle Lovšetove ob 20. v Filharmoniji.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar,
Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška.
Razstava holandskih cvetlic v Zagrebu
Kakor smo že poročali, je dala pred meseci agilna nizozemsko-ju&oslovenska zbornica inicijativo za prireditev velike razstave holandskMi cvetlic na e-pomladanskem velesejmu v Zagrebu. Protektorat nad to veliko prireditvijo holandskih gojrteljev ki izvoznikov cvetja je prevzel minister dr. Oto pl. Frangeš, na Holandskem se je pa sestavil poseben komunike z ministrom notranjih dej in poljedelstva g. J. M. Ruys de Beerenbrouchom na čelu. že jeseni so v Zagrebu nasadili okrog 12.000 čebuMc hijacint, tulipanov in narcis, ki bodo najlepše cvetele ob velesejmu 25. aprila do 4. majnika. Na drugih parcelah bo pa zasajeno razno plemenito okrasno grmovje in drevje. V veliki dvorani sami bo razstava svežega cvetja v vazah, ki bo vsak dan prd.spe.lo s Holandskega z aeroplanom v Zagreb. Med razstavo bodo v Enropa-Palace-kkuu brezplačna predavanja o predvajanju prekrasnih poučnih koloriranih filmov organizacije gojiteljev v Haarlomu o gojenjiu cvetja in ureditvi nasadov.
Ker so Holandci znani kot najboljši vrtnarji na svetu, bo gotovo razstava presene-tlla tudi našo javnost, ki se za cvetlice zelo zanima, če pomislimo, da smo 1. 1929 kz inozemstva uvozili 30.508 kg svežega cvetja, od tega 30.212 kg iz Italije, nadalje 11.879 kg čebulic, 228.414 kg svežih rastlin za saditev in znatno količino okrasnega grmovja v skupni vrednosti mnogo milijonov dinarjev. Večji del uvoza je bil nepotreben, ker bi lahko sami pokrili potrebo naše države, 6e bd posvečaH večjo pažnjo razvoju našega vrtnarstva
Kakor čujemo, bo na lepo razstavo aranžirala naša agilna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva poseben izlet, ki se ga gotovo udeleži mnogo članov.
Popravek
Na podstavi člena 26. rakona o tdeku Vas vabim, da k članku -»Tragična smrt dedavke«, natisnjenem na drugi strani v četrtem atoipou »Slovenskega Naroda« št. 62 z dne 5. marca 1931 v prihodnji števiiki priobčite sledeči popravek:
»Članek »Tragična smrt delavke«, natisnjen v »Slovenskem Narodu« št. 52 % dne 5. marca 1&31. vsebuje nekatere netočnosti:
Pokojna sobarica Oinkole Marijana, ki je umrla kmalu po prevozu na upravo policije, je bila od stražnika na Celovški cesti najdena ob 18. uri 45. minut. Ker je dišala po alkoholu, je bil poklican policijski voz, s katerim je bila Cinkole prepeljana v laknrjeno sobo pari upravi polici j*1. Ker je tamkaj kmalu začela bruhati, se je takoj poklicalo uradnega policijskega zdravnika, ki je pa konštatiral, da je čin-koletovo med tem zadela srčna kap.
Policijski zdravnik je čin kol eto vo zdravniško preiskal ob 21. uri, nakar je bil obveščen mestni pogrebni zavod, ki je truplo po nekaj minutah prepeljal v mrtvašnico k sv. Krištofu.
NI torej res, da se za čdnkole na policiji nI nihče brigal, pač pa je res, da je policijski nadzornik varnostne stražnice pri upravi policijo takoj in ne šele dru«ri dan poklical zdravnika, ko jo opazil, d« J* Cinkolotovi postalo slabo.«
Upravnik policije; dr. Ouštin.
Iz gledališke pisarne
DRAMA
Trije vaški svetniki kot Uudbka predstava po znižanih cenah bo v soboto dne 7. t. m. ob 20. uri v ljubljanski drami. Najboljše priporočilo za poset >Treh va-ftklh svetnikov« je dejstvo, da so bile še vse dosedanje predstave  (10) razp-rodaue.
Nedelja v ljubljanski drami. V n« ueJjo 8. t. m. popoldne ob 15. uri vprizori ljubljanska drama Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« po znižanih ljudskih cenah. Zvečer ob 20. uri pa je repriza hrvatske drame >G*vspoda Giembajevi«, ravno« tako po ljudskih oanah.
Premijera poljske drame »Dom osamel i h žena«, ki se je morala vsled obolelosti gospe Mire Danilove odpovedati, je definitivno določena za srodo 11. t. m. Premijera bo izven abonmana.
OPERA
V soboto se ponovi Mill6ckej-je» n operta ^Dijak prosjak« z g. Gostičem v naslovni partiji. Sodelujejo gg. Pollčeva, Ribičeva, Kogejova, gg. Zupan, Drenovec, Peček, Sokula itd. Nastopi baletni zbor z gdčno Moharjevo ln g. Gotovinom. Dirigent Neffat, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za red B.
Stev. 53
>SLOVEN8RI   NAROD«, dne 6. marca 1931
Stran 8
Dnevne vesti
— Pevski zbor UJU v Novem Sadu. I>avi je pnspe] pevski zbor UJU iz Beograda v Novi Sad, kjer priredi koncert v dvorani »Slobode«.
— Novi glavni tajnik Jadranske Straže. Na seji izvršnega odbora Jadranske, Straže 19. februarja je bil izvoljen za glavnega taimka bivši član izvršnega odbora v Splitu in predsednik oblastnega odbora Jadranske Straže na Cetinju vpojetii general Drngoliub Todorčevič.
— Otvoritev zračnega prometa. 1. aprila bo otvor j en zračni promet na progi BeogTad—Zagreb—Graz—Dunaj. Aeroplani bodo letali približno ob istem času, kakor lani. Poleg potnikov bodo prevažali tudi pošto. Z avstrijske strani bodo v prometu Junkereovi aeroplani, z nase pa Potezi. 1. aprila bo otvorjen najbrž tudi promet na progi Praga—Brno—Bratislava—Zagreb—Sušak, ki je bila lani poskusna, letos bo pa stalna in redna.
—« Zanimanje za naša kopališča, Zveza za pospeševanje tujskega prometa na gornjem Jadranu dobiva zadnje dni vedno več dopisov iz inozemstva, v katerih se interesenti iiiformirajo o razmerah v naših kopališčih in prosijo, naj jim posije zveza prospekte. Najbolj se zanimajo za našo rivijero Nemci, Avstrijci, Cehoslovaki, Madžari in Poljaki. Letos pričakujejo na gornjem Jadranu zlasti mnogo Poljakov, ker je na Poljskem dobro organizirana propaganda za naša kopališča.
Jajnine
— Obvestilo Postne hranilnice. Poštna hranilnica obvešča svoje vlagatelje, da jim bodo poslana obvestila o obrestih na hranilne vloge za lansko leto do 31. marca, čeprav je po pravilih drugače določeno, ker je tehnično nemogoče, da bi bila naenkrat poslana obvestila 137.000 vlagateljem. Obenem opozarja vlagatelje, da so obresti pripisane vlogam in kapitalizirane s 1. januarjem 1931 tako, da ne more nihče trpeti izgube ne glede na višino obresti v tekočem letu. Vlagatelji naj do 31. marca potrpe in ne nadlegujejo Poštne hranilnice z reklamacijami.
— Študijsko potovanje naših zdravnikov. V sredo popoldne je potovalo skozi Koprivnico 1,8 naših zdravnikov, ki potujejo po šestmesečnem tečaju v šoli narodnega zdravja v Zagrebu za 14 dni v Budimpešto, na Dunaj, v Prago in Varšavo, kjer se bodo seznanili z ustanovami socialne medicine, študijsko potovanje subvencijom ra ministrstvo narodnega zdravja.
— Dve novi stanovanjski hiši za železničarje v Mariboru. Dne 15. aprila 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertaina licitacija za zgradbo dveh stanovanjskih hiš v Mariboru. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobe od 15. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba stev. 45.
— Opozorilo upravam ustanov. Kraljeva banska uprava razglaša: Vse uprave ustanov (zadužbine) so po S 23. zakona o ustanovah, objavljenega v »Službenem listu kraljevske banske uprave« z dne 2. X. 1930, kos. 28, dolžne odpošiljati ustanovni oblasti, t. j. kraljevski banski upravi, odnosno če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali vso kraljevino, ministrstvu prosvete skupno z bilanco letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje v roku treh mesecev od zaključka poslovnega leta. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu.
— Mala obrt bo zastopana tudi na XI. mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija. Ravnateljstvo velesejma je namreč iz posebne naklonjenosti tudi letos nakazalo referatu  za  pospeševanje  obrti premeren
prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, naj prijavijo svojo udeležbo do 30. aprila na naslov: kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani,
Krekov trg 10/1.
_  Velika carinarnica v Novem Sadu.
V Novem Sadu zgrade veliko moderno carinarnico. Gradbena' stroški so preračunje-nd na 4.644.142.72 Din.
— Kriza v naši lesni industriji. V na$' lesni Industrija je zavladala zelo težka krizo. Mnoga podjetja so ustavila ali omejila obratovanje, druga pa čaka ista usoda. V vrbaski banovini je odpuščenih v lesni industriji 5300 delavcev. Našička jih je odpustila 600, Bosna 30. Bočac 250. Usora 200, Destilacija dTva 700. Sipao* pa celo 2000
— Žensko društvo »Blago srce« v Laškem je imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 22. februarja 1931 v šoli. Po pozdravnem govoru načelnice je sledilo poročilo funkcijonark. iz katerega posnemamo: Društvo ima 247 članic in sicer ustanovnic 14, rednih 211 in podpornih 22. V preteklem letu se je preskrbelo za dve predavanji, za cvetno nedeljo so se razpečavale oljkovc vejice. Proslavil ^se je Materinski dan v zvezi s cvetličnim dnem in primerno kinopredstavo. V mesecu novembru je društvo priredilo čajanko s pestrim sporedom. Članarina in omenjene prireditve so znesle 12.209 Din, od tega se je pa izdalo 11.274 Din in sic ar: Za božič je bilo obdarovanih 72 revnih otrok s čevlji, plašči, zimskimi oblekami in s perilom. Občinski in okoliški reveži so dobili podporo v blagu ali pa v denarju za veliko noč in za božič. V počitnicah sta se poslali dve boleh ni deklici na morsko letovišče. Brezposelnim se je pomagalo z enkratno podporo v denarju. Pogostili so se tudi prvo-obhajanca. V upravni odbor so bile izvo-
ljene povečini prejšnje odbornice in sicer: Stegensek Josipina, načelnica; Ssabo Bea-
tris, I. podnačelnica; Maver Ana, U. pod-načelnica; Koderman Milena, tajnica; štrekeij Darinka, nam. tajnice; Kubica Bogomila, hlagajničarka; Drobnič Nina, nam. blagajničarke; odbornice: Benko Ivanka, Kocjan Angela, Virant Julka, Rozman Amalija.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Fanči K u r a n t, roj. Kothi-šek. FNogreb bo jutri ob 16. iz mrtvaške veže splošne bolnice. Blag ji spomin! Ža-
'uio&m iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi,
da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države deloma oblačno. Najvišja temperatura je anaaala v Splitu 8, v Sarajevu in SkopJju 5, v Ljubljani 4.4, v Beogradu 4, v Zagrebu 3, v Mariboru 2.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7 mm, temperatura je znašala —3.6.
— Radi dedsčine umorila   mater? !z
Subotice poročajo o senzacij ona!ni aferi. Državno pravdreištvo je namreč preje;o ovadbo glede zagonetne smrti vdove Elizabete Ozorakove iz Topole. Vdova je umrla v nedeljo. Predno so j d pa pokopali, je pa sin zahteval obdukcijo trupla, ker je sumil, da njegova sestra mater zadavila a!i zastrupila. Sestra ie namreč nedavno prišla z Madžarskega in je zahtevala od matere 150.000 Din. Zato sta se često prepirali. Državno pravdništvo je na podliji ovadbe odredilo obdukcijo trupla.
— Tragedija 13-letnega simnaziica. V torek dopoldne so v Bečkereku dijakom razdelili spričevala, ki so jih morali dijaki roditeljem predložiti v podpis. Spričevalo ie dobil tudi 13-letni Dragoljub BoričeK, dija*k III. razreda gimnazije fant je imel slabi oceni v nemščini in francoščini in si zato doma ni upal pokazati spričevala. Njegov mlajši brat je imel dobro spričevalo in ga je dal roditeljem v podpis, Dragoljub je pa dejaK da dobi njegov razred šele prihodnji dan spričevala. V sredo zjutraj je zgodaj vstal in neopaženo izvini'! iz stanovanja. Ker ga ie ni bilo in ker je bil že čas, da bi odšel v šolo, so ga začeli roditelji iskati m ga končno našli obešenega na skednju. Pri njem so našli usodno spričevalo.
— Samomor v Zgornjem Cmureku. V Zgornjem Grmi rek« se je včeraj ustrelil 4S-letm posestnik Alojzij Kramer. Vzrok samomora je bil baje prepir *s prijateljem.
— Fant obesil svojo ljubico- O strašnem zločinu poročajo iz Banja Luke. V vasi Junge Hadžilić pri Banja Luki sta i'mela !!?ubavno razmerje Lazo Jerman in Roza Gajić. Nedavno so našli Rozo obe-
I seno. Sprva so mislili, da je izvršila samomor, orožniki so pa uvedli preiskavo in ugotaviM. da je Rozo umoril in obesil njen Ijubček Jerman, Jermana so aretirali. Prizna! je svoj zločin in dejal, da ga je nagovorila neka omožena ženska, s katero .ie imel ljubavno razmerje.
— 80 ovac zgorelo. V vasi Lubotović pri Trogirju v Dalmaciji je te dni v staji posestnika Jurja Munjize izbruhnil požar. Goret; je začela slamnata streha, ogenj se je pa tako naglo razširil, da niso mogli rešiti iz staje 80 ovac, ki so zgorele. O gen i i c bii! baje podtaknjen.
— 19-letni ropar obsojen na 8 let ječe.
Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je te dni vršila razprava proti 19-letnemu cigarskemu glavarju Antonu Nikoliću in njegovim 11 pajdašem, ki so v južni Bački izvršili 42 ropov, vlomov in drugih zločinov. Razprava je trajala tri dni, včeraj je pa bila izrečena obsodba. Nikolić je bii obsojen na 8 let ječe, večina drugih obtožencev pa na 1 do 4 mesece ječe.
Iz Ljubljane
—lj Proslava rojstnega dne prezidenta dr. T. Masarvka v soboto 7. marca 1931 ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Program: lč češkoslovaška državna himna, godba, kapelnik g. Monea. 2. »Dr. Masarvk in Jugoeloveni med vojno«. Predava Rasto PustoslemSek. 8. Jugoslovenska državna himna, godba, kap. g. Monea. 4. A. Dvorak: a) Lahko noč, b) Selo dekle, telo travo (slovaški narodni pesmi). Del-Agna: Villanelle. Poje ga. Vera Popovič-Adleštčeva. 5. Vite-slav Novak: Uspavanka. I. Ries: Perpe-tuum mobile (sa violino in klavir). Igrata konservat. gg. Uroš Prevoriek in Marijan Lipovšek. 6. Češka narodna pesem: a) Bole rad, b) dr. Dustav Ipavic: Savska. Poje »Slovenski vokalni kvintet«. 7. B. Smetana: Nekamenujte prorokv. J. Jindfich: Ej hoiy, hory. V. Novak: Tvnom, tanom. Poje gdč. Lada Vedralova. 8. Zorko Preiovec: Skrjančku. Narodna pesem: Hladna jesen že prihaja. Poje »Slovenski vokalni kvintet«. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
-In Dovoz stavbnega materijala. Koncem marca se prične delo na stavbiščih za novoprojektiranc zgradbe odn. nadaljevanje pozimi prekanjenih gradbenih del. V tem času se prične tudi letošnja stavbna sezona, ki bo, kakor vse kaže, po številu za laosko, po obsežnosti pa jo bo nadkri-lila. Pretekli teden so že pričeti dovažati stavbni materijal. Novih stavb je do zdaj še prav malo prijavljenih odn. vloženih prnšeni za stavbno dovoljenje.
- Id Ureditev javnih parkov. Javnih parkov ima Lubrjana bore malo, pa da bi bili vsaj, ti za potrebo urejeni! Trubarjev, park je že zdaj na poi razdejan, ko se bo cerkev gradila, bo najprej bežal — Trubar, potem pa še drevje, grmovje in — tiči! Transformator ga bo udušil na drugem koncu. Kar bo ostalo, ni Imena vredno. Šentpeterski park! Par križpotov, ob grmovju klopi, ob meji in terasi nobene poti in zato tudi nobene klopi! Ljudje sede v rondo?u, kakor hi bili na razstavi! s~ ln — tretji v družbi, hm! to Je šele »specija-
liteta, no; ta-Ic »parke na Ambroževem trgu. Kdor je to »oiičavo krstil za park, zasluži vrtnarsko dipJomo! In še to se seveda v teh kulturnih časih vse devastira! To je menda tudi — modernizacija mesta! Zdaj je nastopila pomlad in prilika in najlepši čas, da mestna občina vse svoje parke dostojno uredi in zastraži, če že ne zaradi domačega vandaliznKi pa vsaj zaradi tujcev, ki vse opazujejo in tudi kritizirajo!
—lj Nabrežja Ljubljanice so baš sredi mesta polna najrazličnejše nesnage in navlake in kdor jib opazuje, dobi čuden vtis glede estetičnega okusa in higijene. Ta navlaka naravnost kriči po radikalni reme-nwri, še predno se prično regulacijska dela v glavni strugi.
—lj Nocojšnja dramska predstava odpovedana. Radi obolelosti g. Levarja >e mora nocojšnja predstava Glembajevi za red D odpovedati.
—iS Pojasnila Včeraj smo poročali o tragični smrti stare delavke in omenili, da je bil priča dogodka delavec Ivan Dežuran, ki je v resnici kletar pivovarne Union.
—Ij Izvrstna veseloigra na Šentjakobskem odru. »Pajek s križem« ie izvrstna veseloigra, ki jo vprizori Sentktkobski gledališki oder v nedeljo dne 8. marca. Komika situacijska in besedna je tako na višku, da se posetmki krasno zabavajo do konca predstave. Kdor ljubi smeh in dobro zabavo, naj poseti predstavo. Vstopnice so pri gosp. Milošu na Starem trgu.
—lj Oblastna streljačka družina Ljubljana, priredi v nedeljo S. marca dopoldan ostro streljanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Začetek ob pol 9. uri dopoldne. — Za vse čktae udeležba, kakor tudi točnost stroge obvezna. Vabljeni so vsi prijatelji strelskega športa, kateri se istočasno lahko vpišejo kot člani.
—lj Srajce, športne in modne kravate in nogavice, v krasni izbiri in najcenejše pri Šterk nasl. Karničnik, Stari trg št. 18.
—lj Združitev viških godb. G od beno društvo GradaSca je radi združitve z godbo Prosvetnega društva likvidiralo. Nova godba, ki šteje že sedaj poleg naraščaja nad 40 izvežbanih godcev, in je naročila popolnoma nove instrumente, ki bodo stali nad 50.000 Din, bo prihodnji mesec že javno nastopila. Člani godbe se niso ustrašili ogromnega bremena, občani pa naj se požrtvovalnim fantom članom godbe oddolžijo po svojih močeh z denarnimi prispevki. Nova godba bo občini samo ponos ter zasluži vsestransko podporo.
—lj 6. redni sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se preloži od petka 6. t. m. na torek 10. t. m., ker je dvorana Mineraloškega instituta zasedena po sadjarskem tečaju, na katerega prošnjo je sekcija preložila svoje reduo predavanje. V torek bosta predavala gg. dr. Košir in škerlj ob 18. uri v isti dvorani. Na sestanek bomo še opozorili.«
Jajnine
—4j O paradižnikih, melancanih in papriki je snočl govoril pri predavanju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva na univerzi g. nadzornik štrekeij, ki je zopet enkrat vskočil, ker je bil na žalost g. nadsvetnik Bukovec, prisiljen odpovedati predavanje,   čeprav je odbor g. nadzornika zadnji trenutek pravzaprav s kljuke snel, vendar je govoril, kakor pač govori   vedno  pripravljeni    izkušeni strokovnjak.  Pri  paradižnikih je omenil celo Icurijozno    cepljenje  na   krompir  ter po vdarjal, da bomo  Imeli  bogato letino dobrih paradižnikov  le, če pustimo le eno mladiko, vse druge poganjke pa sproti po-ščlpljemo.   Nikdar pa ne trgajmo 1 lat j a, ker brez listja rastlina ne dobi dosti hra ne in rodi le malo slabih sadov. Te splošne pogreške se torej popolnoma odvadimo, če hočemo zrediti  dobre paradižnike. Za seme   pustimo najzgodnejše lepe sadove, da bodo tudi potomci zgodnji, sadimo pa vedno le eno sorto, da ne dobimo ničvrednih križancev. Jeseni rastline a še zelenimi sadovi* obesimo v kuhinjo in dozoreli bodo ▼ 8-—10 dneh, če jih pa obesimo bolj na hladno, jib bomo pa imeli do božiča. Najprimernejšn    sorta   za   Ljubljano so zgodnji Lucullus, Acme in Kralj Humbert, ki ima prav malo semena in je zato izvrsten za polnjenje to vlaganje v oeet — Melancani, kl jih  kakor Srbi Imenujemo tudi »plavi patlidžan« ali po naše »jajča-rec«, so sicer bel!, rdeči in tenmomodro-vijoilčast!. Za kuho rabimo samo te, gojimo jih pa enako kot paradižnike, ker so stebla krhka, jih moramo privezati na paličico, ščipijemo poganjke, nikdar pa ne smemo odečipniti vrha. Za naše kraje so najboljši    spodnji  Delikatese    in Modri zgodnji. •— Paprika se je silno naglo razširila iz  Amerike,  po vojni  pa tudi pri nas. Z gojenjem imamo še manj opraviti kakor s paradižniki, ker paprika nima bolesni, med ostrimi so najboljše vrste čilska, pJodovita in dekorativna Cayenne ter znani Slonov rilec, za polnjenje pa sadimo sladko Mamut in Prokopov orjak. Drevi bo izredno »animlvo predavanje  v senc. profesorja dr. Jesenka.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-senschUBs) se uporablja naravna »Frana Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kana* la. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefovac grenčica posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Fmnz Joaefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj Peto predavanje Slavističnega kluba se bo vršilo v nedeljo 8. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Pilharmonične družbe. Predaval bo g. prof. France Vodnik o sodobnem umetnostnem nazoru. Vstop prost.
—lj Družabni plovni večer z letošnjim plesnim turnirjem se vrši jutri v soboto ob 21. v »Kazini«. Sodeluje prvič v Ljubljani kompletni »Turnir - jaz z« z dvema klavirjema. Posebnih vabil ni. Večerna obleka željena. 136/n
—lj Umetnostna razbtava Toneta Kralja. V soboto, nedeljo in ponedeljek (7., 8. in 9. t~ m.) priredi slikar kolekcijo izbranih novih del za ogled občinstvu v privatnih prostorih sredi mesta. Ker je vstop prost, jo priporočamo vsem, ki se zanimajo za razvoj naše moderne, da jo posetijo. Odprta bo dnevno od 10. do 16. ure. Naslov se dobi v trafiki Sever, Šelenbuigova ulica.
—lj * Polkovnik Švec« še v nedeljo dopoldne ob 11. uri v kinu »Dvor«. ZK13 sporoča ceni. občinstvu da bo predvajala ve-liiki češki nacijonalni sini »Polkovnik Švec«, film, k nam predočuje češke legijonarje v Rusiji, njih borbe z rdečimi sovjetskimi četam:- n njih povratek v domovino, še v nedeljo dopoldne neprekilcno zadnjikrat ob 11 uri dop. Opozarjamo na to vse, k: si riima še niso ogledali. V nedeljo dop. ob II. je tedaj zadnja prilika za ogled tega krasnega češkega filmskega dela.
—Ij Podružnica Kola jugost. sester Moste - Sv. Peter ima v nedeljo ob pol 16. v šoli .- Mostah svoj redni občni zbor, ki je nani vabljeno vse ženstvo iz Most ii sploh vse podružnici naklonjeno občinstvo.
JUTRI! JUTRI!
šenzacijonalna premiera popularne
MUlockerjeve operete
DIJAK PROSJAK
v Elitnem kinu Matici!
Pri nas gostujeta v glavnih vlogah
đva pevca ttafodličnef-ših kvalitet, člana državne opere v Berlinu
komorni pevec Uans Heinz Bollmann in primadona Jarmila No* votna!
Tudi ostale, zlasti komične vloge, >o zasedene z najboljšimi močmi; tako predstavlja dijaka Jana priljubljeni komik
" —     Fritz Schultz —
in starega ječarja znameniti
— Hertnann Picha — Jutri premiera!
Od 11. ure dop. dalje bodo vstopnice v predprodaji na razpolago!
ELITNI KINO MATICA
— SK Ilirija,    lahkoatletska sekcija.
Poživljamo sledeče atlete, da se udeleže nocojšnjega treninga v I. drž. klasični gimnaziji. Povodenj, Jerančič, Agrež, Zemljak, Kovač, Finec, žebot, Pustišek, Pribovsek, Derganc Kristjan, Derganc Viktor, Glavnik Ludvik, Glavnik Marjan, Go-gala Jože, Gogala Evgen, Bole, Stare. Obenem se vrši obvezen trening za vse tekmovalce (juniorji 1. 1916—13), ki bodo startali na cross countrvju dne 22. marca.
— Smučarski klub. Ljubljana. Danes ob le. uri sestanek tekmovalcev v kavarni Emona glede nedeljskih tekem ter tečaja v sikokih. Ob 20. istotam seja tehničnega odbora.
— Znaki smučarskega kluba LJubljana
se dobe pri g. Kurnerju v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta 1.
Rdeče hlače
se vračalo
Francoski vojni list poroča, da namerava izdati vojno ministrstvo naredbo, s katero bodo zopet uvedene v francoski armadi rdeče hlače, najprej samo za častnike. Pehotni častniki bodo nosili široke rdeče hlače, častniki topništva in ženijskih čet Črne, konjeniški pa svetlo modre. To bodo paradne uniforme. Navadne uniforme pa ostanejo zaščitne barve.
V pestrih uniformah, zlasti v rdečih hlačah, so šli Francozi na bojišče v prvih mesecih svetovne vojne. Za nemške vojake je bilo veliko presenečenje videti Francoze v rdečih hlačah in modrih bluzah. Francija je drago plačala svojo neprevidnost, kajti armada je imela težke izgube baš zaradi uniform, ki so se dobro videle že od daleč in so bile izborna tarča nemškim puškam in topovom.
Rdeče hlače so v francoski armadi tradicijonalne od Napoleona III., dokler je bil še prezident republike. Napoleon se je potegoval za naklonjenost poedinih stanov in pomagal jim je, kakor je vede! In znal. Tako je pomaern' iz stiske tudi izdelovalcem rdečega sukna, ki ga je bilo no skladiščih vse polno, pa je bilo že prišlo iz mode. Z dobavam] rdečega sukna vojaštvu je rošil Napoleon prizadete ljudi finančne-
ga poloma in jim preskrbel trajno zaposlitev. Zdaj je oživelo v Franciji hrepenenje po dekoravtivnosti in armada dobi polagoma zopet uniforme kričečih barv.
nrava:n© l
Zakaj pa vi pri »Slov. Narodu« niste nič pisali o tistem imenitnem ba!u. ki fs je pred pustom na njem vrtila ekskluzivna in izbrana dru2bn tara v umon»kih prostorih in je Slov. Hat« o njem napisal, da je bila zabava Družabnega kluba ena najbolj uspelih in dostojnih.
Ta bufet! Ampak ^Slovenski list- ga. ni maral popisati gladnemu občinstva. Ljudem z ulice s? namreč niti ne sanja ne. kake dobrote so to bile. pa kako poceni — sploh pa nas eden niti ne vpraša za ceno. In toalete dam! Vi pri »Slovenskem Narodu« ste premalo sodobni, da bi vse to zapopadli. Vi ste taki kakor tista masa.
profanum vulgus«, ki za take reči nima srnisla. Ljudje res stradajo. Nas pri Družabnem klubu to r.ič ne briga!
Res ie po balu Družabnega kluba pdsal Slovenec* — dobri znanci smo. pa je počakal en dan —:
^»Predpust resnih mož in fantov nič ne zadržuje, da bi se vprav v tem času, ko zabave željni svet zapravlja zdravje in denar po plesnih sobanah in dvoranah, ns zavzemali za slavo ln čast evhartstičnega Zveličarja. Ali bi si ne želeli enkrat na mesec odtrgati eno uro spanja in »e pokloniti v skupnem česčenju evharističnemu Zveličarju! Mnogo jih je, ki se v pretesno ženski kor popoldanske skupne molitve ne marajo radi vdružiti. Kogar je vodja, da se o tem bolj pouči, naj se pridruži posvetu dosedanjih nočnih častilcev ...«
In šli smo seveda po balu, saj smo si vajeni odtrgavati celo cele noći spanja, in so le izjeme med nami. ki bi se v pretežno ženski kor popoldanske skupne molitve na marali radi vdružiti. Sicer pa vas vprašam: Ali naj se zaradi takih lapalij, ki se nas prav nič ne tičejo, od povemo zabavi, kakršna nam prija in kadar nam prija?
N. pr. tudi taka-le zabava, kakor jo je opisal -Slovenec s osem dnd po briljantnim plesu Družabnega kluba v Unionu tako-le:
»Vetrovi mučijo Vas in okolico. Vaa, ker rogovilijo po trebuhu, okolico pa ^-ndi zvočnih vonjavnih okolnosti, menda ne oaa všečnih svojstev... Gotovo spadate med tiste, ki jedo preslabo in — premalo, bra-kone baš obratno . . . Golovec je lep in čudovit, pa tudi tako prostoren in vširoko-gruden«, da sprejme vse Vaše vetrove bres odpora. Ako bi Vam bili ti sprehodi pređo lg o časni, povabite vsaj dva ali tri sotrpine, ki jih spoznate že po obilni trebušni obsežnosti, na skupne izlete, ki bodo radi druščine in skupnih zvočnih vaj vedTiuu in zdravilni, pravo orglanje je pač po vseh pravilih več glasno. Z združenimi močmi napravite iz sitne nadloge prijetno zabavo sebi in tovarišem. Bojim se pa, da Vam skupne orgle opešajo vsakikrat, prodno dospete na Orle in da bo vračanje — dalje manj muzikaJično, a zato bolj strumno in samozavestno!«
To je naša uglajenost, manira in ton naše družbe okrog »Slovenca«, zato se pa pomenimo tudi takole, kakor nam je >Slovenec« izpodbudno opisal zabave v Aloj-zijevišcu, vzgojevalisču naše mladine:
»Ves g"ovor se je sukal okoli grškega glagola perdo« oziroma »perdomai«. Dijaki, osupli, niso vedeli, ali bi »e resno držali ali bi se smejali To zlasti, ko jim je gospod po domače dejal: »Take vam bom po grško povedal, da boste od smeha kar p .. .li.«
To so sočni izrazi in učinkoviti recepti, kaj? Ni torej čuda, če ste se rezervirali.
No, kaj pravite?
Zagoneten zločin
Ljubljano, 6. marcu.
V St. Vklu pri Stični je bil včeraj iz« vršen zagoneten zločin, katerega žrtev je postal lbletni pastir Stanko UranetiC, za* poslen pri posestniku Janezu Fajdigi v Pe* truški vasi. Fant je opoldne pripeljal m!e* ko v Št. Vid in ga oddal v mlekarni. Po kratkem razgovoru je zapustil mlekarno in odšel proti domu. Jedva je pa bil dober streljaj od mlekarne, je počil strel in Ura* netič se je pa težko ranjen zgrudil. Krogla ga je zadela v vrat. Nesrečnega fanta so vaščani takoj pobrali in prenesli k bližnje* mu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, obenem je pa odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Davi so Uranetiča prepeljali v bolnico. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje precej težko. Krogla mu je obtičala v vratu. Zdravniki pa vendar upajo, da bodo tantu rešili življenje.
Stiski orožniki so takoj uvedli preiska* vo in ugotovili, da je na Uranetiča stre* ljal s samokresom posestnikov sin Kari Porenta. Ni pa še znano, če se je Porenti samokres po nesreči sprožil ali če gre za osebno sovraštvo.
Kompromis.
— Priporočam vam umivati se vsako jutro z mrzlo vodo. da si utrdite živce.
— Držal se bom vašega nasveta, gospod doktor, samo dovolite mi da si vodo malo segrejem.
Čudna anatomija.
— Neki profesor trdi. da so duševne sposobnosti odvisne od količine možganov. Zdaj ga zanima vprašanje, kaj bi bilo, če bi imeli ljudje sto gramov možganov, več kakor jih Imajo.
— Meni se zdi, da bi jih imeli nekateri ljudje baš 100 gramov.
Stran 4
SLOVENSKI NAROD«, dne 6. marca 1981
Stev 53
C G. Norri«.
71
leteča
Roman.
Zares, John, — je nadaljevala ogorčeno, — nisem ženska, ki bi si jo želela vaša sestra za sinaho, in vi to sami dobro veste. Saj mi je že itak dovolj hudo; oba bo bolelo, zelo bolelo, a imam ju tako, tako zelo rada.
Nastala je pavza, potem je pa izpre-govoril John in njegov glas je bil hri-pav.
— Meni — meni — meni — je — je vseeno, kaj mislijo ljudje o vas, Zelda. Meni je vseeno, kaj ste storili in kaj boste še počeli. V mojih očeh ste najboljša, najplemenitejša in najljubeznivejša ženska na svetu. Se nikoli niste mislili po — podle misle, še nikoli storili podlega dejanja. Vi ste kakor angel iz neba. Predobri, mnogo predobri za Toma Harneva, če hočete vedeti moje mnenje. Grace bi moral hvaliti vsemogočnega na kolenih, če bi dobila sinaho. kakršna ste vi. Omožena? Kaj za to? Ge-orga Selbvja niste nikoh ljubili, nikoli niste bili prav za prav njegova, a tudi če bi bili — mož je za vas mrtev, izginil je iz vašega življenja, vi ste zdaj kakor vdova. Ah, prosim vas. Zelda, nikar mu ne novejte. da ste omoženi. vsaj zdaj še ne! Počakajte, da izpregovorim z Grace.
Še istega večera je bila dana prilika pojasniti Tomu kočljivo zadevo, in Zelda jo je brž porabila. V garderobo so ji prinesli šopek vijolic z njegovo vizitko, na kateri je bilo napisano:
— Zopet sem v parterju. Gledališče je nabito polno. Vas smem spremiti domov?
Ko je stopila iz gledališča, je stal zunaj — visok, lep, elegantno oblečen in odličnega vedenja. Nekaj jo je zbodlo v srcu, ko je pomislila, da ga bo xnorala za vedno odsloviti.
— Tekla bova, — je dejal smeje. — Rad imam take mrzle noči.
Prijel jo je pod roke in tekla sta. Spotoma ji je začel praviti o svojem delu. Imenovalo naj bi se »Dekla« in ona naj bi igrala glavno vlogo, seveda če bi hotela; če bi bila pripravljena prevzeti glavno vlogo, bi mu dala neprecenljivo vzpodbudo.
— To je sijajna ideja, — je dejal ves srečen, — najboljša ideja, kar sem jih kdaj imel. Rad bi, da bi mi pri tem pomagali, preštudirala bi skupaj prizoT za prizorom in na vse napake bi me opozorili.
Zdaj — zdaj je bil ugoden trenutek. Oklevati ni smela.
— Moj mož me je tudi vedno vprašal za svet, — je dejala mimogrede; — veste, v varijeteju sva igrala.
Molk. Hitela sta roko v roki dalje, ne da bi motila takt. Zelda je nadaljevala kar tja v en dan, da bi imel dovolj časa zbrati svoje misli.
— Komedija se je imenovala »Pes m mačka« in z njo sva dosegla lep uspeh. Gostovala sva s to komedijo od Winni-pega do San Francisca. Nastopala sta tudi živ pes in živa mačka in pes je bil najočarljivejša žival na svetu; ime mu je bilo »Buster...«
In vedno tako naprej... Končno previdno, tiho vprašanje:
— Je vaš mož še živ?
— Da.
Torej ste ločeni?
— Ne. nikakor ne. — Odgovarjala je nalašč kar tako mimogrede in čutila je, da pomeni vsaka njena beseda globoko rano. Celo smejala se je; kaj ji more kdo za to?
— Z Georgom samo živiva ločeno. V San Pranciscu sva se sporekla in menila sva, da bo najbolje, da začneva živeti vsak na svojo roko; nimam pojma, kje je zdaj in kaj počne. Najbrž je še v varijeteju.
Končno doma, pred rjavo hišo mada-me Boulanger. Planila je po stopnicah, njega je pa pustila stati pred hišo.
— Torej na svidenje. Pozdravite svojo mater. Lahko noč. Hvala za rože in za spremstvo. Rada imam takele mrzle noči. Lahko noč...
Vrata so se odprla — in zaprla. Od znotraj se je naslonila s hrbtom na nje in se držala trdno za kljuko. Potem je globoko vzdihnila hi zadrževala sapo, dokler je mogla.
— Torej to bi bilo opravljeno, — je dejala in odšla po stopnicah v svojo sobo.
Toda Zelda se je motila; zadeva s Tomom še davno ni bila opravljena.
Minilo je nekaj dni — minil je cel teden. John se je je izogibal. Vedel je, da ni zadovoljna z njim, m pazil je, da se nista srečala.
Nekega dne se je pa ojunačil in stopil pred njo. V zadregi je bil tako, da mu je obraz krčevito drgetal, kakor da je božjasten. S težavo je storil, kar mu je bilo naročeno. Imel je pisemce za njo.
»Bodite tako prijazni in napravite veselje stari dami, ki bi vas rada videla. Pridete lahko vsako popoldne. Iskreno vdana Vam prijateljica Grace Chapman Harnev.«
— Toda čemu neki, John? — je vprašala Zelda osorno. — Saj nima nobenega pomena. Tu se ne da nič napraviti.
— Recimo, da je tako, jaz ne vem; vendar bi vam pa svetoval, da ji storite to uslugo, Zelda. Grace je dejala... jaz sem dejal... Saj pojdete, kaj ne? Zelo jo boste osrečili.
— To bi mi bili lahko prihranili, — je dejala ogorčeno, — če bi bili pri zdravi pameti... Pojdem k nji, čeprav je to brez pomena, ker je vaša sestra dama in imam jo rada, pa bi ji za vse na svetu ne hotela storiti nič zalega.
e
Naslednjega dne je posetila gospo Harnev.
Ali ste že naročili nove zbirke „Tiskovne zadruge"?
Strahovita osveta
junaške žene
Kitajka zavozila z lokomotivo v vlak generala, Id je mučil civilno prebivalstvo ln skrunil žene
Na Kitajskem se je odigrala pred meseci pretresljiva tragedija. Poveljniki iregularnih vojaških oddelkov, ki se imenujejo generali, so v svojih okrajih neomejeni gospodarij in neusmiljeno zatirajo civilno prebivalstvo. Najbolj krut je bil med njimi general Li, pred katerim so se ljudje povsod tresli. Prirejal je takozvana inspekcijska potovanja, združena z nečloveškim trpinčenjem prebivalstva in neštetimi smrtnimi obsodbami.
Genaral Li je bdi velik prijatelj dobre kapljice in prebivalstvo mu je v strahu pred mukami rado nosilo pijačo. Šele ko je bil pijan ko batina, je spremljal poročila, kaj je v tem ali onem kraju novega. Kadar je general popival, so ga morale zabavati lepe žene. Noben mož se ni smel upirati krvoločnemu generalu, če je zahteval k sebi njegovo ženo. Ce se pa ta ali oni le uprl, so ga generalovi panduri neusmiljeno pretepli ali pa ga je general kratkomalo obsodil na smrt. Pred usmrtitvijo je pa vpričo njega posilil njegovo ženo. Krvnik z golim mečem je povsod spremljal generala, da je lahko smrtne obsodbe nemudoma izvrševal.
Razuzdanemu in krvoločnemu generalu je prišel v roke tudi »zlati lotosov cvet«, soproga nekega železniškega uradnika, moderna žena, članica kluba, ki se bori za ženske pravice. Tudi ona je smrtno sovražila generala in obsojala njegovo nečloveško ravnanje z nesrečnim civilnim prebivalstvom. Vedela je, da se vozi general s svojim štabom v posebnem vlaku po dotičnem kraju, kjer pleni prebivalstvo in skruni ženske. Nekega dne, ko je bil napovedan prihod generalovega vlaka, je junaška uradnikova žena zakurila na stranskem tiru stoječo rezervno lokomotivo m ker je bila dobro poučena, kako se ravna z njo, jo je pognala s polno paro po progi, po kateri se je bližal generalov vlak tako, da je bila katastrofa neizogibna.
Lokomotiva je vozila z največjo brzino. Junaška žena je pritrdila na njo velik napis, »pozdrav lotosovega cveta« prihajočemu generalu. Kmalu se je približal generalov vlak in lokomotiva se je s strahovito silo zaletela vanj. Posledice so bile seveda grozne. Obe lokomotive sta voziM s polno paro in ker je bil strojevodja generalove lokomotive prepričan, da je proga prosta, je vozil brez skrbi. Osveta uradnikove žene se je posrečila. O tem je pričal na kraju katastrofe kup razvalin.
Junaška žena se je maščevala, pa tudi žrtvovala. Preiskovalni organi ni-
so razumeli, kako je prišlo do katastrofe, ker ni nihče pognal lokomotive s postaje proti prihajajočemu vlaku. Šele ko so našli na razbiti lokomotivi napis v pozdrav generalu in žensko truplo pod razvalinami lokomotive, so spoznah, da gre za osveto. S tem je bila generalova strahovlada končana. Kmalu je prišla v dotični kraj redna vojska in pregnala bandite. In šele takrat so točno ugotovili, da je povzročila strahovito železniško katastrofo onečaščena žena železniškega uradnika.
Kurdistan
V Kurdistanu z glavnim mestom Dia-bekir, mestom črnih zidov, črnih psov in mračnih ljudi, prebiva zdaj le malo Evropcev. To so večinoma Nemci, Švedi in Avstrijci, ki se doma niso mogli preživljati. Med Agro Mardin in Mosu-lom, daleč od strupenih močvirij Elog-lu ali sredi tunder Nazardzika, si služijo ti ljudje s težkim delom vsakdanji kruh. Zaposleni so pnri gradnji železniških prog in predorov, pogosto pa tudi v rudnikih. Potrpežljivo in junaško prenašajo svoje težko življenje, v kolikor ne podležejo malariji, ki neusmiljeno kosi posebno priseljence. Najhujši sovražniki Evropcev v Kurdistanu so moskiti in pekoči solnčni žarki. Tem podležejo celo ljudje, ki se sicer ne boje nobene nevarnosti. Pred moskiti odpove vsakemu človeku pogum. Ubraniš se lahko celo škorpijonov, nikakor pa ne strupenih komarjev, ki jim je človek v Kurdistanu noč in dan izpostavljen.
Domačini imajo nepisane zakone, na katere gledajo tujci zelo skeptično. Med najvažnejša pravila spada: Ne spi nikoli podnevi, ponoči pa samo, če omagaš od utrujenosti, kajti sicer te napade mrzlica, da sam ne boš vedel kdaj. Ne jej jajc pred solnčnim zahodom, kajti z njimi se hrani hudobni duh. Spi na strehi hiše, če pa ti to ni mogoče, si postavi na prostem visok oder, pokrij ga z vejami figovega drevesa in nočuj na njem.
Te postave pa menda ne zaležejo dosti, kajti človek lahko potuje po Kurdistanu milje daleč, ne da bi videl zdravega človeka. Vasi so puste in če bi se ne oglašali tu pa tam velblodi, bi človek mislil, da ni nikjer žive duše. Prebivalci Kurdistana so kakor vsi orijentalski narodi zelo gostoljubni. Toda gostija za kurdistansko mizo pomeni za Evrop-ca pravo muko. Spomin na eksotične delikatese, ki jih nosi na mizo Kurdi-stanec, povzroča človeku še dolgo potem, ko je že zapustil Kurdistan, silne
krče v želodcu. Najlepši letni čas v Kurdistanu je pomlad, ko solnce še ni tako vroče in ko komarji še ne nadlegujejo ljudi. Kdor je preživel pomlad v Kurdistanu, ne more nikoli več pozabiti prostranih poljan, posejanih s krva-vordečim makom ter pokritih z oleandri in mirtami. V bližini jezer vlada živahno vrvenje. Tu kar mrgoli divjih prašičev in štorkelj. Pomlad je sicer kratka, toda ljudje pozabijo na vse neprijetnosti leta, na strupeni mraz in neznosno vročino.
Najbogatejša
Madžara
Najbogatejša Madžara sta seveda plemiča, mladi knez Pavel Esterhazy in SOletni knez Tassilo Festetich. tlster-hazy ima 120.000 ha zemlje, torej skoraj šestino vse Madžarske. Poleg tega ima mnogo tovarn, industrijskih podjetij in lastno železnico. Knez upravlja svoja ogromna posestva sam, če je pa utrujen, sede h klavirju, kajti za glasbo je ta plemiška rodbina sploh zelo nadarjena in navdušena.
Drugi bogataš Festetich je eden najpomembnejših madžarskih aristokra-tov. V primeri z Esterhazvjem je pa siromak, ker ima »samo« 56.000 ha zemlje. Za gospodarstvo se ne zanima, njegova strast je lov. Navzlic visoki starosti hodi poleti in pozimi skoraj vsak dan na lov. Potuje vedno s posebnim vlakom in na svojem gradu v Kesztely živi res knežje življenje. Strogo se drži formalnosti in kadar stopa iz kočije pred gradom, mu morajo pogrniti do vrat rdečo preprogo. Samo enkrat se je moral izneveriti aristokratskim navadam in sicer ko je bežal med revolucijo pred komunisti, ki so mu zaplenili imetje. Takrat je bil zadovoljen, da se je lahko skril v tretjem razredu navadnega vlaka. Toda komunistični režim je padel in Festetich se je vrnil na svoj grad, kjer nadaljuje življenje pravega madžarskega magnata.
NOGAVICE z Ž160M
Ali si že član Vodnikove družbe?
POMLAD PRIHAJA - ODLOŽITE VISOKO ZIMSKO OBUTEV - NOSITE POLČEVLJE
Udobna Široka obutev z angleške tkanine je moderna prav tako kakor Šiljasti Čevlji k temni večerni obleki« Nosite obutev, Id ustreza namenu in Vašemu poklicu, Id ga izvršujete. Naši sotrudniki Vam bodo
strokovno pomagali pri izbiranju ustrezne obutve
NAKLONITE NAM SVOJE ZAUPANJE!
Vrsta 1937-22
Vsem, ki ste izpostavljeni stra-pacu, je sa pomlad treba lažjih čevljev. Tu jib imate 8 sta-lovitnim gumna tim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Vnta 3637-22
Široka oblika tega čevlja zagotavlja udobnost tudi pri največjem strapacu. Isti is sevroa, ortopedični, za isto ceno.
Vrsta 6637-11
Vrsta 9637-21]
Ako nosite obleko iz angleških tkanin, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja. Imamo Jih črne in rjave.
J —100.
Ta udobni, preprosti čevelj si je s svojo solidnostjo osvojil stalen krog kupovalcev. Za isto ceno Jih izdelujemo iz laka, črnega ali rjavega boksa.
>ejsej*ej**^ej»ejr
Dnevno sveže nosili**«'
Danes v veliki izbiri posebno brancini in druge fine ribe.
Purani in piščanci na razne načine. "Vina prvovrstna. Cene zelo zmerne«
OPERNA KLET Ljubljana, Gledališka ulica št« a
KOMPLETNO SPALNICO
iz trdega lesa, svetlo, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi »Slov. Narodac. 957
POSEST
v večji slavonski vasi. obstoječo iz zidane hiše s 5 sobami, velikega vrta in z vsemi gospodarskimi poslopji ter 18 jutri prvovrstnega polja prodam. — HiSa je prikladna za trgovino ali gostilno. Cena Din 170.000. Pobližnja pojasnila daje P. Jak-Sevac, Kompletind, Slavonija.
968
mimmimimmimiiimmmmi
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc« dr. Iv« Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno • higijenske borbe proti jetUd kot Hudskl ln kuini bolezni«
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 900.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova
ulica štev* *.
>asfalt og1c*si<
DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, LJubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici l/L 32/L
KLAVTRISTINJO
tudi začetnico, ki se še lahko izpopolni pri nas in učenko z dobrim sopranom za damako kapelo sprejme Mato Gojak, kapelnik, hotel Pariz, Knjaze-vac 959
NAJBOLJŠE VINO zavrčan, trakogorčan, Jerusa-JsasBaa, pekrčan — gostilna Tomšič, Sv. Jakoba trg 963
DRVA
popolnoma suha iz lastnega gozda pod ceno prodam. — Cena 1000 kg 220.— Din dostavljena na dom. Naročba tudi pismeno. Pečenko, Hotimirova 14, Spodnja Mika. 982
STARO TRGOVINO dobro vpeljano, z velikimi skladišči oddam takoj v najem, z ali brez zaloge. Pojasnila v trgovini Franc Picek, Ribnica na Dolenjskem. 960
PARCELO
5 minut od kolodvora, 20.000 dvadratnih m, veliko, pripravno sa večjo tovarno, prodam. Cena Din 11.— za m*. Poizve se v gostilni pri >Rakuc, Domžale. 955
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 88 (na Balkanu)
Telefon 34—34
r
Mastni pogrebni tavod
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naša predraga sestra, svakinja in teta, gospa
Fanči Kurant
roj« Kotlušek
dne 5. marca t L po kratki mukapolni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno preminula. 1
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 7. marca 1931. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. marca 1981.
Žalujoči ostali
Urejuje Josip Knpenrfttfr. — Za »Narodno Mikamo«
to tosetmtal del usta: Oton Oulstot, — Vsi v Ljubljani