HB Med............153 Kuhanje voska ........ 154 Hubam-detelja........157 Cene medu in bodoča čebelarska zadruga..........159 Hud čebelni sovražnik.....161 To in ono..........161 Opazovalne postaje . .... 162 Vesti iz podružnic.......164 Drobiž...........165 Listnica tajništva. Po sklepu zadnjega občnega zbora, morajo poslati podružnice imenike članov do 1. januarja prih. leta. Zato naj se vrše občni zbori podružnic v decembru. — Tiskovine in položnice odpošljemo podružnicam tekom novembra, članske izkaznice za 1. 1924 ipa potem ko prejmemo imenike. — Za predavanja v decembru, januarju in februarju prosimo prigla-sov. Ne pozabite navesti dan, čas (ura) in kraj predavanja! Listnica uprave. Vse člane opozarjamo, da je nekaj izvodov 9. številke napačno ve- zanih. Kdor je prejel nepopolno številko, naj jo vrne, da mu pošljemo novo. — Pri reklamacijah upoštevajte, da ne moremo vsakemu posamezniku takoj ugoditi — ker moramo v tem slučaju list frankirati --ampak da pošljemo list takoj, ko se nabere vsaj 10 novih naročnikov ali reklamacij! — Vsi člani, pa tudi podružnice še niso vplačale celotne naročnine v znesku 40 (35) dinarjev. Vse te ipoziviamo, da to store takoj, ker smo v nasprotnem slučaju prisiljeni vsem dolžnikom list ustaviti in dolžne zneske iztirjati. Pozor! Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik „IDEAL44 (opisan in narisan v 7. štev. letoš. Čebelarja.) Založila in prodaja jih a 120'— Din: Čebel. podr. za Ljubljano in okolico na Miklošičevi cesti št. 9 — sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. Rute za prešanje medu in vreče za vosek najboljši lastni izdelek nudi ceno vrvarna ■v Anton Šinkovec starejši Kranj 12. Čebelarji, pozor! i Nabavite si že sedaj okvirčke za A. Z. in druge panje ki jih bote v bodoče vedno več potrebovali. Vsakemu je dana ugodna prilika naročiti iste solidno in precizno izdelane najceneje pri OTON SAMEC-u čebelarju v Novi oepkvi pri Celju. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21. Letnik XXVI. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1923. Štev. io. Med. P. An Pristen med je dar božgi za. zdrave in bolne. Zdravi naj vživajo med, da ostanejo zdravi in krepki, bolniki pa, da ozdravijo in se okrepe. Toda ile pristen med je dar božji in le samo ta ima v sebi itoliiko zdravilnih moči. Ponarejen med več škoduje nego koristi. Pristen med je čudovita tvorba iz laboratorija čebelmega života, predelan —invertirán -— v čeibel-nem želodSku 'tako, da človeški želodec nima druzega dela iz njim, nego, da ga sprejme iin uporabi. Prebavi ne dela nobenih težav in zato ga lahko vživajo tudi bolehni ljudje. Biili so časi — posebno predno so ljudje 'začeli delalti sladkor — ko je bil med pri mnogih narodih najbolj cenjeno živillo. To 'je pa ravno ohranilo 'ljudi tako čvrste in adrave. Vživanje sladkorja in raznih slascic, ¡zlasti ako se človek ne drži prave meje in 'zmernosti, škoduje zdravju, dela nered v prebavi in povzroča razne bolezni pred vsem v obistih. Profesor A. J. Cook pravi: »Ako povžije človek trsini 'sladkor —- sachar olso — ne da bi bil ta sladkor prej invertirán, to je, izpreme-njen v grozdni sladkor, ga morajo obisti izločiti. Ako pa. obisti tega težkega dela ne morejo opraviti, je boHeizein tukaj -n zdravniki bodo imeli prav, ako trde, da je neverjetno velika poraba trsnega slad- gelu s. korja, ki ga ljudje vživajo, škodljiva za oibisti in tako ogroža adravje in dolgotrajnost inašega življenja.« Zato najdemo, da mnogi ljudje, ki ne prenesejo sladkorja, med prav lahko vživajo. Pristen med je prvovrstno živilo. Koliko redilnih snovi ima pristen med, lahko spoznamo, ako pomislimo, da v zimskem času v mesecih november, december, januar 25.—30.000 čebel povžije na mesec komaj V2 kg medu in se vendar ohranijo žive in zdrave. Zato med ni slaščica, ampak izvrstno živilo. Ena žlica medu ima v sebi več hranilnih snovi, nego etno jajce ali V 10 liltra mileka. Kakor znano, se ceni vrednost živil po kalorijah (toplotna enota). Tako ima n. pr. 1 kg govejega mesa 1000 kalorij; 1 kg jajc : 1613 kalorij: 1 kg medu: 3075 kalorij. Toraj ima med skoraj dvakrat toliko redilinih snovi v sebi kakor jajce in trikrat toliko 'kaikor meso1. Kako pametno tedaj storiš, da namesto surovega masla, ¡namažeš svojim otrokom na kruh pristnega medu. Koliko si tukaj prihraniš! Uvaževanja vredno je tudi to, da se maslo kmalu pokvari, postane žarko; med pa ostane zdrav in nepokvarjen leta ¡in .leta, ako ga le hraniš v 'primerni polsodi in na suhem kraju. »Jej med, moj sin, ker je dober«, tako priporoča vživanlje medu sv. pismo v Ibulkvah pregovorov. ' Navesti hočem nekatere bolezni, zoper katere je med dobro zdravilo. Dr. "VVeibel, slavni (zdravnik za želodčne bolezni in Kneipp priporočata zoper raka v želodcu vživanje medu. Starim ljudem, ki ne morejo spati in težko dihajo, je med pravi balzam. Zoper bolezni dojenčkov ni boljšega nego je med. Pri dušljivem ikašlju, pri vnetju bezgavk in gflla je med na mleku in gr-gramjes toplo medeno vodo izvrsitno zdravilo. Pri nalezljivih boleznih vživajmo med, to očisti sluznice in zaibrani okužen je. Bolnikom z veliko vročino daj piti medeno vodo, medeno limonado, to krepi in hladi. Bladoličnim, slabotnim, daje med novih življenskih moči. Otrok potrebuje sladkor in hrepeni po slaščicah. Vsako krono bo nesel v trgovino, da si kupi sladkorčkov. Kmalu si pokvari želadee in po trebuhu ga vije in grize. Daj otroku medu in ohranil ga boš zdravega! Pri internacij onalnem kongresu za higijeno in prehrano v Brusilju leta 1910. je slavni vseučiliški profesor Adam-kijeviiz dokazal, da potrebuje človeško srce mnogo sladkorja. Kje pa je več in boljšega sladkorja nego v medu? Tudi izkušnja uči, da si kolesarji, turisti, sploh vsi, ki morajo težko, naporno in trajno delati, najbolj pokrepčajo srce s sladkorno in medeno vodo. Zakaj pa zdravniki ne priporočajo bolj vživanja medu? Zato ker ne marajo za taka domača'zdravila. Toda kljiub «temu je med izvrstno živilo in zdravilo. Seveda je tudi tukaj potrebna zmernost. Vži-vaiti je med le po malem in najbolje razredčen na čaju, mlleku ali pa namazan na kruhu. Vživaj med redno in podaljšal si boš življenje! Župnik Kneipp piše: Poznam gospoda, ki je že več nego 80 let star. Ta si napravlja sam namizno vino in sicer tako, da vlije žlico medu na krop m pusti, da nekoliko vre. To je njegova pijača. Svoje zdravje iin čiloist v tako visoki starosti moram pripisati samo temu vinu — tako je rekel starček. Op. ured. Tia spis bomo skušali olbjaviti tudi v drugih časopisih, zlasti v dnevnikih. Kuhanje voska. —n— Glavno jesensko delo je v naših če belnjakih večinoma že končano. Ko bomo pobrali satje iz medišč, pokrili rešetko z deščicami, dobro zamašili žrelo v medi-šču, ter odeli čebele, bomo do pomladi vzeli slovo od čebelnjaka. S tem ¡pa naše delo še ni končano. Po zimi bo itreba popraviti panje in orodje ter si omisliti tudi kaj novega. Najvažnejše opravilo', ¡ki nas časa, pa je kuhanje vos ¡k a. V modernem čebelarstvu je iza njegovo rentabiliteto izdelano satje zelo važen faktor. Dober čebelar ne gleda samo na to, da ima zadosti izdelanega satovja, ampak tudi k a.kšno satje ima. Vsaka stvar na svetu se izrabi, tako itudi saitje v teku časa ni več uporabno, in ga je treba obnavljati. Najboljše je, da ne uporabljamo čez šest let starega satovja. Vsak plemenjak mora izdelati vsako leto v maju tri satnice. V oktobru poberemo satje iz medišč in ga shranimo', in isicer za vsak panj šest, oziroma sedem lepo izdelanih isaitnikov. Ko smo odbrali satje, zbrali abrezke, poikrovce in druge satne odpadke, se lotimo tega dela. Za kuhanje voska imamo več načinov. Najboljši izmed vseh je spodaj opisani. Večina topilnikov je neporabna, ne samo, 'da ostane v tropinah še. veliko voska, temveč tudi barva na ta" način dobljenega voska nikdar ni lepo rumena. Čebelar, ki ima manjše množine voščin, skuha najbolje vosek v navadnem loncu. Glej sliko! Pri kuhanju voska, potrebujemo: snažen k o tel, navadno' leseno, a dobro iz- 313101010002020101050202010107000100010202080209010201010202239001020009000200020201235301000002019001010101015302000090482302000148902323890202010123534823025301025302235302235348 00020102020201010000010201010001010102010202010102020101000100020201002601011389020201080106000002010001000202000006090502071001000101000000020100000001010048020900010102020100000100000201 2301080902485323232302904801230248010501010002530100535301235302002348010101000002010100020106012353015348012390000053020102000100021101022302232302005301000001890232530109020223530002010001230090010002010131010100020201005301010048015353010100010100902300 E5555555555555555555O5555555555555555555555555O555 delano sadno is t i s k a 1 in i c o (prešo) z dobro vreč o iz konopnine, ki jo pred uporabo namočimo v v r o č i v o d i, namočeno č e b ir i c o ali kadioo, opremljeno pri dnu s pipo, dob.ro namočen škaf in dežni c o. Najbolje je, ako se stiskalnica nahaja poleg kotla. Pred uporabo jo od vi jemo in obesimo na pripravljena žeblja namočeno konopneno vrečo. Dobro je, če imamo še eno večjo iz 'domačega platna narejeno vrečo, v katero denemo potem koinopneno', to pa radi tega, da pri stiskanju ine brizga voda ¡na vse strani. K u h a n j e v o š c i n. Po izvršenih pripravah se lotimo dela. V kotel nalijemo nekako do polovice dežnice. Ko voda /zavre, vsujemo vanjo zdrobljene voščine (neikepe), katere pustimo toliko časa vre-ti (približno 15 minut), da se popolnoma razikuhajo. Med vrenjem voščine večkrat dobro premešamo in pazimo, da ne vzki-pe. Če vro premočno, hitro mešamo in do li jemo nekoliko imrzle vode. Ko so voščine dobro prekuhane, začnemo prešati. P r e š a m j e brozg e. S korcem vlivamo brozgo v stiskalnici se nahajajoče vrečo toliko časa, da je vreča v toliko polna, da jo lahko še p od vi j e m o. Na to začnemo privijati, vendar ne prehitro, ker lahko raztrgamo vrečo, pa tudi ne prepočasi, da se vosek ne strdi. Ko ismo priviti dO koinca, malo počaikaimo, da se vosek odteče, odnosno na vreči potrdi, na kar vijak odvijemo, vzdignemo vrečo ter ostrgamo iz inje vosek. V vreči preostale tropine usujemo v kak .¡zaboj ali pa na snažna tla. Ko je vreča očiščena (treba jo je. obrniti in očistiti), jo obesimo v stiskalnico in iznova nalijemo vanjo brozge. Ko smo sprešali prvič, nalijemo v kotel ponovno sveže cležnice in vsujemo, ko voda zavre, vanjo tropine, katere dobro prevrnilo, in jih na to še enkrat iztisnemo. Pri prešanju en sam težko dela, zato si presikrbimo' pomagača. Eden vliva brozgo v vrečo-, drugi mu pri. tem pomaga. Ko je v.reča zadosti polna, sname prvi vrečo z žebljev, jo pritisne s palico ob sti- ska lno desiko in jo podvije ter drži, da ne pa.de v spodaj se nahajajoče kad, dooim drugi polagoma privaja vijak in ga, ko se vosek odteče, zopet odvije, m a kar prvi osinaži. in očisti vrečo-. Ko je vse že v 'drugo spregano, odrinemo stiskalnico v stran, vzamemo dobro namočen škaf, katerega 'namažemo z medom ter .snažen korec ali pa plitvo skodelico, s katero vosek pozajemamo. P o z a j e m a n j e v o s k a. Pri pre -šanju dobljeni vosek se odteka z vrelo vodo vred v spodaj nastavljeno kad. Vosek je lažji od vode in plava na vrhu. Pri prešanju pa iztisnemo tudi smeti (obno-žina in drugo), ki so sicer lažje od vode, Navaden lonec, prirejen za kuhanje voska. a težje od voska ter se zaradi tega naberejo pod voskom. Ko se vosek po končanem prešanju začne trditi, odkrušimo vrhno skorjo, katera ni popolnoma čista, ter s korcem ali skodelico pozajemamo vosek in sicer. tako, da teče v čisto tamikem curku v postrani nagnjen korec. Polno skodelico voska vlijemo v za, to namenjen, dobro namočen in z medom namazan škaf. P o z a j e m a j m o pa v o -s ,e k is a m o t o 1 i k o č a s a, d o k 1 e r j e č i s t. Ko pritečejo z voskom prve smeti v korec, s pozajemanjem prenehamo. Na to odpremo pipo, ki se nahaja na dnu kadice in iztočimo iz nje precej vo- de. Pri tem delu pazimo, da ob eneni ne iztočimo tudi voslka. Iztočene vode ne za-vrzimov ampak jo porabimo za živino, ki jo zelo rada pije, ker je mehika in sladka. Če ne utegnemo čakati, da bi se vosek v kadici sitrdil, vzemimo škaf mrzle vode m jo vlijmo v ¡kad. P r e t a p 1 j a n j e voska. Vosek pretapljamo v majhnem kotličku ali loncu, v ¡katerega nalijemo nekoliko dežnice in ga postavimo ik ognju. Iz ikadioe poberemo ves tudi nečist vosek in ga vržemo v lonec, ter počakamo, da zavre. Potem postavimo lonec od ognja. Na površini voska se naberejo temine pene, katere s ku-halnico ali leseno žlico na lahno odplavimo na rob posode, da se vsedejo na dno. Ko je vosek na površju popolnoma čisy, počakamo, da se izačne trditi, na kar n a -lahno vzdignemo lonec, ga počasi nagnemo in odlivamo 'vosek v tankem curku v škaf, v katerega smo poprej vlivali pozajeti vosek. VI i vajino počasi i;i sicer toliko časa, da zapazimo prve smeti. S tem je delo končano. V loncu preostala mešanico lahko še enkrat pretopimo v manjši posodi ali pa jo shranimo za kuhanje voska v prihodnjem letu. Splošna n a v o d i 1 a. Za .kuhanje voščin in pretapljanje voska uporabljaj vedno samo dežnieo. Trda voda ima v sebi železo, ki daje barvo, zaradi katere vosek potemni ali porjavi, dočim je d ožili ca mehka in brez raztopin. Pri pozajemanju kakor tudi pri pre-tapljanju voska počakaj, da se vosek začne trditi, ker drugače razpoka. Ko kuhaš voščine in pretapljaš vosek, ne pusti predolgo vreti, kajti vosek postane v tem slučaju krhek in ¡se ¡ti vsled tega kolači razsipajo (drobe). Posodo, v katero vlivaš vosek, hrani na toplem prostoru, da se vosek počasi ohlaja in trdi, ker drugače kolači radi počijo. Če imaš zelo staro, črno satje, ga namoči, ko si ga dal v ¡navadno vrečo, dva do tri dni pred kuhanjem v dežnici, da izgubi črno barvo, sicer ne boš dobil iz njega lepo rumenega voska. Hiibam ^ M. H u me k. Kakor električna iskra, tako je švignila po vsem čebelarskem svetu beseda »hubam«. Danes ga menda ni čebelarskega lista ¡na vsem svetu, ¡ki bi ne pisal o tej »čudotvomi« rastlini in ne razmotrival vprašanja, ¡kako in v kolikem obsegu bi se dala gojiti v tej ali oni pokrajini. Da je tudi ta novost iz Amerike, ni težko uganiti. Saj vemo kako Američani to reč znajo. Pa kako hitro se je novica o< čudoviti medunosnosti te rastline raznesla križem sveta! Leta 1916. je Hughes, profesor na kmetijskem preizkuševališču v državi Jowa. v Severni Ameriki prvi opozoril na njo. Prvo ¡seme je prišlo v promet šele 1920. leta. Daines je trgovina s tem semenom silno razpredena, ker ¡se delajo poizkusi s hubam-ideteljo po vsemi svetu in v Ameriki so posejani z njo tisoči hek- - detelja. — Ljubljana. tarov. Kaj čuda torej, da se tudi v tej trgovini dogajajo razne nečednosti in sleparije. Ameriški čebelarji so taiko prevzeti od prvotnih uspehov, da ne manjka tudi med najuglednejšimi velečebelarji mož, ki brez dvoma pretiravajo te uspehe. Root n. pr. pravi: »Uverjen sem, da bo sarna ta rastlina več pripomogla k temu, da se bo po izemlji cedil med in mleko, nego vse ostalle rastline celega sveta.« Kaj pa je »hubam«! Pravzaprav nič novega! Že iz napisa je razvidno, da se gre tu za neke vrste deteljo, ¡katere naj-bližnji sorodniki rasto ¡divji tudi po naših ¡krajih. Po pustih grobljah, po suhih bregovih ob vodotokih in po raznih nerodovitnih mestih ¡najdemo neko do metra visoko detelji podobno rastlino z lesnatim, močno razraščenim steblom in mnogimi razcvet ji, ki nosijo majhne cvete v precej dolgih češuljah, ¿kakor n. par. robi-nija (akacija). To je naša m eden a d e-tel j a (Melilotus). Pri mas se nahajate dve vrsti, ki se na videz ločita med seboj edino po barvi cvetov. Najnavadinejša je rumena medena detelja (Mellilotus officinalis); pa tudi bela (Melilotus albus) ni redka. Po drugih krajih srednje Evrope raste pa še več vrst medene detelje, ki ©o vse med seboj jako »lične n. pr. visoka med. delt. (M. altissimus), zobcaata (M. dentatus), ma-locvetna (M. parviflorus), vitka (M. gra-cilis), ¡brazdata (M. sulcatus) in modra (M. caeruleus). Hubam-detetlja mi nič .drugega nego bela medena detelja, ki se razlikuje od naše divje rastoče bele zvrsti samo v ■tem, da je enoletna, naša je pa dvoletna. Hubam je torej enoletna bela m eden a detelja, ki jo botaniški imenujejo Melilotus albus a n -n u u s. Tudi hubam-detelja zraste na dobrem svetu in v ugodnih razmerah, zlasti ako je sejana dovollj redko, čez meter visoko. Na samem rastoče rastline se pa povspno včasih bliizu do dveh metrov višave. Zato ji pravijo Nemci tudi orjaška medena detelja. Razna poročila omenjajo •med drugim, da je ta. rastlina glede na rast, višino in čas cvetja ter zori te v silno izpremenljiva, kak-or ji baš ugaja podnebje, lega in zemlja. V Ameriki isejejo hubam deteljo v jeseni med -ozimino, kakor pri nas navadm-deteljo, posebno med pšenico, oves, ječmen. Seje se pa lahko itu-d-i spomladi med jaro žito alli tudi sama zase. Iz tega posnamemo, da hubam-detelja začne rasti in se razvijati šele po žetvi iin da torej cvete precej ponzo na jesen. Saj tudi naši ,divje rastoči medeni detelji cvetete šele avgusta in septembra, rumena še pozneje.* / * Z g. Justinom sva dne 22. © k t o b r a našla, mimogrede na Prulah ob Gruberjevem prekopu rumeno medeno deteljo v najlepšem e vetju. Da imajo čebele na cvetoči hubam-detelji izvrstno pašo, o tem ne bomo dvomili. Poročajo n. pr. da je v Ameriki nabralo 90 panjev na 54 hektarih obesegajo-či njivi, ki je bila obsejana s to deteljo, 5000 kg medu. Na en panj je prišlo torej preko 55 kg. Tudi o tem ni nikakega dvoma, da bi ta rastlina pri nas ne uspevala. Raste in cvete v mnogo mrzlejših, pa tudi v neprimerno toplejših krajih. Apnena zemlja, kakor je pri nas iizvečine povsod, bi ji posebno ugajala. Bolj važno za nas pa je vprašanje, ali se bo ta detelja ob enem obnesla tudi ¡kot k r m i 1 m a rastlina za p r i d e 1 o v a n j e na veliko — in vprašanje, če bi bila boljša, nego katera druga -deteljna rastlina, ki je pri mas splošno vpeiljana, ker le edino v tem slučaju bi se dala sejati v tolikem obsegu, da bi imeli korist od nje tudi čebelarji. Žal, da v tem oziru nimamo mnogo nade na kak večji uspeh. Kakor posnemamo iiz uradnih poročil nekaterih drugih držav, nikjer 'niso še na jasnem, ali se bo -m-cigla ta deteljna zvrst vpeljati in razširiti ko,t kmetijska rastlina v toliki mer:, da bi tudi čebelarstvo imelo- od nje kako korist. Celo ameriško poljedelsko ministrstvo poroča v tem -oziru, da za enkrat še ne more izreči ikonečine sodbe o uporabnosti hubam-detelj-e kot kmetijske rastline, ker tozadevni poizkusi še niso zaključeni. Vendar pa so izkušeni ameriški kmetovalci mnenja, da bi bila ta rastlina jaik-o dobra, za ze leno g .n o- j e n j e. Poročilo torej niti z besedico ne omenja kako -se obnaša hubam ¡kot zelena ali suha -krma, ¡kedaj se mora kositi, k-olik je pri-deflek, kako ugaja živini itd. Avstrijsko zvezno ministrstvo za poljedelstvo pa poroča -s-koro doslovino takole: »Poizkusi s hubam-detelj-o, ki jih je izvršil s-em-enarski zavod na Dunaju, še niso zaključeni. Od raznih poizkusov se je doslej ugodno -obnesel samo tisti na vrtni zemlji in z vrtnarsko -obdelavo. Z ostalimi poizkusi so se dosegle zgolj borne -rastline. Toda tudi v silučaju, da bi se ta detelja res začela sejati na veliko, In čebelarji ne imeli od nje nikake koristi, ker bi se morala kositi p r e d cvetom, ako naj se uporablja za krmo,-ker ima pozneje nek hud duh in preveč oleseni. Isto bi bilo v slučaju, da bi sejali hubam za gnojenje, ker bi ga morali podoraiti tudi že p r e d n o bi cvetel.« Češki čebelarski ilist >»Česky Veelaf« piše v 9. letošnji številki o tem predmetu tudi jako nezaupno ter je istotako mnenja, da si od te rastline ne smemo preveč obetati, Iker se najbrže ne bo dala vpeljati • za splošno pridelovanje kot krmilna rastlina. V Jugoslaviji — kolikor mi je znano — so le nekateri posamezniki poizkušali sejati hubam-detelljo na malo, zgolj v po- učne namene, da bi jo spoznali, iker se je v prvi naglici mislilo, da je nekaj povsem novega in neznanega. Tekom minolega poletja se je začel zanimati za njo glavni odbor »Saveza jugoslovanskih čebelarskih društev«, ki je naročil za posamezna društva večjo množino semena iz Amerike. Ko bo seme dospelo, se foo porazdelilo interesentom z navodilom kafko naj izvršijo prve poizkuse. Za jesensko setev bo prišlo gotovo že prepozno«, zato ga bo treba sejati rano spomladi med jari ječmen ali rež. Sejati se mora zelo redko, iker le v tem slučaju se rastline razvijejo popolnoma in povoljno cveto. V Ameriki računajo na 10 arov nekaj čez 1 kg semena. Kilogram stane okoli 5 dolarjev. Cene medu in bodoča čebelarska zadruga. I. Savski. Glede cen medu se opaža v čebelarskih krogih še pravcata zmeda. Z raznimi oglasi v časopisju, delajo čebelarji sami sebi konkurenco. Razni prekupci, medi-čarji itd., ki izkoriščajo našo desorgani zacijo glede prodaje čelbelnih proizvodov (medu in voska), pa si zadovoljivo mane-jo roke. Pa saj ni čuda! Pri tako brezrni-selni konkurenci, ki se kaže v objavljenih oglasih, še bolj pa v osebnih ponudbah, s katerimi se skušajo iznebiti nekateri čebelarji svojih čebelnilh proizvodov, po sramotno nizkih cenah, si taki prekupčevalci prav lahko polnijo isvoje nikdar polne mošnjičke. Cene, za katere ponujajo med nekateri čebelarji, so tako sramotno nizke, da mora biti pravega čebelarja sram, ko sliši o njih. Saj so mu «dokaz, kako malo cenijo čebelarji svoj «ter trud čebelic, kako malo se zavedajo« vrednosti in važnosti medu ikot zdravilo in izborno hrani vo. Nizke cene — včasih celo nižje sladkorja, ki se še daleko ne more primerjati z vrednostjo medu — nam dalje dokazujejo, da se mnogo čebelarjev prav nič ne zaveda, kako dragocen pridelek je «čisti nepokvarjeni čebelni ¡med. Slepe cene, za «katere ponujajo taki nezavedneži svoje čebelne proizvode, iso brezprimerna, da naravnost umazana konkurenca, napram čebelarjem, ki vedo ceniti vrednost medu in «zna j o preceniti stroške in truda-polno delo, (ki j«e zvezano z racijonelnim negovanjem čebele. Za naravnost slepo ceno« (8 do 9 Din) ¡so letos nekateri čebelarji prodajali svoje kranjiče znanemu ljubljanskemu medi-čarju, ki se je zbog «te nizke cene sigurno moral vsakemu takemu prodajalcu smejati v pest. Pojdite sedaj k prekupcu kupit med ali pa vosek, pa boste slišali oene, po katerih bi imel prodajati vsak čebelar proizvode svojih ljubljenk! Tako pa «spravijo ves «dobiček v žep n e - č e b e 1 a r j i. Tej nezavednosti in umazani kon-korenci v naših vrstah moramo napraviti konec. Naši so čebelni proizvodi, imi negujemo čebele in mi imamo «stroške in trud z njimi, mi imamo tedaj edino pravo na morebitni dobiček, ki nam «ga. more donašati čebelarstvo. Zato moramo mi določevati cene čebelnim proizvodom in ne prekupci. V očigled tem našim hibam je že skrajni čas, da se pravi čebelarji tudi predvsem glede prodaje čebelnih pro izvodov postavijo' na lastne noge, da bodo sami oddajali te proizvode neposredno konsumentoan in ne potom raznih pro-kupeev, 'medičarjev itd., ki so doslej bogateli na njihov račun. Kakovost letošnjega medu je izborila, zato tudi cena 30—35 Din, ki jo zahtevajo zanj pravi čebelarji pri nadrobni prodaji, ni pretirana, pač pa celo zelo nizka v primeri s cenami raznih drugih manj vrednih živil. To ceno bomo pri konsu-mentih, ki vedo ceniti vrednost pravega točenega medu, prav lahko dosegli, le vzbuditi se moramo nekoliko iz našega spanja ter napraviti v dnevnem časopisju še bolj pa v raznih gospodarskih in trgovskih revijah zadostno argumentirano in vsestransko podprto reklamo in vzbuditi z a n i m a nje na ¡š e g a občinstva za z a v ž i v a n j e m e d u kot z d ra • vilo in živilo, kajti ravno temeljita in smotrena reklama z navedbo virov kjer je dobiti zares pristen med, bo dala razmaha našemu čebelarstvu. In ravno reklame nam je do sedaj popolnoma ne-dostajalo. Tem bolj je tedaj pozdravljati tozadeven skelp na zadnjem občnem zboru! Želeti je le, da ne ostane le na papirju, marveč da glavni odbor čimprej e vse potrebno ukrene, da se siklep tudi jame izvrševati. Glavni odbor kot najvišja čebelarska instanca v .Slovenji je v to predvsem poklican in naravnost dolžan napram včlanjenim čebelarjem. Da preneha umazana, naravnost ogabna konkurenca na polju čebelnih proizvodov, je pa še bolj pozdravljati na ■ daljni sklep zadnjega občnega zbora, da se osnuje čebelarska zadruga. Potom zadruge pod spretnim vodstvom izkušenih, nesebičnih čebelarjev, se bomo' šele docela osamosvojili. Saj bo naloga zadruge predvsem vnovčevanje čebelnih proizvo-doiv na domače konsumente in potom eksperta. Želeti je le, da se ta zadruga skoro oživotvori. V pripravljeni odbor izvoljene čebelarje naj osrednji odbor, ako se to doslej še ni zgodilo1, nemudoma skliče k posvetovanju. Le potom smotre nega zadružnega delovanja na čebelarskem polju nam bo- mogoče, da se oprostimo spon, katere smo si s (sodelovanjem raznih pre-kupcev nadeli sami. Vsi .proizvodi našo čebele naj se v bodoče zbirajo pri snujoči se zadrugi, nje naloga pa bodi vnovčevanje in reguliranje cen čebelinim proizvodom. Kako se bode ta cilj dosegel, bodi skrb upravnega odbora, ki si ga bomo izvolili čebelarji iz svojih vrst. Z ustanovitvijo zadruge bodo — tako se je vsaj nadejati — ispodnešena tla naši medsebojni ne ravno čedni konkurenci, pa tudi gospodje imedičarji in drugi prekupci se bodo morali obrisati za mastni dobiček, ki ga sedaj žanjejo od mnogih naših še neukih čebelarjev, ki jim dovažajo cele vozove ikranjičev za slepo ceno v trganje. Ker je — hvala Bogu — med našimi čebelarji opažati vsestransko stremljenje za napredkom v čebelarskem gospodarstvu, katero more pri sedanjih težkih življenjskih prilikah marsikomu nuditi precejšen vir dohodkov, je upati, da se bo velika večina naših naprednih čebelarjev z veseljem včlanila pri bodoči zadruigi, zlasti še, ker je pričakovati, da bomo potom zadruge čebelne proizvode laže in za višjo ceno vnovčevali nego doslej, ko je bil marsikdo zbog svojih gmotnih razmer večkrat iskoro prisiljen prodati proizvode svojih ljubljenk za naravnost smešno ceno. * Op., ured. Giosp. dopisnik nam pošteno bere levite. Pa iima tudi vsaj teoretično ¡popolnoma prav. V praksi je pa stvar malo drugačna. Prvič je mnogo čebelarjev, ki niso organizirani. Ti se prav indč ne menijo za naš glas, ker ga ne slišijo. Drugič je pa tudi med organiziranimi čebelarji mnogo takih, ki n e morejo čakati, kakor g. Savski misli! Rešitev je samo v z a d r u g i in v obširni reklami. Hud čebelni sovražnik. P. R i e d 1 — Podkraj pri Pliiberkiu. Mnogo čebelnih sovražnikov eo že zapisali maši čebelarji v črne bukve. Med njimi so gotovo orni večji, ki uničijo več čebel in naša dolžnost je, posvetiti baš takim večjo pozornost in jim napovedati neizprosen boj. Od prve tretjine maja meseca do nekako Brede septembra obletava naše sadne vrtove siva ptica, po trebuhu umazano bela s temnim na koncu malo zakrivljenim kljunom v velikosti ščinkovca. Po njenem zateglem kriku siiiii-ček in po tem, da pride in gre z velikim sirakoperjam, sodim, da je to srako-per manjšo vrate.* Opazujte enkrat tega nikdar sitega požeruha pri njegovem poslu! Hrani se skoro izključeno od samih čebel, najrajše se v,sede na kakšen drog ali suho vejo blizu čebelnjaka, od tam se poganja za čebelami, jih lovi in hrusta v zraku. Zlasti dobro imu je tedaj, ko sadno drevje cvete. Takrat pleše po cvetih in neovirano vrši svoj roparski posel. Za drug mrčes se ne briga razen tedaj, ako ni čebel. Gnezdi najraje na sadnem drevesu, tik pri deblu ali na kakšni močni veji in v rogovih, včasih pa tudi v kak- šnem poslopju in sicer na zidovih pri strehi in na tramovih. Mladičev ima 4—6, jajca pa umazano belo in rujavd kasta.. Opazoval sem ga posebno zjutraj večkrat, ko je požrl v bori četrt uri nad 20 čebel. V želodcu mladičev sem našel samo kosce čebel. Ker se je ta ptič posebno v zadnjih letih močno .namnožil, je dolžnost vsakega čebelarja, da mu napove spomladi, ko se prikaže, neizprosen boj. Uniči naj se mu gnezdo povsod, kjer se zapazi. Ker pa dzmetava tudi ta ptič našim pevcem (sinici i. dr.) mladiče, naj mu tudi sadjarji pokažejo pest. * Pri .nas ¡gnezdijo štirje srakoperji: veliki s r a k o p e r (Laniius excubitor), diroz-gove velikosti, po hrbtu siv, po temenu, grlu in trebuhu bel; sivi srak oper (L. miner) je prvemu podoben, pa je manjšj in ima črno teme; rdeče g lavi srak oper (L. seinator) je zgoraj črn z rdečerjavim tilnikom, spodaj bel; rjavi srako per (L. callurio) je rjav, glava siva, prsa rdečkasta; preko oči nima črnih pramen. Po mojem mnenju vaim dela škodo sivi srak oper, ki je pri nas zelo razširjen. To in J CD rH 10 H* tH CD | 1 § eo co th Hi CO 00 00 TH qiusel CO m T-l 00 r-i t-H 00 0 ▼H CO 1H 00 co TH 03 s 1 1 5 00 CD 10 T—1 0 — ih eo 0 03 CO co TH CO tH eo | 1 2 30 00 th 03 IG C- HjuoB|qo 00 t)H t- l> t- O O co 00 th H* 10 10 j 1 ® T—t co co 00 tH '3 n uioSaus s I I 1 1 1 1 1 1 1 1 | l 1 1 1 1 1 rt l.l 1 1 1 q;nA9zap 00 OS 0 O IO 00 0 CO i> 0 i-H I> 00 co ^ 1 1 ® 00 03 03 00 03 co co co eo 00 CM 00 eo 1 CM CM 10 co 1C5 CO 0 co CO eo r- eo Tt< CM ® 1 co 1 1 S3 03 CO CO eo 00 co H CM — CM CO eo s j« « t~ srednja mesečna 00 10 T-l + CO CO -rfl ¿5 co co co m T* th t-t + 4- + + + + 1 eo + 00 co + eo ¿3 h + i>. r-t + ira TH + l> - 1 + ao co 10 . 0 t- i l> Ti I th th th eo th +++++++ N « e ■ '5* a « '3 0 0 10 + CD N IO + + + CO + IO IO 03 CD lO CO CO + + + + + + + co CO + + 1 CO >0 T-l -ti 10 CD 1 + + + + + + hi 4- u. O H 'S? d a V co + m co + 10 co co — eo eo eo eo co + + + + + eo + co eo + co CM + 10 r- t> 03 co co co co , + + + + ' 00 ^ co >n 0 eo co t—i CM CM O) CM co eo 1 + + + + + + + >0 S 0 © a TJ co co co co 00 CO t-H 1 H* t-h co t-H 1 CO co N 1 | co 1 co 0 th 1 1 1 V n S 'C OH S> 0 co 0 co 0 03 0 CD § 0 co o t-h 1 o eo 0 t-H 1 O 03 0 rr t- 1 co 1 S 1 0 tf> 0 10 1 1 1 3 <0 U3 o!o 0 <5 co 0 05 CD 0 co IO ro CM 0 CM t-h co 03 Hi 1 0 CM CM li3 CO co C3 th 0 10 CM 1 10 03 £ 1 0 1 s 1 0 t> co 10 co C— 12 | CO 1 1 m >3 •¿3 1 1 1 1 1 1 0 CO CM 1 1 1 1 O CO 1 1 1 1 1 1 1 m 1 S 1 CS C > co 0 r- O 05 U3 O IO ia O CO 00 co O LO 1 O eo 0 03 lO O 10 TH 0 10 10 . co 1 0 1 £ 1 0 co >0 t—< 3 1 1 s 3 CUD N co 5=5 s 0 O OS CM m 0 CM 10 0 t-l 0 co th 10 l> O CO O 03 1 00 00 lO CO 1C3 00 0 t- co CM I 1 0 | m 1 0 CM th 0 0 co 10 . £ 1 1 —1 C cS C •pa S 0 co O r- co O 03 CO o 0 0 t-H CO 0 I> O CO 0 co 0 TC 0 00 0 CM CO >0 10 th 03 . 10 1 <= 1 05 1 0 00 th 0 Hi -i 1 1 1 C. > 00 •M '5 >0 © 1 1 1 1 1 1 1 i " 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 s 0 •a CvJ $ S 1 1 1 l 0 co 1 0 co 1 0 CM 0 TH 1 0 co 1 1 1 1 1 1 1 0 TH 1 1 1 u & t-? 0 co 0 co 0 1> th m co 0 00 t-h 0 eo 0 3® co 1 o t-l co 1 0 01 ta 0 00 co 2 I 0 1 ~ 1 0 CO o th 1 1 1 a C' © T: tO S '3 <0 © T3 C ■O a o S a m I g s .a § S <° a a g, g § 5 o J o. N >N <1 < a a CD CD co t-H 3 M ca D B O H—> B- O o> (h -O a O h Q 0 a u Sh a> O bi) 3 > u HH C/J m «J < ? § Ž -o 03 C 3 T) — bfi .2, = >N >CS3 >N >CSJ 5 ® '. '■ '. '. § 53 C 33 > o ^ co SH O s 00 a> <3i (M tO O S2- cd C cd "—s s 3 X! 3 8 B w ca «H o< >0 > ch P- 60 O o 3 O Q 'C & 03 .s tc h OS m •— as -M O _3 O co rt< 3 ^ a> M 83 co 00 N—* 3 >0 a ® m . o fcJD ¿A N > as 1-3 a> —✓ as '5 -C t. > *H O, cs a • H C ^ !h 0 o o HH co O > o S5 o T3 C O DS a o 1-1 3 u O -O "C as S a tn hh 4) Oh > 00 a a a a a B a h o &H 2S 92 ^ ® £ C 3 bc js 0 it > > co H— H— -B O (X ir C P o -a B cd co c- s- co O 03 B C > o i-H > « > ¡B O K d£ 3 CO "rji 03 J (M lO (M v—' 3 O ca >SJ © > •o i> OS SO a a 03 ,B 0 3 1 Q i 'S/ 03 > O a/ a> >N o O u •- eo o. - oa a ' « o N D O -a g Cd «3 h, M sh > a, .-3 CO J o Gh Vs-sff i® podružnic. Čebelarska podružnica Iza Celje in okolico priredi isvoj redni -občni zbor v nedeljo dne 11. novembra ob 2. uri popoldne v gostilni gospoda Fran Sodina (prej Štefan Koželj) na Bukovžlaku pri Te-harjih z običajnim dnevnim redom. Pri slučajnostih bode govoril g. Kosi o če-belni gnilobi in nje opasnosti iza celjsko okolico. K obilni udeležbi vabi odbor. Čebelarska podružnica v Rog. Slatini je priredila dne 30. sept. 1923 v prostorih hotela »Pošta« veselico »Vinsko trgatev«. Prostori so bili z vsakovrstnim zelenjem čedno okrašeni in tudi grozdja ni primanjkovalo. Vlogo župana pri občinskem razsodišču je prevzel Tone Stefanzioza, učitelj in vnet čebelar pri Sv. Florijanu tik Rogatca, a kot votanta pa sta prisostvovala člana Krištof Spaniček in Vinko Ple-mentaš. Blagajnik Jože Kert pa je imel tudi precej posla z blagajno. — V začetku veselice je župan Stefanzioza navzočemu občinstvu v kratkem pojasnil pomen prireditve, nakar so viničarke (pričele vinsko trgatev v vinogradu, za ta namen pripravljenem. Po končani trgatvi se je pridelek na licu mesta stiskal in mošt ponudil občinstvu. Županu Tone Stefanziozu izreka pripravljalni odbor tem potem za izvrstno vršenje vloge in zabavo občinstva najpri-srčnejšo zahvalo. Tudi ostalim članom, zlasti pa iz občine Kostrivnica, najlepša zahvala za prispevanje grozdja k zgoraj navedeni veselici. Čebelarji (podružnice, le zrniraj tako junaško naprej za dobrobit čebelarstva, kajti v slogi je moč. V mesecu decembru 1923 se vrši občno zborovanje podružnice in se člani že sedaj opominjajo, da se zborovanja ne samo ipolnoštevilno udeležijo, temveč da pripeljejo tudi prijatelje čebelarstva s seboj. Pri tem zborovanju se bode tudi sklepalo o prodaji medu članov v prihodnjem letu in je toraj udeležba obvezna. Dan in kraj zborovanja se bode v prihodnjem Čebelarju razglasil in se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Toraj si naj vsak član dotični dan natanko zabeleži, da ne bode zopet nepotrebnega nesporazumi j en j a. Predsednik. Čebelarska podružnica Prvenci p. Mo-škanjci naznanja žalostno vest, da je dne 16. septembra t. 1. zaspal v Gospodu njen več- letni član in odbornik Jurij Subec iz For-miua. Ker mu je v njegovih mladih letih umrl oče, — ki je bil svoječasno imeniten čebelar, takorekoč pijonir na polju naprednega čebelarstva v ptujskem okraju — je sam moral nadalje cebelariti in obenem tudi voditi čebelarsko opazovalnico. Bil je vzor čebelarja, blag, nesebičen, tihega značaja in bogatih izkušenj. Rad je pomagal svojemu bližnjemu z nasvetom ali pa tudi dejanski. V svetovni vojni si je nakopal neozdravljivo prsno bolezen in je zadnji čas — dasi ravno že močno bolan — bil še večkrat vesel s svojimi tovariši čebelarji, ki so ga hodili obiskovat. Bolečine je vdano prenašal do konca, ko ga je Bog poklical v boljše življenje. Njegovim sorodnikom iskreno sožaije in slava njegovemu spominu. Iz Poljanske doline. Čebelarska (podružnica za Poljansko dolino je priredila v nedeljo 23. sept. pri čebelnjaku g. Slavko Grošelj-a v Dob ju predavanje, katerega se je udeležilo razmeroma leipo število čebelarjev. Gosp. potovalni učitelj J. Okorn iz Ljubljane je natančno pojasnjeval in tudi praktično pokazal, kako se imajo pravilno izvršiti najvažnejša čebelarska jesenska opravila. Za njegova temeljita izvjaamja se mu v imenu podružnice ponovno najiskre-neje zahvaljujemo. — Takoj naslednji dan, 24. sept. je zadela našo čeb. podružnico težka izguba. Zatisnil je za vedno svoje trudne oči starosta poljanskih čebelarjev Ignacij Vehar. Dosegel je visoko starost 80 let. Čebelaril je z malimi presledki nad 60 let. V prejšnjih letih je pridno kupoval pleme-njake in roje po vsej naši dolini ter jih prodajal čebelarskim trgovcem na Gorenjsko, zadnja leta. pa je oskrboval in negoval z vso ljubeznijo čebele v dveh velikih čebelnjakih v strmem bregu »Pod skalo«. Vsi mlajši čebelarji iz bližnje okolice smo ibili njegovi učenci in kdo ni občudoval njegove neverjetne živahnosti, spretnosti in ročnosti pni vseh čebelarskih opravilih, ki jo je ohranil do zadnjega, dokler ga težka bolezen ni priklenila na posteljo. Še je pričel letos z vzimovanjem čebel, a ni mu bilo več usojeno dokončati tega posla. Dasi ravno se pokojni Nace ni popolnoma, strinjal z najnovejšim modernim načinom čebelarstva, vendar je bil umen in dober čebelar ter do konca zvest član podružnice. Počivaj v miru, dragi prijatelj in tovariš! — Letošnja čebelarska leitina je bila slaba in zlasti čebelarji, ki imajo le kranjioe nikakor niso prišli na svoj računi; varale so »lasti nade, ki so jih sitavili na jesen. Mnogo manj pritožb pa čujemo od onih čebelarjev, ki čebe- larijo v A.-Ž. panjovih in zato ,ni čuda, da se tudi v naši dolini množe vedno bolj vrste pristašev modernega čebelarstva. F. G. gggg Drobiž. jggjjjfg V pojasnilo. V 9. štev. dunajskega »Bie- klamo. Če prebere mesečna navodila zad-nen-Vatra« je priobčil g. Kovaeič o čebe- njih 10 letnikov »Sloven. Čebelarja« in hoče larstvu v Sloveniji poročilo, ki je v svojih biti pravičen in objektiven, mora priznati, trditvah netočno in krivično, deloma pa tu- da ni res kar trdi v dopisu, češ »da je slo-di tendeneijoz.no. Naj nam torej g. Kova- venski čebelarski list in »mesečna dela v čič ne zameri, ako njegova izvajanja neko- čebelnjaku« umerjena samo za A.-Ž. liko popravimo. panj.« Res pa je, da društvo brez vsake re- V začetku svojega dopisa pravi, da je klame podpira in popolnoma opravičeno Čebelar, društvo za Slovenijo minulo lero pospešuje širjenje tega panja, ker se je sko-praznovalo svojo desetletnico. Smatramo, ro povsod dobro obnesel in dela sam zase da je to tiskovna napaka, ker si ne moremo dovolj reklame. Kako je vendar to, da bi misliti, da bi g. Kovačič kot slovenski če- Slovenci ne smeli imeti enotnega panja belar ne vedel, da deluje naše čebelarsko in da bi društvo ne smelo podpirati tega društvo že 26. leto in da je tedaj slavilo lan- stremljenja, ki je za uspešno čebelarjenje sko leto svojo petin dvajsetletnico, tako važno in priznano po vsem svetu! Tu-Bolj čudno pa je, odkod ima g. poročevalec di to ne drži, da bi se najrahlejša kritika o svoje informacije, da se povspne do neosno- panju zavračala s »hudimi besedami«, ker vane trditve, češ, da v Sloveniji »o kakem tudi vsi zagovorniki A.-Ž. spanja priznava-pospeševamju čebelarstva od strani države jo, da ima svoje hibe, kakor vsako člo-s podporami ali prirejanjem poučnih teča - veško delo. Vse, kar se je pa pisalo o do-jev ne more biti točasno govora«. Niasprot- nosu v A.-Ž., je gola istina, ker so dotični no je pa res! Že iz letošnjega poročila o ob- poročevalci popolnoma verodostojni. Zato čnem zobru vsakdo lahko posname, da se- ni na mestu, ko očita g. poročevalec dopis-danja državna uprava za čebelarstvo soraz- nikom »čebelarsko latinščino«. Ako smo pi-merno vendarle precej žrtvuje. Saj vzdržu- sali, da je dosegel ta ali oni čebelar tu ali je dva potovalna učitelja za čebelarstvo, ki tam v izrednem slučaju 40 ali celo 80 kg sta samo v tekočem letu priredila 21 čebe- letnega donosa, smo vedno povdarjali, da lanskih tečajev in 43 predavanj. Vrhu tega je to dosegel le kak p o s a m e z n i panj, ne daje država društvu sicer skromno, ali ven- pa da bi bil to povprečni letni donos. Tudi dar redno letno podporo. Še posebej je pa mi namreč dobro vemo, da panj ne izloča dala za prireditev razstave 25000 Din. Tudi medu, ampak rastlinje ob ugodnem vre-sicer moramo priznati, da se poljedelsko menu. ministrstvo živo zanima za čebelarstvo, ker A.-Ž. panj tudi na dunajski čebelarski hoče ustanoviti baš v Sloveniji čebelarsko šoli odbro poznajo in vedo, da se da plodi- šolo in je v to svrho izplačalo že 35000 Din. šče z ločilno desko prav lahko zožiti, če Poročevalec tudi nič ne ve, da se je po pr- treba. Istotako se pri tej uredbi lahko upo- votni inicijativi slovenskih čebelarjev os- rablja navpična matična rešetka, n ovala zveza jugoslovanskih če- V svojem poročilu , pravi g. poroče- belarskih društev (Savez jugosla- valeč dalje, da se morajo roji vsajati na ce- venskih pčelarskih društava), ki je priredil le satnice, ker sicer je mnogo trotovine. že dva kongresa (minulo leto v Ljubljani, Ali je v drugih panjih, ki imajo tako ali pa letos pa v Sarajevu) in ki obeta, ko se raz- še večjo mero, drugače? Tudi prevešanje se vije, da postane trden temelj jugoslovan- ne izvršuje vedno tako kakor se trdi v po- skih čebelarsikh organizacij. ročilu. Zlasti bi bilo povdarjati, da prazno Kar se tiče opazk glede »prekomerne« plodišče izpolni s satnicami samo začetnik, reklame, ki jo baje dela naše društvo za dokler nima izdelanega satja; pozneje, ko A.-Ž. panj že nad deset let, bi g. Kovačiča je obrat v tiru, se ,pa dela izvečine s sat- samo prosili, da bi nam povedal kje in na jem. Satnic potrebujemo le toliko, kolikor kakšen način dela društvo tako strašno re- se vsako leto izloči slabega satja. Končno bi bilo bolje, ko bi bili zamolčali opazko, češ, da je prebivalstvo preveč udano alkoholizmu in da se zaradi tega ne more razviti potreba po plemenitih užitkih — torej po uživanju medu. Kaj bi pljuvali sami v svojo skledo! Saj imamo dovolj sovražnikov, ki nas pred svetom črnijo — največkrat celo po krivici. M. H. Umrl je v Pungertu pri Škof ji Loki v visoki starosti slikar I. Benedik p. d. Me-jovčk. Pokojnik je bil v čebelarskih krogih dobro znan po svojih izvirnih slikah, katerih je tekom let gorenjskim čebelarjem veliko naslikal. Svetila mu večna luč! Slike na panje! Naši starinski čebelnjaki so bili po svoji zunanjosti zelo lični in vabljivi. Končnice so se odlikovale po j,ako originalnih, največkrat hudomušnih slikah, ki so jih naslikali kmetiški slikarji-samouki. Z opustitvijo so naši kmetiški domovi precej izgubili na svojem narodnem značaju. Da se pa to zopet uvede in naši moderni čebelnjaki z A .-Ž. panji zopet poživijo, je sklenila Belokranjska podružnica »Probude« pričeti z izdelovanjem slik za A.-Z. panje. Prva reklamna serija bo iz 4 sličic. Večje naročilo bi znižalo stroške. Slike bodo na impregnirani lepenki — proti mokroti in solčni žegi popolnoma odporne. Nadaljne serije bodo naslikane po nošah iz raznih krajev naše domovine in pa po smešnih prizorih, posnetih po starinskih končnicah. Opozarjamo na to zlasti mizarje in podjetja, ki razstavljajo kompletne čebelnjake. Prvo serijo bomo razstavili na več krajih, ko bode gotova. Sprejemamo pa tudi naročila za. slikanje končnic po naročilu že sedaj. »Probuda« — Črnomelj. Moderna uporaba medu. O koristi in uporabi medu se je že mnogo pisalo. Vendar bo pa marsikoga zanimalo nekaj prav novega, originalnega, modernega o uporabi medu. Pred leti je prišel v neko slaščičarno v Trstu čedno oblečen mož s cilindrom na glavi. V izložbi je videl, da se v tej trgovini prodaja prav lep med v steklenicah po 5 kg. Eno tako steklenico medu hoče kupiti. Trgovec mu brž razpostavi več steklenic raznobarvnega medu. Tujec pa pravi, da ne kupi medu v steklenici, ampak naj mu 5 kg nailije v cilinder, ker gre za neko stavo. Trgovec nič hudega sluteč, mu ustreže in natehta v cilinder 5 kg medu, ki ga je tujec zbral. Tujec mu da velik bankovec. Ko gre trgovec k blagajni, da bi zmenjal bankovec in vrnil, kar je bilo odveč, porabi tujec ta trenutek ter povezne cilinder z medom trgovcu na glavo, odpre hitro predal, pograbi denarja kolikor more in zbeži. Trgovec se je moral dolgo časa ukvarjati, predno je spravil cilinder z glave. Opeharjen je bil za med, oropan precej denarja, tatu pa ni več videl. Izboljšanje čebelne paše. Kolikor bolj racijonelno in kolikor več se zemlje obdeluje, toliko bolj se krči paša za čebele. Dokler je bilo dosti zemlje neobdelane, je bila tudi paša boljša. Treba je toraj čebelarjem skrbeti, da se ta izguba poravna. Priporočamo jim toraj, da sade ob vodah in gozdnih obronkih vrbe in akacije ali ro binije. Vrba daje spomladi prva med in dosti cvetnega prahu, kar je za razvitek čebelne družine najbolj potrebno. Robinija pa daje mnogo izvrstnega medu. Zadovoljna je z vsako zemljo in njene korenine vežejo po bregovih, da se ne vdira in ruši. Cim bolj pusta je zemlja, tem raj še cvetlice na njej mede. Za meje naj sade divjo rožo in razna trnjeva grmičevja, katera močno cveto, na polju pa inkarnatko (ru-dečo deteljo), facelijo, esparzeto. Temnega ali rujavega medu marsikdo ne kupi rad, ker meni, da ni tako dober kakor svetel ali da je celo ponarejen. Tukaj je treba pouka. Ljudem je treba povedati, da je tak gozdni med, katerega so čebele nabrale na jelki, smreki, lipi, najboljše vrste, ker ima v sebi največ zdravilnih snovi. Pri kupčiji z medom je bolj gledati na kakovost in vsebino medu, kakor na lepo barvo. Tako je n. pr. med z jelke za uživanje izvrsten, ker ima v sebi komaj 16 odstotkov vode, med tem ko ima cvetlični med 18—20 odstotkov vode. Za čebele pa tak med ni tako pripraven in lahko povzroči grižo, ako bi čebele samo na takem medu prezimovali. Ako pa čebelar nima drugega medu, naj pusti tudi tak med v panju, vendar pa naj v jeseni da čebelam 1 ali 2 kg sladkorja, da pride na en liter vode en kilogram sladkorja in pridene naj en gram citronine kisline. S tem bodo čebele shajale do januarja ali februarja. Do tedaj bo že prišel kak iz-letni dan. Sloveči nemški čebelarski strokovnjak profesor dr, Enoch Zander, vodja čebelarskega zavoda v Erlangenu, praznuje letos svojo petdesetletnico. — Jubilant je tudi v naših čebelarskih krogih po svojih spisih dobro znan. Uspehi njegovih znanstvenih raziskovanj in praktičnih izkušenj so močno vplivali na razvoj našega modernega čebelarstva. — Na mnoga leta! Cin sabotaže se je po dobljenih informacijah izvršil nad čebelami, ki so bile pripravljene v pašo v ljubljanski okolici in sicer na ta način, da je neznani zlikovec panjem zamašil žrela, ki so ostala par dni zaprta. Posledice za dotičnega čebelarja niso bile razveseljive. Čebele mrtve, zaradi vročine, ki so jo zaprte čebeile razvile, pa je nanošeni med kot pravcata povodenj preplavil panj. Ko je kmetic, kateremu so bile čebele izročene v varstvo, opozorjen, da imajo panji zamašema žrela, panje odprl, je pričel med teči skozi žrela iiz panjev. Da so čebele iz drugih čebelnjakov z vso silo pritisnile na mrliče, je samo ob sebi umevno. Dasi moramo vsi čebelarji brez izjeme obsojati najostreje taka in podobna dejanja in želeti, da dobi krivec zasluženo kazen, vendar smatramo pri tej priliki za našo dolžnost, da vse naše čebelarje, zlasti pa one, ki so navezani na prevažanje v pašo, opozorimo na vzroke, ki so dali povod vse obsodbe vrednemu dejanju. Po naših informacijah je čin sabotaže zadel nekega vrhniškega čebelarja. Splošno znano je — vsaj večini čebelarjev iz ostalega okoliša okrog Ljubljane -— da ravno vrhniški čebelarji niso .preveč tenkovestni pri prevažanju svojih zelo številnih panjev v razna pasišča. Pri prepeljavanju v pašo se vsaj — tako se glase splošne pritožbe — nekateri vrhniški čebelarji prav malo ali ceilo nič ne ozirajo na temeljna načela, ki smo jih objavili v zadnji številki »Slov. Čebelarja« v članku »Prevažanje v (pašo«. Ta načela, ki bi jih moral vsak prevaževalec upoštevati in se po njih ravnati, se glase: 1. prevažaj v res samo dobra in izdatna pasišča, 2. v pasišča prepeljani panji naj se pridno in pametno porazdele in 3. v pašo prepeljane čebele morajo biti zdrave. Opozarjamo ponovno naše čebelarje-prevaže-valce, da se v bodoče ravnajo po teh načelih. Potem se jim ni bati, da bi jim čebelarji, naseljeni v okolišu pasišč, delali težave in neprilike pri iprevažanju, tem manj pa še, da bi se dogodila taka zločinska dejanja nad čebelami prepeljanimi v pašo, kakor je ravno opisani. Kakor je razvidno iz nadaljnih informacij, vlada tudi v tem slučaju že nekaj let seim med eebelarjii-doma-čini dotičnega pasišča, splošna nejevolja nad prevaževalci ravno zaradi tega, ker pa-eilšče komaj zadostuje domačim čebelarjem. Kljub temu se pa vsako leto prepelje v pasišče veliko število panjev. Bojda so bili prevaževalci letos celo anonimno -pozvani, naj ne vozijo svojih čebel v dotični okoliš, ker nastanejo pri takem ravnanju za obe strani škodljive posledice: panji brez medu in ko se bliža paša h koncu: vsestransko ropanje. Ker tega opozorila menda niso vp oštevali, se je zgodil omenjeni vsega obsojaja vredni čin sabotaže. »Čebelni med, točen, zajamčeno pristen lastni 'izdelek« po K 100 odda v vsaki množini ----« tako se je glasil inserat, ki je bil pred nedavnim časom objavljen v slovenskem dnevnem časopisju. Inserat je vsekakor dovtipen, še bolj pa dvoumen. Hm! Lastni izdelek----v vsaki množini... po K 100. Kdo pravih čebelarjev se ne bi zabav a F! Dasi naši čebelarji slove kot veseli, zabavni, postrežljivii^ vljudni in bog-s i gavedi s kakimi dobrimi lastnostmi obla-godarjeni ljudje, takih zabavnih dovtipov kot je zgoraj navedeni si pa kljub svoji dobrosrčnosti ne dovoljujejo napram občinstvu, ki si želi kupiti pristen čebelni med. Pravi čebelar namreč medu lastnega izdelka sploh ne pozna, pa tudi njegove ljubljenke mu medu ne nosijo toliko, da bi ga mogel oddajati v vsaki množini, in ker ve ceniti vrednost pristnega čebelnega medu kot zdravilno in hranilno sredstvo, mu temu tudi primerno postavi ceno. Kolikor je znano, je sedanja cena pristnemu točenemu medu 130—140 K za kg, ki je v primeri z drugimi živili zelo nizka, mnogo prenizka pa celo v primeri z medom lastnega »izdelka«, ki se za ceno K 100 ponuja občinstvu. X. Y. Raznašanje čebelne kuge. Čebele so podvržene raznim boleznim, najhujša je gniloba, ki napade čebelne ličinke in kmalu vniči ne le en panj, ampak vse, kar jih je v čebelnjaku in se lahiko razširi tudi na sosedne čebelnjake. Tudi odrasle čebele imajo mnogo sovražnikov. Noseima — brez-letnost — v pomladi včasih silno oslabi panjove. Ta bolezen se posebno občuti pri sadjarstvu, ker napade čebele najraje v ¡pomladi v aprilu in maju, ko je drevje v cvetju. Dr. Zander nam podaja v tej zadevi nekatera vsega uvaževanja vredna navodila. Njegove misli so: Proti okuženju čebel bi vtegnil pomagati dober in strog zakon. Pred vsem pa se morajo privaditi čebelarji na popolnoma drugačno čebelarjenje. Čebelne bolezni so postale splošno nevarne še le v novejšem času. Sioer so bile čebele tudi v prejšnjih časih podvržene raznim boleznim, ali te se niso mogle tako širiti, ker je bilo čebelarjenje drugačno in kupčija s čebelami bolj skromna. Dokler se je splošno čebelarilo v slamnatih panjih kjer je bilo satovje trdno in nepremakljivo vzidano — kakor n. pr. pri našili kra-njičih, se kuga ni tako lahko prenesla iz panja v panj. Satovje se je moralo s silo izrezati iz panjev. Potem se je moralo popolnoma zmečkati in iztisniti iz njega med. Nazaidnje se je pretopilo. Satje iz enega panja se je redkokdaj rabilo v drugem. Kužne bolezni so se mogle prenašati le s pitanjem okuženega medu. To se je popolnoma izpreanenilo, ko so čebelarji v sredi minulega stoletja pričeli čebelariti s premakljivim satovjem. Da se dobi med iz satovja, ga ni treba več vničevati. Izdelane sate čebelar lahko leta in leta uporablja, in čebelam prihrani mnogo dela in medu. Točilo med iz siatjia iprav lepo izimeče in satje ostane nepokvarjeno. To še ni nič hudega in nevarnega. Najhujše je to, da čebelarji nepremišljeno uporabljajo satje brez izbire za vse panje, ki imajo enako mero in ne samo v tistih, v katerih je bilo izdelano. Dokler so vsi panji zdravi, seveda ni to nič hudega; ali večkrat se zgodi — tudi brez vednosti čebelarja, — da katera družina zboli in tako s splošno uporabo satja zanesemo bolezen tudi v zdrave panje. Tej nevarnosti se izognemo, ako se navadimo na to, da bomo dajali v vsak panj le tisto satje, ki ga je sam izdelal. Zato naj bi bili satniki zaznamovani, da se ve, v kateri panj spadajo. Moder čebelar bo nadalje skrbel za to, da bo o pravem času satovje obnovil. Dokazano je, da je satje glavni prenašalec in razširjevalec kužnih snovi. Vsako leto je satje bolj vmazano in nevarno. V tretjem letu je satje že tako črno in vmazano, da bi tudi zvedenec težko opazil sledi bolezni na njem. Na mladem satovju pa se hitro pozna vsak madež. Zato naj čebelar skrbi, da bo na vsaki 2 ali 3 leta satovje v plodi šču prenovil. To se najlaže doseže, ako maja meseca najstarejše satje, ki je zaleženo, predene v medišče in na njegovo mesto v plod išče postavi sat-nice. Umen čebelar bo imel zunaj in znotraj čebelnjaka vse v najlepšem redu in skrbel bo za največjo snago. Vse orodje, ki se rabi pri čebelarstvu mora biti čisto in naj se rabi le za to, za kar je namenjeno. V Čebelnjaku imej pripravo, da si moreš vrniti roke predno kaj delaš v panju. Dobro je vodi primešati malo salmijaka. Skrbi, da boš imel vedno mlade, ne čez dve leti stare matice. Zato jih pobiraj pri drujcih in delaj prašilčke! Matice naj bodo iz najbolj- ših plemen j ako v! Varuj satovje pred ve-šami! Zboljšuj čebelno pašo! Zoper čebelin pik nasvetu je nekdo stopiti s slino ali vodo košček sladkorja in s tem namazati pičeno mesto. Baje'bolečina precej odjenja, če tudi oteklina še nekaj časa ostane. Morebiti je kaj na tem. Toda vedeti je treba, da niso vsi ljudje enako občutljivi in zato pik tudi ne učinkuje enako pri vsakomur, ki je pičen. Mnogokrat je zadosti, ako želo izrujemo in kožo s slino namažemo. Stari čebelarji pa so itako že imunizirani in se ne zmenijo za kakih 10 ali 20 pikov. Sicer je pa naša sivka krotka in pohlevna živalica in ne pika rada, ako jo kak nerodnež po nepotrebnem ne razdraži. Ličinka vešč je prav izvrstna vada pri ribjem lovu. Ribam je ta črv največja slaščica. Da dobiš dosti teb črvov, zapri od vešč napadeno 'satovje v kak zabojček in položi vanj kos sotovja na katerem je dosti obnožine. Čebula je prav dobro sredstvo zoper čebelin pik. Bolečina hitro odneha in oteklina kmalu splahne. »Les trésors d'un egoutte de miel«: ali: »Zaklad v eni kapljici medu« tako se glasi napis knjige, katero je spisal g. Alin Caillas. Knjiga je izšla že v več izdajah. V tej knjigi pisatelj zelo hvali med iz alpskih krajev in ga ceni kot najboljšega, ker ima v sebi največ zdravilnih snovi, n. pr. železa in radija. Zakaj pa je tak zaklad v eni kapljici medu! Ne isamo zaradi tega, ker je v nektarju več vrst sladkorja, temveč posebno zaradi raznih soli, katere ima v sebi. Zaradi teh mineralnih snovi pomaga med pri človeških boleznih več, nego kemično pripravljena zdravila. Dobro jo je pogodil. K sodniku nekega orijentskega mesta pride pred kratkim kmetic s tožbo, da mu je bil ukraden panj čebel. »Pridi zopet jutri,« reče sodnik čuvši njegovo pritožbo »in pripelji s sabo vse svoje najbližnje sosede!« Rečeno, storjeno. Naslednjega dne stoji kmetic s svojimi sosedi ob določeni uri zopet pred sodnikom, ki ga prav neprijazno nahruili : »Domišljavi človek, kako si drzneš toliko poštenih va-ščanov pripeljati pred moj obraz? Ali si slep, da ne vidiš, da visi tatu, ki te je okra-del, še cel roj čebel na turbanu.« Komaj izreče sodnik te besede, se že prime eden sosedov za turban. To ga izda kot tatu, ki konečno skesano prizna sodniku svoj čin. Lasnik „Čebelarsko društvo za Slovenijo". Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din več) Baloni, za 1 ali 2 litra s podstavkom Din 16'— ozir.......... Deska za pritrjevanje satnic................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilnik ............................ Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino .............. „ „ s tkanino (navaden)............... Kolesce za vtiranje žice..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... Mreža žična za okenca (pocinkana) a m2................ Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijae za vijake . ....................... Pipe čebelarske.......................... Pitalnik za A.-Ž. panj...................... Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem............ Iste za med, pločevinaste a 18 kg.................. Iste za 55 kg.......................... Istf (leseni sodi) za 50 kg . . ................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom .............. Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. m2........... Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... Sito za čiščenje medu, leseno................. , , Isto pločevinasto dvojno..................... Solnčni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalaice za umetno satje.................... Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačie)...... Ščetica za ometanje čebel..................... Šilo za vrtanje luknjic...................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm, ........ Topilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic.......... Topilniki za voščine....................... Zaboj lesen za roje....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5-—, dvostranski........... b) leseni (Trinkov sestav).................. . Znaki ... ........................... Žica za pritrjevanje satnic, zavitek pr. dkg............. Kovinska garnitura za A.-Ž. panj: a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko................. c) 2 tečaja za vratica a Din 3'—................ d) 4 tečaji za bradi a Din 1*—................. e) mreža za okenca po m2................... f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1-—............. g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —'50.............. h) kvačice iz železne žice, kilogram............... i) 1 kljukica za vratica, večja................. j) kos matične rešetke 33 X 25 ................ 300 24 8 35 38 68 58 60 5 60 120 12 15 3 85 10 30 75 200 45 180 10 8 250 100 25 20 45 150 7 6 1100 12 18 10 3 60 80 80 6 2 5 1 9 5 6 4 60 4 1 28 1 25 u prodaja specerijsko in kolo< nijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, sirovo maslo in konden-zirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah« n