PoStnlna plačana t colovhiL Leto XI., št. 131 Ljubljana, sobota 7« junija 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: LJubljana; Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Anglija In Rusija Velika debata o odnošajih med Anglijo in Rusijo v spodnji zbornici — Henderson zagovarja obnovo diplomatskih odnošajev in jo utemeljuje z gospodarskimi interesi Anglije London, 6. junija AA. Na današnji seji spodnje zbornice se je povodom vprašania Olivera Lockerja Lampsona o odnošajih z Rusijo razvila obširna debata. ... Bivši zunanji minister Gnamberlam je v svojem govoru naglašal. da se je delavska vlada leta 1914. prenaglila, ko je priznala sovjetsko Rusijo in podpisala novo konvencijo. Še bolj se je prenaglila angleška vlada s podpisom druge konvencije, s katero je formalno priznala sovjetsko vlado kot pravno vlado v Rusiji, čeprav ni ta spremenila svojega stališča do Anglije. V nadaljevanju svojega govora je Chatn-berlain naglasil, da si razlaga sovjetska vlada sporazum po svoje in da sovjetska propaganda vkljub obljubi ruske vlade ni prenehala Danes je bolj živahna kot kdaj poprej. Zunanji minister je dovolil, da je prelomila svo.io besedo vlada, s katero je obnovil častne odnošaje in ki je obljubila, da se bo vzdržala sovražne propagande. Sovjetske oblasti so se ponašale z akcijo, o kateri je dejal Henderson, da je ne bo trpel. Prišel je čas, ko bo moral Henderson izjaviti, ali je v stanu držati obljubo, dano zbornici in zahtevati od Rusije, naj preneha s svojo propagando v Angliji, v Indiji in povsod drugod. V svojem odgovoru je Henderson izda sta delavska in liberalna stranka pri splošnih volitvah mnenja, da se mora spremeniti politika zadnje konservativne vlade glede priznanja Rusije. Konservativna stranka je bila proti priznanju. Delavska stranka je bila za to in mnenja, da bi imelo ne-priznanje tako velike države kakor je Rusija velik vpliv na evropski in svetovni mir. Bilo bi nevarno tvegati nepriznan je sovjetske Rusije. Prekinjenje diplomatskih odnošajev s to državo bi nikakor ne spmenilo položaja v vprašanju propagande. Nasprotno bi imelo prekinjenje odnošajev z Rusijo velike gospodarske posledice in bi popolnoma ustavilo dotok trgovskih naročil, ki prihajajo v vedno večjem številu. Nočem prepričati zbornice, da je Rusija ustavila propagando. Pri sedanjem gospodarskem stanju angleška vlada ne more prekiniti diplomatskih odnošajev z Rusijo zaradi njene propagande, dokler ne bo dokazano, da ie ruska vlada to .propagando inspirira-la in financirala. Angleška vlada nosi rdgovornost in mora upoštevati Rusijo in njen pomen za svetovni mir in se v prvj vrsti ozirati na koristi angleške trgovine. Vlada je že pripravila vse potrebno, da bo v pravem času nastopila s primerno akcijo. Končno je Henderson prosil zbornico, naj nadalje zaupa vladi in obljubil, da jo bo informiral o nadaljnjem poteku dogodkov. Posvetovanja o povratku princa Karola Dinastična posvetovanja v Sigmaringenu - Regentski svet pristal na Karlov povratek? Bukarešta, 6. junija g. Kraljica Marija je odpotovala na Bavarsko in se bo vrnila v Bukarešto najbrže šele okoli 15. junija. »Ministrski predsednik Maniu je izjavil danes, da je kraljica odpotovala na Bavarsko, da bi se udeležila pasijonskih iger v Oberammergauu. Princesa Jelena je tudi odpotovala v Nemčijo, kjer namerava ostati nekaj dai na proslavi 60 letnice svoje matere v Prarikfuirtu. V političnih krogih zatrjujejo z gotovostjo, da so vsa ta I*otovanija v zvezi z zadevo bivšega pre- stolonaslednika Karola. DočSm sta kraljica Marija in princesa-mati proti njegovemu povratku, ga regentski svet zagovarja. Zadeva bo baje končnoveliavao razčiščena ob priliki rodbinskega sestanka v Sigma rimigeniu. Zatrjuje se, da se bo tega sestanka udeležil tudi bivši prestolonaslednik Karol. Povratek Karola v domovino je tem verjetnejši, ker so njegovi odrvošaji z gospo Lupescu končraoveljavno urejena. Široka javnost zasleduje z živahnim zanimanjem razvoj te zadeve. Tardieujev program za gospodarsko obnovo Francije Včeraj je bil predložen finančnemu odboru zbornice — Z ojačenjem celokupnega gospodarstva naj se zasigura bodočnost Francije dočnost. Načrt »narodme oborožitve« hoče pospešiti, da bi postal francoski valutni sistem enoten dn da bi mogel državni zaklad pravilno vršiti odgovarjajočo nalogo. Istočasno naj bi načrt olajšal splošno gospodarstvo v državi in otvoril pot za napredek. »Nisem se hotel«, tako je zaključil Tandieu, »spustiti v brezpbrežno politiko posojil, ker nočem vzeti zasebnikom pobude za pompč, na katero lahko običajno računam. Posebnost našega načrta ie v tem, da je premišljeno omejen.« Pariz, 6. junija sJMMsfcrakJ predsednik Tardieu je predložil finančnemu odboru zbornice podroben načrt »narodne oborožitve«, t. j. progiram za obnovo in poživ-Ijenje celokupnega narodnega gospodarstva. kakor ga predlaga Vlada. V svoiem uvodnem govoru je predvsem naglasil, da ta načrt v celokupni akciji vlade ni poseben korak. Načrt je neobhodno potrebni sestavni del celokupnega programa vlade, ki gre za tem, da se uredi preteklost, polži vi sedanjost in ustvarijo temelji za bo- Anglija odpoklicala svojega poslanika pri Vatikanu? London, 6. junija. A A. Na današnji se£ spodnje zbornice je podtajnik za zunanje zadeve D al ton izjavil, da je bil Imenovan dosedanji poslanik pri sveti stoli-cj Chiifon za angleškega poslanika v Čilu in da potuje na svoje mesto v San-tiago. Dalton je dodal, da še ni bil doslej Imenovan novi angleški poslanik pri Vatikanu in da ne more reči kdaj se bo to zgodil ACikor se zatrjuje, Anglija do rešitve spora zaradi Malte ne bo imenovala novega poslanika pri Vatikanu. Zato je smatrati to imenovanje za ne-oficiielen odpoklic angleškega poslanika. kar bi napetost med Anglijo in Vatikanom še bolj poostrilo.) Lloyd George o bodočnosti Anglije London, 6. junija, s. Na državni konferenci tiska je imel Lloyd George govor, v katerem je poudarjal, da so sedaj mladi narodi (dominiond) v državi do zadnjega izenačeni in neodvisni. Če enotnost ne bo izvedena tako kot enakost, bo država končno razpadla. Če narodi ne bodo mogli ob zaželjenem času uresničiti svojih idealov, bi bila to največja zamujena prilika v zgodovini. Pogreb generala Čečka Praga, S. )unija, h- Danes Je bilo truplo pokoja reza generala Stanislava Cečka svečano prepeljano od panteona k spomeniku narodnega osvo-bojeirja. Žalne svečanosti se je udeležil tudi predsednik republike Masaryk. Dva nova kardinala Pariz, 6. junija. AA. Havas poroča iz Rima, da je papež imenoval za kardinala lilskega škofa Lienarta in nadškofa v Rio de Janeiru Leme da Silviran. Emisija Toungovega posojila Parfz. 6. junija AA. V pododboru za emisiio Youngovega posodila ie bil dosežen poooln sporazum. V odboru ie bil dosežen popoln sporazum glede jamstva nemške države in glede razdelitve posameznih trapš na razne države. 84 mil:jonov dolarjev je določenih za francosko tržišče, enaka vsota bo prepuščena ameriškemu tržišču. 50 milijonov dolarjev oa bo oddanih Veliki Britaniji. WashirKtan, 6. junija AA. Državni »rad je forrnatao obvestil bančni sindikat Mor-ganove sfoupine, da se ne bo protml deind emisiji obligacij reparadjsike banke. Angleško-francosko prijateljstvo — garancija svetovnega miru Pariz, 6. Junija AA. Francoski Ust »Temps« komentira zelo simpatično včerajšnjo odikiritje Fochovega spomenika v Londonu. List naglaša, da ima gjovcr šaleškega princa, ki je slavil fraracosko-an-glleštoo prijateljstvo, globoke korenine v srcih obeh narodov in odgovarja popolnoma absolutnim potrebam njihove varnosti in cmlizatoričrui akcij teh narodov na svetu. List zaključuje, da bo franoosfco-an®lešfco prijateljstvo največja moralna sila in največja opora za mir Evrope, ki jo varuje pred tragičnimi zajrietOaji. SOKOLSKO DIJAŠTVO OTVARJA VELIKE SOKOLSKE SVEČANOSTI Včeraj se Je v Beogradu zbralo trinajst tisoč srednješolskih dijakinj in dijakov - Prestolnica Jih Je toplo sprejela v praznični obleki Beograd, 6. junija, p. Ves v slavnostni obleki je prestolniški Beograd sprejemal danes prve sokolske armade. Iz vseh pokrajin države so prihajali sokolski srednješolci in sokolske srednješolke na svoj zlet, fe: tvori prvi del vse sokolskih svečanosti. Okrog trinajst tisoč zdravih dečkov in deklet je prispelo tekom dneva v državno prestolnico. Iz bližnjih krajev so prShaTaS z rednimi vlaki, z avtobusi in kdiami, iz bolj oddaljenih pokrajin pa so prihajali drug za drugim vlaki, vseh skupaj enajst. Prvi zjutraj so prispeli dijaki ki dijakinje iz severne Slovenije, lz Maribora, Murske Sobote. Celja iin Ptuja, zaključil pa so zbiranje kipečih sokolskih dijaških oet Zagrebčani in Šumadinci, ki so kot zadnji istočasno prispeli, prvi z zapada. drugi z juga. Po ulicah, okrašenih z zastavami In zelenjem, sta ves dan odmevala godba in petje prihajajočih Sokoličev in Soko-ličic, ki so pod vodstvom svojih profesorjev in profesoric odhajali s kolodvora al: pristanišča v prostore, odkazane jim za stanovanje. Vse beograjsko di-jaštvo ie bilo razdeljeno v skupine, ki so, pomnožene po velikem številu drugega Občinstva, sprejemale na kolodvoru in postaji svoje sestre in brate in fh spremljale nato v mesto, vedno med gostimi špalirji beograjskega prebivalstva. Nobena skupina ni prispela, da ne bi bila Ob prihodu prisrčno sprejeta. Razvajena in drugače precej mrtva pre-stolniška publika pa se je ob pogledu na iskreče oči in življenja kipeče postave mladih Sokolic in Sokolov vsa raiz-živela in j'h povsod toplo Tn veselo pozdravljala. Beograd je sprejel jugoslo-vensko sokolsko mladino res z odprtim srcem in si je že na prvi mah osvojili tudi njene duše in njena srca. Prometne ustanove in zletni odbor so danes siijajno prestali svojo ognjeno preizkušnjo. Kljub ogromnemu prometu je vsa organizacija funkcionirala brezhilbno in dala s tem garancijo, da se bo enako dobro obnesla tudi ob glavnih zletnih dneh, ko bo naval še večji. Dijakinje so nastanjene večinoma po raznih šolah rn zavodih v Beogradu, Zemumi in Pančevu, dijaki pa deloma tudi po šolah, deloma pa tabore na prostem v šotorih, kd so jih prinesli s seboj in razpeli po parkih kar sredi mesta. največ pri cerkvi sv. Marka in ob Smederevsk; cesti Po mestu ves dan kar mrgoli m žvr-goli, ko si mladi gostje ogledujejo jugo-slovensko prestolnico, povsod iskreno sprejeti in pozdravljeni. Mnoge gojenke so prišle v ljubkih in pestrih narodnih nošah. Na.fboljši vtis na prebivalstvo pa dela vzorna disciplina mladih sokolskih čet. Beograjski listi posvečajo otvoritvi sokolskih svečanosti tople članke, v katerih iskreno pozdravljajo mlado sokolsko generacijo, jamstvo za najlepšo bodočnost Jugoslavije. Sokolski stadion je skoro že popolnoma gotov. Danes so samo še izravnavali zletišče; vsa dela bodo gotova do jutri zjutraj, ko se bo ob 6. zbralo na zletišču na tisoče in tisoče mladih sokolskih telovadcev. Jutri zjutraj se namreč že prtčno na zletišču lahkoatlet-ske tekme srednješolske mladine. Obenem bodo tekme v plavanju na savskem plavališču Bob-Muh a. Za tekme v lahki atletiki se je prijavilo 616 učencev in 266 učenk, za plavalne tekme na 50 metrov pa 195 učencev in 53 učenk. Ob 14. popoldne bo skušnja za nedelj- ski javni nastop. Zvečer ob 20.30 bo v gledališču na Vračarju in v dvorani Sokola I. v Militini ulici akademija z iz-bralnimli točkami učencev in učenk, ob 20. pa bo v Narodnem gledališču slavnostna predstava Vojnovtčeve »Dubro-vačke trilogije«. - i V nedeljo dopoldne bo sprevod po mestu. V sprevodu bo nastopilo nad 13 tisoč učencev in učenk. Popoldne ob 15.30 bo na zletišou javen nastop srednješolskih telovadcev, ki jih bo pred nastopom pozdravil prosvetni minister Boža Maksimovič. Sokolski savez mladini Beograd, 6. junija. AA. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal proglas v pozdrav srednješolske omladine, ki je da« nes prispela v Beograd. Proglas pravi med drugim: »Prve dni vsesokolskega zleta nastopa omladina kot predznanilka velikih dni so* kolske slave in veličine. Prvič more jugo« slovenska prestolnica pozdraviti na svojih tleh tolikšno število zastopnikov naše omladine. Sokoli jih objemajo z bratsko ljubeznijo kot bodoče nosilce sokolske mi« sli, ki edina more razviti vse vrline našega naroda in slovanstva. Sokolstvo je sode« lovalo pri uedinjenju in pri borbi za svo« bodo z neprecenljivimi žrtvami. Da ni bi« lo teh žrtev, omladina ne bi mogla pre« slaviti sokolskega zleta v Beogradu. Sokol bo tudi v bodoče zvesto vzgajal omladino v duhu svojih idealov, da jo bo učil dvigati zastave sokolstva ter delati za kulturo in civilizacijo na podlagi morale in etike. Tako bo sokolska mladina zgradila most v bodočnost in sodelovala pri čim popol* nejšem državnem edinstvu in "Dri Č?ro tes« nejšem zbližanjn slovanskih bratov. V si« jaju teh sokolskih idej, za katere vsi So« koli žive in delajo, stopa omladina na plan in Sokol kraljevine Jugoslavije ji kli« če iskreno dobrodošlico s sokolskim: Zdravo!« Zadnji zagovornik Včeraj je začel svoj zagovor dr. Trumbič, ki bo danes zaključil pledojeje obrambe Beograd, 6. "-junija p. Na današnji razpravi pred Državnim sodiščem za zaščito države ie kot zadnii zagovornik nastopil dr. Ante Trumbič. Govoril ie ves dopoldan in bo svoi govor nadaljeval še iutri. Po določenem sporedu bo razprava iutri dovršena. Dr. Trumbid se je v začetku svojega govoTa obrnil naiprei PToti dr. Mačku ter mu izrekel zahvalo, da sta za on in njegov oče spTeiela za zagovornika. »Toženi ste za dejanje.« mu je dejal, »ki po 46 dneh. odkar traja sodna razprava, n; z ničemer dokazano. Predstavljali so vas kot voditelja, ki nima poguma, da bi vodil sam borbo, temveč se skriva v ozadju. od koder daie sicer nekai denarja, a se boji. da bi se ne izpostavil tud; sam v primeru, ako bi bili drugi prijeti. Jasno pa je. da vaša nedolžnost ne potrebuje obrambe. Naša naloga ie samo ta. da raz-ženemo meglo okoli tega procesa. Še nekoliko časa. pa se boste vrnili v objem svojih otrok in svoiega 85-1etnega očeta.« Nato ie dr. Trumbič prešel na analizo obtožnice same ter ie kritiziral državnega tožitelia. ki ie Bernardiča in Hadžiio označil kot voditelja Dr. Trumbič le izrazil svoje začudenje, da nista bila tudi dr. Kr-njevid in dr. Košutič istočasno obtožena. Dokazoval ie. da ne obstoja noben delrbt proti državnemu in narodnemu edinstvu. in da ie vse. kar se navaja, le imnutira-nje. Nadalje ie obširno govoril o dr. Mačku kot človeku in politiku ter ideologu bivše Radideve stranke. SnafizlTal }e ideologijo Radida samega, bi ga ie označil kot pacifista in mirotvorca. O teroristični organizaciji je izjavil. da sploh na obstojala. Cudj se. kako si ie državrii tožilec sploh mogel zamisliti tako družbo. Koliko časa je delala ta organizacija? Po obtožnici ie obstojala samo tri in pol meseca. In če se vprašamo, kaj je storila v tem času. se more reči. da ie povzročila eno samo detonacijo na Zrinievou. Ali se sploh more govoriti potem o teroristični akciji, če se ni ničesar drugega pripetilo? Kar se tiče stroia. ki ie bil namenien za most na Martinovki. ta strol sploh ni bil nevaren in ne bi moeel mosta niti pokvariti. S takimi stroii se ne moreio rušiti železniški objekti. Razprava ie dokazala, da so obtožena' nameravali z njim Povzročiti samo protest proti odhodu poklonitvene deputacije v Beograd. Nadalie Je dr. Trumbič dokazoval, da Begič in Jelašid nista oo svobodni in čisti vesti obdolžila dr. Mačka. Navaial ie kot dokaz Begidevo izjavo, da ie skušal izvršiti samomor zaradi tega. ker je po nedolžnem obdolžil dr. Mačka. Končno ie naglašal. da državni tožilec ne more dokazati svodih obdolžitev. brez dokazov pa se nikomur ne more naprtiti krivda in se nihče ne more obsoditi. S tem ie dovršil dr. Trumbid svoi da-našnii zagovor, ki pa ca bo nadaljeval še jutri. Štiristoletnica evangeljske cerkve Zagreb, 6. Junija n. Dne 25. t m. bo poteklo 400 let od ustanovitve evangelijske cerkve augsfourške konfesije. Kakor poroča tukajšnji evangelijski urad, se bo vršila spominska svečanost 400 letnice evangelijske cerkve že na binkošti dne 8. in 9. t m. in sicer v Bamatskem Krajevičevu pri Pančevu. Na proslavi se zbere okrog 1000 pevcev iz 22 pevskih društev ter okoli 10 tisoč evangelijskih vernikov jz vse Jugoslavije. Vrhovna oprava te pnosJave je v rokah škofovskega administratorja dr. Poppa iz Zagreba, ki bo imel na prosJavi svečaa govor. K udeležbi na to svečanost so povabljeni Nj. Vel. krati, vlada, vse v državi priznane oerkve in veroizpovedi, inozemski poslaniki itd. Potujoča panorama zgorela O&riki, 6. jtnuife. £. Snoči proti polnoči Je nastal aa tovornem vlaku med postajama Oštarije ln Košara požar, ker se Je vnel vagon, v katerem Je bila naložena neka polnijo da panorama. V OSta-riji se je vlak ustavil ter so odpeli goreči vagon. Osrenj je popolnoma uničil panoramo. Pri nesreči je bila nevarno opečena tndi lastnica panorame, ki so }o odpreonila z istim vlakom v bolnico v Ostrim. Kako }e ogenj nastal, še m ugotovljeno. Stoletnica rojstva Erazma Bartiča Zagreb, 6. junija, n. Dne 9. t. m. )e sto« letnica rojstva Erazma Bartiča, najodlič« nejšega in najstarejšega hrvatskega novi« narja, znanega slovanskega politika in ustanovitelja hrvatsko*srbske koalicije. Rojen na Reki je bil Bartič pred vojno splošno znana oseba, ki se je udejstvoval pri vseh narodnih in političnih pokretih. Bartič je umrl 6. aprila 1913. »Hasanaginica« ▼ Prag) Pnca, 6. J-Uinja. h. Jutri bo v praškom Narodnem drvaelo neznatno število delavcev. Po razmotrivaniju gospodarskimi in vojaških vzrokov proti gradnji navaja bela knjiga tudi diplomatske posledice izvedbe tega načrta. Končno ugotavlja, da nobena okolnost ne opravičuje spremembe politike, ki io vodi angleška vlada glede vprašanja predora pod Rokavskim prelivom v zadnjih 50 letih. Eksplozija peklenskega stroja na pariški pošti Predčasno je eksplodiral peklenski stroj, namenjen baronici Rotschild — Človeških žrtev ni bilo Pariz, 6. junija s. Okoli poldneva je v nekem pariškem poštnem uradu eksplodiral zaboj s peklenskim strojem, ki je bil naslovljen na baronico Rotschild. Človeških žrtev ni bilo. Zavoj je eksplodiral v trenutku, ko ga ie uslužbenec vrgel na drugo stran, da bi ga spravili v vrečo. Naenkrat je švignil iz paketa do stropa visok plamen, obenem pa je nastala strašna eksplozija. V dvorani je bilo zaposlenih 200 uradnikov, vendar k sreči ni bil nihče ranjen. Vse šipe in žarnice so zarads zračnega pritiska po- pokale. Ko so zavoj preiskali, so naSfi ▼ njem agendo (cenik) velike pariške tvrdke. Posamezni listi so bili raztrgam. Med ovojem je bila natresena velika množina smodnika, pomešanega z majhnimi železnimi drobci. Zavoj bj bil eksplodiral sicer v trenutku, ko bj bila stranka odprla knjigo. Slična atentata sta bila izvršena še na dva lastnika dirkalnih konj, grofa De Bi en a in barona De Boisgelina. Kakor domnevajo, je ta atentat izvršil eden izmed obiskovalcev konjskih dirk. Samomor zasledovanega komunističnega kurirja Na begu pred policijo se je včeraj ustrelil v Beogradu komunist Delič, ko je videl, da ne more pobegniti ni nekoliko strelov jn Delica lažje ranili. Beograd, 6- junija. AA. Tukajšnja policija ie bila obveščena da je že več dni v Beogradu skrit znani komunist Milan Delič, ki »a policija že dalje časa zasleduje. Davi ob 3. so ga policijski organi končno izsledili v hiši Paračinska ulica M. 6. Ko so ga pozvali. naj se vda. je Delič ustrelil večkrat z revolverjem, nato pa zadel bežati. Med zasledovanjem eo oddali tudi policijski orga- Poleiji se ja pridružil tudi nekt civilist, ki je bil slučajno v bližini. Ko je Delič videl, da ne bo mogel ubežati, se je ustrelil z revolverjem v glavo ter obležal poleg omenjenega civilis-ta. Pri preiskavi sta bila pri Deliču najdena, dva revolverja. Istočasno je bila aret:?ana še neka oseba ki je prišla skupno z Deličem v Beograd. Nenrje na Madžarskem Budimpešta, 6. junija s. V pretekli no* či so divjali nad vso Madžarsko silni vi« barji. V komitatu Nograd je povzročila nevihta posebno veliko škodo v kraju Ris mog. Strela je udarila v 42 poslopij in jih Tri smrtne obsodbe Kntna Hora. 6. junija h. Malo po 12. uri je bila danes po dolgotrajni razpravi razglašena razsodba proti očetu l,n sfnu Zema-nu 'er ženi r.iiajšega Zomana Jn dornače-, mu rTapcu. Vsi štirje eo bili obtoženi da so upepehla. ^ Tudi cerkev je postala žrtev | zavratno umorili ženo Zemana starrsjšega rVvnl a P/\?ori Crt frKristal< d. E< je razstavila nekaj elitnih ogledal in brušenega ter graviranega stekla. V istem paviljonu pa more občudovalec krasnega po. hištva tudi ugotoviti, da je k najlepšemu pohištvu dobavila steklo prav navedena tovarna, dokaz, da uživa izreden reoome. To-varna dobavlja tudi upognjene šipe, Sipe za izložbe vgtekluje v medenino, gravira ornamente in drugo. Tvrdka Ima svoje podružnice tudi v Ljubljani in Splitu. Interesenti dobijo vsa potrebna pojasnila od zastopnika na velesejmu. vs— Na veseličnem prostora Ljubljanskega velesejma vzbuja letos posebno poDor-nost avtodrom podjetja Diebler & Wel.net, ki je ena prvovrstnih zabav za mlado in stairo. Kdor se še ne zna vo®iti, ta se bo lahko hitro navadil če pa nastane kak karambol. je pa z»pet toliko več smeha. vs— Specijaliteta velesejmske restavra* cije Dolničar in Presker za danes in jutri srna s cmoki ter izborno vino iz Gadove peči. ys— Strojne tovarne in Uvarne so na le« tošnjem velesejmu razstavile v velikem obsegu ter se pri razstavljenih strojih in predmetih vidi, kako je to podjetje v kratkem času napredovalo. Posebno po« zornost vzbujajo motorne gasilne brizgal« ne za 600, 800 in 1300 litrov na minuto ter popolnoma nov izum, stranski jaremnik, ki je posebno pripraven za male žage ter bo sigurno izpodrinil starinske venecijan« ske žage. Stranski jarmenik, ki potrebuje samo 6 KS, je mobilen ter se lahko posta« vi sredi gozda in na visokih gorah, kar pomeni popoln prevrat v industriji malih žag. Nadalje imajo Strojne tovarne in li« varne, d. d., na sejmu razstavljene brzo« hodne polnojaremnike ter imajo v pogo> nu stroje za obdelovanje lesa z vgraje« nimi elektromotorji, kateri stroji so po« sebno pripravni za industrijo pohištva in mizarne v mestih, kjer imajo električno strujo. Zelo lično so izdelani tudi dvojni mlin ter razstavljene transmisije in razne armature. Zvonovi iz 300 let stare renomi. rane zvonarne Strojnih tovarn in livarn pa donijo harmonično čez sejmišče ter va« bijo obiskovalce. Smrtna kosa Stavbna nesreča v Piemontu Parfe, 6. junija. AA. Ha ves poroča te Rima: »PodoIocK Roma* priobSnje iz Gunea v Pieunourtn poročilo, da se je tamkaj poruši! armiran) betonska most. De ha še ni«o bite dokotvčsma. Most imel 30 stebrišč. Doslej so potegniti izT>od rnge-vin 9 mrtvili. Režima dela nadaljujejo % vso n-a-zttoo. Dne 6. junija je umrl gospod JANEZ KVEDER, posestnik v Ljubljani, v Rebri št. 5. Pogreb bo v nedeljo dne 8. Junija ob 14. uri iz Rebri k Sv. Križu. Avstrija : Italija 1:1 Dmu|, 6. junija, g. V prvem srečanju n Da risov pokal med Avstrijo in ItaBjo sta Basprotn&a delita točke. Artens je premagal OasIHtija z 8:6, 6:2, 6:2, De Motpnreo pa Mate&o s 6:2, 6:2, 6:3. Stanje 1 rl. Smrtna nesreča starega reveža Braslovče. 6. Junba Po Letušu in okolici le hodfl več dni od hiše do hiše star berač. Bil je to okroz 70-letni Filip Trumpa. nekdanji klobučar-ski pomočnik, pristoden v neko okoliško občino ori Varaždinn. Naenkrat oa reveža m bilo več na soresled. Pri letuškem mostu so otroci proti večeru opazili, da plava po Savinii nekai temnega. Mislili so. da ie voda s kake njive odnesla ob zadnji nevihti slamnatega moža. Eden od starejših dečkov pa »e le mislil, da bi znal biti v valovrh kak utopljenec in poklical ie soseda. Prvi ie prišel k reki posestnik Miha Travner ter po daljšem naporu po-tecnil m vode utopljenca, v katerem so vsi sooznal.- starega berača. Kakor ie pozneje uzotovrla orožniška oatrulia iz Braslovč. se ie revež ponesrečil. ko se ie hotel umivati pod letuškim mostom na kraiht pri perišču. Tam je odložil obleko, v kateri so našli tudi nieeovo delavsko knjižico in domovnico. Pri perišču je okrogel kamen, ki služi pericam za stopnice. Na tem kamnu se mu ie najbrž spodrsnilo, da ie padel v deročo vodo. Truplo so prepeljali v braslovško mrtvašnico. Tako ie smrt rešila izčrpanega starca naibednejšeta živlienia. V Jugoslovanskih Steyr-tovarnah koles Za včeraj proti večeru je ravnateljstvo Jugoslovanskih Steyr _ tovarn povabilo pi>< Isi.m -i- -fchstev, reu.nh institucij, vojaštva in dnevnikov aa ogled prvih kol?s, izdelanih v tovarni v ŠiSki. Ogleda so se med drugimi udeležili župan g. dr. Pns s podžupanom g. prof. Jarcem in nekaterimi občinskimi svetovalci; zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti general Popovič z nekaterimi častniki; komandant kolesarskega bataljona pod pol. Jaklič, zastopnik univerze, profesor tehnične fakultete inž. Žnidariič, zastopnik Zbornice pa TOI dr. Pretnar itd. • Direktor Kreditnega zavoda g. Reich je v kratkem pozdravnem govoru razložil namen nove tovarne in njen pomen z gospodarskih in socialnih vidikov, nakar eo si jiovabljenci pod vodstvom ravnatelja tovarne g. \Vodnianskega in inženjerjev ogledali tovarniške prostore in potek fabrikaeije koles. Z velikim interesom so opaaovaLi, kako se v harmoničnem delu, na komplicirani poti skozi mnoge špecijalne stroje združujejo in sestavljajo preproste jefolene cevi, vijaki in drugi sestavni deli v lične, od nik. lja in laka bleščeče jeklene konjičke. Nova tovarna lahko sestavi 18.000 koles na leto, prav toliko, kolikor se jih doslej uvaža v našo državo.Razen tega sJ je tovarna uredila Iudi stalno zalogo vseh važnih nadomestnih delov za Steyrove avtomobile in veliko delavnico za generalne reparature motorjev in voz. Predvsem pa je vzbujalo nedelj eno občudovanje krasno izdelano, po-srebreno kolo, ki ga bo tovarna poklonila Nj. Vel. prestolonasledniku Petru. Po obhodu delavnic in drugih tovarniških prostorov je poskrbelo vodstvo tovarne za zakusko. ki je prijet,to zaključila zanimivi in podučni ogled mladega podjetja. VPFMFNSK\\ napoved Dunajska vremenska napoved za sobo* to: Bolj toplo; v južnih Alpah mcniaiočc se oblačno. Maši kraji in ljudje Zahteve koroških Slovencev Ce!ovec. 6. Junfia Včeraj dopoldne se ie v Celovcu vrši občni zbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Ude« ležilo se ga je lepo število mož iz vseh delov slovenske Koroške. Razprave so bile zelo živahne in vsestranske, a tudi pri tej priliki se je manifestirala trdna solidar« nost in odločnost. Posebno obširna je bila razprava o šolskem vprašanju in kultur« nem položaju koroških Slovencev ter so bili tozadevno sprejeti sklepi, ki bodo predloženi vsem merodajnim činiteljem. Na zborovanju je bila sprejeta naslednja resolucija, ki vsebuje vse glavne zahteve koroških Slovencev: 1. Na občnem zboru političnega društva dne 5. junija 1930 v Celovcu zbrani Slo« venci kljub zavlačevanju od strani Nem« cev prej ko slej vztrajajo na zahtevi kuU turne avtonomije in ponavljajo sklepe gadnjih občnih zborov. Ponovno odklanja« mo vsako cepitev šolskih otrok na dve šolski oblasti in zahtevamo za vse otroke, ki jih starši prostovoljno vzgajajo v slo« venskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo po slovenskem učiteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture. 2 Odločno odklanjamo kršenje določb o utrakvističnih šolah po šolski oblasti in vse poizkuse uvedbe pouka krščanskega nauka v nematerinskem jeziku. 3. Ponovno zahtevamo pouk krščanske« ga nauka na nadaljevalnih šolah v mate« rinskem jeziku. 4. S povdarkom, da razumemo slavitev desetletnice glasovanja, obžalujemo, da se obenem vzbujajo spomini na predplebis« citne boje, na način, ki obuja staro sovra« štvo. Po predznakih sodeč, se naše ljud« »tvo upravičeno boji in zahteva zaščite. 5. Odločno protestiramo proti zlorabi žalostnega gospodarskega položaja koro= žkih Slovencev, ki se kaže v naseljevanju nemških državljanov, predvsem protestan« tov na slovenskem ozemlju in obžaluje« mo, »da domovini zvesti« Slovenci ne dvignejo protesta Poročila mandatorjev koroških Sloven« cev so obsegala splošne zahteve posamez« nih evropskih manjšin v skladu z zahte. vami koroških Slovencev, posebno pa dvo« ličnost avstrijskih Nemcev glede prizna« rja (Koroška, študentski red na dunajski univerzi), dalje splošni politični in gospo« darski položaj slovenske manjšine. Poseb« no pažnjo so posvetili poročevalci letoš« nji proslavi predplebiscitnih bojev in šol« skim razmeram v slovenskem ozemlju. Proslava ptujske gimnazije Ptui. 6. IunSia imenovanje Ptujske gimnazije no Mi. Vis. kraljeviču Andreju se ie slovesno proslavilo 2. t. m Ob pol 9. ie bila pred gimnazijo odnoštevikin zbrana gimnazijska mladina in obilo občinstva. Zastopniki oblast ev so se zbirali v gimnazij: sami. Pole* zastopnikov vseh ptujskih oblasti in občinstva se ie udeležil slavja kot zastopnik Na. Vel. kral.ia Aleksandra artilerijski polkovnik Milan Radovanovič iz Maribora, kot zastopnik banske unrave dravske banovine ie prišel banski prosvetni inšpektor dr. Fr. Kotnik, kot zastopnika višje cerkvene oblasti pomožni škof dr. Ivan To-mažič in stolni kanonik dr. Maks Vraber. Gimnazijski ravnatelj dr. Jos. Komljamec je iskreno pozdravil došle odlične zoste in na kratko razložil ustanovitev in razvoj Ptujske gimmazaie. kakor ie v laoidarnih besedah napisano na levi spominski plošči. Nato ie dal odvrniti desno spominska ploščo. v kateri ie vklesano visoko imenovanje ptuiske gimnazije oo Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Iz gimnazije le odšla zšmnazifska mladina in udeleženci v mestno cerkev, kner ie ob petfu cerkvenega pevskega zbora opravil pontifikalno službo božjo sam škof dr. Tomažič ob asistenci domačih duhovnikov. V mestnem gledališču se ie vršila nato gimnazijska akademija s pestrim sporedom. Ugajali sta deklamaciii osmošolca Stanka Potokaria. pevski točki dijaškega zbora, orkestralni točk- Dijaškega doma. violinski točki sedmošolca B. Gartusa s sprerniievaniem na klavirju šestošolke Cirile Gosakove in dvoie nast-ooov dijakinj, ki ki ie sestavil gimnazijski učitelj Stanko Jurko. Višek na le tvorila alegorija: Poki orartev zavoda orotektoriu. ki ie bila v tesni zvezi s slavnostnim nagovorom ravnatelja dr. Josipa Komlianca. Ob 13. so se povabljeni gostje zbrali v okusno ori rej eni obednici Mladike k ban- ketu. Id ga le priredila ptujska mestna občina ob tem po i rajevu 11; v Splitu 16. Novo! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer! Film cirkuških atrakcij in pustolovščin Senzacija cirkusa Robertson V glavni vlogi KEN MA1NAKD Znižane cene! KINO IDEAL I * Smrtna kosa. V Ljubljano je umrl g. Herman Cešnovar, sin posestnice in gostilničarke. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. — Po kratki bolezni je istotako v Ljubljani preminil g. Ivan A h 1 i n, mesar in posestnik. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob pol 17. — Pri Sv. Pavlu ob Preboldu je umrla ga. Agata Z u h č i č e v a, katere pogreb se bo vršil danes ob 10. na domače pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalie! * Ni ga lepšega izleta za binkošti kakor v Bohinj, kjer je narava še v polni po» mladi, dočim gre drugod že v vroče po» letje. Pogled na slap Savice je v takem pomladnem jutru diven kakor nikoli. Zadnje tedne so ceste temeljito popravili in zgradili z motornim valjarjem, da so prav rajske za najbolj razvajene avtomo« biliste. V hotelu »Sv. Janez« se je nastani« la odlična angleška družba, ki je prepo» tovala dobršen del Evrope. Vsi so zavzeti nad lepoto kraja in trde, da ni lepšega kraja od našega Bohinja. Od vlakov vozi* jo vedno avtobusi do jezera. * Omejen promet na cesti Bled—Bohinj. Sresko načelstvo v Radovljici razglaša: Most na b a no vinski cesti Bled—Bohinj v Soteski pri eraričnj žagi je v slabem stanju. Zaradi tega je do nadalinega vožnja po njem z avtobusi in tovornimi avtomobili brezpogojno prepovedana. Dopustna je le vožnja z vozovi in navadnimi avtomobili do teže 1200 kg in največ s hitrostjo 5 km na uro. Otvoritev rednega prometa se bo pravočasno objavila. * Zagoneten čoln na razburkanem morju. S Sušaka javljajo, da so opazili te drai pri Martinščici zunaj na morju čolin, v katerem sta se nahajali 2 osebi. Na morju je bil vihar in čoln ni mogel pristati k obali. Pristaniška kapetaraija, ki je bila o tem obveščena, ie poslala na morje remoTker »Bojanu«, da poišče omenjeni čoln. Re-morkeT je dalje časa iskal zagoneten čoln, a ga ni mogel več najti. Morda se je čoln že potopil ali pa ga je vihar zanesel proti Italija. * Huda nevihta ▼ Hlnjah. PRete nam: V sredo popoldne oto 3. je bila v Suhi krajini silna nevihta s točo. Čmi oblaki, da je bilo temno kakor ponoči', so brzeli nizko nad zemiljjo preko naše krajine in padala je toča, debela kakor golotoSa jajca aR orehi. Fižol, koruza, žito in druge kulture so ztoiite v tia. Po številnih hišah je toča razbila vse Spe. Samo na šolskem poslopju je napravila toča 1000 Din škode zaradi razbitih šip ki razkrite strehe. Kmetje, ki j iim je nevihta uničila vse pridelke, so potrebni nujne pomovS. Utrujenost v modernem življenju. AH se čutite onemoglim ln utrujenim? _ Lahko si pomagate, ako nekaj časa jemljete »Serravallo-vo kina-vino z železom«. Dobiva se v vsaki lekarnL * Lokomotiva ma ie odrezala glava 14-1 etni Mitomdr, sta kmeta MJadenoviča iiz ofcoffice Gornjega Miilamovca, se Je z vozom, v katerega i« bdi vprežen par volov, vračal te tačka. Na prehodu preko proge ga je presenetil vlak. Vola sita bila že preko tira, lokomotiva pa je trčila v voz ter ie nesrečni dečko priletel na tračnice, kg er so mu kolesa odrezala glavo kakor z nožem. V srce je vse dirnil prizor. ko je na kraj nesreče prihitela fantova mati in med solzami poliulbovala odrezano glavo. * Strela ubila pastirico. V planinski vasi Čardaku v Bosni ie 14-letna Rajika 11'čeva na gmajni pasla ovce. Nenadoma je nastopila nevihta in dekle se je s svojo čredo umaknilo v bližnjo stajo. Komaj je tam našla zavetje, je treščilo v stajo in je dekle na mestu obležalo mrtvo. * Aretacija mladih tatov. Karlovška policija je prijela družbo 8 mladoletnih zli-kovcev, ka so si na Korani napravili nekako skrivališče, ki iim je služilo za taine sestanke in za skladišče ukradenega blaga. Ti mladi tatovi so se zlasti udejstvo-vali po sejmih. Samo verig so pokradli kmetom za vrednost 6000 Din ter jih potem predajali po malenkostni ceni. Oblastva so ukrenila potrebno, da se vrn« zanemarjena in pokvarjena mladina na pravo pot. * Žena ubila moža. V vasi Bivolu blizu Kruševca se je v noči od srede na četrtek odiigrala • krvava zakonska tragedija. Kmetica Vidosava Cvetkovičeva je v spanju s sekiro ubila svojega moža Vojisla-va. Naslednji dan se je sama prijavila orožnikom in izpovedala, da je mož zadnje čase strahovito sirovo ravnal z rejo in njenimi otroci. Kadarkoli je imel opravke v Kruševcu, se je vrnil pijan domov ter pretepal vse križem v hiši. Pozor! Obiskovalci velesejma! Oglejte si krasno razstavo pločevinastih emajliranih peči, ki jih Je razstavila domača tvrdka v v zunajšnjem paviljona F 492—493. A. Golob & Komp. LJubljana, Puharjeva nlica S. 8630 * Nova »Jugometalija«, družba z o. z„ tovarna ko vin a sti h izdelkov v Ljubljani, vidno napreduje od leta do leta. Nijeni res brezhibni izdelki so razširjeni po vsej državi. Malo imamo podjetij, ki so si v razmeroma kratkem času osvojila trg tako kakor imenovana. Galanterijski in kuhinjski predmeti iz bakra in medenine so izdelani solidno in so od trgovcev priznani kot prvovrstni. Kotli za žganjekuho in vsakovrstne druge potrebščine so znani Snom vse Slovenije kot najsolidnejši. V zadnjem času je imenovana tvrdka začela izdelovati kuhinjsko posodo iz aluminija, ki gotovo nič ne zaostaja za inozemsko in nam dokazuje, da smo se tudi na tem polju osamosvojili. To podjetje zasluži za svoje izdelke polno priznanje, zato ga tudi kot čisto domače podjetje vsakomur priporočamo. * Lud. Černe, LJubljana, Wolfova ulica 3. priporoča za birmance prvovrstne ure, zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah. * Oblake hi klobuke kemično čisti, barva. plisira In lika tovarna Jos. Relch. Motocikll Harley Davldson so zaradi pomaaScanja prostora na letošnjem velesejmu razstavljeni v lastnih prostorih generalnega zastopstva na Miklošičevi cesti 17. Iz Ljubljane u— Pred prihodom romunskih avtomo-bilistov. Dne 11. im 12. t. m. posetijo odlični člani Rumunskega avtomobilskega kluba Ljubljano. Gostje se pripeljejo v sredo 11. t m. med 10. im 11. dopoldne iz Zagreba po Dolenjski cesti čez Karlovški most, zavijejo za Gradom oto Gruberjevem prekopu v StreKško ulico ter bodo vozili dalje mamo Mestnega doma na Mestni trg, Stari trg, čez sv. Jakoba most na Cojzovo cesto, mimo spomenika Ilirije, po Vegovi ulici,, čez Kongresni trg pred Kazino, kjer bo sprejemni pozdrav. Približno pol ure kasneje se odpeljejo rumunski avtomobilisti po Šelenburgovi ulici, Prešernovi ulici, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici im Celovški cesta proti Bledu. Prihodnji dan 12. t. m. prispejo rumunski gostje z Bleda okrog 10. dopoldne zopet v Ljubljano ter se odpeljejo brez postanka po Dunajskj cesti dalje proti Celju. Zuipan g. dr. Dinko Puc vabi ljubljansko meščanstvo, da mile goste Iz domovine naše kraljice povsod prisrčno pozdravi ter okrasi domove v onih ulicah, kjer se bodo vozili romanski avtomobilisti, s cvetjem hi zastavami ključi na MnkloSnl ponedeljek zvečer. Otpozarjamo ponovno na to zanimivo, poučno in smotreno sestavljeno razstavo ročnih de!. u— Teden domačih opernih del. Drevi se bo pel kot prva predstava Foersterjev »Gorenjski slavček«. V partij Štruklja nastopa po parletni odsotnosti Zupan. Dalje nastopijo v večjih partijah Ribičeva. Popovičeva, španova, Gostič, Grba, Mo-horič, Janko in drugi. Dirigent prof. Jeraj. Nato sledj pantomima dr. Ipavca, katero ie po klavirskem izvlečku instrumentiral Parma, »Možiček«. Plese in pantomimo je na študiral baletni mojster Golovin. Nastopijo: Pierrot — Golovin, Kolomibina — Mohorjeva, Hariekin — Jančarjeva, sobarica — Smerkoljeva ter baletni zbor, pomnožen s člani opernega zbora. Dirigent •Neffat. Predstava bo pri zelo znižanih cenah izven abonmaja. V nedeljo se bo pela kot druga predstava Zajčev »Nikola Šutoic Zrinjski«. •Mtesice obteGe prodaja za ves čas velesej-ma po nabavni ceni konfekcijska industrija JOSIP IVANčlč Ljubljana Dunajska c. 7 Ne zamudite ugodne prilike! Promenadni koncert Narodnega že-leznlčarskega glasbenega društva »Sloge« v Zvezdi drevi ob pol 8. Spored: Uvodna koračnica; Rossini: Stabat mater — arija; Gounod: Faust — fantazija; Jessel: The Gibson Girl — two step; Wagmer: Poši Mam ti te rožice — pesem; Beethoven: Egrnund — uvertura; Bardorfer: Sloven ske pesmi — potpuri; Zaključna koračni ca. Kapelmik g. Herj Svetel. u— Samo še danes lilm »Sestra Marija« Ljudski kino v Ljubljanskem dvoru bo predvajal samo še danes ob 4., pol 8. im 9. zvečer prekrasni film »Setra Marija«. Nesrečna ljulbezen mlade redovnice in lepega opata. V glavnih vlogah Iris Arlan in VVerner Pittschau, mlad umetnik, ki se je baš pni snemanju tega filma smrtno ponesrečil, tako da je moral drug igralec prevzeti in dokončati njegovo vlogo. Pri vseh predstavah znižane ljudske cene: 2, 4, 6 in 8 Din. Jutri nov spored. n— IL državna realna gimnazija na Poljanah v Ljubljani priredi v ponedeljek 9. t m. dopoldne in v torek 10. t. m. ves dan razstavo med poukom od učenk in učencev izvršenih ročnih del iz šivanja, risa raja, prirodopisja in zemiliepisja. Rav nateljlstvo najvljudneje vabi na ogled zlasti starše otrok, ki obiskujejo ta zavod. Vstop prost u— Uprava Sokola I vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži župne prireditve v nedeljo 8. t m. Po možnosti v kroju. Cenjene dame! Oglejte si našo prvovrstno razstavo najnovejših kožu-hovinastih modelov po francoskih krojih lastne izdelave. Cene in izbira brezkonkurenčna. n— Karambol na Poljanski cesti. Predvčerajšnjim dopoldne je vozil posestnik Janez Sršen iz Golega po Poljanski cesti v smeri proti klavnicj na enovprežnem Vozu onemoglo govedo. Naenkrat pa mu 1e v bližini Gradnikove trgovine pri vozil nasproti voz cestne električne železnice. Ko je prispel tramvajski voz skoro tik Sršenovega konaa, se je jel ta plašiti in je postavil voz ravno čez tračnice. Tramvajski voznik ni mogel več ustaviti, zaradi česar je zadel v Sršenov voz in ra prevrnil z govedom vred. Sršen sam ie še pravočasno odskočil, a Je kljub femu padel pod voz ter se znatno poškodoval. Kdo je prav za prav zakrivil nerodno nesrečo, bo dokazala preiskava. Birmansko darila v veliki Izbiri po znižani ceni I. Vilhar, urar, fjnbliana ^ " Sv. Petra cesta 36 •• • ajtve poletne toalete zadnjih novosti za dame ter elitne obleke, suknjiče in modne hlače za gospode priporoča tvrdka F. LUKIČ, Stritarjeva nlica. Koncert za pogoreice ▼ Zaiti kl. V ponedeljek 16. t m. vsi na koncert umetnih in narodnih pesmi, ki ga prtred? pevsJoo društvo »Slavec« v veliki dvorani hotela »Urno©«. Ker je čisti dobiček namenjen v korist pogiorelcem v Zaluki. upamo, (ia bo občinstvo to dobrodelno akedjto podiprflo z obilnim posetom. Program je razviden iz lepakov. u— Razstava »Zvesto srce in delovna ročica« v Jakopičevem paviljonu se za- Prijete ženske. Na Turioovem hlevu vn v Komenskega ulici je bila včeraij ponoči zbrana prav pisana družba vinjenih delavcev, kn so se pritepM tia od vseh strani in privedli s seboj tudi več žensk. PolicSia je izvohala, da se zbira tam tudi več iz mesta izgnanih žensk zaradi česar ie včeraj ponoči priredila malo racijo ter aretirala kar 6 žensk in sicer samo znane ptičke. Stražniki so potepenke sDravšM na policijo, odkoder so morale v zapore na sodišču. o— Okraden na borz} dela. Bosanec fbrahiin Burzič je iskal predvčerajšnjim na Borzi dela na Miklošičevi cesti neke informacije. Medtem ko je bil v čakalnici, kjer Je vladala precejšnja gneča, je naenkrat opažal, da je okraden. Neznan žepar hm le izmaknil delavsko knižico z raz-rt-Vm dokumenti jn nekaj gotovine. Burzič je Zadevo takoj prijavil stražniku. PEGE odPravl hitro in brez sledu .,CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah tn parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. o— Razkrinkan slepar. Na podlagS pri-5av raznih oškodovanih strank je ljubljanska policija razkrinkala neverjetno drznega in širokopoteznega sJepanja, ki je v imenu neke pravilno protokoli rane tvrdke oškodoval stranke za velike vsote, ker je •veljal za p etičnega moža in solidnega trgovca. Lotil pa se je tudi manjših žrtev in jemal t sta9bo pisarniške moči proti po- tožlitvi kavcije. Denar te pa mož zapravil in živel zelo razkošno. Proti njemu je uvedena preiskava, u— Opozarjamo za birmo na fotografski atelje Staut v Kolodvorski uEca 18, ki dela precizno in poceni. u— Tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici 1 ima v nedeljo in ponedeljek dopoldne odprto. Razstava in prodaja birmanskih daril in juvelov. Iz Celja e— Zlata poroka. V ponedeljek 2. t m. je slavil v ožjem rodbinskem krogu zlato poroko s svojo soprogo go Ano znani narodno zavedni celjsfc meščan g. Štefan Strašek, čevljarski mojster in trgovec v Kovaški ulici. K redkemu jubileju iskreno čestitamo slavij encema tudi mi. e— Mestni avtobusni promet na binkošti. V Podsredo in v Št. Peter pod Svetimi gorami bosta ob binkoštnih praznikih vozila v soboto 7. t m. popoldne, oziroma zvečer iz Celja po dva avtobusa, v torek 10. t m. zjutraj pa bo prišel pomagat rezervni avtomobil dio Kozjega in do Sedlarjevega. Vozni čas ostane seveda isti kakor pri dosedanjem rednem prometu. Sedaj že redno vozi vsak dan poseben avtobus iz Celja ob 12.50 in prihaja v Rogaško Slatino ob 13.25; odtod odhaja 5 minut pozneje proti Št. Petru pod Sv. gorama skozi Mestimje, kjer vstopijo potniki za št. Peter. Zvečer se vrača iz Št. Petra ob 19.41 .skozi Mestinje v Rogaško Slatino, od koder odhaja ob 19.55 zopet skozi Mestinje na Grobelno s prihodom ob 20.40, kjer jma zvezo z osebnim vlakom na Maribor in Celje ob 21.15. Potniki iz smeri Št. Peter proti Celiti, oziroma Mariboru, ter potniki iz Ceba, oziroma opoldne iz Maribora, se lahko protj doplačilu 5 Din peljejo v Rog. Slatino in nazaj, da j5m m treba čakati v Mestimju okrog pol do tričetrt tire. e— Smrtna kosa. Umrla sta v ceflsM javni bolnici 16-1 etni Avgust Boršndk, čevljarski vajenec iz Braslovč, v celjski začasni vojaški bolnici pa redov 4. čete 39, pešpoPka Djordlie Višič. RADIO- EtEKTRO* TEHNIKA _ _ „» , Ljubljana, Tone FOlfSaK. Aleksandrova St. 6. Izvršuje tn dobavlja vse elektrotehnične naprave. Dobavlja, popravlja in izvrSuje vse radio- in ojačevalne naprave. Prodaja ves elektrotehniški in radio-mate-rijaL 134 t— Napravite ve»dar red! Vedno pogosteje se mno-že pritožbe proti gospe M, kj v svoji nerazsodnosti in duševni zmedenosti napada budi na cestah. Vse dosedanje prošnje na merodajna mesta 90 ostale glas vpijočega v puščavi. Te dni je morala prositi za policijsko zaščito pred omenjeno žensko graščakinja gospa Irrna N. Bila je napadena sredi mesta na nesramen aačin. Psovk, s katerimi Jo je polblazma ženska napadla, tudi papir ne bi mogel držati. Zadnji čas je, da obla« stvo om eno en o sJaboumnioo spravg tja, kamor spada. Pomisliti vendar moramo, da se je otvorila že tujsko-prometina sezona in je treba tujce zaščititi pred stičnimi napadi, kakor so se dogajali lani. e— Sprememba posesti Podjetni in občo znani lastnik avtomobilske delavnice v Celjn Rudolf Perdan iz Matije Gutoca nffi-ce je kupil hišo št. 11 na Mariborski cesti, na kateri priziduše prvo nadstropje, v katerem bodo stanovanjski prostori, dočim bo namestil v pritličju moderno avtomobilsko delavnico, prodajalno za avtomobile in motorna kolesa ter garaže. e— Izguba ali tatvina. Policiji je prijavila prodajalka čipk Katarina Peterne-lova iz Škofje Loke, da ji je 4. t. m. nekdo ukradel ali pa da je med prodajanjem po raznih celjskih trgovinah izgubila ia košare, v kateri je prenašala čipke, listnico s vsebino 650 Din. Da nima denarja, je opazila šele v Weinerjevi steklarski trgovini, kjer se je mudila po opravkih. e— Pobegel aretiranec. V četrtek popoldne je pripeljal neka uslužbenec tnari« borskega mestnega magistrata z osebnim vlakom v Celje 19-letnega Josipa Flav-čaka, pristojnega v občino Donačko goro, katerega je moral oddati na tukajšnjem okrožnem sodišču. Plavčak pa je pni izstopanju z vlaka izrabil veliko gnečo ia izginil med množico brez sledu. Za njim je bfla Izdana tiraEca. Iz Maribora a— Rumunsk] gostje v naši domovini. Spored potovanja rumunski h avtomobi®-stov po naših krajih se je v toliko spremenil, da pridejo šele v četrtek 12. t. m. v Rogaško Slatino. Z Bleda se odpeljejo ob 8. ter dospejo preko Trojan in Celja še v dopoldanskih urah v Rogaško Slatino. V Slatini se mude popoldne, zvečer pa je v Zdraviliškem domu slavnostni večer, kS ga priredi gostom na čast mariborski avtoklub. Po banketu bo v veliki dvorani Zdraviliškega doma pdes. Riumu-ni prenočujejo v Rogaški Slatini in se odpeljejo v spremstvu članov mariborskega avtoMuba preko Poljčan in FTama v Ptal, od tam pa v VaraždSn, kjer jih sprejme zagrebška sekcija avtomobilskega kluba. a— Himen. Lesni trgovec na Tezn« V54ko PodJipmk se ie poročil z gdč. Ano Šiber. Bilo srečno! a— Binkošti v gledališča. Na brrikoštno nedetio se uprizori zadnnč v sezoni Straussova opereta »Netopir«. Znižane cene. — Na bkikošteli ponedeljek popoldne ob 15. bo zadnja predstava namenjena kmetovalcem okoličanom in sicer znamenita Novačamova drama »Herman Celjski«, po najnfcžih cenah. Zvečer pa bo prva repriza tatinske komedije »Bobrov kožuh*, ki je pol svoji premijeri izredno uspela. a— Izlet k Sv. Duha na Ostrem vrha. Na bfakoštoi ponedeljek priredi kfufo SFD »Meja« Izlet k Sv, Duhu na Ostrem vrtu, tter ho tega dne žegnande. Izlet se bo vr- 6S t diveh skupinah: za mlajše ia bo& iz-vežbane turiste peš iz Maribora preko Sv. Urbana, Sv. Križa, Žavcerjevsga vrha im Žlemberških ribnikov (zbirališče na Grajskem trgu ob 4. zjutraj), za ostale pa s prvim jutranjim vlakom do Fale in potem peš do Sv. Duha. Povratek zvečer. Za člane je izlet obvezen. a— Dohod in dovoz na Mariborski otok. Eden najbolj perečih problemov pni gradnji velikega kopališča na Mariborskem otoku je bal vsekakor primeren in čim krajši dohod za pešce na kopališče. V tem pogledu so vladale velike težkoče, keT leži kopališče izven območja mestne občane. Vprašanje dohoda za pešce je bilo te dni rešeno na način, ki bo zadovoljil vso javnost. Od znanega ovinka na Koroškn cesti bo namreč v približna dolžini 600 metrov vodila pešipot naravnost do mosta, ki bo vezal otok z levim bregom Drave. Tudi vozna pot v mesto, ki se odcepi pri gostilni Kopriva v Kamemioo, bo v smeri na otok znatno razšSriena in nijea dosedanji strmec zmanjšan, tako da bodo mogli vozovi naravnost do vhoda kopališča. Prijatelje kopališča bo gotovo zanimalo, da bo stala vožnja od ovinka na Korošk* cesti v avtobusu samo 1.50 Din, tako da bo najširšim slojem prebivalstva omogočeno posečanje tega največjega in najmodernejšega ljudskega kocpališča v Jugoslaviji. Slovesna otvoritev bo 15. t. m. a— Velika atrakcija na binkoštni ponedeljek v mestnem parku. Mariborskemu aeroklubu se je posrečilo pridobiti avto-veiezvočnik tvrdke Sdemens-Halske, Jej gostuje sedaj na ljubitianSkem velesejmu in vzbirja tam največjo senzacijo, tudi za turnejo v Maribor. Žal, se je moralo veliki letalski dan, ki je bij projektiran za bimikoštni ponedeijek, preložita na kasneje, ker so bil; zamanl letalci v zadnjem momentu zadržani. Kljub temu bo ta radao-orjak obiskal naše mesto in bo nastopil na binkoštni ponedeljek v Mestnem parku s prozo in godbo v korist našega agi'1-nega aerokl-ufoa. Opozarjamo vse na ta seozacajOnelni izdelek moderne tehnike. Začetek prenosa ob 11. ari Krema „Sonnenbraime" daje koži prirodno temnorjavo barvo ln ščiti pred solnčarico. 154 a— Smrtna kosa. Utrrria je v četrtek zvečer v splošni boMci Marija Sever, posestni kova žena iz Sv. Tomaža pri Ormož«. v starosti 35 let. Blag M spomin! a— Dan bonbončkov. Danes in jirtrf priredi ženska podruž. Gir. Metodove družbe v Mariboru dan bonbončkov. Rodoljubi, prispevajte vsak po svojih močeh za pre-koristno narodno obrambno šolsko družbo. Botri in botrce, segajte pridno po bonfcončkfih, ki jih bodo prodajale narodne gospe in gospodične. a— Nesreča voznika. Na cesfl med Zg. sv. Krasoto in Sv. Jurijem je posestniški sn Ivan Lebar, doma iz Sv. Jurija ob Pesmici, pri zaviranju voza na klancu padel pod kolesa ia se težko poškodoval. Na pomoč je bila pozvana rešilna postaja, ks ga je prepeljala v mariborsko splošno bolnico. b Maček Ljubljana, Aleksandrova & 12 T oblekah in površnikih najcenejši Iz Kranja r— Gostovanje v Kranja. Odlična dram« ska družina »Soča« bo gostovala pri nas v Narodnem domu v sredo ob 20.30 s Strindbergovo dramo v 3 dejanjih »Oče«. Naše občinstvo bo znalo ceniti idealno pri« zadevanje ljubljanske družine in posetilo predstavo polnoštevilno. Režijo vodi Ko* šuta, bivši vodja slovenskega gledališča v Gorici. r— Rumunski avtomobilisti bodo vozili skozi naše mesto na Bled šele prihodnjo sredo 11. t. m., od koder se bodo vrnili prihodnji dan dopoldne v Ljubljano. Z Jesenic s— Seja jeseniškega mestnega zastopa se bo vršila v nedeljo 8. t. m. ob 15. na mestnem magistratu z zelo važnim dnev« nim redom. Zvočni kino Radio — Jesenice - Sava. Sloviti Al-Jolson poje božanske popevke Sonny Boy v govorečem filmu the Singing Fool (nori pevec). Predstave danes zvečer ob pol 9. uri, v nedeljo 8. in ponedeljek 9. t. m- ob 3. in 5. popold. ter ob pol 9. zvečer. Iz škofje Loke 9— Dramska družina »Soče« iz Ljublja* ne bo gostovala v tukajšnji sokolski dvo« rani v nedeljo 8. t. m. z zanimivo Strind« bergovo žaloigro »Oče«. Ne zamudite te velezanimive predstave! Režijo vodi go* spod Košuta, bivši vodja slovenskega gle« dališča t Gorici. ZVEČER sa mahanje ZJUTPA3 za izkuha= vanje ŽENSKA HVALA IT1N0V0 pa je pranje gotovo GOSPODARSTVO Spremenjeni zakonski predpisi glede zemljarine i Kalkor zmamo se je s fcretčo novelo k zakonu o neposrednih davkih bisitveroo znižali dopolnitej davek k zemlja rini. To znižanje je najbolje razvidno če primerjamo novo lestvico dopolnilnega davka z dosedanjo kakor sledi: Kat. čisti Dopolnilni davek dohodek novi dosedanji 1000—2000 Dfln 2 odst. 2 odst. odb. Din 2000—4000 » 3 » 4 » 40 4000—6000 c 3.5 » 6 » 1(20 6000—8000 • 4 » 8 « 240 8000—10.000 » 4.5 » 10 » 400 10.000—12.000 m 5 » 12 » 600 12.000—15.000 » 5.5 » 12 » 600 15.000—20.000 » 6 » 14 » 900 20.000—30.000 » 6.5 » 12 » 30.000—50.000 » 7 » 12 » 50.000—100.000 » 7.5 » 42 preko 100.000 » 8 » 12 » K tei tabeli je pripomniti, da je doslej znašal dopolnilni davek pri katastrskih Čistih dohodkih preko 25.000 Din 12%, pri čemer se je dopolnilni davek do 25.000 Din izračunal po lestvici 14% in odbitkom 900 Din, za presežke preko 25.000 Din pa z 12% brez odbitka. Sedaj odpadejo odbitki in znaša dopolnilni davek največ 8%, in to pri katastrskih čistih dohodkih preko 100 tisoč. Pri najmanjših katastrskih čistih dohodkih je nova olajšava le neznatna, pri srednjih in višjih katastrskih čistih dohodkih pa je že občutnejša. Če upoštevamo še osnovni davek, ki ostane nespremenjeno 12%, tedaj se nam poka. že skupno znižanje za posamezne primere v naslednji obliki. Pri katastrskem čistem dohodku od 7000 Din bi znašal po dosedanjih predpisih zemljiški davek (osnovni in dopolnilni z odbitkom) 1160 Din, po novih predpisih pa znaša 1120, torej * je razlika le neznatna. Če vzamemo za nadaljnjo podlago primerjanja katastrski čisti dohodek 13.000 Din, tedaj vidimo, da ee zniža skupni zemljiški davek že od 2520 na 2275 Din; v primeru katastrskega čistega dohodka od 38 000 Din pa se zmanjša skupna zemljari-na cd 6320 na 5180 Din. K temu je v konkretnem primeru seveda prišteti še samoupravne dohodke, ki pa se pobirajo le na osnovni davek (12%) = Kontrola nad nabavljalnimi ln konsum-nimi zadrugami. Kakor znano so davčna ob. lastva dobila stroga navodila glede obdavčenja konsumnih in nabavljalnih zadrug, ki bi prodajale blago tudi nečlanom. Sedaj poročajo iz Beograda, da je finančni minister v sporazumu s trgovinskim ministrom odre il strokovne osebe za nadzorstvo nad nabavljalnimi in konsmmnimi zadrugami ter je izdal poseben pravilnik o njihovem nadzorstvu in o njihovi kontroli. = Pred volitvijo novega generalnega ravnatelja Narodne banke. Za 12. t. m. je sklicana plenarna seja širšega upravnega odbor Narodne banke, na kateri bodo prisotni člani iz vse države. Na tej seji bo izvoljen nov generalni ravnatelj. Kakor mano, je bil dosedanji gen. ravnatelj Novakovič pred tedni na lastno prošnjo upokojen. Za mesto gen. ravnatelja se imenuje mnogo kandidatov, med njimi šef odseka za izvrševanje proračuna v finančnem ministrstvu dr. Gjorgjevid. = Predlog zakona o zavarovacfa trgovcev. b Beograda poročajo, da Je posebna komisija sestavljena od predstavnikov ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravja sestavila predlog zakona o zavarovanja trgovcev za slučaj bolezni in smrti. Kakor znano, so zlasti slovenski trgovski krogi ob priliki razprave o načrtu novega obrtnega zakona zahtevali, da se nvede obvezno bolniško zavarovanje tudi za samostojne trgovce. Zakonski predlog je bil poslan vsem gospodarskim zbornicam v izjavo. = Poostritev zakonskih tnedpbon glede dnrf-benega davka. S tretfo novefo k zakonu o neposrednih davkih so bile spremenjene tudi nekatere določbe gfede družbenega davka. Pri določevanj« davčne osnove so se doslej smele odbiti od dobička samoupravne doklade na dražbe ni davek, dočim je dražbe ni osnovni in dopolnilni davek predstavljali neodbitno postavko. Po novem zakona je to določilo poostreno ,in se že T3. lctO 1930 prištejemo bft-atič-nemra čistenro dobrtčfcn tmfi ma družbena osnovni cteveflc pfmČ&ne Sfwiwuptavne doJetede. S sprcnrerjitjio »)e drniSbeffl davek (poostren. Pra t tako 9e fK> novem ®akonra obdavčijo z družbenim davkom po reiitnini neobdavčene obresti hramihtiJi vfloig in tekočih raCimov, sprejete od dnsffopa podjetja, zavezanega Javnemu m-canu. = Mafija pCfBjrfa carino m fconeso. fz Rima poročajo, da fe italijanska vlada pov&ate carino na koTTttzo od 14 na 16 in pol efatfc Wr. Sorazmerno so povSane tudi carine na fcocm-iri zntrofc in foormzno moko. Blagovna 6. Ju ulja. Na ljubljanski borzi je bil dane« devizni promet srednji- Največ potreba je bilo v devizah London, Praga in Curih. Tečaji deviz kažejo nadalje popušča jočo tendenco, vendar niso bistveno nazadovali. Ka zagrebškem efektnem tržSSSn je ten- denca v Vojni škodi nadalje precej čvrsta in je prišlo danes do prometa za aranžma po 435 in 434.5 in za december po 434.5. Tudi dolarska posojila so se nekoliko dvig-rila ter se je 7% Blairovo posojilo trgovalo po 85 do 86.25, 7% dolarski zastavni listi Državne hipotekam e banke pa so bili zaključeni po 85 in 85.25. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Union tenki ,po 196. v Jugo banki po 79 — 79.5, v Ljubljan. kreditni po 120 in v Zemaliski po 133. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v šečerani po 377.5 ln v Trboveljski pri nižjem tečaju 435. Devize in valnte. Ljubljana. Amsterd. 22.765, Berlin 13.495 do 13.525 (13.51), Bruselj 7.9003, Budimpešta 9.8987, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 796.86—799.86 (798.36), London 274.69—275.59 (275.09),Ne wyork 56.51, Pariz 222._, Praga 167-55—168J35 (167.95), Trst 296.55. Zagreb. Amsterdam 22.7650 b!.. Dunaj 796.86—799.86, Berlin 13.4950—13.5*250, Bruselj 788.03—792.03, Budimpešta 989.87 do 991.87, Milan 295.521—297.521, London 274.67—275.47, Newyork 56.41—56.61. Pariz 221__do 223.—, Praga 167.55—168.35. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.26, London 25 09875. Newyork 516.60, Bruselj 72.10, Milan 27.06, Madrid 62.60, Amsterdam 207.75, Berlin 123.25, Dunaj 72.85, Sofija 3.7450. Praga 15.3250, Varšava 58.—, Budimpešta 90.3250, Bukarešta 3.07. Efekti. LJubljana. 8% Blair 97.5 b!., 7% Blair 86.25 bi.. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Stavbna 40 den.. Vevče 117 den.. Ruše 270—280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 434—434.50. (kaša 434—435. za junij 434—435, za december 434.50—435, investicijsko 87.5 — 88, agrarne 54.5 — 55, 8% Blair 97.125 _ 97.5 7% Blair 96 — 86.125, 7% Drž. hip. banka 85—85.50; bančne vrednote: Praštediona 900—905, Union 196 do 196.50, Jugo 79—80, Narodna 8250 dem., Srp ska 180 — 185, Zemaljska 133—135, Ljubljanska kreditna 120—122; tedfuetrijske vrednote: Nar. šum ska ?4 den.. Gutmann 151—170, Slaveks 72—74.50, Slavonija 200 do 205, Drava 264—310. Sečeram 377 Og< fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 410—415. + Novosadska blagovna boria (6. t m.) Tendenca trdna. Cene pšenici so se dvignile. Promet 24 vag. pšenice. 3. vag. moke, 1 vag. otrobov in 28 vag. koruze. Pšenica: baška 77 kg 205—207.50; 78 kg 207.50 do 210; gornjebanaška, 78 kg 207.50—210; banaška, Tisa', šlep, 78 kg 212.50—215.; srem-ska, 77 kg 190—192.50. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.50—112.50. Oves: baški in sremski 125—130. Kornsa: bašJka in srem-ska 90 — 94, baška, ladja Dunav 102-104; baška in sremska za jnnij 100—102.50; baška Sombor 96—98. Moka: baška >Ogg< 335 do 345- >0g< 330—340; >2« 295—305; »5< 235—245; >6< 165-175; ,7< 115-125; »8< 80—90. Otrobi: 65—75. -t- Budimpeštanska terminska bona. (6. t m.). Tendenca trdna; promet živahen. Pšenica: za jnnij 23.06—23.08, za oktober 20.78—20.79; rž: za junij 11.50—11.52. za oktober 12.77—12.78; koruza: za julij 12.89 do 12.90, za avgust 13.23—13.24, tranzitna za julij 12.1& Dražbe ni oklici Vršile se bodo naslednje dražbe: 1. 25. t. m. ob pol 9. pri okr. sodišču v Ljutomeru (soba 4) dražba nepremičnin zemlj. knjiga Veržej, vi. št. 130 in vi. št. 167, zemlj. knj. Grlava, vi. št. 106 in Staraš nova vas vi. št. 104 z vsemi pritiklinami; izklicna cena 60.000 Din. 2. 27. t. m. ob pol 14. na licu mesta v Lokah št. 17 dražba nepremičnin zemlj. knjiga Trbovlje, vi. št. 491; cenilna vreds nost 61.650 Din, najmanjši ponudek 43.380 Din (okr. sodišče Ljutomer). 3. 27. t. m. ob pol 9. pri okr. sodišču v Laškem (soba 9) dražba nepremičnin zemlj. knj. Trbovlje, vi. št. 44; cenilna vrednost 22.155 Din, najmanjši ponudek 14.770 Din. 4. 2. julija t. 1. ob pol 10. pri okT. sod. na Vranskem dražba nepremičnin zemlj. knj. k. o. Podvin, vi. št. 161 in k. o. Pol* zela, vi. št. 614; cenilna vrednost 18.721 Din, najmanjši ponudek 12.481 Din. 4.) 7. Mija t. 1. ob 9. na Kou mesfta ▼ Sv. Križu dražba mepremščnfn (hiša, gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, gozd, 6 raMv, 2 travnika) zemlj. kmj. Sv. Križ, vi. šit. 172.396 in 45 cenilna vrednost 60.906 Din; najmanjši ponudek 40.758 Din (okr. sodišče v Kostanjevici). 5.) 10. julija t. 1. ob pol 11 prt okr. *xf!-ščiu v Krškem dražba nepremičnin zemU. knjiga k. o. Cerklie, vi. št. 10 (zidana hiša, lesen svinjak, hlev, skedenj, kozolec, sa-domosnik 16 njivskih parceS v Cerkljah); raajrmanljS ponardiek 23.235 Din. 6.) 1. avgusta t. 1. ob 10. pri okr. sodišču v Ložu dražba nepremičnin 4-ml3. krti. Vel. Bloke vi. §t. 168 in 223 in zemlj. kmii. Padlek, vi. §t 38; ceniikia vrednost 5500 Dim, najmanjši ponudek 3700 Din. ŠPORT Nogometni furnir na igrišča ASK Primorja V nedeljo se bodo vršile povodom 10» letnice SK Svobode v Ljubljani na igrišču Primorja nogometne tekme, in aicer po nastopnem sporedu: ob 9. Svoboda II : Amater, Trbovlj« ob 10.30 Grafika : Olimp, Celje ob 16. Svoboda I : Red Star, Knittelfeld ob 17.45 ASK Primorje i SK Hajduk Sarajevo. Ze dopoldanski turnir bo zelo zanimiv, ker bodo skušali vsi sodelujoči klubi do« seči čim boljši rezultat. Amater je prvak trboveljskega okrožja ter nastopi v svoji najmočnejši postavi, v kateri je premagal svojega lokalnega rivala SK Trbovlje s 4 : 0 in s katero je igral proti prvaku cel j« skega okrožja SK Celju s 3 : 4. Grafika je s svojo zmago nad Slovanom (6 : 1) dokazala, da spada med prvorazred« ne klube. Tudi Olimp je v kratkem času svojega obstoja zelo napredoval ter je re» sen konkurent celjskima kluboma Popoldne nastopita dva kluba, ki doslej še nista gostovala v Ljubljani, in sicer SK Hajduk iz Sarajeva in Red Star iz Knittelfelda. Športni klub Hajduk je bil dve leti prvak sarajevskega nogometnega podsaveza, sedaj pa je že več let na dru« gem mestu prvenstvene tabele. O njegovi jakosti pričajo nastopni rezultati: s split« skim Hajdukom je igral 4 : 5, s Primorjem 2 : 3, s prvakom sarajevskega nogometne« ga podsaveza Slavijo je izgubil z rezulta« tom 2 : 3, 1. t. m. pa je zmagal nad pro« vincijalnim prvakom sarajevskega podsa« veza SK Virtus s 6 : 1. Red Star iz Knittelfelda je najmanj enak našim najboljšim prvorazrednim klubom', je prvak štajerske province, ki si je s stalnim gostovanjem z dunajskimi amater« skimi klubi zelo izpopolnil svoje moštvo. V moštvu, ki pride v Ljubljano, nastopi 6 reprezentativnih igračev, med njimi več internacijonalcev. Zlasti je poznan vratar Talhammer, nadalje Brunnegger, Maver in vodja napada Fiala. Primorje kot Svoboda bosta morala na« peti vse sile in uporabiti vse znanje, ako hočeta doseči ugoden rezultat Stafetni tek skozi mesto za darilo »Jutra« Na MnfcoBtni ponedeljek ®e n« v Ljubljani tradicionalna štafeta skozi mesto za kip Matije Gufoca, fci sa )e darovalo »Jutro«. Tek spada med emo najzanimivejših lahkoatletskiih prireditev sezone, ker si vedno stopita nasproti stara ijub-tiairska rivala, PirSa in Primorje. Oba ktaba razpolagata danes v svojih kuhkoatletsJcih sekcijah c nekaterimi tekači, ki 90 že nastopali opetav«-no todi za barve Ljubljane in četo državne in ie pričakovat«, da bo letos, če bo vreme ugodno, postavllen na tej progi nov rekord. Start Je točno ob 11. pred Narodnim domom, cilj pred Nunsko cerkvijo, izvedbo ima letos v rokah SK lUnjja. Gostovanje madžarskih profesijo-nalov v Ljubljani Bcdapesti Tli. Kerffletl F. C. Igra z Ifirlfa Bojkot med Jugoslavijo in Madžarsko je pre-nekal, kar nam bo samo v korist. Naši klubi imajo s tem dano priliko, da merijo svoje mofi g odtočnimi zastopniki madžarskega nogometa. ki je znana po vsem sveta. Naš prvak Ilirija fe takoj porabil to priliko in »e angažiral znamenito profesijonatao moštvo I. Sge Budakesti III. Keriileti iz Budimpešte, ki igra v Ljubljani v sredo 11. t. m. Kak sloves uživajo madžarski nogometaši, kaže dejstvo, da igrajo za Binkošti kar štirje madžarski profesnsonal*^ klubi v Jugoslaviji, kar je vsekakor najboljši dok:'?, da nam Madžari lahko v nogometu nudijo več kot n. pr. dunajska moštva. 2e gostovanje prvih madžarskih nogometašev KispestiSa v L;aiblj.ani je napravilo mogočen vtis, dasnravno ni Kispesti med prvo-ip lasi ranimi v tabeli. M. Ker. stoji »a 4. mestu tabele in predstavlja torej najboljši madžarski razred. O posameznih rezultatih in uspehih moštva smo že včeraj poročali. Glede igTe same naj omenimo 5e, da sestavljajo moštvo tehmičar-ki so izvežband v taki popolnosti, da jim žoga. ne dela nikakih ovir in zamorejo radi tega položiti vso pažmjo na igro saimo. To Je pač odlška profesionalnih igralcev, fci jam daje velako premoč n>a-i amaterji. Sekcija ZNS. {SfciEbeooJ Defegtrajo se k tekmam na igrišču Primorja: dne 8. junfifja ob 9. Svoboda II. : Amateur gosp. Ozemy: ob 10.30; Grafika : Olimp g. Do-finar; ob 16. Svoboda : Red Star g. Še-tina; o4> 17.45 Hajduk (Sarajevo) : Primorje g. Ciimpermam. — Dne 9. junija ob 9. premaganca od nedelje g. Czemy; ob 10.30 zmagovalca od nedelje g. Dolinar; ob 16. premaganca glavnega turnirja g. Šettna; ob 17.45 zmagovalca glavnega hirniia g. Cimperman. — Vsi gg. sodniki se opozarjajo na važna navodiiia v sekcij ski knjigi v kavarni Evropa. — Tajnik. Ljubljanski plarvalnl podsavez. (Službeno.) Dovoljuje se klubsko plavalno prvenstvo SK IK-rije, dne 6. in 9. junija t. 1. Pričetek oba dni ob 9. dopoldne. Za delegate LPPa se določata gg. inž. Bleiweis Fedor in Sancšn Savo. Celjski Atletiki na pokalnem turnirja v Gradca. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek se vrši v Gradcu pokalni nogometni tmrnir, na katerem bodo sodelovali: GAK, Sbmnn, Aka ne uživa »Lj. univerza« nobene javne podpore, čeprav baš prireditve odločno kulturnega značaja prinašajo materialno zgubo. Toda preidimo k prireditvam: kljub polletni sezoni je nudila Lj. univerza 37 prireditev in sicer 4 glasbene, ^ pokrajinskih, 4 umetnostne, ostale pa iz raznih znanstvenih panog. Na sporedu je bil tudi angleški ciklus, ki nas je nekoliko seznanil z angleško politiko, pokrajino in umetnostjo. Žal, da ni naše? odziva, kakor bi ga zaslužil na najvišji stopnji kulture in moči stoječi angleški narod. Tudi običajni meščan-sko-šolski tečaj je bil v pretekli sezoni; z njim si je nemara marsikdo izboljšal gmotni položaj. H koncu še to: Vodstvo Ljudske univerze ima svoj načelni program ln se dobro zaveda, da je s posameznimi predavanji le prav malo storjeno, zlasti za široke kroge. Tako delo je vedno le ekstenzivno, polovičarsko širjenje znanja, ki često povzroča domišljavo polizobraženost; le temu pa je prav ljudska visoka šola napovedala naij-oetrejši boj! Zato je iz »Lj. univerze« v Mariboru že ponovno izšel klic: Ustanovimo prvo pravo ljudsko visoko šolo s internati, kamor se bo sprejemala kmečka in delavska mladina obeh spolov, v starosti okoli 20 let na večmesečni tečaj. Tu naj bi dobivala trdne pojme o našem narodu, naši državi in njunih življenskih pogojih. Tu naj bi se ti odpirale globine življenskih problemov in nalog ter naj bi ee ji poleg izobrazbe vcepljal tudi etični čut za vse poznejše življenje. Prekrasno bi bilo, če bi se v ta namen nporabil dosedanji oblastni dvore«, ki še ni dobil novega gospodarja. Ne dajmo ee prekositi od drugih delov naše države; zavedajmo ee, da naša pozicija v Jugoslaviji zavisi predvsem od višine inteligence širokih slojev našega naroda! Sedanje prehodne razmere so ka/kor nalašč za ustvaritev take prosvetne naprave. Ali se bomo zganili? Jan Kokanotvskl Od 8. do 10. junija bo v Krakovu znanstven kongres v proslavo 400 letnice rojstva pesnika Jana K ohanovsk ega, ki ga smatrajo za utemeljitelja poljskega slovstva. Na kongresu bodo govorili o Kohanovskeon in o 6taropoljski književnosti mimo Poljakov tudi znanstveniki drugih narodov, med njimi Ceh Horak, Italijan Giovanni Maver. Francoz Lamgelade in dr. Ob istem času bo v Wawelu, tej stari rezidenci poljskih kraljev, otvorjena razstava poljske renesančne umetnosti in poljske knjige. Ime Kohanowskega je v slovanskem svetu malo znano. Poljaki pa so nanj ponosni, saj jim pričuje, da so imeli že v času Ca-mc-ensa in Ronsarda na sodobni kulturni višini stoječo poezijo. Kohanowski je bil tipičen renesančni poet in humanist do kosti. Rodil se je 1. 1530, študiral Je nekaj časa na vseučilišču v Krakovu, potlej pa je krenil v Italijo, takrat obljubljeno deželo vseh ki so občutili mikavnost Preporoda, študiral je v Padovi. nato se je preselil v K8-nigsberg in se kmalu zopet vrnil v Padovo. Odtod je krenil v Pariz in je prepotoval vsa Francijo. V njegovih dijaških letih ee Je jelo Širiti zanimanje za grško in rimsko slovstvo, ki se ga je Kohanowski oprijel z vso vnemo. V modi je bila tudi italijanska literatura; tu je našel posebno simpatijo v Petrarci. Ita-lijj je prepotoval kot goreč humanist, ki je povsod isikal samo sledove »starih«. Ko se je vrnil z bogatim znanjem na Poljsko, ja začel s«m pisati latinske verze. Dobil je službo na dvoru kralja Sigismimda Avgusta, ki je Kohanowskega uporabljal v diplomatske namene, podelivši mu naziv »sacrae Re-giae Majestatis lancellerins«. L. 1568. se je udeležil poljskega poh xla na Wilno, ki ga je takisto opeval v latinščini. Število njegovih v Horacijevem in Vergilovem jeziku zloženih elegij, panegirikov in didaktičnih pesmi je bilo vedno večje. Med tem pa je začel pisati tudi poljske pesmi, prevajati v poljščino iz grščine in latinščine in sipati iz svojega spretnega peresa obilo epigramov, šal in drugega drobiža — vse po klasičnih vzorih grške in rimske poezije. Pod vplivom Petrarce ln njegove zbirke »Can-zoniere« je spisal vrsto elegij »Neznanki«. Ko ee je v letih 1575—1584 umaknil iz dvornega življenja in se naselil na kmetih, v horacijevski idiliki graščinskega življenja in v družbi starih, lepih knjig, so nastala njegova največja dela Sem spada drama »Poročilo grškim slom«, ki je bila 1. 1578. vprizorjena ob kraljevi navzočnosti; v tej literarni obliki Kohanowski med Poljaki ni imel predhodnikov. Njegova pesnitev »Ognji kresne noči« očituje že precejšen vpliv poljske narodne lirike. Tu je tudi posnemal Ho-racija, svojega ljubljenca in vzornika. Izidal je nadalje zbirko letinskih pesmi »Lyrico-rum libellus« in nekake pesmi nesreče, v katerih se čuti vpliv Horaca, Ovida in Ka-tula. Pesmi nesreče, »Objokavanja«, so Ko-hanowskega najgloblje delo. Inspirirala jih je smrt njegove triletne hčerfke-ljubljenke Uršule. Umrl je 22. avgusta 1584. Proslava tristoletnice njegove smrti je na Poljskem zelo popularizirala njegovo ime, štiristoletnica rojstva je zopet opozorila nanj — na velikega humanista, ki ga je sam Miekiew-icz proglasil za stvarnika poljskega slovstva. Kohanowski pa — kakor pravi Rus Seigej Kulakovski v Rossiji in Slavjanstvu z dne 31. t. m., odkoder emo posneli te podatke — ni zanimiv samo za Poljake, marveč ima občeslovanski pomen, 6aj je bil kot prvi in edini slovanski poet neposredno udeležen pri velikem renesančnem gibanju, ki je hotelo obuditi antični svet. Pozneje so ma sledili dubrovniški poetje, zlasti Gundulid. češki jubileji Kdor se zanima za umetnost in le bi! ▼ Pragi, gotovo ni pozabil obiskati Moderno gelerijo. Nedavno s® »e nje ustanovitelji in sedanji voditelfl spominjali, da je minulo 25 let, kar so bile njene zbijke prvič otvorjene javnosti Moderna galerija je danes ponos Cehov. Prvotno je bila osnovana samo za zbiranje najboljših slik priznanih umetnikov češkega pokolenja. O tem, kdo naj pride v galerijo, so se vršile vsa ta leta hude polemike. Toda baš boj za Moderno galerijo je dal češkemu slikarstvu zadnjih 25 let mnogo koristnih pobud; pomagal ga Je prekvaševati. Hynais, Ženiška in drugi so nastopali zoper Kotero, Preislerja in Sn-chardo, dokler niso le-ti zmagali. *Tako je vsak slikarski rod prinesel v Moderno galerijo svoje. Po prevratu sta dajala smer Max Švabinskij in Jan Stursa. Vseh 25 let }e vodil upravo in jo taktno vzdrževal nad spori umetniških struj eden njenih ustanoviteljev, dr. Karel Kramaf. Moderna galerija ni več samo češka galerija. O tem piše V. V. Stech: Prevrat je temelSto izpremenil njen delokrog; avtomatično je postala osrednji zavod, ki služI vsej državi. Izpremenila se Je takisto nje finančna osnova. Nakupi, za katere njen fond zdaleč ne zadostuje, se izvršujejo v glavnem z denarjem, ki ga daje država. Tako kuratorij pripravlja bodočo državno galerijo ... Sama po sebi je nastala potreba svetovne umetnosti... _ Naša, doslej skromna kulturna domačnost se mora urediti po svetovnem merilu. Potrebujemo velikih zbirk prav tako kot dobre univerze, prvovrstnega gledališča m dovršenih tehničnih naprav.« Pred sedmimi leti Je država nakupila za Moderno galerijo veliko zbirko francoskih umetnin: počasi so prihajale tudi iz drugih dežel Država skrbno nakupuje slike in kipe v vseh središčih sodobne umetnosti; tako v praški Moderni galeriji, nekoč skromni galeriji češke umetnosti, nastaja nova galerija evropske umetnosti. Demokratična država skuša tudi na tem polj« uveljaviti svoj prestiž... Morda ni odveč, če se ob 25. letnic! todl nečeški slovanski svet spomni te mnogo obetajoče naprave v današnjem »središča slovanstva,« t zlati Pragi * Jan * Wojkowlcz Je čeSkl pesnik, je slovanskemu inozemstvu malo znan. Te dni so se listi spomnili njegove petdesetletnice. Jan z Woikowicz je nežnočuten poet z močno filozofsko noto. Živi v Nym-bungu osamel in od dolgotrajne, težke bolezni ostarel. Izšel ie iz kroga okoli »Moderni revue« in se je po mistično-imipresio-nistični fazi razvil v spekulativno-simbolič-nega pesnika, dokler ni obeh faz združil v stanje, ki ga ime.iuie subaetemitnost. (Njegova izjava v Rozpr. Aventina« z dne Pišejo nam ... Za stoletnico svojega uglednega rojaka Trdine so izdali vrli in podjetni Mengšani prvo in edino številko svoje lokalne »revije,« ki se kajpak ni mogla imenovati drugače kot Mengšan. Ni obširnejša od ene tiskovne pole, polovico tega prostora zavzemajo oglasi. Kaj bi se čudili: na borih osmih straneh se ne da kdo ve kaj povedati, niti o Trdini ne o Mengšu. Vsekakor je ta tiskovina znak dobre volje in ker se je vrhu tega razjx)šiljala zastonj, ne more nihče nič ugovarjati. Toda, ker so vrli Mejig-šani podjetni, bi bilo želeti, da bi bili Se malo bolj dalekovjdni. Če bi se ta zvezek izdal v manjši obliki, bi imeli brošuro na 32 straneh. Tudi tu bi bilo še vedno 16 strani inseratov. Ker pa se je že nabrala za izdajo »Mengšanat precej lepa vsota, bi bilo treba primakniti še nekaj tisočakov in bi lahko imeli knjigo na 160 straneh. Tu bi se dalo natisniti že precej lepih reči o Mengšu, o njegovih rojakih pa o njfsovi zgodovini. Z majhno žrtvijo bi dobil .Mengeš knjigo, ki bi se prodajala, ki bi šla v knjižnice in katere vrednost bi ostala. Kakor izvemo so nekateri ugledni avtorji že pripravljali rokopise za tako publikacijo o Mengšu. Ali ne bi z njo več pridobili? Mengš bi imel o sebi knjigo trajne vred-nositi, inserenti pa bi še dolgo časa opozarjali nase; oglas v taki publikaciji bi bil pač neprimerno učinkovitejši nego je sedaj. Toda, kar je bilo zamujeno, se ne bo dalo zlahka popraviti. Opozarjamo pa na to druge kraje. Če že kaj izdajajo, nai izdajo dostojne, kar moči izčrpne spise o svojem kraju. Na nje bodo še potomci ponosni. —p—i • Dobfl sem do rok neko slovensko, na B-nem papirju natisnjeno revijo, ki jo gosp. urednik, gotovo poznate. Prečital sem Sanke, v katerih se z učenimi besedami, kakor jih rabijo naši kritiki, proslavljata dva čudovita slovenska genija: neka slikarica in neki dramatik, čigar delo je po sodbi pisca te kritilke edino sposobno, da Slovence tispešno zastopa pred svetom. Po naključju sem dobil to dramo v roke ln moram reči... No, ne prisvajam si kritike, ker sem navaden čitatelj. Toda povejte mi, prosim, zakaj se mi ob vsem tem nekako vrti v glavi? Če je teh dvoje mladih avtorjev tš-ko razodetje slovenske genialnosti, zakaj molčite Vi o njih? Cele stolpce bi bili morali napolniti, kajti porajanje novih Michelangelov in Shakespearjev v skromnih slovenskih okoliščinah je vendar dogodek prve vrste! Zakaj molče naše ravije? Kako je mogoče, da se na nekem mestu n-etei pojav povzdiguje tako visoko, medtem ko ga malo dalje sploh ne opazijo? Ne morem si misliti, da bi to bilo normalno: nekje nekaj ni v redu! Toda kje ni v redu?! Od tega se mi vrti v glavi! Povejte mi, kako naj spoznam, »kje je pamet, kje nespamet«? Vaš ved katerih je najstarejša Erika igralka monakovskega državnega gledališča. Nezavisno od sitnih denarnih skrbi mu je potekalo življenje med delom, potovanji, menjavanjem bivanja v mestu in na kmetih. Življenje pisatelja tudi pri Nemcih ni vedno lahko, kakor pričuje n. pr. usoda Arna Holza in mnogih dragih, toda Thomasu Mannu je bila trnjeva pot do slave in do obilnih honorarjev močno olajšana s tem, da je imel zasebno premoženje. V prijetnem rodbinskem vzdušju in meščanski biaginji so nastajali nadaljnji spisi: satiričen roman »Konigliche Hoheit« in vrsta novel, med katerimi se odlikuje zlasti »Tod in Venedig«. L. 1912. je zbolela Mannova soproga za pljučnim katarjem in je morala na zdravljenje v švicarske gore; z njo je šel tudi Mann. V okolici Davosa se mu je zarod ila ideja njegovega poznejšega velikega romana »Zauberberg«. ki pa se je najprej izrazila v formi manjše novele. Potem so prišla vojna leta, ki so prinesla poleg raznih tegob tudi duševne boje, spoprijeme z gesli, za katera je tekla kri; notranji odnos Manna do nemštva, do človeštva, do aktualnih pojavov in vprašanj je zahteval natančnejših formulacij in razčiščen ia. Bila so leta krize; Mann je opravil svojo generalno izpoved v esejistični knjigi »Betrach-tungen eines Unpolitiscben«. V eseju se je poizkusil že dolgo prej; tako je 1. 1906. izdal polemično studijo »Bilfe und ich«. v kateri razpravlja o odDosu pesnika do resničnosti; 1. 1910. je spisal dve obsežni razpravi: »Versuch uber da$ Theater« in »Der alte Fontane«. Pozneje so izšle še tri knjige esejev: »Rede und Antvvort«, »Bemijhuo-gen« in »Die Forderung des Tages.« V jeseni 1. 1924. je bil objavljen njegov veliki roman »Zauberberg«, ki ga Je pripravljal celih dvanajst let in ki je doJvončno ulTdil njegov svetovni sloves in položaj v nemškem slovstvu. Marsikaj zanimivega nam pripove. duje Thomas Mann o svojem delu, pa o notranjem odnosu, ki ga ima do literarnega ustvarjanja sploh in posebej še do svoiih posameznih del. Prostor nam ue dopušča, da bi šli v podrobnosti. Radi se ustavimo tudi ob tej ali oni epizodi iz njegovega življenja, ki očituje Mannovo globoko človečnost. To so zlasti vrstice, v katerih pripoveduje o svoji materi, pa o samomoru svoje sestre* igralce, v katerih diskretno odigrne še pekočo rano nedavnega samomora druge se. stre. Malo nas preseneča, da je tako skop z besedilom o 6vojem bratu, pisatelju Hein-richu Mannu. Pa tudi ta nerad pove kaj o bratu Thomasu — glej n. pr. interviw Fe, Lefevrea s Heinrichom Man nam. Zanimivo je, da Thomas Mann ni dobfl Nobelove nagrade za »Zauberberg«, kakor se splošno misli; švedski kralj mu je pri izročitvi nagrade izrecno omenil, da so mu švedski akademiki podelili nagrado za »Buddenbroolke«, v katerih da je pokazal veliko sorodnost med nemškim ln skandinavskim svetom. (Temu se je Mann na tihem nasmehnil: spomnil ee je, da je pod vplivom skandinavske literature nalašč pretiraval to sorodnost nravov in življenja). Toda, zakaj ni že prej dobil nagrade? Vsekakor je moral napisati kaj več, postati to, kar je danes, pridobiti si evropski in svetovni sloves. Živo opisure Mann svoio notranjost v trenutku, ko je prejel z Nobelovo nagrado — za pisatelja pač nenavadno visoko vsoto denarja. Nato pa pravi — govoreč o bližjoči se 251etnici poroke — o sebi tole: »Bilo Je poldan, ko sem prišel na svet? sredi polovice desetletja je ležala moja petdesetletnica. sredi polovice desetletja sem se oženil. Moj čut za matematično jasnost se s tem ujema, kakor se strinja red. po katerem so prišli otroci na svet: deklica — deček — deček —. deklica, deklica, deček — torej kakor pari v kolu. Slutim, da bo® umrl 1.1945., star toliko kot moja mati«. T«hni?ni del rubrike urejuje artotehnicm oddelek Vaconm Oil Compaar. d. d. Kaj rabimo Avtomobilski park Jugoslavije je v razmerju z ozp-mljem naše države in narodnim premoženjem, a tudi slede na prometne potrebe še dovolj omejen. Razlogov za to je več: v glavnem se ponavlja vedno bolj nČ!fpk, da je večina naših cest v skrajno slabem stanju. To je res. vendar to še ni najvažnejši vzrok. Najtehtnejše leži po na-š°m mnenju v tem, da so stroški za popravilo. nogo in obratovanje sploh precej vi. fioki. Koren tega zla, ki zavira razvoj avtomobilizma, se da gotovo ublažiti. Znano je, da nalaga doba, v kateri živimo. vsem, ki se gospodarsko udejstvujejo, težke naloge. To je perioda trgovca misle-, ].;i je prešel od kričeče reklame na tiho, stv;.rno vabljenje in ki mora nuditi odjemalcem mnogo več. On je, ki ustvarja potrebe. Prodaja je samo začetek njegovega delovanja. — v trenutku, ko je prodal svoje blav. torej nezadostni »service« s strani av-omobilskih zastopstev. N'a vprašanje, kaj smatrajo za potrebno, : stori zastopnik avtomobilske tovarne, r> bi dosegel vse ono, kar so od njega pri-vali, so odgovorili avtomobilisti: Pod s®erviee-«-om razumemo: 1.) sveto-e, poj ranilo in dejansko sodelovanje negi vozila, da bi se doseglo nemoteno o'"" .vanje; -.) takojšnjo izvršitev popravil; ''>.) odgovarjajoče cene: 4.) dolsaze o zanimanju zastopstva za avtomobil tudi po izvršeni prodaji in o.) brezplačno izvršitev malih popravil za crotcvo dobo po prodaji. Vsi ti nedostatki dado v končnem rezul-Vaiu večje stroške obratovanja, ki so ovira napredek avtomobilske prodaje, kajti .'eresent, ki kupi drugič avtomobil druge i mike zgolj zaradi tega, ker nI bil zado-; - n s poslovanjem trgovca in ga je to - ■več stalo, si nabavi nov avto gotovo z nišim navdušenjem. Tudi ne bo dalje poročal stare znamke in ne bo pripo- -^sel. da bi se povečalo zanimanje pri - h, ki bi lahko postali resni kupci avtomobilov. Trgovec z avtomobili pa ni edini činitelj. In!; k o poveča avtomobilski park. Garaža je nadaljnji faktor. O njeni nalepi. o pogreškah in o tem, kaiko bi morale svoje poslovanje urediti, smo že večkrat govorili v našj avtomobilski rubriki. Videli smo. da tudi garaže niso na višini in da še niso popolnoma spoznale svoje naloge. Vprašan ie strokovnega osobja še dolgo ne L,o popolnoma zadovoljivo rešeno. Njih ra-nanje je že zaradi tega nestgurno in ne >ore biti v skladu z opravljenim poslom, e večja napaka pa je, da smatra velika čina garaž svoje posle za enokratno oprano in ne pazi dovolj na kontinuiteto po--!ovanja. Garaže bi morale biti v stalnem ontaktu s svojimi odjemalci. Voditi bi -lorale pregled, iz katerega bi izhajalo, daj bo dotični avtomobil rabil popravilo, daj bo rabil nove gume. lodaj bo mora! en jati olje, napolniti akumulatorje itd. V ;n primeru bi morale lastnika avtomobila a to opozoriti in ta jim bo za to hvaležen, .ajti prihranil si bo z redno nego avtom> Ha in neznatnimi popravki mnogo nepri-^Inostj in velika, zapoznela popravila, ki ■na':no povečajo končno bilanco etrošlkov vzdrževanja. Velik del krivde za nenapredovanje avtomobilizma leži torej tudi v tem, da trgovina in garažna obrt nista v svoji organizaciji šli vštric z rapidnim napredkom avtomobilske konstrukcije. To se je maščevalo nad njimi na ta način, da so naša trušča sprejela manj avtomobilov, kakor bi jih bila mogla sprejeti. Cest ne moremo sami popraviti, zato po-pravljajmo v svoji organizaciji to, kar smo zamudili. Treba je več analize v poslovanju. več razumevanja za potrebe avtomo-V,i listov, treba je smatrati »servicec kot po-pebno trgovino, kajti zaenkrat vsaj, tretjega ni. M. E. Širea. Prvi avtomobil tvrdke Sunbeam. kf se ie 1. 1899 pojavil na londonskih ulicah. Kako je treba dovajati olje motocikln Tehnični oddelek Vacman Oil Co. je pred kratkim izdal poučno knjižico »Noga motornega kolesa«, iz katerega posnemamo sledeči odlomek: Naslednji podatki so povprečne vrednosti za normalne pogoje, kakor jih Imamo n. pr. pri tujih vožnjah. Motorjem, ki so slično konstruirani, sc mora pogostoma dovajati olje v različnih količinah; zato se mora dovod olja v vsakem primeru posebej regulirati. Če vozimo z motornim kolesom stalno zelo naglo ali po hribovitem terenu, moramo dovod olja povečati. Toda ne smemo preobilno mazati, kajti v tem primeru se bo kadilo tz izpuha in tvorila se bo večja množina zogljenelih zaostankov, ki bodo zalepili izpušne ventile. Ako pa bomo premalo mazali, bo tek neenakomeren ter se bo motor pregrel. Zaradi povečanega trenja se bo motor tudi hitreje obrabil. Seveda bo delal stroj z znatno manjšim učinkom, prostor med obroči na batu in cilindrovo steno ne bo za masen in bat se bo kaj kmalu zadrgnil. Dovod olja se mora tako regulirati, da ?o izpušni plini pri motorju, ki dela na me6tu z malim številom okretov, modrikaste barve in da ta barva, takoj ko začnemo voziti, izgine. Glede razmerja zmesi bencina in olja pri dvotaktnih motorjih, se moramo ravnati no navodilih tovarne; v poštev pa moramo vzeti tudi gornje navodilo. Mnogokrat bomo lahko zmesi dodali manj olja, če bo prvovrstne kakovosti, kakor pa tedaj, če bomo uporabljali navadno olje. Pri mazanju s svežim oljem se moramo takrat, kadar doli jemo olje potom ročne črpalke, ozirati posebno na hitrost vožnje, na teren, po katerem vozimo, tn na obremenitev motorja. Nova ali generalno popravljena motorna kolesa naj se prvih 800 km ma-žejo 25 do 50 %več kakor navadno. Pri krožnem mazanju naj se okrov izprazni in napolni s svežim oljem do prvih 1000 km, pozneje pa po vsakih 1500 km vožnje. Ti podatki so splošne smernice. Če uporabljamo pravilno vrsto dobrega olja in če se ravnamo točno po spodaj navedenih nasvetih, lahko znatno podaljšamo mazilno sposobnost olja: 1.) Takoj pri začetku vožnje moramo previdno pustiti plin in gledati, da ne bo zmes premastna, da bi kar najmanj goriva prodiralo ob batu v okrov. 2.) Pri praznem teku naj dela motor z majhnim številom okretov. 3.) Ne smemo pustiti praznega teka. kadar ni potreba. 4.) Paziti moramo na brezhibno delovanje naprave za vžiganje. 5.) Dosti bolje je, dolivati olje pogostoma v majhnih množinah, kakor pa naliti večjo količino po daljšem času. mmmm. Sunbeam - Mableyevo trokolo, zgrajeno L 1901. Motor je imel 2 *A KS. Industrija bencola v Ameriki, Iz zadnjih statistik posnemamo, da je 1. 1929. narasla ta industrija v Ameriki po množini produkcije za 50 % in po vrednosti za 72 %. Razlog za ta napredek je iskati po sodbi trgovskega ministrstva predvsem v tem, da prihajajo iz Nemčije vedno večja naročila. Tako so Nemci kupili 1. 1928. 10.82 milij. galonov in lani 17-83 milij. galonov bencola v Ameriki. Uvozne carine fa avtomobile t Franeiji. V Franciji se vrši hud boj za sprem emu-o carine na avtomobile po vrednosti, v carino po teži. Vlada se na vsak način slkuša upreti zahtevam domačih avtomobilskih producentov glede carine po teži, kar bi pomenilo povišanje carine v drugi obliki, ker se boji, da bi se potem cene domačih avtomobilov precej zvišale. V Berlinu na Kaiserdammu zidajo moderno garažo, kakršne v Nemčiji nimajo. Opremljena bo z vsemi mogočimi udobnostmi, prostora bo imela za sto voz, obenem bo pa imela hotel za šoferje. V tem je vsa novost. Podobno garažo iana tudi Bukarešta. Belgijska tovarna avtomobilov Minerva FN. ki je nastala pred kratkim s fuzijo dveh velikih belgijskih tovarn, namerava graditi majhne avtomobile « 15 k$ v večjem obsegu, tako da bi na evropskem trgu resno konkurirala s Fordom, Chevroletom in Citroenom. Ubogi Segrave! Major Segrave, aaani rekorder, »e je moral nedavno zagovarjati pred sodiščem, češ, da je prehitro vozil. Petinštirideset milj na uro. .Seveda se je izjavil, da to po njegovem mnenju ni veliko. Bil je telkom zadnjih let pred sodiščem že devetkrat kafcnovan zaradi istega delikta. Torej medtem ko hoče Kaye Don potolči v Floridi njegove rekorde, bo obsojen Segra-ve zato, ker je voz.il samo 45 milj na uro! Koliko je zaslužila General Motors? Lani je imela čistega dobička okroglo 200 in četrt milijona dolarjev. Dobiček je napram predlanskemu letu, ko ga je bilo malo manj kakor tretjino milijarde, nekoliko padel, pač se ie pa povečal promet v letu 1929. (1.459,762.906) za olcroglo 50 milijonov dolarjev napram prejšnjemu letu. Promet tega koncema znaša 34 % celokupne severoaamerieke produkcije motornih vozil. dočim znaša njen delež pri izvozu 37 %. Izvoz je nazadoval za 26.000 enot. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA * KAVA «1 lL_Z3l—}E3>L-,H3 AN X j ^vodnikov trg st. s.—I Svetovna vojna je primorata lljudi, da so se pri pripravi jedil posluževali različnih nadomestkov, ker je vladalo spIoS'>o pomanjkanje originalniih izdelkov. Danes vam tega ni treba, ker dobite v vsaki bofjši trgovini naravni špiritov kis in vinski kis Zahtevajte torej pri svojem prodajalcu izrecno špiritov kis. Trgovci in preprodajalci! Ker za te kraie nimamo niti potnikov ni-fe zastopnikov, zahtevajte takoj direktno ponudbo za kristalni soparni papir SIDAK (Dunstpapier). ki na tem svetu nima para glede lepote, higijen-e m praktičnosti. Sezona za konzerviranje ie na pragu. Cene nepoaolno konkurenčne. Vsaka količina se lahko naroči takoj iz skladišča. Tvorniški zastopnik A. ISAKOVIČ Beograd, Kap. Mišina 9. 8646 ( (Po$etl (plave pet$ij&&e pteptogef (Soapod T. JL Adjhaaa ta Carigrada, lastnik trgovine a preprogami G RAZ >ZU1L 1URKEK« (GRADEC >PBI TURCIJIU«), K ALCHBEK G G A SSE 1 je »pel v Ljubljani in vabi cenj. odjemalce in reflektante k neobveanemu ogleda naše obsežne zaloge. Reehae mo«. Velesejem paviljon K, 14-1«. Prosim parite na M&tov! 7000 Tndi plačila r obrokih I Oglejte si na velesejmu v pav. F St. 1C9 brzoparilni kotel „WEMA". Vsakemu se razkaže ta najnovejši praktični izdelek. Prva jugoslov. strojna izdelovaln ca brzopsritn kov jI Vciss Jflaribor, Jrg Svobode 1 V globoki žalosti naznanjamo, nečak in svak, gospod HERMAN ČESNOVAR sin posestnice In gostilničarke dne 5. junija 1930 po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 7. junija 1980, ob 4. ml popoldne od doma žalosti, Dolenjska cesta 1, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. 8645 Ljubljana, dne 6. junija 1930. Žalujoči ostali« čitajte Jutrove male oglase, ki imajo uspeh? mmwi mola šaAječi/ Brezbarven obraz tudi pri smejanju uSinkuJ« hladno. Osvežite si zato Vaše obličje e »Khasana Superb«. »Khasana Superb krema« smotreno nanešen« da tisti mah Vašemu obličju rožnato barvo, ki se VaSi pojavi najboljše prilagodi in privlačnost vašega smehljaja izredno poveča. Kakor »Khasana Superb krema« VaSe lice pomladi »Khasana Superb rdečilo« ^Vaše ustne. Dostojno jih povdari in jim da svežost in mladost. »Khasana Superb krema«, kakor tudi to rdečilo je odporno napram vremenu, vlagi ln — poljubom. Samo z milom se da odstraniti barvilo. • Khasana Superb rdečilo« » zlati puščici Din —.—. V eleg. mehanični puščici b pritrjenim po-klopeem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek v ovoju iz želatine Din —.—. Khasana Superb rdečilo za ustne, lonček Din — DOBI SE POVSOD! Dr. M. Albersheim, Frankiurt a. M- - London Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike. Naznanjam velecenjenemu občinstvu, da sem PREVZELA NA NOVO UREJENO GOSTILNO »PRI PAVLETU«, Kapiteljska ulica št. 3, ki jo bom vodila odslej pod imenom PRI DOLENJCU 66 Dobra domača hrana, zajamčeno pristna vina, najfinejša turška kava itd. — Sprejemajo se tudi abonenti. Najvljudneje se priporoča p. n. gostom M. DOLENC Specljalna tvomica strojev K. Urbanovsky, G. m. b. h., Rossitz ZA OBDELOVANJE PLOČEVINE Generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Kulberg, Zagreb, Medasna ulica 15. — Oglejte si naš paviljon na Ljubljanskem velesejmu. 8620 Prvovrstni Dali bor so razstavljeni na velesejmu paviljon G 15-1» Cene brezkonkurenčne — lep zvok — ugodni plačilni pogo|i. 8660 klavirji Najmodernejše POHIŠTVO za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cenah pri tvrdki L Repše, LJubljana, Dvorni trg 1 Zahvala Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube našega ljubega očeta, starega očeta, strica, brata, gospoda Ivana Breganta izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo pevskemu in glasbenemu društvu Drava, društvu U. J. 2. i B., zdravniku dr. Franu Pav-liču, prečastiti duhovščini, g. Tumpeju za genljiv nagrobni govor, vsem darovatel jem vencev in šopkov ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 6. junija 1930. Žalujoča rodbina Bregant oOOZ Zahvala Za izraze Iskrenega sočutja povodom pre rane smrti nade srčno ljubljene hčerke ln sestre ZDENKE REJA za poklonjeno cvetje in vence ter za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. * 8651 Ljnbljana, dne 6. junija 1930. Žalujoči ostali. Iz življenja in sveta Slfka z ni ki ter Mednarodni kongres avtorjev v Budimpešti j otvoritvenega banketa. S številkami zaznamovanj gostje so madžarski tn nemški nrnet-zastopnikl madžarske vlade. S št. 7 Je zaznamovan baron VVlassics, po roda Siaveoec b našega Prefcmnrja. Četrt stoletja od bitke pri Cušimi Te dni je poteklo 25 let od nesreč* tie pomorske bitke pri Cušimi, ki je usodno omajala temelje carske Rusi« je. Po nesrečnih bitkah na kopnem pri Liaojanu in Mukdenu je bila ruska po« sadka obkoljena po japonski premoči na morju in na suhem. Treba je bilo poslati na pcmoč rusko vojno brodov* je iz Vzhodnega morja, da bi osvobo* dilo trdnjavo in v luki zaprto daljne« vzhodno rusko vojno brodovje. Že koncem leta 1904. so oznanjali odhod tega brodovja pod poveljstvom admi« rala Roždestvenskega. Brodovje je na« stopilo svojo pot v Vzhodno Azijo in je baje že v angleških vodah doživelo svojo prvo neprijetnost, ko je v temi in megli streljalo po angleških parni« kih, meneč, da ima pred seboj sovraž« ne Japonce. Na nadaljnjem potu so Angleži pridno obveščali Japonce o potu ruskega brodovja, tako da so bili ti natančo poučeni, kdaj prispo so* vražni jekleni gorostasi v bližino ja« ponskih ladij. Morda je na dolgem potovanju po« zornost ruske mornarice znatno ope» šala. kajti v noči od 27. na 28. maja je Ruse iznenada napadel japonski admiral Togo. Še preden so si bili Ru« si na jasnem, kaj se godi, je bilo že >ar oklopnic torpediranih, tako da so aponci na nadaljnjem boju z lahkoto • S popolnoma porazili svojega nasprot« nika. Dva dni je trajalo neizprosno zasledovanje, ki je temeljito uničilo ruske nade na zmago. Ogorčenje nad tem sramotnim porazom se je stopnje* valo do take meje, da je izbruhnila prva ruska revolucija, ki jo je vlada zadušila le z največjim naporom, ob« enem pa je bila prisiljena skleniti mir. Odrekla se je Port Arturju in svo« jim pravicam na Korejo in Mandžu* rijo ter odstopila Japonski pol otoka Sahalina. Po cušinskem sramotnem porazu so i čeli preiskovati vzroke te katastro* fe in so kmalu dognali, da je glavni krivec izgube milijonskih vrednosti in tisočev človeških življenj načelnik ru« skega admiralnega štaba veliki knez Aleksej. Ta je porabil ogromne kre» dite, določene za izpolnitev vzhodno« morskega brodovja, v to, da je obsipal z zlatom svojo prijateljico, neko fran« cosko baletko. Poleg milijonskih daril ji je dal napraviti kopalne neške iz čistega zlata z vdelanim dragim ka* menjem. Potrošeni denar je bil dolo« čen za nove jeklene oklepe ruskih vojnih ladij. Zaradi teh zlatih nešk so Japonci z lahkoto prebili oklepe ru» skih ladij in na tisoče ruskih mornar« jev je našlo hladni grob v globini ko* rejskega morja... Študentovska potegavščina Dijaki Cornellovega vseučilišča v Ameriki so naznanili v svojem listu, da nameravajo slovesno proslaviti 150« letnico rojstva ustanovitelja republi« kanske stranke Hugona Fryesa. Šesta« vili so visokodoneč proglas in slavili Frvesa kot učenca Washingtonovega ter odličnega ameriškega patriota. Na banketu je predsednik čital številne brzojavke, dospele z vseh strani Ame« rike. Med bučno veselostjo in gromo» vitim smehom je bujna mladež sprejela te pozdravne brzojavke. Veselje je prikipelo do vrhunca, ko so čitali br« zojavko podpredsednika Zedinjenih držav Curtisa, ki v vznešenih besedah pozdravlja »spomin vrlega domoljuba, ki je prvi zasadil zastavo republikan« stva v ameriška tla.« Hugo Fryes namreč ni nikoli živel in so si ga di« jaki izmislili, da nekoliko navlečejo lahkoverne in nevedne politike ter druge visoke osebnosti. Curtis je se« veda na tej brzojavki nedolžen, polo« mil jo je le njegov osebni tajnik. Vse* kakor pa je šala popolnoma uspela, dasi ni izvirna. Slično je pred par de* setletji potegnil francosko javnost ne* ki list, ki si je izmislil »patriota Heges sippa Simona«. List je imel enak uspeh, kakor ameriški dijaki. Hladnokrvno v smrt V Ameriki so nedavno usmrtili na električnem stolu 24 letnega Poljaka Štefana Zielkowskega zavoljo ropar* skega umora bančnega blagajnika. Razbojnik je pokazal pred smrtjo ne* navadno hladnokrvnost. Veselo se je šalil in se smeje poslovil od svojega sokrivca na umoru, ki je bil pomilo* ščen na dosmrtno ječo. Preden je sto« pil na električni stolec, je vrgel gle* dalcem do polovice pokajeno cigareto in dejal: »To je vse, kar vam lahko zapustim.« Sharkey - ranjen 12. t m. bi se moral vršili, kakor znano boksarski match za nastov svetovnega prvaka med Američanom Sharkeyem in Nemcem SchmeKnsom. Zdi se pa, da ga bodo pireložiti, kier se je Američanu med vežbanjem primerila nezgoda. Zadel se je z levo nogo v zarjavel žebelj, ki se mu je zadri 3 cm globoko v meča. Rano so mu takoj iz-mili z alkoholom in namaza H z jodom, a vežbanje je moral ranjenec le opustiti. Pravijo, da ga je ta nesreča zelo potrta. Kavarna izumiteljev in poetov »Reklama in denar zapirata nadarjenosti pot,« stoji na izvesku te kavarna. Tu se zbirajo vsi, čijih zmožnosti govore zase! Kavarna stoji na Prager Platzu sredi berlinske intelektualne četrti. Njen lastnik, znan izumitelj, s priimkom »Edison« in velik čudak, deli brezplačne nasvete vsem gostom. Sredi kavarne je nameščen poseben oder. Tu lahko sestavljajo izumitelji stoje stroje, umetniki pa slike in kipe. Vsak gost, ki ie v .redu plačal svojo kavo, lahko na tem odru recitira pesmi, povesti ali tudi na klavirju igra lastna dela. Založniki in dragj bogati ljudje so »Edisonu« ba-ie obljubili, da bodo redno obiskovali prireditve v njegovi kavarni Mojster med tatovi Pred sodiščem v Krakovu se je nedavno zagovarjal cigan Julij Lakoš, obtožen. da je ukradel usnjato aktovko. Na vprašanje, da-li se čuti krivega Je obtoženec krepko vztrajal na svoji nedolžnosti, češ da je ovadba izmišljena in da se njemu o kaki aktovki niti ne sanja. »»Kako naj bom obsojen zavoljo stvari, k! je sploh nisem mogel ukrasti, ker je ni,« je zatrjeval cigan. Sodnik se je razjezili nad ciganovo nesramnostjo in dejal, da je vendar ukradeni predmet dovoljen dokaz tatvine. Corpus delictt, da je tu na mizi, zato je vsako tajenje nesmisel. »No, kje pa je ta vaš korpus, pokažite mi ga! tako sem radoveden, kaj da sem ukradeJ,« se je cigan rogal sodniku. Ta je liotel ciganu pomoliti torbo pod nos, ali aktovke kar naenkrat ni bilo na mizi. Vse premetavanje spisov je ostalo brezuspešno, torbe ni bilo med njimi. Zdaj je Lakoš še z večjim poudarkom zahteval takojšnjo oprostitev in sodnik bi se mu bil v zadregi skoraj udal. Vendar pa je prekinil razpravo in dal odvesti jetnika, ki se je na vso moč branil zapora. Med tem so ponovno preiskali vse spise ali torbe ni bito. Zdaj je jetničar preiskal cigana in res so pri njem v hlačah našli avtovko lepo spretno ovito okoli noge. Cigan se je bil samo približal mizi, zmaknil aktovko in jo potlačil za hlače, ne da bi kdorkoli kaj opazil. Seveda so prekinjeno razpravo takoj nadaljevali in Lakoš je za svojo spretnost prejel 3 mesece ječe. Lokomotiva bodočnosti Parna lokomotiva do najnovejšega Jasa skoro ni imela konkurentov, ako izvzamemo električne lokomotive, ki pa spadajo v drugo skupino, ker virov, iz katerih črpajo energijo, ne nosijo s seboj. Šele v najnovejšem času je prodrlo spoznanje, da so današnje lokomotive prav za prav velikanski zapravljiv-oi energije, ki v tem pogledu ne inorejo biti v ponos današnji tehniki. Zaradi tega se je začela tehnika resno b a viti s probJemom, kako izpopolniti parne lokomotive, da bi 'bolj ekonomično izrabljale premog aM nafto. Toda izboljšanja v tej smeri bodo iahko napredovala samo do neke skrajne meje, Id pa tehnike ne more zadovoljiti Zato so se začeli inženjerjj ozirati tudi po povsem novih tipih lokomotiv, ki bi jih namestil parnega stroja gnali eksplozivni motom. Primer take lokomotive je zgoraj na sliki Fribfržno 1000 kilometrov lahko prevozi, preden jo je treba na novo založiti z vodo in gorivom. O prednostih »lokomotive bodočnosti« poroča zadnja številka tedenske revije »Življenje in svet« (s slikami). Za vroče poletje platnene In Hster-suknjiče, Športne obleke, knlckebocker in modne hlače nudi najceneje Drago Schwab, Ljubljana Najstarejša Američanka Pri ljudskem štetju so našli v mestu Zazu v Texasn 120-letno starko Nikola-jo Overubias. Njena starost je nedvomno ugotovljena z uradnimi listinami. Starka pravi, da bo živela še najmanj 50 let, pa h na videz res ne bi nihče prisodil šest križev. Pomaga še vedno kuhati hčerki, pri kateri stanuje in redno potuje z železnico na obiske k vnukom ali pravnukom. Dnevno gre stara gospa peš na sprehod, črta dnevnike in se živo zanima za dogodke. Vsa njena rodbina se je odlikovala po dotgoletnosti. Ga. Nikolaja ima sedaj 190 zdravih potomcev. Indija z druge strani V ogromni deželi se širi opasoo gibanje zoper Angleže, uradniki ki častniki pa pošttfete * Londona odposlanstva, hI aaf " SOKOL Lepa sokolska manifestacija na Jesenicah V soboto in nedeljo dne 31. maja in 1. junija se je vršil zlet gorenjskega Sokol* stva na Jesenice. Najprej so se vršile tek; me članstva in naraščaja na orodju in čla* nov v šesteroboju. Tekmovalo je 8 članov v srednjem in 48 članov v nižjem oddel* ku, 18 članic, 24 moškega in 24 ženskega naraščaja, skupno 122. Pokazala pa se je slaba pripravljenost članstva, kar je bil pač tudi vzrok ta, da se je vršil zlet s tekmami za dva meseca prezgodaj. Najsla* bejši rezultati so bili doseženi pri prostih vajah in skoku v višino, izredno dobri pa pri katerih posameznikih pri plezanju na hitrost in v teku preko ovir. V srednjem oddelku si je priboril I. mesto brat Janko Pristov iz Jesenic s 97-5 odst., II. mesto brat Košar Marijan, Kranj, Zaletel Tine in Pehar Josip iz Škofje Loke s 86.66 odst. III .mesto pa brat Noč Franc, Jesenice s 86.10 odst. Pri tekmah vrst v nižjem od* delku je na I. mestu vrsta Koroška*Bela* Javornik s 465 točkami, II. Kranj s 388.5 točkami, III. Jesenice s 387.75 točkami, da; lje slede vrste društev Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Bled. Kot posameznik si je priboril I. mesto v nižjem oddelku brat Gerdej Oto iz Javornika s 94 odst., II. Iskra Franc. Javornik s 88.8 odst. in III. Planinšek Viktor Kranj z 85 odst. Pri tek* mah članic je dosegla I. mesto sestra Lah Marica, Jesenice z 80 odst., II. šega Nada z Jesenic z 77.4 odst., III. mesto sestra Kol* man Dolfka, Radovljica z 72 odst. Izmed moškega naraščaja je na I. mestu vrsta Javornik, na II. Škofja Loka in na III. me* stu Tržič. Kot posameznik je na I. mestu Razinger Jaromir, Radovljica, z 94.10 odst., na II. Špicar Bojan, Radovljica z 88.75 in na III. Vraničar Drago, Škofja Loka z 75 odst. Pri tekmah vrst ženskega narašča* ja je prva vrsta Radovljica, na II. mestu Škofja Loka in na III. Kranj. Med posa* meznicami je dosegla I. mesto Kralj Miro* slava z 87.5 odst., II. mesto Izdar Jožica z 75 odst. in III. mesto Škrt Anica z 74.1 odst., vse tri Radovljica. Pri tekmah čla* nov ▼ šesteroboju si je priboril I. mesto brat Janko Pristov z Jesenic s 63 točkami, ki je skočil 1.50 m v višino, 5.83 m v dalji* no, vrgel kroglo 9.60 m, pretekel progo 100 m v 12 sekundah, preplezal po vrvi višino 7 m v 12.2 sekundah in izvedel zlet* ne proste vaje za 10 točk. V nedeljo zjutraj je prispelo z jutranji* mi vlaki članstvo, naraščaj in deca iz vseh gorenjskih sokolskih društev. Dopoldne so se vršile na novo splanira« nem telovadišču poleg Sokolskega doma skušnje vseh oddelkov za popoldanski na* stop, ob 14. uri pa se je pred kolodvorom formirala sokolska povorka, ki je krenila proti zgornjemu delu Jesenic in odtod na* zaj proti Sokolskemu domu. V povorki je bil prvi savezni podstarešina br. Gan®I, starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogo. mil Kajzelj, prvi podstarešina župe Ljub* ljana brat Milko Krapež in prvi vaditelj jeseniškega Sokola brat Drenik. Bilo je 8 članskih praporov in 4 naraščajski, na če« lu vseh pa se je nosila zastava Ljubljan* skeg Sokola. Za prapori je korakalo 200 članov ▼ krojih, 100 članic, močna smučar« ska četa s svojo standardo na čelu, član* stvo in moški naraščaj v civilu, ženski na* raščaj, ženska in moška deca; skupno je štela povorka okrog 1000 oseb. Ob 15.30 uri se je pričela javna telovad* ba ob prisotnosti ogromne množice ljud« stva iz vseh krajev Gorenjske, najbolj častno pa je bil zastopan Tržič, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Bled in Bohipj. Najlepše izvedene točke so bile proste va* je moškega in ženskega naraščaja, ele* gantno so izvajale proste vaje članice. Te. lovadci društev Radovljica in Škofja Lo* ka so strumno odvežbali živahni dr. Mur* nikor »Naprej«. Javno telovadbo so za* ključili telovadci z vajami s palicami, 80 po številu, nakar so vsi telovadni oddelki napravili stik pred načelniško tribuno. Starosta društva Jesenice br. dr. Maks Obersnel je pozdravil članstvo, naraščaj in deco, zastopnike oblasti in vojske, oso* bito pa podstarešino SKJ br. Gangla in ostale sokolske zastopnike. Župni načelnik brat Ažman je razglasil rezultate tekem vseh kategorij, nakar je burno pozdravljen od sokolskih vrst in velikih množic naro* da razvil prvi podstarešina SKJ br. Gangl župni prapor in ga izročil ob burnih ova* cijah občinstva načelniku sokolskega dru* štva Jesenice, bratu Antonu Buhu, ta pa ■rvemu zmagovalcu pri tekmah bratu Jan* ku Pristovu. V svojem govoru je brat Gangl izrekel pozdrave Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru in visokemu kraljevske* mu domu, nakar je godba jeseniškega So* icola zaigrala državno himno. Končno se je župni starešina brat Janko Sajovic iz Kranja zahvalil bratu Ganglu in naglašal, da si šteje sokolska župa Kranj v čast, da je kumoval župnemu praporu ta delav* ni sokolski borec, nakar je pozval vse so* kolsko članstvo in naraščaj še k intenziv* nejšemu delu na telovadnem polju. Vršila se je pobratimija 14 sokolskih praporov s svojim novim drugom, nakar so vsi oddelki z župnim prvakom na čelu, ki je nosil župni prapor, odkorakali ob vi* harnih ovacijah občinstva raz telovadišča. Po Javni telovadb! se Je vrSila na prostem in v vseh prostorih sokolskega doma ve* lika zabava s plesom, ki je potekla zelo animirano in je trajala pozno v noč. Sestanek gorenjskih sokolskih {ankcUooaffer se fe .vršil na Jesenicah ob prilika žepnega zleta, ki je bil obvezen za vsa društva, oeir. starešine, tajnike, blagajnike, pro s ve farje in zastopnike tehničnega dela. Znak zanimanja je vsekakor, da so se tega sestanka udeleže vsa v župi Kranj vpisana sokolska društva in ie .isti potekel v izredni bratski slogi tn enotnem nabiranju za nadaljnje delo. Vodij ga ije župni starešina br. Janko Sajovic i z Kranja, glavni referat pa je bil v rokah br. dr. Maiksa Obersnela, starešine sokolskega društva na Jesenicah. Debate, ki je nato sledila, so se udeležili bratje Dolenc, Jaka ŠpicaT, Matija Sušnik, ing. Sušteršič, dr. De Gleria, Klavora in še mnogi dTugi. — Storili so se načrti za bodoče delo, ki naj omogoči rao-mah Sokolstva med najširše plasti naroda, ki .mu je namenjeno. Predvsem pa se mora v najkrajšem času odpo-moS večnemu ipomanjikanjn prednjakov. Zirpa sama bo v najkrajšem času ipromorana, da si poskrbi i\ip. nega stalnega voditelja jn priredi vsakoletne pred-njaške in druge tečaje, da bo šlo delo lepo izpod rok. Slične sestanke bi priporočali tudi ostatim župam v naši banovini. Dopisi MOSTE PRI KOMENDI. Po avtobusni zvezi Ljubljana—Kranj in Ljubljana— Kamnik je postala naša vas na mah pro« metno križišče obeh zvez. Ker je tukaj pri nas razvita krtačarska obrt, se avto« busa zelo poslužujejo krtačarji. Ako ho« čete poceni priti do vsakovrstnih takih izdelkov, vabimo, da pridete v nedeljo 15. t. m. na slavnost, ki jo priredi naše novo ustanovljeno gasilno društvo. Popol« dne ob pol 3. bo blagoslovitev motorne brizgalne in gasilskega orodja, potem pa na županovem vrtu velika ljudska veseli« ca z bogatim srečolovom, kjer lahko za en dinar dobite najdražji krtačni izdelek. Torej na svidenje v nedeljo! BOHINJSKA BISTRICA. Na W»« koštno nedeljo bo slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne prostovoljnega gasilnega društva na Bohinjski Bistrici. Po prihodu prvega jutranjega vlaka pri« redi gasilstvo iz Bohinja slovesen sprejem gostov na kolodvoru. Nato se razvije sprevod z godbo na čelu gasilstvom ra narodnimi nošami skozi vas v cerkev. Po službi božji bo slovesna blagoslovitev no« ve motorke pred občinskim domom. Po« poldne ob 3. bo na dvorišču občinskega doma tombola z veselico. Vsi izletniki, ki vas mika, da se razvedrite ob praznikih v čistem gorskem zraku v Bohinju, pridi« te, ker tukaj boste za hip pozabili na vse druge skrbi, ker bo vsestransko poskrb« Ijeno za zabavo in dobro postrežbo. Badio IZVLEČEK TZ PROGRAMOV Sobota, 7. junija LJUBLJANA 1(2.30: ReproduciTana glatsba. — 13: Napoved časa, borza, reprodncirana glas®*. 13.30: Poročite iz dnevnikov. — 18: Koncert ra-diio-orkestTa. — 10: O zavarovanju. — 19..30: Nemščina. — 30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročite- — Lahka godba. Nedelja, 6. Jnrrfla LJUBIL JANA 9.30: Prenos cerkvene gfesbe. — 10-30: Dubrovnik in okolica. — 1'1: Koncert r»-dio-orkeistra. — 12.15: Tedenski pregled dogodkov. — 15: Ljudska igra »Pozna pomlad*. — 16: Reproducirana glasba. — 16-30: Prenos 'koncerta z Velesejma. — 20: Koncert n« harmoniko. — 21: Prenos koncerta z Umioirskeiga rrtau — 23: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10: Prenos sokolskega irastopa. — 12-30: Narodna gflasba. — 16: Ciganska godba. — IS: Godba na dudo. — 20: Koncert na harfo. — 21". Jugo slovenska glasba. — 22: Poročila. — 22.15: Reproducirana glasba. — ZAGREB 10: Prenos iz Beograda. — 11-30: Orkestralen kon-oert. — 20.30: Stari »štegerji«. — 22.10: Godiba za ples. — PRAGA 16.15: Popoldanski koncert. — 18.15: la Wagnerjeve opere »Lohengrin«. — 20: Preno« operete »Poljska kri*. — 22.18: Labka glasba. — BRNO 16.15: Popoldanski koncert. —. 18.15: Arije in pesmi. — 20: Prenos iz Prage. — 23: Reproducirana glasba. — VARŠAVA 17-30: Koncert godbe na pihate. — 20: Prenos opere tz gledališča v Katovioah. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.15: Zvonovi. — 10.30: Koncert na orgle. — 11.05: Simfoničen koncert. — 13-15: Koncert orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 17.20: (Gradec) Koncert. — 18.30: Komorna glasba. — 19.30: Ariie in pesmi. — 20: Dramski večer. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18: Operni program. — 20: Poljuden koncert orkestra. — Godba za ples. — FRA.NKFURT 19-30: Prenos iz gfledaiHšča: opera »Carmen«. — 23-30: Godiba za ples. — LANGENBERG 16-30: Popoldanski koncert. — 20: Hayd«nov oraforili »Stvar-jenje«. — Nočna koncert in ples. — STUTTGART 19-30: Prenos vsega programa fe Frankfrurta. — BUDIMPEŠTA 12.45: Zborovski koncert. — 14: Reproducirana glasba. — 16: Madžarske cerkvene pesmi. — 17.15: Ciganska godba. — 19.25: Operetni večer. — 22: Koncert vojaške godbe. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. Motorje loeoiotite pogon s surovini oljem ŽELEZNIŠKI MATERIJAL rabljen nOT TUDI T NAJEM tz vedno na zalogi :: ORENSTEItf i KOPPEL B. I>. Zagreb, Samostanska Si li. Telefon 5O-64 Zastopstvo za Slovenijo: »TEHNA«, družba z o. t, Ljubljana, Mestni trg 25. 7339 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialnt namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek >Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoče da me mu pošlje po poŠti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco oe malih oglasov naj priloii v mnamicah /« • sicer ne bo prejel odgovora / « fc^Mt CENE MALIM OGLASOM: Zenttve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&tovi matik ogCa&ov bi druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v flovem mestu Ljubljanska cesta St. 42 in na pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Strojepisko i nekaj nrak^e sprejmem. I'?:. :i.ibe z izčrpnimi po- vIot t oglasnem od-lelku »Jutra«. 22095 Več presvečevalcev jajc Sfčeaj. Ponudbe na oglasni olde^ek »Jutra« pod šifro »Ekspert«. 22071 Plačilni natakar srednjih 1 e>t. dobi siužbo t kolodvorski restavraciji Mariboru. 22038 Slaščičarja dobro izurjenega sprejmem takoi. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21980 Služkinja *poe-"bna vseb hišnih d«! w tudi nekoliko kuhanja, dobi takoj »luibo v trgovski hiši na Gorenjskem. — Ff*midbe na oglas. oddelek »Jutra« ped »Snažuost«. 31967 Inteligentna gdč. »možna dobre kuht {prednost imajo strokovne učite-I;;oe za gospodinjstvo), ki Ima veselje 40 trg posla, vodenja kuharskih tečajev, obisk, strank v mestu, debi stajno službo. Ponudbe na o 2 as oddelek »Jutra« pod »Vestna in marljiva«. 21911 Vajenca ki tai veselje do steklarske obiti, sprejmem. Mora biti priden in pošten Hrana in stanovanj" v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod Silno »Pošt en vajenec«. 21568 Operacijska sestra * k u 3 e n a dobi mesto v rargienem sanat-eriju. Na- - D julija. Sprejmem tudi V eno in pridno dekle — veičo srbohrvaščine kot bolničarko Ponudit** na aTKmčnto ekiroe-dicjjo S^hmolka. Novi Sad, Jevrejska 13. 21256 Trg. pomočnika m izložbenega aranžerja — dobrega detajLista, s pri-ma referencam, in prijaznim občevanjem 6 strankami — popolnoma veščega sprejmem s 15. julijem ali 1. avgustom 1930. Ponudbe event. s sliko na podružnico »Jut^a« v Celju pod »Veletrgovina v Celju«. 23168 Natakarico, sobarico, kuharico, točaja (Schankbursch) ki bi znal tudi jagnjeta peči. prašiče klati ter delati klobase — sprejmem e 1. julijem Ponudbe na gostilno Kajfež, Lj-ubljana, Flcrijanska ul. št. 4, II nadstropje. 22072 Več šivilj dobro izurjenih v dameki konfekciji, sprejmem v stalno name-ščeroje. Naslov pove oglas, oddelek Jut-ra. 22219 Stalno službo inkasanta i^i uradnika dobi kdor proti popolni varnosti posodi 10.000 Din Ponudbe »a oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Osigurana bodočnost* 22234 Brivskega pomočnika mlajšega, dobro izurjenega, ki zna tudi bubi striči, išče Marko Vre*, brivec, Polzela. Sav. dolin«. 222» Dva potnika Id sta dobro vpeljana pri privatnih strankah na Go renjskem, »prejmem ^ stalno službo M annfak turisti imajo prednost. Po nudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Takojšen nastop«. 21937 Sopotnika - trgovca ali privatnika i g č e m u avto potovanje v vse večje kraje Jugoslavije, ki bi prispeval po 1 Din od kilometra Ture se določijo po obojestranskem sporazumu Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna 100« 21710 A t 4 / .rerinnen) iščemo. Pred-staviti se je pri plačilnem natakarju Kopališke restavracije v Rimskih To-p irah. 22155 Kuharico samostojno in rosoio iščem posestvo na Štajerskem. Plača po dogovoru. — Poli idbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Dežela 81«. 22181 Dekle pridno in pošteno, za vsa. domača d-ela sprejme Franja C rirk. Poljanska cesta 53. 22193 Kiparski pomočnik rr^den — absolvent obrtne so'.e, dobi takoj zaposlitev d-o jeseni, za dela v kamen v Ljubi'-ani. Pismene ponudbe z zahtevo plače in podatki o dosedanjem delu ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Kipar«. 22197 Šteparieo-šiviljo v stalno službo spre.;we toiOTja v Sp. ŠiSki. Naslov v ogla-snem oddelku Jutra. 22183 Ixvežbano dekle ki dobro razume kmečke i-n gosposko kuho, iščem za takoJSen nastop. Pri tem delu bi ii bilo dekle v pomoč. Plača po dogovoru. -- Ponudbe na gospo Ano Lenarčič, velepo-sest-nic-a na Vrhniki. 22236 r« Klavir in nemščino poučuje gospodična po uspešni metodi. Klavir za vajo na razpolago. Ure po 15 Din. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 22141 l. oblast?. Koncesijonirana šoferska šola Cameraik, Ljubljana Dunajska cesta štev. ib (Jugoavto). Tal. 2236. Pouk in praktične vožnje Sol Angleščino poučuje gospodična po moderni us-pešni metodi in ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22140 Potnike za Štajersko in Hrvatsko, agilne in zanesljive sprejmem proti dobri proviziji, za nove predmete. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Agilen potnik«. 22070 Potnik v vinski in šplrituozni stroki vpeljan, prevzame zastopstvo nenvenjjrraiide lek »Jutra« ped »Sečnik« 22241 Stružnico za les z orodjem kupi F. Bat jel Ljubliana, Karlovska c. 22238 2 železni postelji zložljivi in otroški voziček po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 22024 Družabnika za dobro -vpeljano mlinske podjetje v Sloveniji, g ca. 70.000 Din sprejmem. Lahko tudi kot pisarniška moč. strokovno »nanje ni pogoj Ponudbe pod šifro »Valjčni mlin« na oglasni oddelek »Jutra«. 2189.r Banjo za sedeti (Sitzwanne) po ni«ki oeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 22023 Ribiči! Prvikrat na Velesejmu, paviljon »H« 226 predmeti od največje nemške tvrdke Fritz Ciegenspeck. Berlin, po tovarniških cenah. 22011 Vrtne stole zaklopne prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Glin-cah. 21745 Premog In drva prodaj« Jezeršek. Vodmat 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 6 kg Potem čisto belo gosje kg o 130 Dim ln čisti puh g po 250 Din. L. Brozo-vič, Zagreb. IHca 82. Kenijska čistilnica perja 242 Ledno omaro (Elskasten) proda za 300 Din SuSnik, Grajska klet. Ljubljana, Stari trg. 83154 Mizarska zadruga v št. Vi du nad Ljubljano, r. z. z o. z. ima naprodaj sledeče mizarske stroje ki so sedaj v obratu na električni pogon od šifro »Zakonska sreča«. 22159 Starejši udovec se želi poročiti s trgovko ali gostil ničarko. s precejšnjo vsoto denarja v gotovini. Difrioe na og'asni cddelek »Jutra« pod šifro »Ljubezen«. 22163 2 zlata prstana damska — eden ima črke M. H. 13. 7. 28., sta bila izgubljena 3. t. m. Najditelj se naproša, da jfih proti nagradi odda na policiji 22203 ^IIJJAILL Gramofon dobro ohranjen, z 48 ploščami in nizko moško kolo prodam. Poizve se v restavraciji Weies, Celovška oesta 4. 219« Klavir naiprcdai v Beethovnovi ul. št. 4/IH. 21914 Sobo pri poitt takoj oddam. Ka do v pove ogUwri oddelek »Jtrtra«. 23207 Opremljeno sobo e posebnim vhodom iti souporabo kopalnic« takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22162 Lepo sobico opremljene, eeparirano. oddam po zmerni ceni 1 ali 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22217 Sobo za kroj. obrt iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. Separirano sobo centru mesta oddam boljšemu gospoda. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 32235 Mlajšega dijaka iz boljše hiše sprejmem v popolno oskrbo in skrbno nadzorstvo v vili poleg gimnazije. Na razpolago klavir in event. pomoč pri učenju Ponudbe pod »M'ajši dijak« na podružnico »Jutra« v CeJju 21851 T*!*fr>n 2059 sut e m o g suha drva Pogačnik. Bohoričeva 5 m i* i Radio Neutrodjue V. skoro nor, s čistim im jakc glasnim zvočnikom, ,« priključkom na elektr. tok, kompleten, zelo ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Hrastovih praglov 2.40—2.50 m dolgih, 15 X 15 X 25, 2800 komadov kupimo. Dobava za september in oktober t. 1. — Ponudbe franko Zagorje ob Savi nasloviti na Trboveljsko premogokopno družbo ▼ Ljubljani. 21925 Gostilno, trgovino ali zajfcrkovalttico s hišo aH bres k s p 1 m. Opis in ceno je poslati na podTudnioo »Jutra« t Mariboru pod »Ugodno«, 28160 Stavbno parcelo prodam v Spodojo Šiški. Naslov v oglasnem! oddelku »Jutrac. 22076 Nova vila 5 eob, garaža in lep vr* za 200.000 Din naprodaj v predmestju .Ljrabljane. Pojasnil« daje Društvo posestnikov, Sa'endrov» 6- Parcelo (ograjen zelenjadni vrt) — 1200 m», na periferiji mesta oddam na letmo odplačilo. Ponudbe na oglasm oddelek »Jutrac pod šifro »Solnčna lega«. 21917 Posestvo s poslopji vred, IS minut oddaljeno od železniške postaje prodam. — Pojasnila daje Franc Radenšek. Bruna v»s, poŠta Mokronog. e2165 V Mariboru sprejme fina rodbina dve dijakinji, ki obiskujeta nižje razrede srednjih joL iz boljše robin«, v po-poioo oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23153 2 stanovanji oddam v vili v Tivoliju, eno v pritličju t dvema velikima sobama in poselsko sobico takoj, drugo v manzardi z eno sobo in dvema kabi netoma s 1. julijem. Obe solnčni, e kuhinjam« in pritiklinami. Kopalnica in pralnica, plin, elektrika, vodovod, parketi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31939 Stanovanje 2 eob, kuhimje in pritiklin išče mima stranka za september v neposredni bližini centra. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Točna in btp&z otrok*. 22130 Stanovanje 3 ali 2 sob in kabineta, s pritiklinami, išče stranka 4 oeeb brez malih otrok — najraje blizu Dunajske ali Bleiweisove ceste. Plača tudi za eno leto naprej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod anačko »Letno ačifioc. Industrijalec stailno bivajoč izven Ljubljane, -išče za slučaje priložnostnega bivanja v Ljubljani elegantno mesečno aobo po možnosti e kopalnico in vsem komfortom, M-rogo separirano. — Le resne in v vsem odgovarjajoče ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Cena postranska stvarc, najkeenefe d« 10. junij«. 22836 Solnčno sobo g posebnim vhodom iz stopnjišč« oddam dvema gospodoma aii gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 22254 Sostanovalca sprejmem v Rožni dolini oesta rV/SO. Klavirje planine, harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev Warbdnek, Ljubljana. Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 3. 21644 P. t. kupcem klavirjev sporočamo, d« razstavi j« svetovnoznana čefcoslovaška tvomica klavirjev »DaJi-borc t Zakol anech pri Pragi, 0. S. E., svoje prvovrstne klavirje in pianine na veleeejmu t Ljubljani, paviljon E 17. Četne brez-konkorenčme, lep zvok im ugodni plačilni pogoji. 21201 Kovčeg - gramofon »Koittmbiac s 38 ploščami zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »Malo rabljene. 22161 Prodam lokomobilo za pregreto paro. fabrikal Lanz. zgrajena leta 1910-16. št. 25061 B C 14. učinek 290-340-375 k. s., kurilna površina 64.3 n.'. pov-ršina pregrevače 55.8 m5, premer zamašnjaka 3400 m. obratni pritisk 12 atm.. z dimnikom in umetnim prepihom, od Ma 1922 v obratu, izborno oh-ranjeno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lanz lokomobila« 2210S Pietilni stroj Jaquard št. 10'.100, o-l firme Stoli, kompletno z 8 lepimi vzorčnimi kartam-i in navijalni stroj (Spulraa^chine) s 3 vreteni. opremljen s Schemag aparati za parafiranje, oba v brezhibnem stanju in malo rabljena proda Lojze Kristan, Zapuže. p. Ljsce 22012 Elektromotor 10 PH fabrikat F.lin Weiz naprodaj pri Ouček d. z o. z.. Ptuj. 19117 Če nujno rabiš sliko slike za legitimacije iih dobiš v 10 minutah pri Jn-ško Smucu. industr. in umetn. fotografu. Ljublvi na. Wo!fova ulica 12. 17242 Na birmo najlepšo erpomin — lepa slika Foto Holvntski, Dunajska 6. 21382 Amaterska dela (razvijanje in kopiranje) in foto-materijal je najcenejši pri foto Jožko Smuc, \Yo" fova 12, podružnica Bled. vila TSnies. 242 Nasvete za nove gradibe načrte, proračune m nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in »rhitek-tonična inžen-jerska pisarna Tehnični • biro »Tefaia« v Ljubljani, Mestni trg 25/1. 22175 Montafonskega bika brezhibnega, 8 mesecev starega, prvovrstnega zaroda Bella, molžnja 86.600 litr. v 10. letih, zelo ugodno proda grad Volčji potok — pošta Radomlje, žel. postaja Jarše, ali firm« Souvaa v Ljubljani. 22049 Poziv Radi neke vojaške zadeve se iščeta dva šoferja, ki, sta služila za časa prevrata leta 1918., meseca de cembra pri avtokokrcii i pivovarni »Onione, prosim, da pošljeta svoj naslov na oglas, oddelek »Juitra« pod »Vojaške zadevo«. 22J196 Lastniki lova! ReflektiTam na odstrel srnjakov in divjih koz. Ponudbe e točno naznako cene za odstrel poedine divjadi, kakor tudi položaja lovišča, n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Odstrel« 23173 Kanarček se Je zatekel r stanovanje na Bleiweisovi cesti. Lastnik poizve r slaščičarni Novotny. 31046-ur Velik pes rujav. z odsekanim repom, se je našel. Alojzij Ivane. Ilovica št. 37, ob Ižanski cesti 22237 Sobo pri operi « separiran-im vbodom in souporabo kopalnice oddam. Naslov pove cglasni oddelek »Jutra«. Lepo sobo oddam takoi n« Mestnem trga št. 13/m. 23281 Kolodvor Vrhnika Re^avraci}«. kavam« tn prenočišče. Točna postrež-ha ter zmerne cene. 19169 Domača zabava s plesom v nedeljo v gostilni FVigl n« Viču. 93360 m >j/J »Jadran« Hvala. Bilo nemožno. Oprosti. Trikrat list — našla zavrnjeno. Uničena popolnoma." Hrepenim razgovora. Poljub. 32251 Ivo pnedipli. Opusti neosnovane sumn-je. preveč boli. M. in Tebi prisrčna hvala! V drugi polovici avgusta. Vesele ■praznike! Vroče poljube — 22227 M. ~ Pisalni stroj znamke »Underwoodc vsled opustitve pisarne naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«. 21921 Pisalni stroj dobro ohranjen poceni proda I. Pavšek, Ljubljana. Gradišče U/I. 21920 ure, zlatnina in sre-brnina s popustom 15»/. P" Ivan Pakiž Ljubljana Pred Škofijo 15 _» Diesiov motor izdelek »Grazer Waggon-fabrik«, štev. 444. učinek 100—130 k. «., 325 obr. na min., g kompresorjem, posod« na napuščanje, 3 rezervoarji za olje. vodni rezervoar z električno gnano črpalko, z atias jermenom prav poceni naprodaj. Razen omenjenega motorja se more oddati tudi generator za vrtilni tok izdelek tvjdke »Blin«, 3.100 volt. 85 KV Amip., 750 obr. na min., kakor tud; kompletna stikalna plošča. Cenj. pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Električna cen-tTala«. 22100 OCh&evaCci veCe&ejma Oglejte si najnovejši aparat za rezanje salam Cena Din 200-300 Paviljon G 536 JSolezni organov za prebavo, dihanje, Urvotok, živčne, občna utrujenest, predčasna ovenelost in dr. zatirajo organizem onih, kojih kri je onečiščena po strupih narušene razmene materije (kakor sečni kislini, ura-tih, oksolatih). Da obvarujete sebe teh bolezni, pa tudi radi njihovega zdravljenja je potrebno, od časa do časa očistiti kri gori omenjenih strupov s poznanim čistilcem in takorekoč po-mlajevalcem »KALE-FLUIDOM« D. Ka.le-ničenka. Po izvedenem kurzu zdravljenja bolezni, slabosti, delavna nesposobnost preidejo in prejšnji bolnik zopet uživa vse lepote svojih mladih let. Brezplačno se razpošilja nova metoda le-čenja ^Pomlajevanje in zdravljenje bolezni« — obrnite se na: Beograd, Kralja Milana br. 58, Miloš Markovid »Kaiefluid« se dobiva v vseh lekarnah in 7708 drogerijah. IZVANREDNA PRILIKA t Železna »lužinslca patenl postelja zložljiva, s t«-pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, aočne sini-be in potujuče " osobe stane samo Dio 39®.—» Razpošiljam po poštne« nom povzetju. Lesen« patcat ptotclf* zložljiva. • tapecirani« madracom. telo praktična. stane samo D 2M. Lclaika ta aasčaafa «• (Liegeitnbl) najnovije vrsti, stane samo Dfa !S(W Madraci pon|enl c voU nom stanejo samo D 750. L. BFOZOVIČ, ZAGREB IUCA 82. Prave gojzerje lovske in športne čevlje izdeluje po meri: ZALOKAfi Gosposvetska e. Cene zmerne 1 151 na velesejmu. Velika razstava okvirjev in slik. A. KOS Ljubljana Mestni trg 25. Paviljon Koncesionirano ELEKTRO-TEHNICNO PODJETJE HAVLIČEK FRAN Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 — Tel. 3421 inštalacije električnih naprav v mestu in na deželi ter priznani oddelek za hišne telefone in zvonila — strokovna poprava elektrotehničnih aparatov. Proračuni brezplačno. Cene zmerne. Pietilni stroj osemključni 10/120. z lastnim motorjem takoj naprodaj. Trgovina pri Solncu — Ljubljano, Pogačarjev trg. (3104 Telefon 2718 SL0VENIA-TRAN5P0RT LJubljana, Miklošičeva oesta štev. 36. K. P. G. Rrowne: Rešitelj v stiski (Angleška humoreska) Gospoda Higgins in Twigg sta zatopljena v misli promenirala v Westing-hamptonu, cvetočem zdravilišču, odda-jienem kakih sto milj od Brightona. Skrbno oblečena bi napravila na opazovalca vtis, da ima pred seboj dva pristojna mlada moža iz najboljše družbe, ki se brezskrbno sučeta po svetu. Toda v tem bi se bil nepoučen opazovalec silno motil. Gospoda Higgins in Twigg sta živela namreč zelo nemirno, ter se preživljala na način, ki ga pri najboljši volji ni mogoče označiti za poštenega. Varala sta namreč male trgovce, pripovedovala lahkovernim starim damam po predmestjih ginljive zgodbe, prodajala turistom iz kolonij starine, ki sta jih sama Szdelovala, izstavljala sta čeke brez kritja ter se nista sramovala niti priložnostne žepne tatvine. Posluževala sta se vseh sredstev, da sta mogla odganjati od sebe s^ašno pošast lakote. Toda v tem trenutku jima sreča ni bila mila, kajti razne okoliščine so iu prisilile, da sta morala zapustiti London v največji naglici in baš v času. ko sta bila oba popolnoma suha. Gospod Higgins je rekel gospodu Twiggu. čeprav je bil vedel za odgovor: »Imaš denar prj sebi, Jot?« »Dva šilinga enajst pencev.« je odvrnil žalostno gDspod Tvvigg. »In jaz imam tri šilinge šest pencev,« je rekel gospod Higgins ter je žvenketal s svojimi srebrniki. »Lepi izgledi, baš dovolj za poštenost. Kje pa bova spala nocoj?« »Kaj ko bi tn?« je Tekel gospod Twigg in namignil na visoko, razsvetljeno pročelje hotela Imperial, ko sta šla mimo. »Hm,« je rekel bridko gospod Higgins. »Se bova morala pač zadovoljiti s spanjem na prostem. Ali imaš vsaj kakšno cigareto?« »Niti cika,« je odgovoril gospod Twigg. »Dobro, v postelji ali brez postelje, kaditi pa moram. Skoro bi lahko rekel, da je to moia edina slaba navada.« Takoj nato sta gospoda Higgins i>n T\vigg stopila v eno onih prodajalnic, kjer lahko kupiš vse od cigarete do prekajene sardele. V prodajalnici je bil videti samo mlad fantič, ki se je v kotu uril v starem ljudskem plesu. »No, fantič,« je rekel gospod Twigg, čegar edina slaba stran je bila njegovo strastno zanimanje za zadeve drugih ljudi. »Kaj pa počneš tu?« »Stenice ubijam,« je odgovoril fantič, ki je nehal skakati: »Pri nas jih je vse polno. Tako lepo pokajo, če stopiš nanje. Kaj pa želite?« »Tucat žebljev za rakve,« je rekel gospod Higgins. »Ali mar ne veš. da ni prav ubijati uboge živali, ki se ne more braniti? Tudi stenica ima dušo, prav tako kakor ...« Prenehal je, kajti gospod Twigg ga je prijel za komolec. Na njegovem obrazu so bili vsi znaki vznemirjenja in srečne domišlice obenem. »Sam,« je rekel gospod Tvvigg, »imam idejo!« In obrnjen k mučilcu ubogih živalic, ki se ne morejo braniti, je nadaljeval: »Fantič, rad bi imel tucat tvojih stenic.« »Kaaaj?« je vprašal fantič iznenaden. Rad^bi imel tucat tvojh živali, toda živih. Čemu, to te ne briga. Dam ti zanje pet desetič, glej!« Fantič je pogledal in pohitel, da irstre- že želji. Nekoliko čudno naročilo ga ni vznemirjalo: Trgovina je trgovina m pol šilinga je pol šilinga. Čez pet minut je vodil gospod Twjgg za pol šilinga revnejši in za škatlo z dvanajstimi začudenimi in vznevoljenimi stenicami bogatejši, svojega družabnika iz prodajaf-nice. Zunaj se je ustavil, šel čez cesto v smeri s steklom in magahonijem obloženih vrat hotela Imperial in zašepe-tal tovarišu: »Stavim, da bova nocoj spala tu nostri, ne da bi plačala.« »Misliš?« je rekel skeptično gospod Higgins. »Kako boš pa to naredil?« S kretnjami dovršenega komedianta je gospod T\vigg povedal, kaj si je izmislil. Izraz na obrazu gospoda Higginsa se je spremenil v spoštljivo občudovanje. »To je sijajna ideja!« je rekel, »to bo vleklo!« V hotelu Imperial so bili pripravljeni dati gospodoma prenočišče. Videti sta h:h zaupanja vredna, govorila sta prepričevalno. Zapovedujoči način naročila. nai gredo po njuno prtljago na kolodvor, je bil tudi prepričevalen.Tudi njuni imeni (vpisala sta se za P. C. Maln-vvaringa iz Pariza in J. E. W. Marjori-banksa iz Londona) sta vzbujali zaupanje. Hotel Imperial je sicer obžaloval, da v tem trenutku ne razpolaga z dvema posebnima sobama, obljubil pa je, da bosta našla gospoda na številki 312 vso udobnost in da se gotovo ne bosta pritoževala. »Dobro,« sta rekla gospoda Higgins in Tvvigg. Sedaj pride deseta nra prihodnjega dne, ko je zvedel ravnatelj hotela Im-oerial. da se je spremenila soba št. 312 pravcato ognjišče nemirov. Na vpra- šanje, kakšni so ti nemiri, je dobil ravnatelj odgovor, ki mu je izvabil eno samo za tisk nemogočo besedo in ga pognal k prvemu najbližjemu liftu. Na pragu sobe 312 je zadel na gospoda Hig-ginsa in obraz gospoda Higginsa je bil pravi primer za prevarano zaupljivost. V ozadju je' prežal gospod Twigg. ki Je dolgočasno zdehal. »To«, je rekel gospod Higgins, »je zares imenitno!« »ln midva sva mislila,« je nadaljeval gospod Tvvigg, »da sva v hotelu, ki skrbi za svoj glas!« »Gospoda.« je rekel ravnatelj, »ne morem verjeti... Vidva sc varata...« »Varava?« sta rekla gospoda Higgins in T\vigg. »Le dobro poglejte. dragi gospod!« Dragi gospod je dobro pogledal m prestrašen odskočil. Kar je videl, je bila stenica, ki je lezla po preprogi. Obrnil se je in zagledal drugo stenico... in še eno in še eno... Zdelo se mu je, kakor da bi se bila soba 312 spremenila v stemičje gnezdo. »Lepa postrežba!« je rekel gospod Higgins.» Gospod Marjoribanks ni mogel vso noč zatisniti očesa kakor jaz. tako so naju mučile te grde živali. Zato odpotujeva.« »Takoj!« je nadaljeval gospod Twigg. »Znala bova posvariti svoje prijatelje...« Ravnatelj je škrtal z zobmi, si pulil lase in lomil roke. Proseče je gledal na gospoda Higginsa in Twigga. »Gospoda,« je spravil iz sebe. »To... to Je nerazumljivo! Še nikoli ni našel nihče nobene stenice v tem hotelu. In mi smo ponosni, da nimamo stenic, če se izve, da so nas preplavile stenice, smo uničeni. Kakor hitro se razširi ta govorica...« »Govorica?« je rekel gospod HiggSns, »prazna govorica, kaj? Prosta, najin račun!« »Ne, ne!« je rekel ravnatelj, ki je skoro jokal. »O kakem računu ne more biti govora. Naša dolžnost je, da vas uza-dovoljimo in če smo pogrešili, moramo biti odgovorni sami. Prosim vaju, gospoda, ne omenjajte tega nesrečnega.. « »Razumem.« je rekel gospod Higgins. »Nič računa, nič govoric, kaj?« Buljil je v gospoda Tvvigga, ki je svečano prikimal. »Dobro torej, vi nočete slišati o računu in midva ne bova več govorila o tem obžalovanja vrednem incidentu.« Ravnatelj bi se bil kmalu onesvestil, tako silno se je čutil olajšanega, tako velika je bila njegova hvaležnost. Lastnoročno je prijel za kovčege gospodov Higginsa in T\vigga ter jih nesel v Mit. Osebno je spremil svoja odhajajoča gosta do vrtilnih vrat in se jima še enkrat zahvalil. »Gospoda«, je rekel ravnatelj, »hvala vama. Bodita uverjena, da ne bosta imela nobenega vzroka za pritožbe, če bom imel še kdaj srečo, da vaju prenočim.« Nov glas je odrezal njegov govor. Glas majhnega, precej umazanega fantiča, ki je stal spodaj pred kamenitimi stopnicami. Prijazno je nagovoril gospoda Tvvigga in mu ponujal škatlo. »Hej, vi!« je kričal, »ali potrebujete še stenice? Tu notri jih je devet in štirideset... krasni eksemplari. Včeraj ste m,i dali pet desetič za tucat. Danes vam dam celo partijo za en sam šiling.« Darujte za slepce! Najfinejše obrit je (razura), kolikor jih je. Kaj pričakujete od popolnega o britja (razu-re)? Nagk> peno in nikako zadiranie Težila v kožo. Poizkusite s Colgate! Oblačna kremasta pena prodre do korenin brade in jo tako omehča, da rezilo ne more raniti. To gladko polzi in posname kocine kar čudežno... Popolno obritje (razura), ki traja do večera. Dvesto obriti j (raz ur) v vsakem Colgate-kosu Preskrbite si takoj Colgate in zadovoljni boste! COL6 ATEL S SAAVING STICK! Handy Grip Shaving stick COLGATES's Shaving stick Refill S 1. junijem so se na gradu PTUJ zopet začela točiti znana izvrstna graščinska vina po izredno nizkih cenah. Trgovina in lastna delavnica vseh vrst ortopedičnih aparatov, steznikov, ravnodržalcev, umetnih udov, želodčnih, trebušnih in kilnih pasov, vložkov za ploske noge (Plattfuss) iz gume, jekla in aluminija kakor tudi vseh zdravniških potrebščin za bolnice, sanatorije in ostale zavode. Zaloga vseh vrst mehkih in trdih gumi-izdelkov, specijalni ameriški gumi-grel-niki (termofori), obenem uporabljivi kot irigator, pripravni za potovanje, gumijastih steznikov, gumijastih nogavic za krčne in bolne noge, najboljših nemških in francoskih tvrdk. — Brivni aparati, vse vrste britvic, britev, razne škarje, stroji za lase in žepni noži. Brušenje, bakrenje, nikljanje, splošna popravila. G. Besednih in drug LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. Telefon 2439. Nevarni klanci Na nevarnih in strmih klancih ste varni samo v CHRYSLERJU Ako se nahajete na strmih klancih, katere niti sam Chrysler ne more obvladati v direktnem teku, potem samo en prijem! In neverjetna akceleracija stroja za menjanje brzin da motorju večjo moč brez šuma, napora ali naprezanja. Ako »o ceste strme z številnimi kompliciranimi ovinki in z nepričakovanimi zaprekami, Vam nudijo hidravlične zavore občutek popolne varnosti. Delujejo mehko in sigurno, brez zanašanja ali polzenja. Če drči Chrysler kot strela po klancu navzgor ali kot hudournik navzdol, Vam oslguravajo v gumi nameščene vzmeti v vsakem slučaju in m vsakovrsnih cestah mirno vožnjo. Moč — sigurnost — velike sposobnosti za vožnjo po vseh cestah — luksuz! Do danes še niste videli avtomobila, ki bi imel tolike sposobnosti za vožnje po klancih, kod ravno novi Chryslerji. Oglejte si tako) tri velike seri) pri najbližjem zastopnik Ckrysler 77 z strojem za tnergattje večjih brzin. Ckrysler 70 z strojem za menjanje večjih brzin in Ckrys~ ler 66. štiricilinderski 'PlymotaV. ^ Dobite lahko avtomobil vsake vrste proti od* plačevanju na obroke, e Chrysler)a u 77*70*66 GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO W. H. SMYTH-CENTRALA BEOGRAD, MILOŠA VELIKOG 23 PODRUŽNICA ZAGREB, AMRUŠEVA 4 ZASTOPSTVA: American Motors Ltd., Dunajska c. 9, Ljubljana; American Import Co., Aleksandrova c. 6, Maribor; Anton Bremee, Celje. J FERL1NZ, reja živali plemenite kožuhovine k. d. Ljubljana Staničeva alica št. 21 dobavlja plemenske srebrodlake in modre lisice, kune (Jlerz) mlade in stare Najboljša naložitev - KAPITALA! - Za birmo foto Staut, JCe1cdvo*sQa ul. t® bomo slikali ceneje II. dvorišče, vhod za avtomobile tudi iz Čopove ulice 10 7517 VELEBIT Najlepše ln najcenejše bivališče na Jadranu je v hotelu MALINSKA - otok Krk Na sami morski obali, v bližini pristanišča in kopališča. —, Izvrstna domača in dunajska kuhinja. — Dobra vina. —• Cela oskrba s sobo od 55 do 60 Din dnevno. 8631 VIKTOR VRTAČNIK. ZAHVALA Vsem, M so nam v težkih dneh, ko smo tako nepričakovano izgubili svojega ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, brata, soproga JOSIPA ŠEŠKG posestnika na Brda pri Planini izkazovali sočutje in nas tolažili, naša iskrena hvala. Prisrčna zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika prihajali v tako velikem številu kropit in ga spremljali na poslednji poti, osobito še učiteljskemu zboru z ^so šolsko mladino za petje ginljivih žalostink. Brdo pri Planini, dne 4. junija 1930. 8637 Žalujoča rodbina šeško. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tužno vest, da je naša draga mama, gospa AGATA ZUBcIč dne 4. t. m. ob % 24. po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto ob 10. tz hiše žalosti na pokopališče v Sv. Pavlu pri Preboldu. Sv. Pavel pri Preboldu, dne 5. junija 1930. 8636 Žalujoči mož in sinovi. 6853 t ANTISEPTIČNO PREPARIRANA IOUMAI je znatno bolj zdrava in zanesljiva. Zahtevajte povsod izrecno njo. 129 Krapinske Toplice (poleg Zagreba) 42° C prirodno vroči termalni viri ta blato zdravijo revmo, protin, ischias, ženske bolezni itd. V pred- in poseziji znatna znižanja cen kakor tudi specialni 20dnevni aranžmaji po pavšalnih cenah Din 1280 (soba, prehrana, kopel ji in takse j. Avtobusni promet, dobra prehrana, zmerne cene. Začetek sezije 16. aprila. Zahtevajte prospekte! 79 Prostovoljna javna dražba* Dne 7. Junija 1930 ob 3. mi popoldne se vrši v Javnih skladiščih tvrdke Javna skladišta družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska c. št 33, prostovoljna javna dražba sledečih avtomobilov: SPA 26 k. s. Supersport, odprt, 4 sedežem, malo vozen, v brezhibnem stanju; SPA 34 k. s. Coupe, zaprt, 7 sedežen, v brezhibnem staroju; LANCIA 21 k. s. Torpedo, limuzina, 4 sedežen, v brezhibnem stanju; PEGEOT S/12 k. k„ tipa Ouadrilette, 4 ci-linderski, 4 sedežen, malo vožen. Avtomobile .si interesenti lahko ogledajo med poslovnim časom od 8. do 12. im od 2. do 6. ure. 8626 Skladiščna uprava. I V neizmerni žalosti naznanjamo, da Je naS srčno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod IVAN AHLIN vulgo SVEČAH mesar in posestnik danes po kratki ln mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnege pokojnika bo v nedeljo, dne 8. junija 1930, ob 16.30 iz hiše žalosti, Karlovska cesta štev. 17, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Slovesna zadušnica za blagopokojnirc bo v torek, dne 17. junija, ob pol 6. uri v župni cerkvi sv. Jakoba! Ljubljana, dne 6. junija 1930. Frančiška roj. Babnlk, soproga. — Radka, Ivica, hčeri. — Mici Dolinšek, Frančiška Kastelic, Josipina Masle, sestre. — Pavel Dolinšek, Alojzij Kastelic, Budivoj Masle, svaki. — Nečakinje in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Prane Jezeršek. Za inseratni de1 je odgovoren Aloizij Novak. .Vsi v Ljubljani.