24.
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X.
V Ljubljani, dne 10. marca 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.

' 67. Zakon o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Belgijsko-luxem-bourško ekonomsko unijo z dne 16. decembra 1926.
68. Naredba glede carinskega oddelka v Dravogradu-Meži.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredile.
©7. *
Mi
I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XII. redni seji, ki jo je imela dno 26. novembra 1927. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
Člen 1.
Med kraljevino S r b o v, Hr v a t o v in Slovencev in deželami Belgijsko-luxom-j b o n r š k e ekonomske unije velja popolna I in obča svoboda trgovine in plovitve.
Skladno s tem načelom imajo državljani ene stranke pogodnice pravico, svobodno prihajati na ozemlje druge stranke, tam sklepati vse trgovinske posle kakor tudi urejati in likvidirati odnošaje, ki izvirajo iz tega.
Opravljaje te posle, uživajo iste pravice kakor domači državljani ali pripadniki naroda, uživajočega največje ugodnosti, ter niso zavezani ne drugim ne večjim davkom ali dokladam, nego onim, ki jih plačujejo domači državljani ali pripadniki naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Člen 2.
Člen 5.
Državljani vsake stranice pogodnice so oproščeni na ozemlju druge stranice! vsake obvezne' službene sodne, administrativne ali kakršnekoli občinske funkcije, izvzemši skrbstvo nad svojimi sonarodnjaki.
Oproščeni so vsake vojaške službe tako pri redni vojski in pri mornarnici kakor tudi pri narodni vojski in pri civilni gardi.
Prav tako so oproščeni vsake vojaške kontrihu-cije. Vendar pa so v mirnem kakor tudi v vojnem času zavezani rekvizicijam in drugim dajatvam v naravi ali v denarju za vojaške, potrebe, razen osebne službe, kakor: jemati vojaštvo v stanovanje, dajati priprego, vozila itd. v izmeri in po predpisih, ki so usvojeni za domače državljane. Pravico imajo do odškodnine, določene v korist domačih državljanov z veljavnimi zakoni.
o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Belgijsko-luxembour-ško ekonomsko unijo z dne 16. decembra 1926.,*
ki se glasi:
§ 1-
Odobruje se in zakonsko moč dobiva trgovinska in piovitvena pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Belgijsko-luxemboursko ekonomsko, unijo z dne 16. decembra 1926., ki se glasi:
Pogodba
o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Belgijsko-luxembourško ekonomsko
Hnijo.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, H r v a t o v i n SI o v e n c e v na eni strani in Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, ravnajoč po veljavnih sporazumih, v svojem imenu in v imenu Njenega kraljevskega Viso-čanstva velike vojvodinje luxem-b o u r š k e na drugi strani, prešinjena z isto željo, pospešiti in razviti trgovinske odnošaje med svojima državama, sta se odločila, skleniti v ta namen trgovinsko in plovitveno pogodbo ter sta imenovala v to svrho za svoja pooblaščenca, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Jovana Vučkoviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Bru-selju;
Njegovo Veličanstvo kralj Bel-gijcev:
gospoda E. V a n d e r v e 1 d e j a, svojega ministra za zunanje posle,
Id sta se dogovorila po medsebojni priobčitvi svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, o nastopnih členih:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 25. februarja 1928., št. 44/XI. — Pogodba je razglašena v francoskem in srbskem jeziku.
Državljani ene stranke pogodnice, nastanjeni na ozemlju druge stranke ali bivajoči tam začasno, imajo, če se pokoravajo deželnim zakonom, pravico, nastopati pred sodišči, bodisi da vlagajo tožbe, bodisi da se zagovarjajo; v tem pogledu uživajo vse pravice in svoboščine domačih državljanov ter imajo kakor ti možnost, najemati v vseh pravnih poslih odvetnike, pravne zastopnike in agente vsake vrste, ki jih upravičujejo za to deželni zakoni.
Ölen 3.
Državljani ene stranke pogodnice, nastanjeni na ozemlju druge stranke ali bivajoči tam začasno, se smejo koristiti glede opravljanja trgovine in industrije z istimi pravicami, privilegiji, svoboščinami in oprostitvami kakor pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti, ter niso tam zavezam ne drugim ne večjim dokladam nego domači državljani.
Vendar pa te pogodbene odredbe nikakor ne posezajo v veljavnost specialnih zakonov, naredb in pravilnikov o trgovini, industriji in policiji, ki so v veljavi ali bodo v veljavi v vsaki državi pogod-nici in ki se uporabljajo na vse inozemce.
Člen 4.
Državljani vsake, stranke pogodnice imajo na ozemlju druge stranke pravico, pridobivati in posedovati vsake vrste premične ali nepremične lastnine, glede katere dopuščajo ali bodo dopuščali deželni zakoni in deželne uredbe pripadnikom vsakega drugega tujega naroda, da jo smejo pridobivati in posedovati.
Z njo smejo razpolagati po prodaji, zameni, daritvi, ženitni pogodbi, poslednji volji ali kakorkoli drugače kakor tudi jo pridobivati po podedovanju, ob istih pogojih, ki so določeni ali ki se določijo glede pripadnikov vsakega, drugega tujega naroda; v tem ne smejo biti zavezani v nobenem izmed omenjenih primerov ne večjim ne drugim taksam, davkom ali dokladam s kakršnimkoli imenom nego onim, kar jih je določenih ali kar jih bo določenih za domače državljane.
Prav tako smejo, če se pokoravajo deželnim zakonom, svobodno odnašati znesek iz prodaje svoje lastnine in izvažati svojo imovino vpbče; v tem ne smejo biti zavezani kot inozemci drugim ali večjim davščinam nego onim, ki bi jih morali plačevati domači državljani v istih razmerah.
Ölen 6.
Stranki pogodnici se zavezujeta, priznavati vzajemno vsem delniškim družbam in drugim trgovskim, industrijskim ali finančnim družbam, ustanovljenim po predpisih posebnih zakonov na, ozemlju ene izmed držav, možnost, da izvršujejo na ozemlju drage države vse pravice in da nastopajo pred sodišči, bodisi da vlagajo tožbe, bodisi da se zagovarjajo, brez drugega pogoja, nego da se pokoravajo zakonom te države.
Te družbe in združbe, nastanjene na ozemlju ene stranke pogodnice, smejo izvrševati na ozemlju druge stranke pravice, ki se priznavajo podobnim družbam vseh ostalih držav.
Prednje odredbe se morajo uporabljati prav tako na družbe in združbe, ki so bile ustanovljene ali pooblaščene pred podpisom te pogodbe, kakor tudi na one, ki se ustanove ali pooblaste pozneje.
Člen 7.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ovirali svoje, medsebojne trgovine z nikakršnimi uvoznimi ali izvoznimi »prepovedmi.
Izjeme od tega, pravila niso dopustne, kolikor še uporabljajo na vse države ali na države, ki so v istovetnih razmerah, razen:
1.	) v izjemnih razmerah glede na vojne potrebe;
2.	) iz razlogov državne varnosti in javne varnosti;
3.	) iz ozirov zdravstvene policije ali glede na zaščito živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, škodljive žuželke in zajedavce — vse to skladno z mednarodnimi načeli, ki so usvojena v tem pogledu;
4.	) zbog državnih monopolov, ki veljajo sedaj ali ki bi se utegnili ustanoviti pozneje;
5.	) glede na izvrševanje notranjega zakonodaj-stva, kolikor to zakonodajstvo prepoveduje ali omejuje pridelovanje, prevažanje, prodajanje ali porabljanje iz vestnih predmetov.
Razen tega si pridržujeta, stranki pogodnici pravico, prepovedati ali omejiti izvoz produktov, potrebnih za prehrano, kakor tudi sirovin — kolikor se uporabljajo te prepovedi ali te omejitve v istem času in na isti način na vse ostale države če bi bilo zaradi nenormalnih razmer prehranjanje njiju prebivalstva ali zalaganje njiju industrije resno ogroženo z nedostajanjem rečenih produktov ali sirovin.
Člen 8.
Z:i kmetijske in industrijske proizvode kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se uvažajo v Belgijsko - luxemboursko ekonomsko unijo, in za kmetijske in industrijske proizvode Belgijsko-luxem-bourške ekonomske unije, ki se uvažajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se spravijo v za-ložišča ali da se iznova izvozijo ali prevozijo, velja enako postopanje in ti proizvodi niso zavezani plačevanju ne večjih ne drugih davščin nego isti proizvodi naroda, uživajočega v teij.i pogledu največje ugodnosti. Potemtakem se mora vsaka ugodnost, vsaka svoboščina in vsaka zmanjšava uvoznih davščin, vpisana v avtonomno tarifo ali v pogodbene tarife, ki bi jih priznala ena stranka pogodnica tretji sili trajno ali začasno, nemudoma in brez kompenzacije razširiti na kmetijske in industrijske proizvode druge stranke.
Postopanje kakor z narodom, uživajočim največjo ugodnost, se nanaša na višino, na zavarovanje in na pobiranje carinskih davščin in ostalih doklad kakor tudi na carinske formalnosti in njih uporabljanje, na preizkušanje in analiziranje blaga, na pogoje za plačevanje carinskih in ostalih doklad, na klasifikacijo blaga, na tolmačenje carinskih tarif in na postopanje glede monopolnih predmetov.
Člen 9.
Blago kakršnegakoli izvora, ki sc provaža čez ozemlje ene stranke pogodnice ali ki se uvaža v njene svobodne luke ali svobodne pasove, ni zavezano ob prihodu na ozemlje druge stranke pogodnice ne drugim ne večjim davščinam in dokladam nego onim, ki jim je zavezano isto blago, če se uvaža neposredno iz izvorne dežele.
Člen 10.
Kmetijski in industrijski proizvodi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, našteti v tarifi A, ki je pridodana tej pogodbi, niso zavezani ob uvozu v Belgijsko-luxembourško ekonomsko unijo in kmetijski in industrijski proizvodi Belgijsko-luxembourške ekonomske unije, našteti v tarifi B, ki je pridodana tej pogodbi, niso zavezani ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev večjim uvoznim davščinam nego onim, ki so določene v rečenih tarifah.
Člen 11.
Vzajemno so oproščeni ob uvozu in izvozu vseh uvoznih in izvoznih davščin:
a)	kartoni z vzorci in taki vzorci, ki ne morejo služiti drugi uporabi, izvzemši monopolne predmete in živila (jedi in pijače);
b)	potniška prtljaga, t. j. obleka m predmeti za osebno rabo potnikov, kolikor ne bi bili novi in so ne bi mogli smatrati za trgovinske predmete.
Člen 12.
Stranki pogodnici se zavezujeta, puščati spodaj označene predmete proste vseh uvoznih in izvoznih davščin ob običajnih pogojih, določenih s carinskimi pravilniki o začasnem uvozu ali izvozu, in z obveznostjo, da se vrnejo v naprej določenem roku:
a)	prevozna, sredstva vsake vrste kakor tudi običajno opremo, potrebno za njih uporabljanje, pri čemer pa prevozna sredstva, kadar gre za začasen uvoz, ne smejo služiti eksploataciji notranjega prometa;
b)	vreče, zaboje, sode, velike steklenice, košare in druge podobne, že uporabljene posode in branike, ki se uvažajo prazni zato, da se napolnijo, ali ki se iznova uvažajo prazni, ko so bili izvoženi polni;
c)	že uporabljene odeje iz povoščenega platna ali druge ponjave za vagone in tovorne vozove kakor tudi pokrivače za košare, če se uvažajo zaradi izvoza blaga.
Člen 13.
Stranki pogodnici se zavezujeta, puščati z začasno oprostitvijo od uvoznih davščin predmete, namenjene za razstave ali za tekme javnega značaja, ki jim je priznalo ta značaj carinsko upravno ob-lastvo. Dobrota takega postopanja se prizna proti obveznosti, da se ti predmeti iznova izvozijo, da se ugotovi njih istovetnost in da se zavaruje eventualno plačilo davščin z njih pologom ali z varščino.
člen 14.
Na proizvode, izvožene iz ene obeh držav, v drugo, se ne pobirajo druge in tudi ne večje davščine nego one, ki se pobirajo ob izvozu teh predmetov v državo, uživajočo v tem pogledu največje ugodnosti. Prav tako se mora vsaka druga ugod-
nost, ki bi jo priznala ena stranka pogodnica tretji sili glede izvoza, nemudoma in brezpogojno razširiti na drugo stranko.
Člen 15.
Stranki pogodnici se zavezujeta, priznavati druga drugi svobodo provoza čez svoje ozemlje po železnicah, plovnih potih, naravnih ali umetnih in vseh drugih potih in cestah, otvorjenih mednarodnemu provozu, bodisi da gre za blago v direktnem provozu, bodisi da se mora blago med provozom pretovarjati ali spravljati v založišča.
Svoboda provoza obseza prevoz potnikov in njih prtljage, blaga, vagonov in železniških voz, ladij in drugih prevoznih sredstev na vodi kakor tudi poštnih pošiljk.
Izjeme od svobode provoza, kolikor se uporabljajo na vse države, ki so v istovetnih razmerah, so dopustne samo:
1.	) v izjemnih razmerah glede na vojne potrebe;
2.	) iz razlogov državne varnosti in javne varnosti;
3.	) iz zdravstveno-policijiskih ozirov in glede na zaščito živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, škodljive žuželke in zajedavce — vse to skladno z mednarodnimi načeli, ki so usvojena v tem pogledu.
Provoz je oproščn vsake carinske davščine in vseh notranjih taks ter se ne sme ovirati z nepotrebnim zadrževanjem ali omejevanjem. Vendar pa je vsaka stranka pogodnica upravičena, pobirati statistično takso in izterjevati vse stroške, provzro-čene s carinskim nadzorstvom in manipulacijo ob provozu, pretovarjanju in spravljanju v založišča. Prav tako je dopustno, pobirati na blago prenosno takso ali davek na poslovni promet, če bi bilo med provozom blago predmet kakršnekoli trgovinske transakcije.
Kar se tiče provoza, priznavata stranki pogod-nici druga drugi postopanje kakor z narodom, ki uživa največje ugodnosti. Potemtakem se moral! vsaka ugodnost, oprostitev ali olajšava, ki bi jo priznala ena stranka pogodnica katerikoli tretji državi, nemudoma in brezpogojno razširiti na provozno blago druge stranke pogodnice.
Člen 16.
Notranje davščine, ki se pobirajo na račun države, občin ali korporacij in ki obremenjajo ali bodo obremenjale proizvajanje, fabrikacijo, promet, prevoz ali porabljanje izvestnega predmeta na ozemlju ene stranke pogodnice, ne smejo z nobenim izgovorom zadevati proizvodov druge stranke močneje ali teže nego domače proizvode iste vrste ali, če domačih proizvodov ni, take proizvode naroda, uživajočega ugodnosti.
Prav tako priznavata stranki pogodnici glede notranjih davkov in ostalih doklad druga dragi postopanje kakor z narodom, uživajočim največje ugodnosti.
Člen 17.
Pridrževaje si pravico, regulirati po avtonomnih ukrepih trgovino in promet s tujimi devizami in valutami, se stranki pogodnici zavezujeta, učinjati to na tak način, da bo njiju vzajemna trgovina cim manj ovirana, in nikoli izdajati predpisov, s katerimi bi bilo kupovanje deviz in valut druge stranke pogodnice zavezano težjim davščinam nego onim, ki jim je zavezano kupovanje deviz in valut katerekoli tretje države.
Člen 18.
Trgovci, fabrikanti in drugi industrijci, ki dokažejo z izkaznico, izdano po oblastvih njih države, da so upravičeni, opravljati industrijo v državi, kjer prebivajo, smejo, če se pokoravajo veljavnim zakonom, pravilnikom in carinskim formalnostim, bodisi osebno, bodisi po trgovinskih potnikih, ki so v njih službi, vršiti kupovanje in, noseči s seboj celo vzorce, nabirati naročila na ozemlju druge stranke pogodnice.
Vzorci in modeli, ki so zavezani plačevanju uvoznih davščin in ki jih ne zadeva prepoved, razen predmetov za prehrano (jedi in pijače), se puščajo, ako jih uvaža fabrikant ali trgovec, nastanjen na ozemlju ene stranke pogodnice, bodisi osebno, bodisi s posredovanjem trgovinskih potnikov, prosto carine na ozemlju druge stranke pogodnice, če se deponirajo uvozne davščine ali če sei poda jamstvo, s katerim se zavaruje eventualno plačilo teh davščin.
Člen 19.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje, dovoliti državljanom drugo stranke, da se koristijo ob prevozu po železnici na njenem ozemlju zase in za svojo prtljago, kar se tiče odpravljanja, s prevoznimi ce-
nami in javnimi davščinami, ki se nanašajo na prevoz, s prav tako povoljnim postopanjem, kakor se uporablja obče postopanje na domače državljane ob istih pogojih.
Za provoz blaga na ozemljih strank pcgodnic — bodisi da se to blago tukaj odpravlja, bodisi da se prevzema ali provaža — velja prav tako povoljno postopanje, kolikor se tiče odpravljanja, prevoznih cen in javnih davščin, s katerimi je prevoz obremenjen, kakor se uporablja obče postopanje na prevoz istega blaga v notranjem prometu ali v prometu s tretjo državo, ob istih pogojih, za isto smer in za isto razdaljo.
Ne glede na prednje odredbe, si pridržuje vsaka stranka pogodnica pravico, na svojem ozemlju priznavati ali dovoljevati znižane tarife ali prevozne olajšave v korist izvestnim kategorijam oseb ali blaga; prav tako sme priznati na izvestnih progah specialne cene, da pospešuje promet med raznimi deli svojega ozemlja ali s sosednjimi državami.
člen 20.
iSrbsko-hrvatsko-slovenske ladje in njih tovor uživajo v Belgiji in obratno belgijske ladje in njih tovor v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ob svojem prihodu, bodisi neposredno iz izvorne dežele, bodisi iz druge dežele, najsi prihaja njih tovor iz kateregakoli kraja ali je kamorkoli namenjen, v vsakem pogledu isto postopanje kakor domače ladje in njih tovor, s pridržki, določenimi v členu 25.
Vsak privilegij in vsaka oprostitev, ki bi ga (jo) priznala ena stranka pogodnica v tem pogledu tretji sili, se mora nemudoma in brezpogojno priznati drugi stranki; vendar pa je pri tem izvzeto ono, kar se nanaša na inspekcijo ladij.
Nobena davščina, taksa ali kakršnakoli doklada. ki bi s kakršnimkoli nazivom obremenjala ladjo samo, njeno zastavo ali njen tovor in ki bi se pobirala v imenu in na račun države, pokrajin, občin, j javnih naprav ali kakršnihkoli koncesionarjev, se ne sme nalagati plovilom ene stranke pogodonice v lukah druge stranke ob njih prihodu, bivanju in odhodu, ki ne bi bila na isti način in ob istih pogojih naložena domačim ladjam.
Člen 21.
V vsem, kar se nanaša na odkazovanje prostora ladjam, na njih natovarjanje in njih raztovarjanje in vobče na vse kakršnekoli formalnosti in odredbe, ki se morejo predpisati za trgovinske ladje, njih moštvo, njih tovore v lukah vsake vrste, pristaniščih, basenih, kanalih, se ne prizna domačim ladjam ene obeh držav niti privilegij niti ugodnost, ki se ne prizna tudi ladjam druge države, ker je volja strank pogodnic, da se koristijo srbsko-hrvatsko-slovenska plovila in belgijska plovila v tem pogledu s popolno enakostjo postopanja in da uživajo vzajemno koristi, ki so priznane narodu, uživajočemu največje ugodnosti.
Člen 22.
Vse blago, najsi je kakršnekoli vrste ali najsi prihaja odkoderkoli, ki ga smejo uvažati, izvažati, prevažati ali spravljati v založišča v deželah ene stranke pogodnice domače ladje, smejo prav tako tam uvažati, izvažati, provažati ali spravljati v za-Icžišča tudi ladje druge stranke, pri čemer uživajo iste privilegije, redukcije, dobrote in ista povračila ter niso zavezane ne drugim ali večjim carinskim davščinam in taksam ne drugim ali obsežnejšim omejitvam nego onim. ki veljajo za isto vrsto blaga, če ga uvažajo, izvažajo, provažajo ali spravljajo v založišča domače ladje.
člen 23.
Če se ladja stranke pogodnice razbije, poškoduje ali prisilno pristane, ji mora dati druga stranka, kolikor dopuščajo obveze nevtralnosti, najsi pripada ladja državi ali zasebniku, isto pomoč in zaščito in iste svoboščine, ki se priznavajo v istih primerih plovilom, vozečim pod domačo zastavo. Predmeti, rešeni s take ladje, so prosti vseh carinskih davščin, razen če bi prišli v notranjo porabo; v tem primera morajo plačati predpisane davščine.
Če se ladja ene stranke pogodnice razbije ali če nasede na obalah druge stranke, morajo obvestiti krajevna oblastva o tem najbližjega pristojnega konzularnega uradnika.
Dotični konzularni uradniki so upravičeni, dajati svojim sonarodnjakom potrebno pomoč.
Člen 24.
Plovilom in ladjam, ki vozijo pod zastavo drage stranke pogodnice ter imajo ladijske papirje in listine, predpisane z zakoni države, ki ji pripada ta
zastava, se priznava polnopravno državljanstvo rečene države in od njih se ne zahteva predložitev drugih dokazil.
Člen 25.
Izenačitev ladij in plovil kakor tudi njih tovora z domačo zastavo se ne razteza:
1.	) na ugodnosti, ki jih uživajo ali bodo uživali proizvodi domače ribje lovi;
2.	) na nikakršne subvencije in premije, ki se priznavajo ali se bodo priznavale domači trgovinski mornarnici;
3.	) na privilegije. Ivi se dajo družbam za navtični sport.
Člen 26.
Odredbe te pogodbe se ne smejo uporabljati na obrežno plovitev ali na kabotažo, ki sme biti v vsaki obeh držav rezervirana zgolj narodni zastavi.
Vendar pa smejo odpluti srbsko-hrvatsko-slovenske ladje in belgijske ladje iz luke ene obeh držav v eno ali več luk iste države, bodisi da puste tukaj ves svoj tovor ali del tovora, ki so ga pripeljale iz inozemstva, bodisi da tukaj sestavijo ali popolnijo svoj tovor, namenjen za inozemstvo.
Člen 27.
Vsaka stranka pogodnica sme imenovati generalne konzule, konzule, vicekonzule in konzularne agente v onih mestih ali lukah na ozemlju druge stranke, kjer sme imeti katerakoli tretja sila iste predstavnike. Vendar pa ti konzularni predstavniki ne smejo opravljati svojih funkcij, preden dobe, skladno z običajno formo, eksekvaturo vlade, pri !taten so imenovani.
Konzularni predstavniki ene stranke pogodnice uživajo na ozemlju druge stranke vse pravice, privi-] egi j e, svoboščine in časti, ki jih uživajo ali ki jih bodo uživali1 tamkaj konzularni predstavniki katerekoli druge tuje države.
Člen 28.
Če državljan ene stranke pogodnice na ozemlju druge stranke umre, morajo pristojna krajevna ob-lastva o tem nemudoma obvestiti generalnega konzula, konzula, vicekonzula ali konzularnega agenta, najbližjega narodu, ki mu pokojnik pripada; ti pa morajo, če prvi zvedo za to, prav tako obvestiti krajevna oblastva.
Pristojno krajevno oblastvo mora dopolniti rečeno obvestilo z vročitvijo enega' izvoda smrtnega lista, brezplačno sestavljenega v predpisani obliki.
Če so dediči nesposobni ali odsotni ali če je izvrševalec oporoke odsoten, imajo agenti konzularne službe sporazumno s pristojnim krajevnim oblastvom pravico, ukreniti po zakonih svojih respektivnih držav vse, česar je treba, da se dediščina zavaruje in upravlja, zlasti pa pritiskati in snemati pečate, sestavljati inventar, upravljati dediščino in jo likvidirati, skratka, ukreniti vse, česar je treba, da se obvarujejo koristi dedičev, razen če bi se pojavili ugovori, ki bi se morali rešiti pred pristojnimi sodiš« države, v kateri je dediščina nastala.
Samo po sebi se umeje, da je treba v vsem, kar se nanaša na upravljanje imovine umrlih oseb, vse pravice, privilegije, olajšave ali svoboščine, ki jih je ena- stranka pogodnica že priznala ali bi jih mogla priznati konzularnim predstavnikom tretje sile, nemudoma in brezpogojno razširiti na konzularne predstavnike druge stranke.
Člen 29.
Če bi nastali spori glede tolmačenja ali uporabljanja te pogodbe, vštevši tudi tarife, se mora predložiti sporno vprašanje, ako ena stranka pogodnica to zahteva, v odločitev razsodišču.
Razsodišče se sestavi za vsako sporno vprašanje tako-le: Vsaka stranka pogodnica imenuje za razsodnika enega izmed svojih državljanov in obe stranki se sporazumeta o izvolitvi tretjega razsodnika kot predsednika, državljana tretje prijateljske sile.
Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, naprej in za določeno dobo odrediti osebo, ki naj vrši ob sporu funkcijo razsodiščnega predsednika.
Odločba razsodnikov ima obvezno moč.
Člen 30.
Odredbe te pogodbe se uporabljajo na vsa ozemlja, ki pripadajo ali Id bodo v bodoče pripadala ozemljem strank pogodnic.
Člen 31.
Ta pogodba se ratificira in ratifikaciji se izmenjata čimprej v Bruselju.
V	veljavo stopi deseti dan po izmeni ratifikacij.
Pogodba je sklenjena za pet let. Če pa se are odpove štest mesecev pred potekom tega roka, se njena veljavnost molče podaljša za nedoločen čas in se sme odpovedati ob vsakem času.
Če se odpove, ostane v veljavi še šest mesecev od dne, ko ena stranka pogodnica notificira drugi stranki namero, ustaviti njeno veljavnost.
Kar se tiče odredb člena 10., jih sme odpovedati vsaka stranka pogodnica ob vsakem času po preteku enega leta od dne, ko stopi ta pogodba v veljavo. V tem primeru prestanejo veljati rečene odredbe čez šest mesecev po tej odpovedi.
V	potrditev tega sta dotična pooblaščenca podpisala to pogodbo ter pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v dveh izvodih v Bruselju, dne 16. decembra 1926.
Vandervelde s. r.	Vučkovič s. r.
(L. S.)	(L. S.)
Končni zapisnik.
Ob podpisu trgovinske pogodbe, ki je datirana z današnjim dnem, sta se odločili stranki pogodnici, precizirati v tem končnem zapisniku pogoje za uporabljanje izvestnih členov rečene pogodbe:
K členu 1.
Odredbe tega člena nikakor ne posezajo v uporabljanje predpisov, ki veljajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v Belgiji in v veliki vojvodini LuxembourSki glede režima potnih listov (viza za potovanje, viza za bivanje, takse, ki se nanašajo na dajanje teh viz).
K členu 7.
Oe uporabi ena stranka pogodnica možnost, navedeno v poslednjem odstavku člena 7., se prouči na zahtevo druge stranke oktroiranje prepovedi ali kontigentov, da se trgovinski odnošaji med prizadetima državama čim manj oškodujejo; vrhu tega dobi druga stranka možnost, uporabljati prepovedi ali omejitve izvoza za isto dobo, ne da bi se moral v tem izjemnem primeru ta ukrep uporabiti na ostale države.
K členu 8.
Postopanje kakor z narodom, uživajočim največjo ugodnost, se ne uporablja:
1.	) na specialne ugodnosti, ki so bile priznane ali ki se bodo priznale obmejnim državam za olajševanje obmejnega prometa;
2.	) na specialne ugodnosti, ki so bile priznane ali ki se bodo priznale tretji državi na osnovi carinske ali ekonomske unije.
K členoma 8. in 10.
Za blago, izvirajoče z ozemlja ene stranke pogodnice, se smatrajo tudi proizvodi, ki se izdelajo tukaj zaradi izpopolnitve iz sirovin, uvoženih iz inozemstva; dobrota te klavzule pa se seveda ne bi mogla priznati izdelkom, ki so se dobili s preprostim montiranjem delov, uvoženih iz inozemstva.
Stranki pogodnici se strinjata v tem, da bosta vobče opuščali obveznost, predlagati potrdila o izvoru. Če pa bi veljale ob uvozu na ozemlje ene stranke pogodnice različne carinske davščine glede nekaterih uvoznih predmetov, se smo potrdilo o izvoru izjemoma zahtevati, da se prizna predmetom, prihajajočim z ozemlja druge stranke, dobrota najmanjših davščin.
Vsaka stranka pogodnica sme zahtevati, da se morajo prevesti potrdila o izvoru v enega izmed svojih službenih jezikov ali pa na francoski jezik in, če se ji zdi potrebno, da morajo biti opremljena, s fakturo in vidirana po njenih diplomatskih ali konzularnih agentih.
K členu 10.
Za predmete, navedene v prilogi A, se' smejo uporabljati določene davščine (osnovne davščine in koeficienti majoracije), dokler ne porase srednji mesečni tečaj dolarja, ki je izračunjen po vrednosti domačega denarja na bruseljski borzi, preko 10 % proti srednjemu tečaju dolarja v letu 1926., ki se izračuni, kakor je zgoraj označeno.
če bi mesečni srednji tečaj dolarja tako narasel, ima Belgijsko-luxembourška ekonomska unija pravico, davščine prilagoditi novim pogojem na tak način, da obdrže rečene davščine vrednost, ki so jo imele proti srednjemu tečaju dolarja v letu 1926., ki se izračuni, kakor je zgoraj rečeno.
Davščine se morajo reducirati na svojo prvotno višino, čim ne narase srednji mesečni tečaj dolarja
proti srednjemu tečaju dolarja v letu 1926. več nego za 10 %.
Če bi se znižal srednji mesečni tečaj dolarja proti srednjemu tečaju dolarja v letu 1926. preko 15 %, ima po drugi strani vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pravico, zahtevati izravnavo davščin, navedenih v prilogi A, proti novemu tečaju. Če bi se ta zahteva ne sprejela, ima vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pravico, odpovedati tarifne odredbe pogodbe, katerih veljavnost prestan© v tem primeru v 15 dneh.
K členu 18.
Ob uporabljanju člena 18. se smatrajo za vzorce ali modele vsi predmeti, ki zvesto kažejo določeno vrsto blaga, z dvojnim pridržkom: po eni strani morajo dajati rečeni predmeti možnost, da se ob ponovnem izvozu pravilno ugotovi njih istovetnost, po Jragi strani pa, ne smejo tako uvoženi predmeti predstavljati takih količin ali vrednosti, da ne bi imeli več v celoti običajnega značaja vzorcev.
Glede na poznejšo ugotovitev istovetnosti vzorcev ali modelov morajo smatrati carinska oblastva katerekoli stranke pogodnice za zadostna ona ozna-menila, ki jih postavi carinarnica druge stranke pogodnice, Če so opremljeni ti vzorci ali modeli s popisno listo, ki so jo potrdila carinska oblastva te poslednje stranke pogodnice. Dopolnilna oznamenila pa sme vendarle postavljati na vzorce ali modele carinarnica uvozne države, če bi smatrala to dopolnitev garancije za neizogibno potrebno, da se zavaruje identifikacija vzorcev in modelov ob njih ponovnem izvozu. Izvzemši ta poslednji primer, se omejuje carinsko verificiranje zgolj na to, da se prizna istovetnost vzorcev in da se določi znesek davščin in taks, ki bi se morale eventualno pobrati.
Rok ponovnega izvoza se določa najmanj s šestimi meseci, razen možnosti podaljšave, ki je pridržana' carinski upravi uvozne države. Če poteče rok, ne da bi se bil izvoz izvršil, se zahteva plačilo davščin na vzorce, ki se niso izvozili iznova.
Povračilo davščin, deponiranih ob uvozu, ali oprostitev od jamstva, s katerim se garantira plačilo teh davščin, se izvrši nemudoma pri vseh carinarnicah ob meji ali v notranjščini države, ki imajo v tem pogledu potrebne pooblastitve, in sicer eventualno po odbitku davščin, zadevajočih vzorce ali modele, ki se ne bi pokazali ob ponovnem izvozu. Stranki pogodnici priobčita druga drugi seznamek carinarnic, ki se jim dado te pooblastitve.
Izkaznice se morajo spraviti v sklad s priloženim obrazcem (priloga B). Stranki pogodnici priobčita druga drugi nazive oblastev, ki' so pristojna, izdajati izkaznice.
Odredbe tega člena, izvzemši odredbe, ki se nanašajo na izkaznice, se morajo uporabljati na one vzorce in modele, zavezane uvoznim davščinam in neprizadete s prepovedjo, ki bi jih uvozili fabri-kanti, trgovci ali trgovinski potniki, nastanjeni na ozemljih katerekoli stranke pogodnice, pa tudi takrat, kadar ti fabrikanti, trgovci ali trgovinski potniki ne spremljajo rečenih vzorcev ali modelov.
Kar se tiče formalnosti kakršnegakoli značaja, ki veljajo za- trgovce in druge osebe, zaposlene v trgovini (trgovinske potnike) na ozemljih strank pogodnic, garantirata obe stranki druga drugi postopanje, ki ne sme biti manj ugodno od postopanja, katero se uporablja na državljane katerekoli tretje države. Trgovinski potniki, opremljeni z izkaznico, niso, ko opravljajo svoje posle na ozemlju druge stranke pogodnice, zavezani ne drugim ne večjim taksam nego onim, ki so jim zavezani domači državljani ali pripadniki naroda, uživajočega največje ugodnosti. Ugodnosti, ki bi jih priznala ena stranka pogodnica glede obdavčevanja trgovinskih potnikov katerikoli tretji državi, ne sme druga stranka pogodnica zahtevati zase, razen če velja vzajemnost.
Odredbe člena 18. se ne nanašajo na osebe, ki opravljajo ambulantno trgovino ali krošnjarijo iz kraja v kraj; vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico, vezati to vrsto trgovine na posebne dovolitve.
K členu 20.
Vzajemno priznavanje certifikatov o preizkušnji ladij bo v najkrajšem času predmet specialnega sporazuma med strankama pogodnicama.
K členoma 20. in 26.
Odredbe te pogodbe, ki se nanašajo na plovitev, se morajo uporabljati samo na morsko plovitev.
K členu 29.
Kar se tiče postopanja pri arbitraži, sta se sporazumeli stranki pogodnici tako-le:
V prvom primem arbitraže zaseda razsodišče na ozemlju tožene stranke, v drugem primera na ozemlju druge stranke pogodnice in tako po vrsti izmenoma na enem in dragem ozemlju. Stranka, na katere ozemlju razsodišče zaseda, določi kraj zasedanja. Poskrbeti mora za prostore, za pisarniške uslužbence in za postrežništvo, potrebno za funkcioniranje razsodišča. Razsodišču predseduje predsednik razsodišča. Sklepa se z večino glasov.
Stranki pogodnici se sporazumeta bodisi v vsakem pocdinem primeru arbitraže, bodisi enkrat za vselej o postopanju razsodišča. Ce takega sporazuma ni, si uredi razsodišče postopanje samo. Po.sto-panje sme biti pismeno, če ena stranka pogodnica temu ne ugovarja; v tem primeru se smejo izpre-meniti odredbe predhodnega odstavka.
Zaradi vročanja pozivov na prihod pred razsodišče in zaradi njegovih zaprosilnih pisem morajo dajati oblastva vsake stranke pogodnice na zahtevo razsodišča, poslano pristojni vladi, pomoč prav tako, kakor jo dajo, kadar gre za zahteve civilnih deželnih sodišč.
Stranki pogodnici se sporazumeta o porazdelitvi stroškov bodisi posebe za vsak primer arbitraže, bodisi z odredbo, ki bi se morala uporabljati na vse primere. Če sporazuma ni, se uporablja člen 57. haaške konvencije z dne 29. julija 1899. o mirnem reševanju mednarodnih sporov.
Tar. št.	Imeuovanje blaga	Uvozne davščine		Koefi- cient majo- racije
		Osnova	Znesek v frankih	
Iz 638	Les, razžagan, drugje neimenovan, hrastov, jesenov in orehov: a) grede in gredice, razžagane, debele 15 cm in več, kamor spada tudi les, obtesan s sekiro, vsake debeline	m3	5-00	6
	b) ostalo 		m3	7-00	5
Iz 645	Les za doge (razrezan ali razžagan, namenjen izključno za sodarstvo in ambalažo), sirovo obtesan les za platišča in pesta in za analogno uporabo	100 kg	0-40	9
Iz 67 la	Paličice ali deščice za parkete, izdelane iz hrastovega ali bukovega lesa . .	100 kg	20-00	2
Priloga A.
Lista A.
Davščine ob uvozu na ozemlje Belgijsko-luxembourske ekonomske unije.
Tar. št.	Imenovanje blaga	Uvozne davščine		Koefi- cient majo- racije
		Osnova	Znesek v frankih	
72	Posušeno sočivje: a) v stročju:			
	2. Fižol in bob . .	•	prosto	
Iz 97	Slive:1 b) uvožene na drug			
	način: 1. v sodih najmanj			
	180 kg ali v vrečah najmanj 80 kg brez notranjega zavoja,2 od katerih jih gre na pol kg:			
	do 90 ....	100 kg	20-00	4
	od 91 do 100	100 kg	20-00	3
	nad 100 . . .	100 kg	20-00	2
	2. ostale, od kate-			
	rih jih gre na pol kg:			
	do 90 ....	100 kg	20-00	5
	od 91 do 100	100 kg	20-00	37
	nad 100 . . .	100 kg	20-00	2'5
Iz 178	Kamenje za gradnjo,			•
	neobdelano, kockasto, rezano ali obtesano:			
	e) Belo kamenje,			
	mehko ali poltrdo 			prosto	
Iz 210	Klobase, zvane «sa-			
	lame», izdelane izključno iz svinjskega mesa . . .	100 kg	12-00	10
Iz227 a	Mezga (pekmez) iz			
	sliv, navadno kuhana, brez dodat-			
	ka sladkorja, uvožena v posodah, v teži nad 3 kg . . .	100 kg	25-00	1-2
Iz 390	Apnov cianamid . . .		prosto	
Iz 490	Taninov! izvlečki			
	(ekstrakti): a) od hrasta . . .		prosto	
	b) od kostanja . .		prosto	
	c) od sumaha. . .		prosto	
’ S pečkami ali brez njih.				
3 Teža blaga s težo zavoja vred.				
Priloga B.
Lista B.
Davščine ob uvozu na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tar. št.	Imenovanje blaga	Uvozne davščine od 100 kg
Iz 42/2	Cikorija, tudi zdrobljena in prešana:	Din v zlatu
	b)suha 		5
Iz 239	Ultramarin		20
Iz 263	Thomasova žlindra ali moka	prosto
Iz 374	Usnje, strojeno, tudi dalje	
	pripravljeno: 1. Podplati in usnje, strojeno tako, kakor se strojijo podplati: a) v hrbtnih kosih (kru-	
	ponih)		130
	b) ostalo	 2. Juht, kravina in svetlo usnje: a) v kosih, težkih nad	90
	3 kg		130
	b) v kosih, težkih nad	
	1 kg do vštetih 3 kg c) v kosih, težkih 1 kg	180
	ali manj	 3. Ostalo: a) teletina (boks) vseh vrst, tudi svinjsko	220
	usnje	 b) lakirano usnje brez	250
	razlike		300
Iz 376	Usnjeni izdelki za tehnično uporabo, tudi v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami:	
	1. Gonilni jermeni. . . .	160
Iz 380	Usnjeni izdelki, kolikor niso imenovani drugje: 1. Samo iz usnja ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: a) a znojalice za klo-	
	buke		100
Iz 510	Steklo za okna v tablah ali listih, nad 5 mm debelih: 1. Brušeno, polirano, matirano, z reliefnimi ša-rami, pozlačeno, s po-srebritvijo šarano, ka-korsibodi slikano, izbočeno :	
Tar. št.	Imenovanje blaga	Uvozne davščine od 100 kg
	a) dolgoinširokoSOcm	Din v zlatu
	ali manj	 b) dolgo in široko nad 50 cm do vštetih	25
	100 cm	 c) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih	25
	200 cm	 č) dolgo in široko nad	30
	200 cm	 2. Ostalo: a) dolgoinširokoSOcm	38
	ali manj	 b) dolgo in široko nad 50 cm do vštetih	12
	100 cm	 c) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih	12
	200 cm	 č) dolgo in široko nad	14
	200 cm		17
Iz 511	Steklo za okna in za zrcala v tablah ali listih, debelih 5 mm ali manj: 1. Brušeno, polirano, matirano, z reliefnimi Sarami, pozlačeno, s po-srebritvijo šarano, ka-korsibodi slikano, izbočeno : a) dolgoinširokoSOcm	
	ali manj	 b) dolgo in široko nad 50 cm do vštetih	35
	100 cm	 c) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih	35
	200 cm	 č) dolgo in široko nad	40
	200 cm		45
672	Velocipedi (bicikli)		vsak 30 od vrednosti
Iz 673	Motocikli		20 %
Iz 674	Deli motociklov:	
	1.	Sedla, pedali, vodila . 2.	Ostali deli iz železa:	20 %
	a) neobdelani		20 %
	b) obdelani		20 %
Obrazec.	Priloga C.
Ime države.
(Oblastvo, ki je izdalo izkaznico.)
Izkaznica za trgovinske potnike.
Veljavna dvanajst mesecev od dne, ko se je izdala.
Velja za ------------------------------------------
Številka izkaznice
S tem	se potrjuje, da ima imetnik te izkaznice
gospod ...........................................,
stanujoč	v....................................  ,
.............................ulica, številka-------,
v....—------------------------------------ trgovino
s firmo:*------------------------------------------
(ali) je trgovinski potnik v službi firme (firm):
v..................................................
ki ima (j o)*......................................
s firmo: .....................—-.................-
Ker namerja imetnik te izkaznice za firmo (firme), ki je (so) v tej izkaznici imenovana(e), nabirati naročila in opravljati nabave v zgoraj omenjenih državah, se potrjuje, da je (so) imenovana(e) firma(e) upravičena(e), izvrševati svojo industrijo (svoje industrije) in svojo trgovino (svoje trgovine)
v_______________________________, in da plačuje(jo)
v ta namen tamkaj davke, odmerjene po zakonu.
V...........-...., dne .....;........... 19...
Podpis imetnika firme (firm):
* Označba tvornice ali trgovine.
Konec tega obrazca na prihodnji strani.
Osebni popis:
Starost..............
Višina ..............
Lasje........-...—-
Posebna znamenja.....
Imetnikov podpis:
Imetnikova
fotografija
§ 2
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvozno moč pa dobi z razglasitvijo v «Službenih Kovinah», ko se predhodno izmenjata ratifikaciji.'
Našemu ministru za zunanje posle priporoča,mo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 7. februarja 1928.
Aleksander s. r.
Minister za zunanje posle:	Predsednik
dr. V. Marinkovič s. r. ministrskega sveta: Minister	Velja Vukičevič s. r.
za trgovino in industrijo: Podpisi ostalih ministrov.
dr. M. Spaho s. r.
Videl in pritisnil državni pečat:
čuvar državnega pečata, minister pravde
dr. Dušan M. Subotič s. r.
L. S.
V B r u s e 1 j u, dne 15. decembra 1926.
Ministrstvo za zunanje posle.
Direkcije B.
Sekcija A. C.
Št. 538/1431/3876.
Gospod minister!
Vpoštevaje korist, ki izvira kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev iz izvoza svinjskega mesa v obliki celih živali v zaklanem stanju, težkih najmanj 100 kg, ali polovic, težkih najmanj 50 kg, v istem stanju, se zavezuje belgijska vlada, uporabljati ves čas, dokler bo trajala trgovinska in plovitvena pogodba, podpisana današnjega dne, na meso te vrste, ki prihaja iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vsaj tako ugodno carinsko postopanje, kakor se uporablja na ostale vrste presnega mesa.
To priliko uporabljam, gospod minister, da ponovim Vaši Ekscelenci zagotovilo svojega odličnega
'spoštovanja.	E. Vandervelde s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu J o v a n u Vučkoviču, poslaniku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
v Bruselju.
Uredbe osrednje vlade.
68.
Naredba glede carinskega oddelka v Dravogradu-Meii.*
Gospod minister za finance je odločil z naredbo z dne 25. februarja 1928., C. br. 7611:
Oddelek carinarnice v Dravogradu-Meži, ki je bil ustanovljen po sporazumu z republiko Avstrijo, se ukinja.
V Bleiburgu se ustanavlja odsek prevaljskega oddelka carinarnice v Dravogradu-Meži.
Marenberški oddelek carinarnice v Dravogradu-Meži se izroča v upravljanje organom finančne kontrole, ki se morajo ob izvrševanju službe pri tem oddelku povsem ravnati po pravilniku C. br. 26.539/ /27: G. D. P. št. 78.340/27.
Ta naredba se mora izvršiti najkesneje do dne 15. marca 1928.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 2. marca 1928., št. 49.
Razglasi osrednje vlade.
Izkaz za leto 1927. o stanju kolonizacijskega fonda ministrstva za agrarno reformo dne 31. decembra 1927.*
1.) 10%ni prispevek za kolonizacijski fond je bil odmerjen po členu 47. zakona z dne 31. marca 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. in po členu 38. zakona z dne 31. julija 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. z ...........................Din 23,278.322-25
2.) Izrednih dohodkov za kolonizacijski fond se je prejelo po odloku ministrstva za agrarno
reformo: br. 12.233/25 br. 4.870/26 br. 28.520/26 br. 2.287/27 br. 4.991/27 br. 7.371/27 br. 25.123/27
. Din 10.298-75 . Din 20.475—
. Din 7.900—-. Din 19.000—
•	Din 200-—
. Din 21.579-10
•	Din 3.117— Din
3.) Začasno se je vplačalo pod: br. 30.300/27	. . Din 3.600—
br. 23.074/27	• • Din —05 Din
4.) 5%ne obresti je odobrila Državna hipotekama banka v tekočem računu za čas od dne
1.	aprila 1925. do dne 31. decembra 1927.......................Din
82.569-85
3.600-05
999.281-34
Potemtakem znašajo skupni dohodki, odmerjeni od dne 1. aprila 1925. do dne 31. decembra
1927.,.........................Din 24,263.773-49
z besedami: štiri in dvajset milijonov dve sto tri in šestdeset tisoč sedem sto tri in sedemdeset dinarjev in 49 par.
Odmerjena glavnica kolonizacijskega fonda:
1.	) Naloženo je pri Državni hipotekami banki na tekoči račun . Din 6,117.563-60
2.	) Deponirano je pri finančnih upravah.....................Din
3.	) Hipotekarno je zavarovano
z vknjižbo na imovino velikega posestnika......................Din
4.	) Ministrstvu za agrarno reformo je bilo akontirano po sklepu ministrskega sveta br. 25.578/25 . Din
Za to akontacijo se je vrnilo pod:
br. 33.071/25	.	.	Din	69.000—
br. 4.991/27	.	.	Din	25.000—
br. 8.488/27	.	t	Din	27.930—
br. 22.026/27	.	.	Din	562—
Din 122.492— Din
5.	) Odobrilo se je po ministr-
skem svetu ministrstvu za agrarno reformo zai stroške pri izvajanju kolonizacije, in sicer pod: br. 33.950/25	.	Din	220.000—<
br. 47.580/25	.	Din	100.000—
br. 23.962/26	.	Din	500.000—
br. 18.282/27	.	Din	12,000.000—
br. 27.016/27	.	Din	71.982—
br. 34.878/27	-	Din	75.000—
br. 29.809/27	.	Din	2,400.000-— Din	15,366.982—
6.	) Ostalo	je	na	dolgu . • - Din	1,461.368-04
Skupaj . • Din	24,263.773-49
z besedami: štiri in dvajset milijonov dve sto tri in šestdeset tisoč sedem sto tri in sedemdeset dinarjev in 49 par.
Iz ministrstva za agrarno reformo v Beogradu,
dno 23. januarja 1928-; br. 2206.
140.351-85
900.000-	1—
200.000-	—
77.508—
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. februarja 1928., št. 46/XH.
Razglasi velikega Zupana ljubljanske oblasti.
L. br. 283.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 29. februarja 1928.
Srez	Ostalih	Nanovo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Črnomelj		1	.	,		1
Logatec		6	.			6 I
Skupaj .	7	•	•	-	7
Škrlatlnka. -		— Scarlatlna.			
Brežice		5		3		2
Črnomelj		1		1		.
Kočevje			1			i :
Kranj		i	2	.		3
Krško		8	1	2		7
1 Laško 		7	2	2		7
Litija		1		.		1 !
Ljubljana, srez . .	6	2	.		8 !
Ljubljana, mesto .	7	2	1		8
Radovljica ....	3				3
Skupaj .	39	10	9		40
Ošpice. -		- Morbilli.			
Črnomelj ....	20	47	17		50
Kastav		6	.	2		4
Kočevje		2	12			14 i
Ljubljana, mesto .	4	6	i		9
Logatec		3	.	.		3
Novo mesto . . .	31	.	.		31
Skupaj .	66	65	20		111
Davlca.	— Diphteria et Group.				
Kamnik			1	#	1	.
Kastav		.	1	*		1 j
Kočevje .....	2	.	•		2 i
Kranj		1	5	.		6
Krško			2			2 1
Ljubljana, srez . .	3				3 j
Ljubljana, mesto .	4	•	2		2
Logatec		.	1		i	
I Novo mesto . . .	1		i		
j Radovljica ....	1	.			i i
Skupaj .	12	10	3	2	17
Sen. — Erysipeias.					
Brežice		4	2	1	1	4 !
Kamnik			1			l !
1 Kranj			1			l j
j Krško			1			i
J Ljubljana, mesto .		2	i		l j
Logatec		1				i
1 Radovljica ....	.	1			i i
Skupaj .	1 5	8	2	1	10 ;
V Ljubljani, dne 5. marca 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Vet. br. 209.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 27. februarja do dne 4. marca 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Krško: Velika Dolina (Mokrice 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice: Artiče (Artiče in Zgornji Obrež po 1 dvorec, Dolenja vas 2 dvorca), Videm (Pesje 1 dvorec). Kočevje; Kompolje (Kompolje 1 dvorec). Novo mesto: Velika Loka (Velika Loka 1 dvorec, Kameni potok 2 dvorca).
Svinjska rdečica.
Kočevje: Dolenja vas (Dolenja vas 1 dvorec). Litija: Št. Vid (Št. Vid 1 dvorec). Ljubljana, mesto: Ljubljana 1 dvorec.
V Ljubljani, dne 7. marca 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinarski referent Paulin s- r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 8/3.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 15. do dne 21. februarja 1928.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznlh bolezni.					
j Celje		2	2			4
j Konjice .....		1			1
Maribor, levi breg .	2	.	i		1
Maribor, mesto . .	1	.	i		
Murska Sobota . .	1		.		i
Slovenjgradec . .	1	.	.		i
Skupaj .	7	3	2		8
Skrlathska.		— Scariatlna.			
Celje		1	.			1
Celje, mesto . . .	2	.			2
Čakovec 		4	2			6
Dolnja Lendava. .	3	6			9
Gornji grad . . .	.	1			1
Konjice		1		i		.
Ljutomer ....	1				1
Maribor, levi breg .	2				2
j Maribor, mesto . .	2		i		1
1 Murska Sobota . .	2				2
Prelog		2	i		i	2
Ptuj		1	i		1	1
Ptuj, mesto . . .	1	.	i		.
Skupaj .	22	11	3	2	28
Ošpice. -		- Morbilli.			
Ljutomer		1	.	i		.
Maribor, mesto . .	1	1	i		1
Murska Sobota . .	.	21			21
Ptuj			4	.		4
Skupaj .	2	26	2		26
Da vica.	— Diphteria et Cronp.				
Celje, mesto . . . Gornji grad . . .	1	1	i		1
Ljutomer ....	1.		*		1
Maribor, desni breg	1	3	•		4
1 Maribor, mesto . .	3		.		3
Murska Sobota . .	1		.		1
Prevalje		2	i	.		3
Ptuj		3		3		•
Slovenjgradec . .		i		i	.
Šmarje pri Jelšah .	2	-			2
Skupaj .	14	6	4	1	15
Sen. — Erysipeias.					
Celje		1	1	2	;	
Celje, mesto . . .		2	1		i
Gornji grad . . .	i		1		*
Konjice		1		1		
Maribor, desni breg	2	i			3
Maribor, mesto . .	1	•	1		•
1 Ptuj, mesto . . .	1	.	•		1
Skupaj .	7	4	6		5
V Mariboru, dne 5. marca 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r,
Razglasi delegacije ministrstva fioane v Ljubljani.
Št. II 257/1 ex 1928.
Razglas.
Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 23.162 z dne 23. februarja 1928., da veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu marcu 1928. nastopni obraču-njevalni tečaji:
1 napoleondor................Din	218*70
100 francoskih frankov	.	.	.	.	»	223*50
1 belg.......................>	7*92
100 drahem........................ »	75*30
100 italijanskih lir...........»	301*—
100 švicarskih frankov	.	.	.	.	»	1094*50
100 pezet............................ 962*—
100 nizozemskih goldinarjev	.	.	»	2290—
100 danskih kron . .	.	.	.	.	»	1522—
100 švedskih kron..............»	1525*—
10O finskih mark...............»	143—
1 angleški funt		. Din 277*20	
1 egiptovski funt ....	. »	284—
1 dolar		. »	56*85
100 romunskih lejev ....	. »	35—*
100 bolgarskih levov ....	. »	41—
1 papirnata turška lira . .	. >	28*50
100 papirnatih turških piastrov	. »	28*50
100 češkoslovaških kron .	.	. »	168*50
1 avstrijski	šiling...............Mn	8—
1 pengö.............................»	9-QI4
1 zlati zlot........................»	0*87
1 zlata nemška marka . . . »	J8-S7
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 1. marca 1928. i	Za delegata: Sušeč s. r.
->---------
Razglasi sodišč in sodnib oblastev.
546	Proglasitve za mrtve.
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navede*» pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Razveza zakona se predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. št. oklica	i Oklicni rok poteče dne
Andrej Hribernik, rojen dne 2. novembra 1883., posestnikov sin pri Sv. Barbari št. 6.	Odšel meseca aprila 1915. s 27. pehotnim polkom, 2. bataljonom, v Kolomejo ter zadnjič pisal iz Bukovine; baje padel.	Sestra Marijana Hribernik.	—	V	19. 5. 1927.; T 41/27-2.	
Jernej Volčjak, rojen dne 17. avgusta 1878., posestnik v Tupaličah.	Odšel meseca maja 1915. s 4. domobranskim polkom, 9. stotnijo, na goriško bojišče ter zadnjič pisal meseca oktobra 1916.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Volčjak.	—	-*■	24. 5. 1927.; T 42/27—2.	
Pavel Hribernik, rojen dne 6. januarja 1895., posestnikov sin pri Sv. Barbari št. 6.	Odšel leta 1915. s 17. pehotnim polkom, 3. nadomestno stotnijo, iz Ptuja ter prišel v rusko ujetništvo; baje leta 1916. umrl.	Sestra Marijana Hribernik.	—	—	19. 5. 1927.; T 43/27-2.	
Miha Vode, rojen dne 2. oktobra 1882., posestnik v Klečah št. 20.	Odšel s 7. lovskim bataljonom dne 8. avgusta 1914. na ga-liško bojišče ter prišel v rusko ujetništvo v Taškent; baje v bolnici umrl.	Žena Jožefa Vode.	—	—	31. 5. 1927.; T 44/27-2.	
Ivan Stare, rojen dne 2. februarja 1884., posestnikov sin in pismonoša vTatincu št. 6.	Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom, 9. stotnijo, na gališko bojišče ter zadnjič pisal dne 11. maja 1915.; baje v Bukovini padel.	Oče Ivan Stare.	—	—	26. 6. 1927.; T 47/27-2.	15. septembra 1928.
Leopold Grčar, rojen dne 1. novembra 1896., posestnikov sin in rudar v Podkraju št. 9.	Odšel, aktivno služeč od leta 1913., kot četovodja z domobranskim pehotnim polkom št. 27, 8. stotnijo, na gališko bojišče ter prišel v rusko ujetništvo; baje umrl.	Brat Franc Grčar.	—	—	6. 7. 1927.; T 51/27-2.	
Ivan Grčar, rojen dne 11. julija 1894., posestnikov sin in rudar v Podkraju št. 9.	Odšel meseca decembra 1914. s 17. pehotnim polkom, 8. stotnijo, na gališko bojišče; baje meseca marca 1915. pri Gor-licah padel.		—	—	8. 7. 1927.; T 52/27-2.	
Janez Jankovič, rojen dne 13. maja 1878., posestnik v Smolniku št. 14.	Odšel z 22. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče, bil v Karpatih ter baje dne 3. maja 1915. v bolnici v Tomaszowicah umrl.	Varuh Franc Pečnik.	—	—	15. 7. 1927.; T 53/27—2.	
Franc Maselj, rojen dne 4. oktobra 1875., kočar v Šenčurju št. 180.	Odšel meseca maja 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče ter prišel v rusko ujetništvo; baje v Kijevu umrl.	Žena Frančiška Maselj.	—	—	15. 9. 1927.; T 54/27-2.	
Anton Rozman, rojen dne 18. junija 1891., posestnikov sin v Trbojah št. 73.	Odšel leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom v Karpate; izza umika pogrešan.	Oče Josip Rozman.	—	—	30. 8. 1927.; T 58/27-2.	
Valentin Martinjak, rojen dne 17. februarja 1859., kočar v Cerkljah št. 29.	Odšel pred 18 leti na Hrvaško kupovat konja in bržkone postal žrtev nezgode ali nasilja; od takrat vsaj pogrešan.	Žena Marijana Martinjak.	—	—	30. 9. 1927.; T 59/27-2.	15. marca 1929.
Miha Ažman, rojen dne 4. oktobra 1881. na Brezjah, ka-menosekv Kieferfeldu na Bavarskem.	Odšel leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom, 1. stotnijo, na gališko bojišče, kjer baje padel.	Žena Marija Ažman.	—	—	30. 8. 1927.; T 60/27—2.	
Andrej Kepic, rojen dne 22. decembra 1884. v Mostah, rudar v Mörsu.	Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom kot zastavonoša na gališko bojišče, kjer baje padel; od dne 30. avgusta 1914. vsaj pogrešan.	Žena Marija Kepic.	Da.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	6. 9. 1927.; T 61/27-2.	15. septembra 1928.
Franc Breznik, rojen dne 8. marca 1885., kovač v Radomljah.	Odšel leta 1916. k 67. letalski stotniji ter zadnjič pisal dne 22. julija 1918.; baje padel.	Žena Marija Breznik.			6. 9. 1927.; T 62/27-2.	
U 184/27—5.	490
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Ivan B i d e r, rojen dne 12. avgusta 1867. v Lačji vasi, občina Kokarje, tja pristojen in stanujoč v Lačji vasi št. 28, rimsko-katoliške vere, oženjen, gostilničar, še nekaznovan, je kriv, da v mesecih juliju in avgustu 1927. v Kokarjih v svoji gostilni 1.) ni imel niti sumarno niti podrobno označenih cen
za življenske potrebščine, namreč za vino, tako. da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl; 2.) da je zahteval za rdeče vino, torej za življensko potrebščino, višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje obl (Šajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
S tem je zakrivil ad 1.) prestopek po členu 6.) in ad 2.) prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato se obsoja na 1 dan zapora in na 300
dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 6 dni zapora, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo 40 dinarjev takse.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 22. februarja 1928.
U 185/27—6.	491
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Antonija Jera j, rojena dne 29. aprila 1882. v Cerknici, pristojna v Rečico, stanujoča v Spodnji Rečici št. 24, rimsko-katoliške vere, omožena, gostilničarka, še nekaznovana, je kriva, da spomladi in poleti 1927. v Spodnji Rečici v svoji gostilni 1.) ni imela niti sumarno niti podrobno označenih cen za življenske potrebščine, namreč za vino, tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl; 2.) je zahtevala za bela vina, ki jih je kupila liter po 6 Din 50 p in 9 Din, višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
S tem je zakrivila ad 1.) prestopek po členu 6.) in ad 2.) prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato se obsoja na 12 ur zapora in na 250 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 5 dni zapora, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po tar. post. 82. taksnega zakona na ^plačilo 40 dinarjev takse.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 22. februarja 1928.
V 186/27—4.	—	492
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Franc Pa rti, rojen dne 4. oktobra 1870. v Potoku, pristojen v Kokarje, stanujoč v Potoku št. 15, rimsko-katoliške vere. oženjen, gostilničar, še nekaznovan, je kriv, da jo zahteval v mesecih juliju in avgustu 1927. v Potoku v svoji gostilni za vino, torej za živi jensko potrebščino, ki ga je kupil liter p® 7 Din 50 p, višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
8 tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato se obsoja po členu 8. tega zakona na 12 nr zapora in na 100 dinarjev denarne kazni ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo 20 dinarjev takse.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 22. februarja 1928.
Cg la 146/28—2.	515
Oklic.
Mestna hranilnica v Mariboru je vložila zoper Jožefa Salmiča in Marijo S a 1 m i č e v o, posestnika v Polički vasi št. 39, tožbo zaradi 25.150 Din s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. marca 192 8.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Ker je sedanje bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Karel Kieser, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
dne 29. februarja 1928.
C 24/28—1.	415
Oklic.
Ivan Deutschmann in Ana Dcutschmann, posestnika v Maverlenu št. 9, sta vložila zoper Jurija M e d c a in Jero Medčevo v Nemški Loki št. 4, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi lastnine peto. 1500 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na. dan 3. aprila 1928.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Gašper Skok, sodni kanclist v p. v Črnomlju.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 13. februarja 1928.
C 28/28—1.	416
Oklic.
Jože Miketič, posestnik v Goleku št. 2, je vložil zoper Ivana Miketiča, posestnikovega sina v Gorenjcih št. H, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 54 dolarjev ali 3024 Din s pripadki
Narok za ustno razpravo se je določil na. dan 3. aprila 1928.
ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je bivališče Ivana Miketiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Niko Furlan, kanclist pri okrajnem sodišču v Črnomlju.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 16. februarja 1928.
C II 8/28—3.	503
Oklic.
Ivan Butkovič st., užitkar pri Antonu Cuglnu v Velikem Mraševem, je vložil zoper Antona Tom-š e t a, posestnika v Dobenem št, 6, sedaj nekje v Kanadi, tožbo zaradi izročitve vina v vrednosti 1000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3 0. marca 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4
Ker je bivališče Antona Tomšeta neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Likar, gozdar v p. na Dobah št. 1 pri Kostanjevici.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 29. februarja 1928.
E 1090/27—8.	457
Dražbeni oklic.
Dne 11. aprila 19 28. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin:
a)	zemljiška knjiga Vitja vas, vi. št. 86 (vinska klet in pašnik s tremi vinogradniškimi parcelami), in
b)	zemljiška knjiga Stara vas t občina. Bizeljsko), vi. št. 334 (gozd).
Cenilna vrednost: ad a) 10.763 Din 60 p, ad b) 1425 Din; vrednost priteklin: 2000 Din; najmanjši ponudek: ad a) 8509 Din 50 p, ad b) 950 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 17. februarja 1928.
E 3/28—5.	536
Dražbeni oklic.
Dne 11. aprila 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Sv. Jernej, vi. št. 117 in 118.
Cenilna vrednost: 51.287 Din; najmanjši ponudek: 35.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 3. marca 1928.
E 1313/27—5.	530
Dražbeni oklic.
Dne 17. marca 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. ät. 27 (hiše št. 57 v Rečici z gospodarskimi poslopji, gozdom, njivami in travniki).
Cenilna vrednost: 26.537 Din; vrednost priteklin: 530 Din; najmanjši ponudek: 18.045 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ,;e nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 31. januarja 1928.
E 5880/27—6.	534
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Račno, vi. št. 84.
Cenilna vrednost: 7500 Din; najmanjši ponudek: 5000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 29. februarja 1928.
E 2628/27—10.	461
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Graškovje, vi. št. 40.
Cenilna vrednost: 77.205 Dni 50 p; vrednost priteklin: 3890 Din; najmanjši ponudek: 49.730 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 21. februarja 1928.
E 498/27—41.	531
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška; knjiga Želeče, vi. št. 466 (vila «Helena» št. 88 na Mlin e m in 5 zemljiških parcel).
Cenilna vrednost: 378.260 Din; najmanjši ponudek: 202.180 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 3. marca 1928.
E 24/28—6.	524
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ribnica, vi. št. 147.
Cenilna vrednost: 106.437 Din 58 p; najmanjši ponudek: 70.958 Din 29 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je imbit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 2. marca 1928.
E 38/28—3.	526
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. aprila 192 8. ob štirinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorica, vi. št. 44.
Cenilna vrednost: 37.732 Din 40 p; vrednost priteklin: 50 Din; najmanjši ponudek: 23.00 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem nairoku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 25. februarja 1928.	•
E 911/27—5.	465
Dražbeni oklic.
Dne 11. aprila 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ema, vi. št. 125.
Cenilna vrednost: 12.947 Din 70 p; vrednost pri-teklin: 300 Din; najmanjši ponudek: 8831 Din 80 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 15. februarja 1928.
Razglasi raznih uradov in oblasto.
Razglas o novi vrsti tobaka za pipo, tako zvanega «amerikanca».*
Da ustreže okusu onih, ki kade pipo, je uprava državnih monopolov nedavno pripravila in dala v promet novo vrsto tobaka, izdelanega pretežno iz ameriškega tobaka, ki se imenuje «amerikanec» ter po sestavi popolnoma nstreza okusu kadilcev, ki žele kaditi v pipi boljši tobak.
Tobak za pipo «amerikanec» je vložen v pakete po 100 gramov, ovit s povoščenim papirjem in aluminijevo folijo; prodajna cena za paket znaša 15 Din.
Kadilci lahko nabavijo to vrsto tobaka v vsaki samostalni tobačni prodajalnici.
Št. 79/pr.
Razglas.
Gradbena direkcija v Ljubljani naznanja v sporazumu z oblastnima odboroma v Ljubljani in Mariboru, da preidejo v izvrševanje na podstavi določb sedmega odstavka v prehodnih odredbah zakona o oblastni in sreski samoupravi vsi posli glede nadzorstvenega in disciplinskega gospostva nad občinami v stavbnih in cestnih stvareh, nadalje vsi posli glede nadzorstva nad okrajnimi zastopi, odnosno cestnimi okrajnimi odbori v cestnih stvareh, ki so jih opravljali svoječasno bivši deželni odbori na Kranjskem, štajerskem, Koroškem in v Istri in ki so prešli z naredbo Narodne vlade SHS. v Ljubljani z dne 14. novembra 1918., Uradni list z dne 21. novembra 1918., št. 111/11, začasno na Narodno vlado SHS. v Ljubljani, odnosno nai njene stvarno pristojne oddelke, pozneje pa na gradbeno direkcijo v Ljubljani, z dnem 15. marca 192 8. na ljubljanski, odnosno mariborski oblastni odbor.
V Ljubljani, dne 8. marca 1928.
Gradbeni direktor: ing. M. Krajc s. r.
Št. 372.	519 S—3
Razglas o licitaciji.
za prvo licitacijo, in po istem vrstnem in časovnem redu za posamezne cestne proge.
Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 7 z dne 20. januarja 1928.
Gradbena sekcija v Murski Soboti,
dne 2. marca 1928.
Št. 257.	514 3—2
Razglas o drugi ustui licitaciji za dobavo gramoza za Zagrebško in Karlovško državno cesto.
Druga javna ustna licitacija za dobavo gramoza za proge od km 42 do kan 46, od km 50 do km 56 in od km 92 do km 95 Zagrebške državne ceste kakor tudi za vse proge Karlovške državne ceste se bo vršila dne 2:9. marca 19 2 8. pri podpisani gradbeni sekciji.
Obširnejši razglas o tej licitaciji glej v Uradnem listu 22 z 'dne 6. marca 1928.
Gradbena sekcija v Novem mestu,
dne 3. marca 1928.
Št. 1928/IT.	556 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava aparatov, steklenine in kemikalij za kemijski laboratorij.
Več pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 3 e g a marca 1 92 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 3. marca 1928.
Št. 1947/H.	521 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 1800 kg obročnega, kvadratnega in okroglega železa.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 21 e g a m a r c a 1 9 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. marca 1928.
Št. 1950/n.	520 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 500 m trifaznega zemskega kabla.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 3 e g a marca 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. marca 1928.
Št. 1976/11.	555 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava raznega orodja za električno in mehanično delavnico.
Več pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne. 2 Sega marca 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. marca 1928.
in sicer: serija 2305, št. 979; serija 855, št. lOOOr serija 2786, št. 572, in serija 4125, št. 345.
Te izpričevali in te obveznice proglašam za neveljavne.
Štefan Benkovič s. r., poštar v Prosenjakovcih.
Št. 11.	557
Oznanilo.
V nedeljo dne 2 5. marca 1 9 2 8. ob desetih bo imela Posojilnica in hranilnica za Apačko kotlino v Apačah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo — Vorschuss-und Sparvereinfür dasApkčerbecken in Apače, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung, v gostilni Karla Fürsta v Apa-
otočji zteor».
Dnevni red:
1.	) Čitanje zapisnika o občnem zboru lanskega leta.
2.	) Poročilo načelništva in bilanca za upravno leto 1927.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Izprememba drugega odstavka v § 32. zadružnih pravil.
5.	) Volitev načelništva in nadzorništva.
6.	) Slučajnosti.
* * *
če bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu članov.
Odbor.
Vabilo na Vlil. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani,
dne 2 7. m a r c a 192 8. ob 11. uri v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10. z nastopnim
dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1927. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1927.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1927., sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o razrešnici upravnemu svetu.
4.	) Dopolnilna volitev v upravni svet.
5.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
6.	) Slučajnosti.	558
* * *
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic ali pri Zadružni gospodarski banki. d. d. v Ljubljani, ali pri njenih podružnicah v Celju, Đakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu. Somboru, Splitu in Šibeniku ali pa pri njeni ekspozituri na Bledu. Na občnem zboru daje vsakih pet delnic pravico do enega glasu.
V Ljubljani, dne 5. marca 1928.
Upravni svet.
Druga javna ustna licitacija za dobavo gramoza na progi od km 120 do km 128 Trojanske državne ceste še bo vršila dne 3. aprila 1 928. ob 10. uri v pisarni gradbene sekcije v Maribora.
Natančni dražbeni pogoji so bili objavljeni v razglasu o prvi licitaciji v Uradnem listu 5 z dne 14. januarja 1928.
Kavcija v denarju se mora položiti pri glavni podružnici Državne, hipotekarne banke v Ljubljani.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dne 5. marca, 1928.
Št. 270.	512 3—3
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza za Varaždinsko državno cesto od ogrske meje do Mure.
Ker prva licitacija ni uspela, se razpisuje na podstavi pooblastila gradbene direkcije v Ljubljani št. 72 z dne 4. januarja 1928. druga ustna licitacija na torek dne 2 7. marca 1928. z začetkom ob 10. uri ob istih pogojih, ki so veljali
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 7. marca 1928., st. 53.
554
Preklic.
Podpisano županstvo uradno razglaša, da ni plačnik za dolgove, ki bi jih napravil brezposelni strojarski pomočnik Franc Bizjak, pristojen v občino
Županstvo v Dolu pri Ljubljani,
dne 7. marca 1928.
Razne objave.
!
549 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Elektrarna Škof ja Loka in okolica, d. d.,
dne 31. marca 19 28. ob pol 12. uri v mestni dvorani v Škofji Loki, Glavni trg št. 121.
Dnevni red:
1.	) Poročilo predsedništva.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance in računskega zaključka.
4.	) Slučajnosti.
* * *
\
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Škofja Loka. Spodnji trg št. 57) v osmih dneh ali vsaj dve uri ,	.	pred občnim zborom. (Pisarna je odprta vsak delav-
Lendavi v madžarskem jeziku in slovenskem pre-1 n& od g do 12. in 0d 14. do 18. ure.) Na podstavi vodu na ime: Benkovič Štefan, rojen dne 24 decem- i pologa se izda delničarju legitimacija, ki se bra 1899.. v Strehovcih, srez Dolnja endava, in , gi na ime ter navaja število založenih delnic in sicer: izpričevalo H. razreda za solsko lesto 1912./ g,]asoVj pripadajočih nanje.
541 3—2
Objava.
Ponoči dne 21. februarja 1928. sta mi bili ukradeni dve izpričevali državne meščanske šole v Dolnji
/1913. in III. razreda za šolsko leto 1913./1914.
Ukradene so bile tudi štiri obveznice loterijske 2%%ne državne rente za vojno škodo iz leta 1923.,
V Škofji Loki, dne 11. marca 1928.
Predse dništvo.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.