'V2. številka. Tr«t v četrtek 9. fehruvarija 1890. Tečaj XXIV. EDINOST (Vtfterno izdanje.) GLASILO POLITICNE&A DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Utr. S70. 4 nvČ. V edinosti Je mo^! Oglasi ee računajo po vnUh v petitu, /a večkratno naročilo t* primernim p.ipuatom. l'oslitna. osmrtnice in javne zatirale, ilo-mnči oelaci it«l. «e računajo po pogodbi. V*i dopisi fin j -te poAiljajo uredništvu. Nef'ran kovani dopini ne ne sprejemajo. Knkopim se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniHto. Naročnino In oplase je plačevali loco Trut. Uredništvo In tiskarna se nahajala v ulici Oarintia *tv. 1*2. 1'praviiifitvn, od-pravnffftv« In sprejemanje inaeratov v ulici Molin piccolo Hv. .'f, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti.) Pazin !>. Včeraj zvečer je tukaj umrl deželni poslanec dr. Fran Coatantini. Dunaj 8. Danes predpoludne se je v kapeli tukašnjega ruskega poslaništva darovala maša-za-dušnica za pokojno bolgarsko kneginjo Lujizo. istotako je bila črna maša v frančiškanski oerkvi. Mašam je prisostvovalo mnogo odličnih dostojanstvenikov. Budimpešta 8. Ko je bilo rešeno dvoje glasovanj po imenih, je bil državni zbor preložen na četrtek, dne 16. februvarja. Pariz 8. Komora se je posvetovala o proračunu trgovinskega ministarstva. Poročevalec o zakonskem načrtu, po katerem naj bi se o revizijskih stvareh razpravljalo v bodoče pred zjediuje-nimi komorami kasacijskega sodišča, je predložil poročilo komisije in je izjavil, da ista jutri razdeli akte o preiskavi, ki jo vodi Mazean. Madlid 8. Kraljica regentinja je podpisala dekret, s katerim se cortes skličejo za dne 20 februvarja in s katerim se zopet podeljujejo ustavna jamstva. Wasliiiigt(»ii 8. Kakor poročajo iz Manile, je bil neki oddelek kanzaškega polka v neki goščavi blizo meje Calvooana včeraj napaden od Fi-lipincev. Po hudem boju, v [katerem sta bila dva Amerikana ubita in šest ranjenih, so se morali umakniti Filipinci. Tanaiiarivo 8. V lukah v Madagaskaru so se ukrenile potrebne odredbe za prihajajoče iz otoka Sv. Mauricija, kjer se je zasledilo več sumljivih slučajev kuge. Meksika 8. Uvozna in izvozna carina je meseca jauuvarja t. 1. znašala 2,349.000 dolarjev, meseca decembra 1898. pa 2,427.000 dolarjev in meseca januvarja minolega leta 1,881.000 dolarjev. PODLISTEK. Neta. —Spisal P oluk a. y- »Povem vam mama, jaz zbolim ali pa si kaj naredim, če bo Neta še kaj dolgo pri hiši. Jaz jo ne morem videti nič več!« »Ah, prosim te, potrpi, kaj hočem ž njo, saj nam dela!« »Ah kaj dela! To delo! Naj gre drugam, naj drugje dela, če ne, pojdem jaz ! — Jaz je nečem gledati več! — Sedlarjeva Pepina se je zaročila minoli teden. Z menoj hodi v šolo, nima nič, kakor jaz, a je grji nego jaz. — Ne bo se jej več treba beliti glave. — Jaz imam tudi že dovolj teh knjig! — Lahko bi bilo res že drugače, koliko se jih je že zanimalo za-mc! Oni sodni pristav je bil do cela zaljubljen v me, ni dosti manjkalo in vprašal bi bil pri vas za me. Bogat je in konec bi bilo teh skrbij! — Da, konec bi bilo zdaj že vsemu, ko ne bi bil zvedel, da je ono pošastno bitje, katero je srečal nekoč pred neko hišo, koje čakal na me, da je oni stvor moja sestra ! — Za tako svakinjo bi se seveda zahvalil vsakdo! _ Proč naj gre!« »Ali prosim te, kaj porečejo ljudje! Kakov škandal bo to!« Hredec 8. Pogreb pokojne kneginje Marije Lojize je bil zelo imponzanten. Krsto je dvignil vojni minister in poveljniki polkov, ki nosijo ime umrle kneginje. Mrtvaške prte so ^JfU^jj^istri, predsedniki komor in župani. Za krsto^šTHffi knez Ferdinand, nadvojvoda Leopold Salvator, krnlj Milan, vojvoda Bavarski, ruski general Bobrikov, Sakir-paša, rumunski poslanik Cnndianu itd. itd. Krsto so nesli v katoliško cerkev, kjer je bila blagoslovljena. Tam ostane, dokler jc ne prepeljejo v Filipopel. Pojte In storite tufli Vi taKo! V naglici, s katero moramo slediti bežečim dogodkom vsakdanjim, ki so se vzlasti tu na Primorskem v zadnje čase kar kupičili jeden na druzega, bi bili kmalu pozabili na dogodek, ki se nam zdi dovolj važen, da spregovorimo o njem resno besedo na tem mestu. Malo kasno je sicer, toda nikakor ne prekasno. Saj je nauk, ki ga morejo crpiti iz tega dogodka iz vestni krogi, ne le lep in vzvišen; ampak tudi trajno veljaven. Dne 16. januvarja t. 1. je bil na Dunaju velik shod. Prirejen je bil v protest proti znanemu predlogu posl. Kolisko v deželnem zboru Niže - avstrijskem. Ta predlog je namreč meril na to, da se v rečeni pokrajini proglasi nem-ščina jedino veljavnim jezikom v šoli, uradu in javnem življenju. Češčina pa naj bi se proglasila brezpravno. Ta predlog je bil udarec v obraz pravici in zakonu. Tu ne treba zgubljati mnogo besed v označenje in obsodbo takih predlogov in zahtev, kajti zadošča popolnoma, ako zabeležimo tu, da na Niže-Avstriskem bivajo stalno stotisočev duš češkega življa, in to toliko v mestu dunajskem samem, kolikor po deželi. Jeziku teh stotisočev se hoče vzkratiti uživanje pravic, zajamčenih mu v zakonu! To je »Brr škandal! Kak škandal ? ! — Mar ni že stara štiriindvajset let! — Kdo je primoran rediti jo zastonj ! — Škandal! Ha, ha! Kaj hočete ve-čega škandala, nego je ona sama za nas! — Ko bi bila vsaj blazna, dali bi jo v norišnico ! — Iz-nebiti se je moramo, — slišiš mama,— moramo!« In Filipina je jezno skočila s stola, stisnila pest in ponavljala: » Moramo, moramo !« »Ko bi se je le mogli!« prigovarjala ji je mati, zunaj pa so se zaprla kuhinjska vrata in Neta je vsa iz sebe hitela po hodniku, čez stopnice, doli na ulico. »Moramo . . . , moramo! . . . Izncbiti se je moramo«, donelo ji je po ušesih in drvila je po ulicah, da so se je ljudje ogibali plaho in začudeno zrli za njo. Ona pa je hitela vedno dalje in dalje. — Le proč od ljudij, le proč od človeških bitij ! Pritekla je že venkaj iz mesto na polje, a vedno jo je še podilo dalje, tam ob reki pa se je zgrudila na zemljo vsa utrujena. »O Bog, saj moram, saj moram !< In vila je roke in solze so ji lile preko grdega, raskavega obraza. Trepalnice so ji bile zatekle od joka, lica pa so jo skelela od solz. »Odpusti mi, o Bog, odpusti mi!... Saj moram jaz, da oni ne bodo morali! . .« drzen, nečuven atentat, ki ni smel ostati brez odgovora in odpora. A prav živelj češki ni izrezljan iz takega mehkega lesa, da bi molčal na take atentate in da bi resignirano držal svoj hrbet, tako, da bi bilo tem prikladneje onim, ki hočejo udrihati po njem. Narod češki zna marveč — o da bi le tudi Slovenci znali tako! — varovati svojo kožo in svoja prava, kjer-koli je zapazil, da so ista v nevarnosti. Takov namen obrambe, protesta in odpora je imel uvodom omenjeni shod Cehov na Dunaju. Shoda se je udeležilo nad 3000 oseb. Vsi govorniki so povdarjali, da je predlog Kolisko nečuveno nasilstvo, proti kateremu treba protesto-vati najslovesneje. Cehi Niže-avstrijski da ne odstopijo od svojega prava — nikdar! Tudi vladi so očitali, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti glede dolžnega varstva pravicam Čehov v rečeni pokrajini. Slednjič se je vsprejela resolucija, v kateri je povedano na adreso vlade, da je predlog posl. Kolisko, iziroma dotični sklep deželnega zbora Niže-avstrijskega zgolj demonstracija proti veljavnim zakonom in proti narodu češkemu na Niže-Avstrijskem, ter da je rečeni sklep v nasprotju z členom XIX. drž. temeljnih zakonov, z razsodbami pravnega sodišča in s konkretnimi odločbami državnega sodišča! Ta resolacija se je vsprejela soglasno in ob splošnem navdušenju. Vse to, kar so povdarjali govorniki in kar je rečeno v resoluciji, je tako pošteno in jasno, kakor so jasna prava vseh narodov, živečih v tej državi. Ali ni samo to, kar smo hoteli povdariti poleg okolnosti, da je bila udeležba ogromna na rečenem shodu. Poleg te okolnosti je marveč veleznamenito tudi dejstvo, da je bilo med udeleženci zastopnikov vseh slojev naroda in v s e h s t r a n k od desnega krila buržoazije preko sredine malega moža »O Bog, odpusti mi ta greh ! . . .« Ne morem nič več dalje živeti tako! O Bog, odpusti mi, odpusti mi! . . . Oh, saj moram, moram! . .« In zvijala se je po zemlji, stezala roke proti nebu in plakala : »O Bog, zakaj sem taka! . . . Zakaj?! . . . Kaj tem zakrivila ? ! . . . Odpusti mi, o Bog, odpusti mi! . ..« In planila je kvišku ter se zagnala doli v reko. Zelenkasti valovi so toži 10 žuboreli mej skalami, belo se penili krog pečiti in lahno močili grmovje ob strugi. Visoko je plusknila voda ob Ne-tinem skoku, za hip He bliščala v zraku v solčnih žarkih, a takoj potem so vode zagrnile hladni grob nesrečnega dekleta. Se enkrat se je nekoliko daljo prikazala nje glava izmej valov, še za trenotek je obsevalo solnce oni razorani, popačeni obraz, a val ga je pokril v istem hipu in voda je mirno tekla dalje. Valovi so žuboreli mej skalami in bilo je, kakor da se v jeduakomerni šepet njihov vmešavajo tožni klici: »Moram . . . , moram! . . .« (Zvršetek.) in narodne demokracije do — mednarodne socijalne demokracije!! Sodelovanje te poslednje na shodu v obrambo prava naroda je oni dogodek, o katerem smo menili, da bi mogli iz njega crpiti pouk tudi izvestni krogi slovenski, oni krogi, ki so si utepli v glavo, da najbolje služijo svojim t socijalističkim* načelom, ako porogljivo prezirajo vso borbo naroda za svoja narodna prava in vsa prizadevanja, ki niso v neposredni zvezi z socijalnimi vprašanji. Le-tem kličemo v spomin besede, ki jih je na večkrat omenjenem shodu izrekel zaupnik socijalne demokracije, delavec DvoFak, in s katerimi je izjavil v imenu svojih.somišljenikov, da S6 V tem vprašanju čutijo solidarne z rojaki svojimi! A če primerjamo položenje naroda češkega s položenjem naroda slovenskega, če primerjamo dušne in gmotne sile prvega z silami poslednjega, smo pač na čistem, koliko nujneja je v nas ukupna borba za ukupna prava ! Ako se češki socijalisti ne morejo odtezati spoznanju, da v borbi za ukupna prava se ne smejo cepiti moči, da moramo biti vsi na svojem mestu in da ne smemo pogrešati nikogar v tem boju: koliko sve-teja dolžnost je tudi našim slovenskim, specijalno pa tržaškim socijalistom, da bi sodelovali na zavarovanju narodnega obstanka in da ne bi s povdarjanjem mednarodnih načel odvračali svojce od vrst narodnih bojevnikov, zlasti ko vidijo, da na italijanski strani take «mednarodnosti», takega narodnega indiferentizma — ni nikjer. Saj vidimo, kako so vsi italijanski nazovi-socija-listični listi nacijonalni bolj ali manj! Dokler ne odstopijo oni od narodne domišljavosti, dokler bodo oni povdarjali neresnični »italijanski značaj® dežele, dokler bodo oni—več ali manj odkrito — povdarjali superijornost italijanske kulture in bodo hoteli v imenu te kulture našemu plemenu odkazovati neko podrejeno stališće na teh domačih nam tleh: dotlej še posebno je tudi slovenskim socijalistom dolžnost, da paraliznjejo z svojim sodelovanjem vse ono slabo, kolikor je provzročajo njih italijanski «sodrugi» naši krvi in našemu pravu. Kličemo jim torej: zabeležite si besede,ki jih je izgovoril vaš češki somišljenik na shodu dne 16. januvarja na Dunaju, uvažujte jih, posnemajte ta izgled — p o j t e, in s t o r i t e t u d i vi tako!! Politični pregled. ■ TRST. 9. februvarija 1899. Dr. Coatantini. Sinoči je umrl v Pazinu tamošnji odvetnik, pvvoboritelj »italijanstva« pazin-skega, odličnjak v italijanski stranki istrski, deželni poslanec in bivši predsednik političnega društva italijanskega za Istro. Za italijansko stranko v Istri pomenja smrt Costantinijeva nenadomestno zgubo, kajti pokojni je bil v italijanski stranki ne le naj-bistreja glava, ampak tudi najdelavneja, najodloč-neja oseba. Fanatizem njegov je bil tolik, da je bilo izključeno vsako paktiranje žnjim. Pa se nekaj. Mož je bil prvoboritelj namišljenega italijanstva pazinskega, a došel je tjakaj iz Rovinja. Tako importi rano je vse italijanstvo pa-zinsko. Prav v sedanjih časih treba zabeležiti to! NemSka sodba o Čehih. Julij Lippert, bivši namestnik deželnega maršala na Češkem in jeden voditeljev Nemcev v onih dobah, ko je v nemških vrstah še kaj veljala dostojna beseda in ko še ni imel kakov pijani 8chonerer maršalske palčiee v roki in še ni kričavi in razsajavi pobočnik njegov, žalostno prosluli VVolf, vihtel biča nad zastopniki naroda nemškega, Julij Lippert je spisal torej v berolinski časopis »Die Nation« članek o Čehih, ki utegne uplivati kakor mrzel curek na vse one razpaljene nemške glave, ki še ne vedo, kaj so Cehi sedanje dobe. Prav to se vidi Lip-pertu glavni vzrok srditim bojem, ker Nemci ne poznajo Cehov in v tem nepoznanju podcenjujejo njih moč. »Cehi so morda res — tako meni Lippert — relativno malopomembni za veliki svet, ali za Nemce so oni na tem bojišču nasprotnik, ki je mogočen materijalno in kultu-turelno in katerega ni smeti podcenjevati. Usodnih posledic bi utegnilo imeti za Nemce, ako bi v poviševanju sebe iskali poniževanja Čehov. To treba priznati: Čehi so prilagodili svoj jezik vsem kulturnim potrebam, so v svojem slovstvu objeli vse moderno življenje, so znali to svoje stanje zavarovati si za nedogledne čase po narodnem vseučilišču in akademiji, po učnih zavodih in šolah vseh vrst notri do zadnje vasi!« Taka je sodba pametnega Nemca o narodu češkem, in ob taki sodbi pametnega človeka se nara mora vuliti tisto wolfovsko psovanje le kakor lajanje psov, ko — ne morejo ugrizniti. Stališče mesta dunajskega v driavi. Državni poslanec Menger je tožil tedni na nekem shodu na Dunaju, da mesto dunajsko nima onega upliva v državi, katerega bi moralo imeti. Na to jerimijado odgovarja »Information«: »To že utegne biti tako. Ali sredstvo, ki je priporoča Menger v odpravo tega nedostatka, je nekam kurijozno. Dunaj naj bi bolj nemčuril in potem bi se čul njegov glas. Gospod Menger pozablja, da je Dunaj glavno mesto mnogojezične države in mnogoje-zične ukupne monarhije. V prvi ne sestavljajo Nemci niti tretjine prebivalstva, v poslednji pa niti četrtine. Glavno mesto ukupnosti različmb jezikov mora iskati svoje sreče le v tem, da so ne postavlja na jeilnostransko narodno stališče, ampak da — ob vsem varovanju svojega narodnega značaja — ima vedno pred očmi, da mora služiti kakor središče vsem državljanom. Dunaj, ki bi hotel biti le nemški, ne bi mogel biti metropola mnogojezične države, moral bi se ponižati v glavno mesto ozkega kroga nemških provineij ! Vojaitvo in narodna omika na Ruskem. Car namerja s pomočjo svoje velikanske vojske povzdigniti duševno omiko svojega naroda. Pouk v čitanju, pisanju in računstvu tvoril bode odsihtlob dol vojaške izobražbe, ter bodo ti predmeti za vojake-analfabete obvezna sestavina službe. Kolike važnosti je ta načrt, vidi se iz tega, da šteje ruska armada v miru okolu 1 milijon mož, katerih četrti del, torej 250 tisoč, vsako leto na novo prihaja, oziroma odhaja. Dosedaj jeumelo čitati in pisati baje le 5% te ogromne množice. Ker aktivna služba na Ruskem traja 6 let, in imajo torej vojaki dovolj časa, da se rnzun v vojaških strokah izobrazijo tudi v temeljnih vedah človeške omike, pričakovati je, tla bo ta veliki načrt imel najlepših uspehov. Ako se bode vsako leto četrt milijona izobražencev povračalo med narod, izginejo analfabeti na Ruskem v doglednem času popolnoma. »Če car izvrši svoj namen, smel bo se imenovati največim dobrotnikom, kolikor jih je imela Ruska«. Tako pišejo nemški listi o istem caru, za j katerega nimajo nekateri laški mazači druzega, nego nesramnih pamfletov. Vsi misijo jednako! Govorč o zadnji interpelaciji v italijanski komori radi slik o bitki pri Visu omenja zagrebški »Obzor« povsem umestno, da ne mine leto, da ne bi se v italijanskem parlamentu pod to ali ono formo sprožilo irredentovsko vprašanje. Ministri za vnanje stvari, ki se menju-jejo v Italiji precej pogosto, odgovarjajo na dotična vprašanja ali interpelacije tako previdno, da ne žalijo občutljivosti žnjimi zvezane monarhije, a da vendar se nikdar ni rekel nikdo od njih : odpovejmo se aspiraeijam do pokrajin, ki niso naše, ali z drugimi besedami: nikdo od njih ni še obsodil irredentizma! Take interpelacije stavljajo navadno radikalni poslanci, ali ni ga nijednega člena v parlamentu, ki bi se ne s t r i n j a 1 žnjimi!! Ko je predložitelju gori omenjene interpelacije, Suociju, stari Crispi stisnil roko, tedaj je bil stari — poštenjak prodstavitelj menenja vsega parlamenta. To nam dokazuje tudi pisanje italijanskega novinstva povodom agitacij Jtalijanašev v Avstriji proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. V tem pisanju se slika solidarnost »odrešeniha z »neodreše-nimi«. V tem ni razlike v italijauskem novinstvu. Tej solidurnosti bi se morala postaviti nasproti naša slovanska solirlarnost. Domače vesti. Himen. Znani rodoljub tržaški, gospod Josip M a n koč, se je poročil z gospodičino Gretko D o-brinovo iz Ljubljane. V imenu vsega slovenstva tržaškega vrlemu in ugleduemu možu najprisrčneje čestitke! Niti sami ne vemo, kako dobro Je za nas! Pišejo nam: Danes sem plačal na tukajšnjem c. kr. finančnem uradu (eks«k. oddelek) neki znesek na račun zaostalega davka. Zahteval sem seveda slovensko pobotnico, toda dotični uradnik mi je odgovoril jednostavno: Nimamo slovenskih! Jaz na to: Če pa jaz zahtevam slovensko?! In je-li sploh mogoče in resnično, da nimate slovenskih?! To se mi dozdeva jako čudno! — Odgovor uradnika: Mi nimamo slovenskih in vam je ne moremo tlati! Če hočete italijanske, je prav, ako ne, pa pojdite plačat na magistrat! Na to sem premislil to stvar in sem prišel do tega-le zaključka : Kakor pravijo Italijani, smo mi Slovani jako protežirani od vlade in vseli oblasti, oni pa so tlačeni. Vlada je najbrže naložila sedaj magistratu, da mora on izdajati slovenskim strankam slovenske pobotnice in druge spise. I>a se pa vlada in c. k. oblasti ne bi blamirale pred magistratom in da bi jim ne mogel sponašati slednji, češ, saj ni strank, ki zahtevajo slovenske pobotnice, biva odredjeno — seveda edino v naglici protežiranja — sledeče: Ti, e. kr. davčni urad (eksek. oddelek, za druge ne yem, vedi in za|)omni si: ako je prišel Slovenec plačat svoj davek in čim je zahteval slovensko pobotnieo, moraš reči, da mi nimamo takih, a hkratu moraš opozoriti Btranko, za-htevajočo slovensko pobotnico, da pojdi na magistrat! Eto, stvar je rešena. Vsi Slovenci bodemo morali potem hoditi na magistrat po pobotnice in magistratu bodo zamaŠena usta s tem. Kdor ne ume »Špasa«, bi mislil, da se nam godi krivica, to pa ni tako in mi revčki sami ne vemo, na kakšen »kunšten« način smo protežirani. Tako Bem jo preštudiral jaz. Če misli kdo, da je drugače, pa naj dokaže in jaz porečem: že spet sem se vrezal. Vsakako pa ni slaba šala to, ako nas pošiljajo na magistrat po — slovenske pobotnice. Promenjena pravila pol. društva „Edinost" so potrjena. Po istih je odpravljena ustop-nina ter znaša udnina na leto: za ude I. vrste (i gld. II 3 m n n " »t n n HI. „ 1 .. Udnina se lahko plačuje v dveh enakih obrokih. S tem je vsakemu omogočeno, da po svojih močeh prispeva k temu društvu, ki je odlične važnosti za Slovence in Hrvate istrske. Saj je to edino politično društvo za Slovane Trsta in okolice ter Istre, ter znači našo narodno politično organizacijo. Brez dobre organizacije pa ni vspeha. Komur je torej na srcu blagor svojega naroda, naj pristopi k društvu »Edinosti«. (Jim boljši bode gmotni položaj društva, tem bolj bode moglo širiti svoj delokrog! In čim veče bode število udov tem uplivnejši in vspešnejši bodo društveni ukrepi* Obračamo se še posebno do bratov Istranov, katerim je vendar društvo »Edinost« vedno obračalo vso svojo skrb, da se blagovolijo odzvati v obilnejšem številu, kajti premalo jih je v vrstah pol. društva »Edinost«. Prijave ter udnino sprejema blagajnik, gosp. Ante Bogdan ovi d, Corsia Stadion št. 8. Berač Boštjan In njegov zet Tine iz Klanfurta sta čula, da bo na »Sokolski maškaradic dosti »fulka«. Zato sta prosila odbor »Sokola«, da-li smesta priti na maškarado beračit se svojim »lejerkostnom«, Odbor jima je dovolil beračenje, a pod tem pogojem, da oddasta od milodarov I000/o za d i j a š k o ustanovo, to drugo pa si smesta obdržati. Berač B o š t j a 11 zna tudi kukati v zvezde in bo prodajal »planete« za ženske in možke, na katerih bo zapisana vsa sreča in nesreča vsakega, ki jib — kupi. Edina slovanska maskarada v Trstu. Pišejo nam: V našem Trstu imamo običajno celo vrsta narodnih zabav in veselic, a prava pred-pustna zabava je ona, ki jo prireja vsako leto naš »Sokol«. Naši nasprotniki prirejajo vse polno več manj umazanih maskarad, malo, prav malo pa takih, da so vredne tega imena. Naša maskarada pa je taka, da sleherni oče lahko privede brez skrbi svojo hčerko pozabavat se. Odbor »Sokola« pa tudi zna prirejati take zabave! Tu se ni bati kake nedostojnosti! Zadovoljstvom čujem, da se vse pripravlja na letošnjo maškarado, kjer hočemo pokazati, da smo živi in da nas je mnogo. Nikakor na smemo opustiti tega pojavljanja našega življenja, ter tako siliti naše ljudstvo na tuje zabave! Kakor vsaki pojav naš ima tudi ta odlično naroden pomen. Pa tucli sicer, glejmo da se zbereme vsi! Časi so resni, približuje se baje kone* sveta (!); zato naj nikdo ne zamudi tega veselega večera, da mu potem ne bod« žal, ko bode že prepozno! Zdravstvujte do ponedeljka zvečer! Iz Misftouri v Ameriki smo prejeli nastopno brzojavno vest: Od tu je odpotovala danes ob 3 uri, 45 migljajev, lfi tresov po suhem po morju, z nalašč za to prirejenim vlakom na bencino, imenitna družba amerikanskih milijonarjev z velikim spremstvom. Mej njimi je učenjakov, pesnikov, zvezdogledov. Posebno se odlikuje mej njimi naj-veči specijalist in lečnik za ženske bolezni. Njegova slava je že znana po Evropi in Ameriki ter je prispela že do indijskih bregov. Podrobneje »poročim jutri. Mark T w a i n, veliki tajnik. Sic transi t gioria m nudi. O zadnjem »ve-glione« v »Politeama Rossetti« pravi »Piccolo«, da je bilo »še zadostno« mask — po kavarnah in ulicah. Mej istimi so bile nekatere tako — nelepe, da so uprav izzivale na maščevanje. »Veglione« sam pa da je bil »malo animiran«. Bilo je malo možkih, tako malo, da bi jih bil lahko naštel na prstih. Ženske maske so plesale — med seboj. To so rnine nekdanjega karnevala tržaškega. Pevsko društvo „Lipa44 v Bazovici vabi na prvo društveno veliko veselico s petjem, glazbo, deklamacijo in plesom, ki jo priredi v nedeljo dne 12. februvarja 1899. v prostorih gostilne pri »Lipi«. Program: 1. D. Jenko: »Naprej«, izvaja godba. 2. »V prvi pozdrav«, govori g. H. R. 3. Anton Foerster : »Planinska«, izvaja možki zbor »Lipa«. 4. H. Ražem: »Zora«, mazurka izvaja glazba. 5. Jos. Kocijančič: »Njega ni«, izvaja možki zbor »Lipa« s samospevom baritona. G. Aškerc: »Mi vstajamo !«. deklamuje gč. Zorica Ražmova. 7. V. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček po motivih narodnih pesni. 8. a) M. Vilhar: »Po jezeru« ; b) Narodna, M. Hubad: »Škrjanček«, mešani zbor, izvaja pevsko društvo »Slovan« iz Padriča. 9. Iv. pl. Zaje: Finale iz opere »Zrinjski«, izvaja glazba. 10. Jan. Laharnar: »Pozdrav«, izvaja mešani zbor »Lipa«. 11. Majcen: »Potpouri slovenskih pesni«, izvaja glazba. 12. J. K. in J. J. »Berite Edinost«, vesela igra v enem dejanju. 13. Ples. Začetek ob 5 in pol uri zvečer. Usto-pnina k veselici 50 stotink. Sedeži prve vrste 40 stotink. Sedeži druge vrste 20 stotink. Na ples za gospoda z eno gospico 2 kroni. Na ples za posamezne gospice 1 krono. Na veselici bode nastopi blagohotno mešani zbor pevskega društva »Slovan« iz Padriča in svirala bode »Sv. Ivanska godba«. NB. Gospodje plesalci in plesalke so uljuduo naprošeni, da se strogo drže plesnega reda, kakor bode razglašen v dvorani. »Petje in glazbo, ples in humor, Pridite vživat' v nedeljo v naš zbor«. Na to Vas uljudno vabi Odbor. Pevsko in bralno društvo v Marczigah vabi na veselico, ki jo priredi dne 12. februvarja t. 1. v prijaznem prostoru gostilničarja Ivana Ba-biča. Na veselici nastopi novoustanovljeni mešani zbor tega društva. Začetek veselice točno ob 3. uri popoludne. ITstopnina na veselico za osebo 20 nvč,, k plesu za osebo 40 nvč., srečke po 10 nvč. NB. Na pustni torek 14. februvarja t. 1. priredi društvo »velik ples«. Začetek ob 3. uri pop. Ustopnina 50 nvč. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Pevsko društvo „Skala44 v sv. Križu bode imelo v nedeljo dne 12. t. m. ples v dvorani g. Frana Košute štv. 24. Začetek plesa bode ob 4. uri in trajal bode do 3. ure zjutraj. Ustopnina k plesu za gospode 1 gld., za gospodične 20 nvč. Posebna povabila se ne bodo razpošiljala. Zadnji plesni veuSelt. »Delalsko podporno društvo« bode imelo svoj plesni venček v torek dne 14. t. m. v dvorani Malh', ulica Torrente štv. 16. Ta venček je edini narodni, ki se bode j vršil tega dne v našem mestu, zato se nadejamo, | da ga obišče vsaki naš človek, ki misli zaključiti j ta pust v pošteni narodni družbi. V zavodu sv. Nikolaja, Stadion štv. 19. | nahaja se jako naobražet.a mladenka, ki želi po- ' učevati v francoščini. Pripravljena je tudi nasto- piti v hIužIhj kake odlične družine kakor odgojiteljica. Iz Trebil nam pišejo: V nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri predj>oludne bode tu (v dvorani gospoda Štruklja) osnovni občni zW vzajemno podpornega društva za zavarovanje goveje živine. Volil se bode odbor. Na obilno udeležbo vabi začasni odbor. Bojkot na vsej f*rtl napovedo Slovencem tržaški neodrcšenci. (Dalje.) Lahko bi opomnil «Piecolo-vo» snagoljubnost še na neko drugo do-godbieo o mleku, v katero je tudi bil zamotan židovski mlekar na Dunaju, in sicer predlani, a iz obzirnosti do lepših polovic opuščam to. Razun tega pa mi je tudi premalo znan Talmud ter bi ne mogel rnzsoditi, sme-li izvoljeno ljudstvo po izvest-nih neizogibnih epizodah vsakdanjega življenja očistiti svoje roke samo v vodi, ali pa tudi v mleku. (Ker je dotično mleko že bilo v posesti židovskih prekupovalcev, bilo je gotovo toliko pomešano z vodo, da se je smelo brez greha rabiti v liturgične svrhe. Op. stavca, ki tudi ve, za kaj se gre.) Toda pustimo te neprjetne spomine! Sku-šajmo raji najti sredstvo, da bo ustreženo snago-željnosti «Pieeolove» gospode, in da na tem naša živinoreja vendar nc bode trpela škode. Baš o dobrem času sem zasledil v nemških listih novico, ki utegne razveseliti tudi «Piccola», tem bolj, ker zadevlje eminentno važno in že patentirano iznajdbo Italijana — pa pristnega! Iz Londona pišejo namreč blizu tako-le: Po vsej Veliki Britanski je pridelovanje in trgovina sfe sladoledom izključno v rokah Italijanov. Tem sinovom srečnega juga pa naporno ročno delo ne diši najbolje. Za to je tuhtal in tuhtal neki zastopnik te obrti, kako bi se dal z manjšim trudom mleti potrebni led, da ga ne bi tako presneto bolele delu nevajene roke. In naposled jo je iztuhtal. Bil je namreč ob enem tudi kolesar. Izumil je posodo, ki je pritrjena med potačema biciklja, v katero treba dejati le grudo ledu, potem zajahati jeklenega konjiča, in moč, prenešena po navadnem lančku iz vrtečih se koles, opravlja sama mlenje ledu, mešanje z drugimi sestavinami, skratka celo izdelovanje sladoleda. Izvrstna inisel, kaj ne? Te ideje naj bi se poprijeli «Piccolo»-viči, ta patent naj bi prikrojili za naše razmere in dobavljali mleko in mlekarske izdelke s pomočjo istega (kakor opišem nižje), da jim ne bo treba do vaza ti mleka morda iz kolonij ob Rudečem morju in na mesto surovega masla rabiti — margarin! Poslednjega bi jim jaz ne svetoval že zato, ker je ta beseda očividno popačena iz slovanske besede «ma-garec* ter znači vsekako za uživalce Jte moderne človekoljubne iznajdbe nekak pomenljiv — nomen, omen! (Zvršetek pride.) In v Trstu vendar ni lrredente ! Predzadnja «La Tribuna illustrata» prinaša opis »velike demonstracije* laških županov dne 15. janu-varja in zajedno todi slike notarja dra. Ju rja P i o c o 1 i j a, dra. Ernesta Spadonija, župana piranskega dra. Bubba in eonte-a Valentin i s a. Seveda piše o tej demonstraciji v najbolj bombastičnem zlogu, ali tudi — odkritosrčno. In to je prednost, ki velja nekaj. O Spadoniju pravi n. pr.: Načelnikom je najskrajneji skupini stranke irredentistiike! To je vendar jasno: tu imamo irredentovsko stranko, a načelnikom najskrajneje skupine v stranki je dr. Spadoni. Da je temu res tako, da je stranka res irredentistiška, je pričal aplavz v deželnem zboru onoga dne, ko je Spadoni govorilo «vztočnih vratih Italije» in o oni «zvezdi», ki naj bi skoro zasijala nad temi vratmi. Umeli «o se in mi, tudi mi smo jih umeli. Vzlic vsemu temu pa — ni irredente na Primorskem. Tatinska deteljica. Policijski oficijal Tite je dne 7. t. m. zvečer 153-letnega kočijaža Ivana Bizjaka, 47-letnega težaka Juija Jergla in 16-let-nega težaka Ivana Bastijančiča presenetil v tre-notku, ko so hoteli prodati neki branjevki v ulici Torrente okolo 640 kilogramov železnih plošč. Tatje so bili aretirani in železo odvzeto. Kakor se je pokazalo pozneje, je bilo železo pokradeno neki tukajšnji tvrdki. Prebivalstvo Reke. Po zadnji uradni (mu-djarski) statistiki šteje Reka z okolico 29.494 prebivalcev, in sicer je mej temi 13.012 Italijanov, 6995 »Ilirov«, 3766 Hrvatov, 2S Srbov, 27*0 Slovencev, 1496 Nemcev in 10T>2 Madjarov. Kaj da s«« »Iliri«, to lahko vsakdo ugane: madjarska statistika ni smela svetu priznati, da je večina Re-čanov slovanska, t. j. celili 13.569 glav. Za Madjare so vpisani državni uradniki in redarji, Hrvate pa poznajo bržkone le v okolici, a Hrvati v mestu so jim »Iliri«. — Pri tej priložnosti l>odi omenjeno, da so našteli 1. 1891. v ogerski državi 94.679 Slovencev (70.912 na <»gerskem, 20.9H7 na Hrvatsko-Slavonskem in 27KO na Reki.) »SI. X.« Vsem onim naročnikom, ki so zaostali z naročnino smo (loposlali te . Brno 18 29 34 «4 2fi Različne vesti. Ženska emancipacija, zlasti v Ameriki, napreduje hitro, I>a nahajamo med Američankami potovalnih agentov, je že znano ; tudi ženski duhovniki niso nova prikazen. A Bedaj bo začele ustvarjati svojemu delovanju čisto novih strok. Hoditi po hišah ser pokušati kosilo in dajati gastronomične nasvete, je gotovo čuden poklic, vendar je bajć zaslužek, spojen s to novo obrtjo, tolik, da se »pokuševalke jedil« poslužujejo izvožčekov. Drug nov delokrog, — razhoditi svojim naročnikom novo obuvalo — je sicer manj prijeten ; vendar, če je dotična gospiea obula in sezula vsak dan po 30 parov čeveljčkov ter dobila za vsakega po 1 krono, se trpljenje že izplača. Nekatere dame se pečajo s tem, da prirejajo Btanovanja po vseh zahtevah modernega ukusa. Hudobni jeziki govori, da kaj rade skrbč na ta način posebno za premožne — samce in da seje večkrat v takem elegantnem novem stanu že pridružila samcu v nerazrušljivo zvezo — dotična prirejevalka sama. Narodno gospodarstvo. Našim živinorejcem v blagohotno opo-ZOrJellJe. Kmetijska družba naznanja vsem onim živinorejcem tržaške okolice, ki hočejo uvesti goveje pleme belanake pasme, da je preskrbela kmetijski podružnici v Rojanu lepega bika pleinenjaka belanske pasme. Bik je v reji pri gospodu Iv. M. Boletu, posestniku v Rojanu, hiš. štv. 242, kamor naj blagovolijo priganjati svojo živino. Opomniti je, da je helanska pasma govedi jako izborno mlečno in tudi mesno pleme in sploh od vseh veščakov najbolj pri poznano pleme goveje živine. Ker zlasti krogi, določeni v to za tržaške živinorejce, niso imeli skrbi, da bi postavili zadostno število in dobrih plemenskih bikov v našo okolico, marveč bo dosedanji biki po izpovedbi veščakov malovredno in slabovzdrževano pleme, je naša kmetijska družba smatrala za zelo nujno, da postavi za v prvo jed-nega plemenjaka izborue belanske pasme in hoče v teku čaBa še nadaljevati, da se zadosti tej naj-nujniši potrebi domače živinoreje, kajti le-ta je ob dosedanjih razmerah morala le pešati, mesto bi se Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alcssandro Levi Minzi v Trsti. Piazza Kosari o žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. t .t t t t^t t s r t r * t : krepčala, kar bi bila svetla želja onih krogov, ki sploh hočejo slabo našemu slovenskemu kmetu okoličanu. Tržaška slovenska in prava kmetijska družba pa nima niti novca državne podpore za vzdrževanje plemenskih bikov, marveč so to, kar hoče storiti v ta proapeh domače živinoreje, le njene jx>-sobne žrtve, za kar jej gre gotovo vsa hvala. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Gorica 9. Kadi dopolnilne volitve v deželni zbor goriški bo imelo italijansko politično društvo v petek svoje posvetovanje. Glede osebe, ki jo namerjajo kandidovati, se ne ve še ničesar pozitivnega. Prasra 9. Z Dunaja poročajo, da bode danes ministersko posvetovanje radi skleanja deželnih zborov. Jeden čeških listov pravi, da se Nemei nadejajo, da veleposestvo uvede pogajanja z njimi za zopetni u stop v deželni zbor. Line D. Državni poslanec in člen katoliške ljudske stranke, Gregor Doblhammer, je umrl v 7(5. letu svoje dobe. Carigrad 9. Pogajanja med Srbijo in Turčijo radi sklepa začasnega earinarskega tarifa so se dovršila na povoljen način. Bruselj 1). Tu se opaža jako živahno gibanje med Bonapartisti. Poslednji menijo, da je prišel trenotek, ko treba resno misliti na spremembo vladne oblike na Franeozkem. Isti krogi menijo tudi, da stvari stoje ugodno za njih aspiracije. London 9. »Morning Post« javlja iz Ne\v-Yorka, da je mornarska komisija zbornice reprezen-tantov sklenila, da je število bojnih ladij povišati za tri, tako, da bodo Amerikani razpolagali odslej z 1(5 bojnimi ladijami. Carigrad 9i Narodni zbor na otoku Samos je prijavil generalnemu guvernerju Musurus Bey, ga ga radi njegove nesposobnosti ne pripoznava več kakor takega. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo ▼ četrtletnih antecipatnih obrokih. Izjava. Ko sem dne 3. junuvarja t. 1. položil odvet- I uiški izpit, zaprosil sem za mesto sodnega pristava. ! Dne 1. februvarja pa, ko sem videl, da tega ime- j no vanj a še ni bilo, izstopil sem 8VOj6VOljnO iz državne službe ter vstopil v službo odvetnika gospoda dra. M. Protnerja v Trstu. Vso drugo, kar se piše v nekih krogih o mojem izstopu, ni nič druzega nego podla laž in se nadejam, da bode državno pravdništvo znalo braniti čast in ugled, ako ne moje osebe kakor e. k. uradnika, pač pa gotovo čast sodišča, na katerem sem pošteno služil. Trst, dne 8. februvarja 1899. Dr. Ivan Zuooon. Dunajska borza dne 9. februvarja. , ilannu včeraj Državni dolg v papirju . . 101.45 101.55 „ v srebru . . 101.25 101.30 Avstrijska renta v zlatu . . 120.05 120.05 v kronah . 102.10 102.10 Kreditne akcije.....3H2.25 3(12.(50 London 10 Lsr............120.40 120.40 20 mark....... 11.78 11.7« Napoleoni....... 9.56 9.65% 100 italijanskih lir .... 44.45 44.45 Trgovinske vesti. Budimpešta 9. Pšenica za marc gold. 9-60—9-70. Pšenica za april9.47 gl. 9-48 do—-— Pšenica za oktober gold. 8*56 do 8-57. Kž za oktober gl. —• - do —. Rž za marc gld. 7"98 do 8*—. Koruza za inaj 1809. gld. 4-74 do 4-76. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marn gl. 5-82 do 5-84. Oves za oktober gl. — do —•—. Koruza gl. —•— do —•—. Pšenica : ponudbe in povpraševanja slabe. Prodaja 1.000 met. b to tov. Vreme: oblačno. Hauiburg 9. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mare 31-25, za maj 31*75, za september 32*50, za deeember 33*—. Havre 9. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov 37.—, za april 50 k. frankov 38.—. Praga 9. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Stalno. Promptno gl. 12-40. do —■•—. Marc gld. —.— Oktober-dee. gld. 12.20. Denar. Herminija! Rasna. Na svidenje on ..Sokolovi ma-skaradi", Pričakuje te „Kamevalist od srede". Nazarij Grižor Via Giulia prodaja 1 vsakovrstnih jestvin, kolonij alnega blaga in olja Danes se je zopet odprla prodaj alnica prej Aite & Zadnik v ulici Nuova, ogrel via S. Lazzaro. 94F" Blago v zalogi prodaja se po jako znižani ceni. * Slovenkam in Slovencem se priporoča Ivanka Hafner v vla Raeehi stev. 5, II. nadstropje za raznovrstna krojaška ženska dola. Cena zmerna, delo dobro. Cvet proti trganju. (Liniment caspici). Preiskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganju In revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Ph. Mr. M. Lensteka v IJuhlJanl. URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznaSalee. „Edinosti" in vratar, Vla Solltario it. S. Špiritu« ainapla oompotuili ALCOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nv£. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAKMARER (Ai due Mori) Piazza granfle TRST Paziti na ponarejanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalogu pohištvu za Jedilnice, spalnice lil spre« jemalce, žimnic in pereanic, ogledal in železnih ~ blagajn, p« cenah, dn se ni bati kouktireiice. Gostilna na prodaj! Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna donaša do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Vodoplvec v kavarni »Commercio», bodisi nstmeno ali pismeno. f'Dr. Rosa Balzam I Praško domače mazilom za želodec. ♦I iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domaČe zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prehavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. 2fo™ Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" Vsakdanje poštno razpošiljanje. ^Zaloga v lekarnah Avstro-« )gei*ke, v Trstu v lekarnah : (>. Luciani, E. Leitenburg, I*. IMcndini, S. jjjjpi Herravullo, A. Suttina, C. Zanettl, A Praxmur«r. | ^ nepreklicno 18. niarciia1899. 1.glav.dobitek|QO 00Qki. vi 2. glav. dobitek 25.000 Kr vr-glav. dobitek 10.000 Kr-vr- v gotovini 20"„odbitka. Dunajske srečke po 50 nvč. aIS"Bo,affio'Mandl&Comp-Mer- ris, Enrico Schiflmann, GiuBeppe Zoldan. Alessandro Levi, Girolamo Morpurgo, Marco