POROČILO o delu upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988(povzetek) I. UVOD Upravni organi in strokovne službe so v letu 1988 opravljale naloge, ki jim jih nalagajo zakonski in drugi predpisi ter izvrševali programe dela, ki jih je sprejel IS in skupščina občine, na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana. V tem letu na področju samoupravnega organiziranja v delovni skupnosti upravnih organov in strokovnih služb ni bilo bistvenih sprememb, sprejete so bile le dopolnitve in uskladitve samoupravnih sploš-nih aktov z novelo zakona o združenem delu. V delovni skupnosti upravnih organov in strokovnih služb je bilo na dan 31. 12. 1988 zaposlenih 156 delavcev, od tega trije pripravniki (2 za določen čas). Od tega je 29 delavcev z visoko, 40 z višjo, 44 s srednjo (4 letno), 9 s srednjo (3 letno), 3 s srednjo (2 letno). 18 delavcev ima opravljen skrajšan program srednjega izobraževanja in 13 delacev ima zaključeno samo osnovno šolo. V letu 1988 je v upravnih organih prenehalo z delom 12 delav-cev, od tega se je 6 delavcev upokojilo, na novo smo zaposlili 12 delavcev, od tega 3 pripravnike za določen čas. V smislu usmeritev za kadrovski in organizacijski razvoj uprav-nih organov in strokovnih služb se izvaja sprejete usmeritve po zmanjševanju števila zaposlenih v upravnih organih in strokovnih službah, tako, da delavce, ki oddidejo nadomestimo le v primeru, da z notranjimi prerazporeditvami vrzeli ni mogoče nadomestiti. Ob delu se izobražuje 11 delavcev, ker za dela in naloge, katera opravljajo, ne izpolnjujejo pogojev strokovne izobrazbe in si morajo zahtevano izobrazbo pridobiti. II.REŠEVANJEZADEV V letu 1988 je bilo veliko pozornosti namenjeno reševanju starih zadev, saj je od 3509 nerešenih zadev ostalo samo 1240 starejših zadev od enega leta, 2269 zadev pa je nerešenih iz leta 1988. Največje število nerešenih zadev ima občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja in sicer 1641, ki pa ima tudi velik pripad novih zadev. Ugotavlja se, da je precej zadev ostalo nerešenih, ker občani vlagajo nepopolne vloge, zahtevke ali pa nimajo urejenega zemljiškoknjižnega stanja. Število nerešenih zadev se je tudi v letu 1988 postopno zmanj-ševalo, čeprav hkrati narašča število prispelih zadev. Konec leta 1988 je bilo nerešenih zadev od vseh zadev za reševanje le še 15% v primerjavi z letom 1985, ko je bilo teh zadev še 26%. V tem letu smo tako rešili 85% vseh zadev. V letu 1989 bo evidentiranje in reševanje prenešeno na osebne računalmke, povezane v mrežo, s tem se bodo aktivnosti na področju reševanja zadev še povečale. Veliko pozornosti bomo namenili reševanju starih zadev. Konec leta 1988 smo imeli iz prejšnjih let (starih zadev) še 1240, 10 vendar je treba opozoriti, da so med nerešenimi zadevami iz prejšnjih let tudi reaktivirane zadeve, kar pa ne pomeni, da je zadeva že več let v reševanju. Reaktivirano zadevo v letu 1988 je šteti kot zadevo iz leta 1988, le da se v tem primeru nova vloga knjiži na evidenčno številko prejšnjega spisa in vodi v pregledu kot stara zadeva. Podrobni pregled reševanja zadev v upravnih organih ter primerjava za pretekla 3 leta je v prilogi. (0 n I 2 i- co o oo ir. c\i o t « 2- o> n s cm $ 4 io n n 3 "* eoco o^in cOt-cm jc J3 u> o « or»P3 m M » "N i- CM^f ¦* t- CM CO (0 Q) Q) 1^1 QQ QQ ^^ l^> ^^ ^^ t^k ^^ ^nc^ o> 3?5 in s oo eo t- r»-cg^ao »- ooo> eo *- (*• O — 3 O t- CM *- t-CO O > <0 c co 2 o ~ N Q.g O •E JS « co co co n °1 cm ,*ti"~ > ^* t— t~CNj obcou) ^T-to 045 .t ») '-evi t- ,- . (0 ns o> co ? > ^" 5c CMOCMt-CMOO'- t- lf s s * > °> o O ^- c c $ -2. > V> ^ a c ~ ®" ^8 — m o « PREGLED REŠEVANJA ZADEV OBČINSKIH UPRAVNIH ORGA-NOV IN STROKOVNIH SLUŽB UUBUANA VIČ-RUDNIK 1985-1988 Zap. Št. LETO 1985 1986 1987 1988 1. Stanje nerešenih zadev iz preteklega leta 6.976 6.127 5.378 4.913 2. Prispele zadeve 16.410 17.634 18.402 18.880 3. Skupaj za reševanje 23.386 23.761 23.780 23.793 4. Rešenezadeve 17.259 18.383 18.867 20.284 74% 77% 79% 85% 5. Nerešene zadeve 6.127 5.378 4.913 3.509 26% 23% 21% 15% III. PODROČJE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Upravni organi so naloge s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite izvajali na podlagi delovnega programa za pripravo, izdelavo in sprejem obrambnih načrtov v letih 1987 in 1988, usmeritev Izvršnega sveta, Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občine in sekretariata za Ijudško obrambo. V sklopu realizacije nalog iz delovnega pro-grama je bila osnovna usmeritev dana dograjevanju in usklajeva-nju obrambnih načrtov in priprav z Odlokom o temeljih enotne metodologije za izdelavo obrambnih načrtov. Ažurirani in dopol-njeni so bili načrti vseh upravnih organov in strokovnih služb kakor tudi dejavnosti, za katere so ti ustanovljeni. Z opravljenimi aktivnostmi v letu 1988 je bila dosežena višja stopnja obrambne pripravljenosti. Republiška inšpekcija, ki je pregledala obrambne in varnostne načrte v mesecu decembru 1988 je vse načrte ocenila s pozitivno oceno. IV. POROČILA UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB 1. OBČINSKI KOMITE 2A DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO 1. Vodenje upravnega organa V letu 1988 je občinski komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo imel 7 sej, eno več kot v predhodnem letu. Udeležba na sejah je bila 82%, to je nekoliko višje kot v predhodnem letu (75,5%). Po\^prečno je Komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo obravnaval 6 točk na sejo. najpogostejše oz. najpomembnejše teme sej so bile: - obravnave elaboratov o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve novih DO - poročila o poslovanju gospodarskih OZD - poročila o uresničevanju resolucije 1988 - poročila OZD, kjer je bil uveden ukrep družbenega varstva oz. ureditveni sklepi - priprava resolucije za 1989 - obravnava predsanacijskih oz. sanacijskih programov OZD z motnjami v poslovanju - uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka in OD - kadrovska problematika predvsem na nivoju vodstvenih in vodilnih delavcev 2. Najpomembnejše vsebinske naloge so bile - na področju planiranja spremljanje izvajanja resolucije oz. družbenega plana občine mesečno in kvartalno, priprava resolu-cije za leto 1989, sodelovanje pri načrtovaju na raVni mesta, pričetek postopka za spremembo DP 1986-1990 - na področju investicij: usklajevanje interesov investitorjev, izvajalcev in krajanov pri izgradnji industrijske cone VP 1/2 Rud-nik in VP - 6/1 Plutal; spremljanje začetih investicij oz. investicij-skih razmer opredeljenih v resoluciji 1988 - na področju spremljanja poslovanja OZD: prenehanje ukre-pov družbenega varstva v DO IGO in DO Hoja, TOZD Stavbno mizarstvo, uvedba ureditvenih sklepov v DO Zmaga, spremljanje 11 poslovanja v OZD z motnjami (Avtomontaža TOZD Utensilia in TOZD Tovarna grelnih naprav, DO TTL, DO Tiskarna, DO Plutal), in ostaih OZD (obiski), izdelava ocene stanja v delovnih organiza-cijah kovinsko predelovalne industrije in nekaterih posameznih DO (Emona IPKO, IUV Galanterija, Nastro, Iskra Merilna elektro-nika) - na področju delitve osebnih dohodkov je bilo pripravljeno več poročil o izvajanju oz. možnostih izvajanja izplačil OD pri uporabnikih družbenih sredstev s težavami, molnjami ali izgubo pri poslovanju - na področju trgovine: urejanje zapletov v zvezi z načrtova-nimi gradnjami trgovin (Ig, Velike Lašče, Brezovica, Kozarje), pomoč pri usposobitvi več novih trgovin, definiranje več lokacij in izvedbenih pogojev za kontejnerske trgovine - na področju prenove in poslovnih prostorov so bile izvajane naloge na področjih oddaje in prodaje poslovnih prostorov - na področju drobnega gospodarstva je Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sodeloval pri ustanovitvi več novih EDG, pri obravnavi novih zakonskih predpisov (obrtni zakon, zakon o davkih občanov) in pri ustanovitvi Podjetniško inovacij-skega centra Ijubljanske regije - na področju statističnega spremljanja je bil poleg rednih nalog izdelan obračun narodnega dohodka od samostojnega osebnega dela 3. Izvajanje upravnih nalog Kadrovska zasedba oz. organizacija dela na tem področju se je v teku leta 1988 spreminjala. Po eni strani ni bilo kontinuitete pri izvajanju strojepisnih del, od katerih je ažurnost reševanja uprav-nih zadev zelo odvisna, po drugi strani je precejšen del upravnih zadev na področju obrti prevzela referentka za delovna razmerja v osebnem delu, kar je razbremenilo ostala dva referenta. Poseben poudarek je bil dan odpravi velikega števila starih nerešenih zadev, kar je zadovoljivo opravljeno. Tudi skupno število rešenih zadev v letu 1988 je za 30% večje kot v letu število rešenih zadev v letu 1988 je za 30% večje kot v letu 1987. Naslednja naloga, ki pa ni uresničena, je vzpostavitev racional-nejšega poslovnja pri registru obrtnikov, vsekakor pa je bilo na tem področju marsikaj narejenega. Ta vložek dela bo dal rezul-tate v 1989 letu. Obstaja pa računalniška evidenca nerešenih zadev. Razširitev možne dejavnosti na intelektualne storitve ipd. je imela vpliv na povečanje zahtevnostt izdaje večjega števila obrtnih dovoljenj. 4. Nerešene zadeve Upravne zadeve, ki se predvsem nanašajo na izdajanje obrtnih dovoljenj ali drugih dovoljenj (postranska dejavnost itd.) so v fazi postopka, ne morejo pa še biti v celoti rešene, ker je reševanje vezano še na inšpekcijske preglede prostorov ali preizkuse zna-nja, na pridobitev potrdila o nekaznovanju ipd. kakor tudi zaradi tega, ker stranke kljub pozivom upravnega organa ne dopolnijo ali še ne morejo dopolniti svojih že vložnih zahtevkov. Pretežnemu delu nerešenih zadev iz že zgoraj povedanih razlo-gov še ni potekel zakoniti rok, kakor tudi ne upravnim zadevam, ki so bile vložene v zadnjem obdobju, saj je samo v mesecu decembru prispelo večje število vlog. Nekaterim zadevam pa je že potekel rok reševanja in to pred-vsem \z objektivnih razlogov. Z zakonom o obrti je močno skraj-šan rok za izdajo obrtnega dovoljenja. Gre tudi za druge objek-tivne razloge, ki so bili povsem tehnične narave, kar je podrobno razvidno iz poročila za I. polletje, kakor tudi izvedba izrednih nalog, ki so navedena. Ne glede na to, da se je že v letu 1985 izvedla racionalizacija poslovanja s tem, da se je že z izdajo obrtnega dovoljenja odlo-čalo tudi o številu delavcev - se število upravnih zadev iz leta v leto povečuje, saj je v letu 1988 prispelo precej več zadev kot v letu 1987, prav tako se tudi ugotavlja, da so le - te po svojih zahtevkih v zvezi s sedanjo spremembo obrtnega zakona vedno bolj zahtevnejše, oz. je zaradi širitve malega gospodarstva možno opravljati skoraj vse dejavnosti. Sedaj je po teh predpisih padla odgovornost na upravni organ, da le-ta po posebnih predpisih ugotavlja, kaj ni prepovedano. Gre tudi za rhočno širitev drugih ugodnosti, ki pogojujejo še večji dotok še bolj različnih in zahtev-nih zadev. Glede na gornje ugotovitve je bilo tudi v letu 1988 vloženih več 12 zahtevkov za izdajo obrtnih dovoljenj v primerjavi z lanskim letom. Porast obrtne dejavnosti je razvidna iz primerjave z odjavo obrti. V primerjavi z lanskim letom se je povečal interes po opravlja-nju postranske dejavnosti. Na področju redne obrti se opažajo zlasti v zadnjem obdobju precejšnji premiki prav zaradi lažjega reševanja prostorskih pogojev oz. možrtosti nakupa poslovnih objektov. Povečan interes se močno kaže zlasti v intelektualni dejavnosti, glede na spremenjene določbe obrtnega zakona, kakor tudi v prodaji na drobno vseh vrst blaga, komisijski prodaji in drugih dejavnostih, ki predstavljajo novost. Po drugi strani pa se ugotav-Ija večji interes tudi po storitveni dejavnosti, kar se predvsem kaže po danih ustnih in telefoničnih informacijah. Podrobni konkretnejši prikaz upravnega dela )e razviden \z danih poročil po tromesečju, zato se to poročilo oslanja le na bistveno problematiko. V letu 1988 je bil podan velik poudarek na reševanju starih zadev. Pretežni del teh zadev je rešen glede na dano pomod. Ostalo je nerešenih le še nekaj starejših zadev, ki pa so takega značaja, da je njihova rešitev vezana na več proceduralnih postopkov, kot so ugotavljanje hrupa, emisij, obnova postopkov, odvzem obrtnih dovoljenj, vročanje pošiljk, zaslišanje prič ipd. S spremembo zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je bila naložena nova obveznost upravnega organa, da izdaja mnenja, kdo je upravičen do nakupa ali uvoza osnovnih sredstev brez prometnega davka. Ker je na tem področju bila nekaj časa velika pravna praznina in še do danes stvari niso pravilno opredeljene, je bilo na tem področju izvedenih precej angažiranj tako po strokovni kakor tudi po časovni plati, saj so stranke neodvisno od tega, ali jim je ta pravica dana ali ne, zahtevale oprostitev prometnega davka. Gre torej za opravljanje del, ki so dodatna obremenitev upravnega organa. Ob ugotovitvi zgoraj navedenih dejstev in pogojev dela v I. polletju menimo, daso bili doseženi pozitivni rezultati, zlasti po številu rešenih zadev. - V letu 1988 je bil ažuriran in dopolnjen 3. del obrambnega načrta za gospodarstvo in sicer po vseh področjih dejavnosti: enegetike, industrije, prometa in zvez, obrti, znanstveno razisko-valne dejavnosti, trgovine in preskrbe, gradbeništva ter medna-rodne menjave. Prav tako so bili ažurirani tudi ostali obvezni segmenti obrambnih priprav. - Zaradi kadrovskih in organizacijskih sprememb je bila spre-menjena sestava in delovno področje sekretariata za gospodar-stvo (izločena so bila področja promet in zveze ter trgovina in preskrba), karje bilo prenešeno v Komite za urejanje prostora in varstvo okolja oz. Komite za kmetijstvo. 2. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Komite za družbene dejavnosti pokriva področje negospodar-stva na območju občine. Komite je kolegijski upravni organ s 14 člani in sicer iz vrst predstavnikov občinskih samoupravnih inte-resnih skupnosti družbenih dejavnosti ter izvajalskih organizacij združenega dela. V letu 1988 je imel 8. sej s 60 % povprečno pristojnostjo. Na sejah je obravnaval gradiva predvidena za obravnavo na sejah izvršnega sveta, skupščine ter druga gradiva, do katerih se je tako potrebno vsebinsko opredeliti. Komite za družbene dejavnosti je v skladu z odlokom o ustano-vitvi izvajal zlasti naslednje naloge: — tekoče je spremljal izvajanje resolucije za leto 1988; — spremljal je izvajanje programov družbenih dejavnosti; — spremljal je poslovanje izvajalskih organizacij; — izvajal je ukrepe za varovanje naravne in kulturne dediščine; — spremljal je izvajanje ter koordiniral aktivnost pri izvajanju planiranih investicij; — izvajal je naloge s področja varstva borcev NOV in drugih vojn, njihovih družinskih članov ter vojaških invalidov; — izvajal je strokovno in administrativno tekoče naloge za potrebe občinskih SIS družbenih dejavnosti! — izvajal je naloge s področja varstva spomenikov NOV in drugih vojn; — izvajal je naloge s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu itd. Leto 1988 je bilo za družbene dejavnosti, zaradi precejšnje omejitve sredstev, najbolj kritično do sedaj. Zvezna zakonodaja je možno stopnjo rasti za skupno porabo določila kvartalno v odstotkih, ne giede na inflacijo. To je bila precej slabša varianta od do sedaj uporabljene, ko je bila rast skupne porabe vezana na rast dohodka. Možne stopnje rasti skupne porabe so se tekom leta 3-krat spremenile. Žadnjič se je spremenila novembra 1988, ko je bila stopnja rasti povišana iz 123% na 140%. Posledica tega je bilo, da 30 bile samoupravne interesne skupnosti v stalnih likvidnostnih težavah in niso mogle tekoče zagotavljati zadostnih sredstev izvajaiskim organizacijam. Glede na to, da pa, zaradi nepredvidlji-vega gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, ni bilo moč zagotoviti usklajene rasti skupne porabe z določilom zakonodaje, so SIS družbenih dejavnosti hkrati imele precejšnja blokirana sredstva na posebnih računih. Možni dvig skupne porabe v mesecu novembru je sicer omilil perečo finančno problematiko ni je pa rešil. Hkrati je bila namreč dovoljena 140 % rast osebnih dohodkov, medtem ko je rast materialnih stroškov presegla 200 %. Posledica tega je, da je zdravstvena skupnost končala poslovno leto s 55.000 milijoni premalo pritečenih sredstev za izvedbo planiranih programov. Ker je bilo že s sprejemom interventne zakonodaje v mesecu maju jasno, da sredstva ne bodo zadoščala za izvedbo progra-mov, je bilo veliko pozornosti posvečeno uskladitvi programov z razpložljivimi sredstvi. Po oceni je za izvedbo vseh programov primanjkovalo okoli 30 % sredstev. Izdelani so bili programi ukrepov po dejavnostih, ki pa so pokazali, da uskladitev ne bo možna. Razvoj je šel celo v nasprotni smeri, kot je bilo oprede-Ijeno v srednjeročnih planskih dokumentih. V skupni porabi je padel delež namenjen razvojno-propulzivnim programom, ter rastel delež socialnih programov. Posledica navedenega je bila: — da rir bilo moč zagotoviti skladne rasti osebnih dohodkov s primerljivimi v gospodarstvu; — da ni bilo moč zagotoviti sredstev za oblikovanje amortizacije za nepremičnine v večini dejavnosti! — da ni bilo moč zagotoviti sredstev za izvajanje večjih investicij-sko-vzdrževalnih del na objektih družbenega standarda; — da se niso izvajali programi v planiranem ozirom s sporazumi dogovorjenem obsegu, — da se prenaša primanjkljaj sredstev v leto 1989. Veliko prizadevanja je bilo vloženega v izvajanje načrtovanih investicij. V letu 1988 je bil dokončan in predan uporabi predzad-nji objekt iz programa samoprispevka II, t.j. ZP Škofljica. Za izgradnjo je ostal še objekt VVO Viško polje, katerega gradnjo smo zamaknili zaradi kasnitve stanovanjske gradnje na tem področju. Pridobljeni podatki o številu odklonjenih otrok kažejo, da je gradnja objekta potrebna. Dogovoriti pa se bomo morali o viru financiranja te investicije, ker je izločanje sredstev za gradnjo objektov že prenehalo v začetku leta 1987. Nadalje je bil dograjen nov objekt matične knjižnice Prežihov. Voranc. S tem so vzpostavljeni pogoji za normalno izvajanje te dejavnosti. Začela se je gradnja novega objekta Mladinskega domaMalči Belič, ki.se financira iz republiških sredstev namenje-nih za obnovo in sanacijo socialnih domov. V skladu z zahtevami inšpekcije je bila sanirana ter dograjena kuhinja z jedilnico v Mla-dinskem letovišču Pacug. Nadaljevale so se priprave za gradnjo novega objekta Centralne tehniške knjižnice. Pridobitev zemljišč kasni zaradi razreševanja problematike kulturne dediščine na tem področju. V celoti je bilo pridobljeno zemljišče za gradnjo Muzeja Ijudske revolucije. V pripravi pa je tudl gradnja biolo-škega središča pod Rožnikom. Pripravljena je vsa dokumentacija ža gradnjo nadzidka k OŠ Primož Trubar Velike Lašče, kar predstavlja prvo fazo investicije. Le-ta ni bila realizirana, ker so sredstva amortizacije za nepremič-nine, ki so vir financiranja, v letu 1988 niso realizirala. Poleg tega je tekla priprava projektne dokumentacije za podružnične šole Turjak, Rob in Barje. Vse tri investicije so bodisi zaradi sanitamih razlogov, bodisi zaradi prostorske problematike matične šole, nujno potrebne. Poleg navedenega je bila pridobljena vsa potrebna dokumenta- cija za usposobitev novih prostorov ZP Ig. Stari prostori so sanitarno-higiensko neustrezni. Investicija je izpeljana do tretje gradbene faze z zaporo, za dokončanje del vletu 1988 ni bilo moč zagotoviti sredstev. Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine so se nadaljevale priprave za razglasitev najpomembnejše dediščine na območju občine. V letu 1988 so bile pripravljene osnove in je bil na skupščini sprejet Odlok o razglasitvi paviljona v Mestnem logu na Cesti dveh cesarjev za zgodovinski spomenik, Odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik ter Odlok o razglasitvi gradu Turjak za zgodovinski spomenik in naravno znamenitost. V pripravi pa je Odlok za razglasitev Barja za naravni in arheološki spomenik. Velika pozornost je bila posve-čena tudi vzdrževanju spomenikov ter druge dediščine. Tako so v skladu s planom nadaljevala vzdrževalna dela na že preje razglašenih spomenikih, začela se je sanacija paviljona ter izve-dena so bila vsa dela potrebna za zavarovanje gradu Turjak. Na splošno ugotavljamo, tako kot vsa leta do sedaj, da je sredstev za sanacijo naše kulturne dediščine premalo. Zato skušamo prido-biti več virov sredstev, da bi izvedli vsaj tista dela, ki so nujna za ustrezno prezentacijo objektov. V letu 1988 so stekle tudi pri-prave za označitev razglašene naravne dediščine. V skladu z družbenim dogovorom o vzdrževanju spomenikov NOB je bil pripravljen -samoupravni sporazum o prevzemu skrbi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov. Sporazum je bll ponujen v sprejem vsem organizacijam združenega dela na območju občine ter je bil v letu 1988 tudi sprejet. Večina organi-zacij je sprejela moralno skrb za vzdrževanje spomenikov, de\ pa tudi finančne obveze. Zato pričakujemo, da bomo lahko v bodoče zagotovili boljše vzdrževanj6 tudi teh spomenikov. V analiziranem obdobju je bilo v šestih samoupravnih interes-nih skupnostih, za katere s* izvajajo strkovno-administrativna dela v okviru komlteja organiziranih 10 sej skupščin. Ker so se pogoji, v katerih naj bi delale posamezne dejavnosti, prepogosto spreminjali so bili za sprejemanje posmeznih dokumentov, ki so le dopolnjevali osnovne dokumente, pooblaščeni organi skupš-čin. Prav tako so o spremembah prispevnih stopenj med letom praviloma odločali odbori oziroma konec leta zbor združenega dela mestne skupščine. Zato je bilo v letu 1988 manj sej skupščin, teža dela pa je bila prenešena na odbore samoupravnih interes-nih skupnosti. Komite za družbene dejavnosti je posebno pozornost namenil delu s strankami v referatu za borce in vojaške invalide. Pri reševanju zadev referat za borce tesno sodeluje s krajevnimi organizacijami zveze borcev, občinsko komisijo ter zdravniško komisijo. Ker referat posluje s strankami, ki dosegajo v povprečju starost 72 let, so zahtevki večinoma nepopolni. Zato jih upravni organ sam dokumentira po uradni dolžnosti. Problematika padca osebnega standarda se odraža tudi na tej populaciji. Ker je poročilo o izvajanju varstva borcev in vojaških invalidov obravna-vala skupščina občine na svoji seji je v tem poročilu posebej ne navajamo. Dodali bi le-to, da se prejemki in priznavalnine med-letno večkrat usklajujejo s porastom življenjskih stroškov in pokojnin. V letu 1988 so bili prejemki valorizirani po zveznih predpisih 4-krat, po republiških in občinskih pa trikrat. Da bi čimbolj ublažili situacijo, komite opravlja uskladitev v čimkrajšem možnem času. V teku pa je tudi vpeljava računalniške obdelave podatkov, ki bo obdelavo podatkov še pospešila. 3. OBČINSKI KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je imel v prete-klem letu 6 sej, na katerih je obravnaval gradiva in jih posredoval v obravnavo izvršnemu svetu. Udeležba predstavnikov komiteja na sejah je komaj zdovoljiva, zato bomo s člani komiteja opravili razgovore oz. predlagali zamenjavo tistih članov, ki se sej ne udeležujejo. Na sejah komiteja so poleg članov komiteja sodelovali še predstavniki strokovnih organizacij, predstavniki prizadetih kra-jevnih skupnosti ter predstavniki delovnih organizacij. Komite je na svojih sejah obranvaval tudi gradivo, ki sodi v pristojnosti mesta. To so predvsem gradiva s področja komunalnega, stano-vanjskega, vodnega gospodarstva ter s področja prometa in zvez. 13 Komite je vodil postopke v zvezi s sprejemom naslednjih pro-storsko izvedbenih aktov: VS 2/11 Rakova jelša, VP 1/2 Rudnik - drobno gospodarstvo, VP 2/3 Koperska-Tovil, VI 2/4 Mirje, VM 2/4 in VM 6/1 Motel, lokacijski načrt za vodovod Turjak, VR 2/7 Slovenijaavto in postopke v zvezi s pripravo prostorskih izvedbe-nih aktov: VT 1/1 postaja Rakovnik, VS 1/6 London, VS 1/5 llovica, VS 3/2 Vič, VR 1/2 in VR 2/1 ob Ljubljanici, VO 2/1 Ob Bobenčkovi, VR 3/4 in VR 7/1 Bokalci, VI 2/5 Inštitut Jožef Stefan, S 40/6 Gudnje, VS 1=/3 Mala vas, Zadrževalnik Božna. Pri pripravah in obravnavah prostorsko izvedbenih načrtov opažamo povečano angažiranje krajanov in predstavnikov kra-jevnih skupnosti na praktično vsakem novem posegu v prostor. V ospredju problematike so predvsem ekološki vidiki in cestno-prometne rešitve. Krajani se množičneje in bolj organizirano vključujejo v dogajanja pri obravnavah načrtov. Zahtevajo pred-vsem ureditev sedanjega stanja brez novih posegov v prostor. Pri lokacijskih postopkih se posamezniki vključujejo tudi v že spre-jete načrte in poskušajo izsiliti drugačne, predvsem lokalistično usmerjene rešitve. Na področju planiranja ugotavljamo, da se subjekti planiranja, razen neposredno zainteresiranih ne vključujejo v postopke pia-niranja, zato se pojavljajo zahteve po hitri izdelavi načrtov, kar pa ima lahko tudi negativne posledice med različnimi uporabniki prostora (Inštitut Jožef Stefan, dom Malči Belič, SDK). Komite je intenzivno sodeloval pri postopkih sprememb in dopolnitev družbenega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 v zvezi z uskladitvijo z republiškim planom in pri pregledu investicij družbenega plana. V letu 1988 je komite intenzivno sodeloval z MUIS in tako v sodelovanju porušil štiri barake na Mokrški, Teslovi in Cesti v Mestni log. Prav tako smo sodelovali pri odstranitvi nedovo-Ijeno zgrajenih počitniških hiš na območju urejanja Vrh nad želimljami in odstranitvi začetih gradenj v območju urejanja VS 2/ 11 Rakova jelša. MUIS - urbanistično inšpekcijo sproti opozar-jamo na napadena območja s črnimi gradnjami (Rakova jelša čez južno obvoznico, Ob Ižanski cesti, Kozlarjevi gošči v zadnjem času v območju llovice). Problem pri delu inšpekcije so zapleteni in dolgi upravni postopki. Komisija za ponovno presojo ekoloških vidikov industrijske cone VP 1/2 Rudnik - Polikem je po 13. sejah podal zaključno poročilo in prenehal z delom. Lokacijski postopek vodi Republi-škikomite za varstvo okolja in urejanje prostora. Prav tako sta z delom zaključili komisiji za preverbo vodenja postopka in ugo-tavljanje odgovornosti. Z zaključnim poročilom za oceno variantnih rešitev kanalizacij-skega sistema v območju urejanja VS 2/11 Rakova jelša je prene-hala z delom tudi ta komisija. V sodelovanju s komitejem za družbeno planiranje in gospoda-stvo smo pripravili elaborat, ki nadomešča lokacijsko dokumen-tacijo za pet kontejnerskih trgovin na deficitarnih območjih občine, vendar zaradl visoke cene take trgovine, vloge za izdajo dovoljenj še nismo prejeli. Probleme pri delu komiteja povzroča predvsem nekompletna, že sprejeta dokumentacija (brez soglasij), prevelik časovni raz-mak od sprejetja do realizacije načrta, neusklajenost območij urejanja med dolgoročnim planom in načrtom ter napake pri objavljenih odlokih. Komite je v tem obdobju odgovoril na 38 delegatskih vprašanj, ki so se nanašala na urejanja prostora, komunalno gospodarstvo, prometno ureditev in premoženjsko pravne zadeve. Še vedno je nerešena problematika odlaganja elektrofilter-skega pepela. Komunalna deponija ima omejene možnosti odla-ganja, zato je v okviru mesta dogovorjeno, da se začne nasipavati območje južnega centra. Še vedno pa povzroča problem prevoz na sanitarno deponijo, saj si šoferji izbirajo pot po lastni presoji, največkrat mlmo Mur-gel ali Bonifacije, ne glede na predpisane dovozne poti do sani-tarne deponije. Tekoče zadeve se sprotno rešujejo, velike težave pa nastopajo pri reševanju starih spisov s področja stanovanjskega gospodar-stva in sisov v vzezi z nacionalizacijo. Vzrok za nastanek nereše-nih zadev je tudi v nekvalitetnem in neažumem delu v preteklosti. Vendar se število starih zadev kljub temu še manjša. .¦¦*. 14 4. OBČINSKI KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRE-SKRBO 1.UVOD V letu 1988 so bile aktivnosti komiteja kot kolegijskega prav-nega organa usmerjene v pbravnavo tistih gradiv, ki so pomemb-nejša za delovanje dejavnosti, ki so v njegovl prlstojnosti. Mednje spadajo vsa gradlva v zvezi z urejanjem kmetijskih zemljišč, rabo družbenih zemljišč v občini, varstvom gozdov pred propadanjem ter ohranjanjem njihove varovalne funkcije ter vsa gradiva v zvezi z izvajanjem programov družbenoorganizirane tržne proizvodnje in varstva živali pred kužnimi boleznimi. 2. Uresničevanje politike in sklepov skupščine občine in izvrš-nega sveta V letu 1988 je komite nadaljeval aktivnosti v zvezi z urejanjem kmetijskih zemljišč, ki so kot prioritetne navedene v srednjeroč-nih planskih dokumentih. Tako je bil v preteklem letu zaključen komasacijski postopek za del Horjulske doline (200 ha), zaključene in prevzete pa so bile tudi hidromelioracije na območju »Resnik«, v izmeri 135 ha. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ljubljana in kmetijsko zemlji-ško skupnostjo je komite zagotovil, da so bila izvedena vsa potrebna vzdrževalna dela na melioracijskem območju Dobravica (350 ha). Sredstva za ta namen so združevali lastniki oz. uporab-niki zemljišč ter Kmetijsko zemljiška skupnost. V drugi polovici leta je komite začel izvajati komasacijski postopek na »Resniku«, sodeloval pa je tudi pri pripravi predlo-gov za izvedbo agromelioracij v skupni izmeri cca 250 ha. Pravtako je komite sodeloval pri ugotavljanju obsega kmetij-skih zemljišč v zaraščanju. Nosilec te naloge je kmetijski zavod Ljubljana, ki je pripravil osnovne elaborate možne izrabe zarašča-jočih zemljišč za območje Golega, Zapotoka in Rakitne. V prihod-njih letih bo potrebno sistematično obdelati še območje Polho-grajskih Dolomitov. Ocenjujemo, da bo ta naloga ustrezna pod-laga za strokovno oceno možnosti revitalizacije kmetijske proiz-vodnje v hribovitih območjih, ki mora biti ena izmed prioritetnih usmeritev v prihodnjem srednjeročnem obdobju. S svojim angažiranjem je komite zagotovil relativno dobro izvajanje čiščenja jarkov na Ijubljanskeni barju zlasti v smislu boljšega sodelovanja VGP Hidrotehnik s krajevnimi skupnostmi. Pri tem pa velja omeniti, da je obseg čiščenja glavnih jarkov v prvi vrsti odvisen od finančnih sredstev, ki jih zagotavlja OVS Ljublja-nica-Sava. Že nekaj let se namreč pojavlja situacija, da so potrebe po čiščenju večje od finančnih sredstev. Zaradi manjših prilivov sredstev na račun Kmetijsko zemljiške skupnosti pa je bilo v drugi polovici leta ustavljeno tudi čiščenje terciarnih odvodnih jarkov za katere je KZS zagotavljala 40% potrebnih finančnih sredstev. Zaradi nastale situacije se je komite angažiral pri iskanju drugih virov sredstev ter zagotovil, da bo del finančnih sredstev za vzdrževanje predvsem hidromelioracijskih sistemov v bodoče zagotovljen v SIS-u za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo mesta Ljubljane. Poleg rednega spremljanja planskih ciljev v krhetijstvu, gozdar-stvu in veterini je bil komite precej angažiran v zvezi z odpravlja-njem posledic suše ter izračunavanjem novih lestvic katastrskega dohodka. Obe nalogi sta zaključeni, potrebno pa je omeniti zelo slabo sodelovanje nekaterih krajevnih skupnosti, ki niso pravo-časno posredovale podatkov o višini škode pri posameznih kmetih. Med zahtevnejše naloge komiteja v preteklem letu spada tudi razglasitev trajno varovalnlh gozdov, ki je bila zaključena sredi preteklega leta. 3. Izvajanje upravnih nalog Komite je izvajal upravne naloge v skladu s programom dela. Močno pa je povečan obseg izdajanja potrdil, ki so jih občani iskali zaradi nakupa let iz naslova opravljanja kmetijske dejav-nosti. Komite je vse postopke vodil hitro in ažurno tako, da se v leto 1989 prenašajo samo zadeve, ki izhajajo iz vlog občanov ob koncu leta. 4. Uvajanje INFOS I Komite je že vključen v mrežo vodenja evidence upravnih zadev. S tov. Senegačnikom se dogovarjamo, da bo v mesecu januarju 1989 pripravil program za vodenje komasacijskega po-stopka. 5. OBČINSKI SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO V letu 1988 skupščina občine ni obravnavala gradiv s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razen gradiv, ki jih je obravnavala tudi skupščina mesta Ljubljane. Na področju obrambnih priprav smo skrbeli za realizacijo pro-grama Izvršnega sveta za pripravo, izdelavo in sprejem obramb-nih načrtov v letih 1987 in 1988. Pri tem smo sodelovali z vsemi upravnimi organi občine. Program je bil v okviru danih možnosti zadovoljivo realiziran. Ena od temeljnih nalog je bila tudi izdelava novih mobilizacijskih načrtov za sekretariat za Ijudsko obrambo, kakor tudi mobilizacijskega načrta v okviru obrambnega načrta občine. Načrti so bili dopolnjeni in usklajeni z veljavnimi predpisi in navodili. V programu za leto 1988 smo začrtali tudi izdelavo novega načrta za delovanje materialne baze. Glede na to, da nismo prejeli ustreznih navodil, smo to nalogo prenesli v leto 1989. V organizacijah združenega dela smo opravili svetovalne obiske in nudili pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov. V letu 1988 smo obiskali tudi vse krajevne skupnosti v občini, nekatere tudi večkrat, ter ocenili obrambne in varnostne priprave le-teh v celoti. Za krajevne skupnosti smo izdelali nove vzorčne obrambne načrte. V sklopu dograjevanja in uskladitve obrambnega načrta občine z Odlokom o temeljih enotne metodologije za izdelavo obramb-nih načrtov, smo največ aktivnosti opravili v zadnjem tromesečju 1988. Izdelani so bili nekateri novi dokumenti načrta za pripravlje-nost, dokumenti za mobilizacijo, dokumenti civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, zvez, teritorialne obrambe ter načrt varnostnih ukrepov in samozaščite. Upravnim organom občine in družbenopolitičnim organizacijam smo nudili stro-kovno pomoč in jim posredovali vsa potrebna navodila in usmeri-tve za organiziranje in izdelavo obrambnih načrtov. Pri usklajeva-nju obrambnih priprav smo dobro sodelovali s Postajo milice in Občinskim štabom teritorialne obrambe Ljubljana Vič-Rudnik. Na področju civilne zaščite smo praktično realizirali vse zastav-Ijene naloge. Nabavili smo vso načrtovano opremo za potrebe enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, občinskih specializiranih enotah in združenem odredu. Izboljšali smo pogoje skladiščenja opreme civilne zaščite v krajevnih skupno-stih in sicer s sofinanciranjem in financiranjem izgradnje in adaptacije že obstoječih skladišč v krajevnih skupnostih: Brezo-vica, Črni vrh, Barje in Kolezija. Opravljene so bile tudi priprave za pričetek gradnje skladišča za združeni odred civilne zaščite, izdelan je idejni projekt in naročena lokacijska dokumentacija.: Kljub težavam, ki so še vedno prisotne, smo v nekaterih krajevnih skupnostih zagotovili izdajo novih izkaznic za obveznike civilne zaščite in v istih tudi pomladili enote. V skladu s sklepom Repu-bliškega štaba za civilno zaščito smo izdelali načrte za uporabo civilne zaščite v primeru potresa, poplav, zemeljskih in snežnih plazov ter nesreč z nevarnimi snovmi. Za potrebe imetnikov enot civilne zaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skup-nostih so bili izdelani vsi potrebni dokumenti in jim tudi posredo-vani v nadaljnjo uporabo. V letu 1988 smo pripravili in izvedli tudi tekmovanje enot prve medicinske pomoči. Istega dne pa smo izvedli tudi tekmovanje mladih v veščinah splošne Ijudske obrambe. Na področju narodne zaščite smo nadaljevali z usposabljanjem in kot končni cilj zagotovili dograjevanje in ažuriranje načrtov narodne zaščite, predvsem v krajevnih skupnostih. Nalogo smo opravili v sodelovanju z ostalimi nosilci nalog na tem področju, to je Postajo milice Vič in Občinskim štabom teritorialne obrambe. Za izvajanje načrtov zavarovanja smo za potrebe narodne zaščite v krajevnih skupnostih nabavili nekaj najnujnejše opreme. Na področju zvez so bili dokončno izdelani vsi načrti za delo centra zvez in službe za opazovanje in obveščanje. Izvlečki jz načrtov oziroma delovni dokumenti so bili posredovani vsem nosilcem obrambnih priprav v občini. V letu 1988 smo z UKV radijskimi postajami opremili še preostalih 13 krajevnih skupno-sti, tako da so s temi sedaj opremljene vse krajevne skupnosti. Opravljena so bila vsa šifrerska in teleprinterska dela za potrebe sekretariata za Ijudsko obrambo in ostalih organov v občini. Program materializacije občinskega voda za zveze je bil realiziran, vojaški obvezniki pa so se usposabljali v Poljčah in na mesečnih vajah v sekretariatu za Ijudsko obrambo. Na področju usposabljanja smo skrbeli za pripravo predavate-Ijev in izvedbo predavanj predvsem v krajevnih skupnostih. V organizacijah združenega dela so nalogo opravili večinoma z lastnimi kadri. Za potrebe oboroženih sil smo v letu 1988 izvedli sedem mobili-zacijskih vaj. Vse naloge v zvezi s tem so bile opravljene kvali-tetno. Aktivnosti pri kadrovanju nabornikov-obveznikov rojenih leta 1970 so bile, v sodelovanju z Mestnim sekretariatom za Ijudsko obrambo, krajevnimi skupnostmi in Zdravstvenim domom Vič ter naborno komisijo, opravljene kvalitetno. 6. OBČINSKI SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN 1. UVOD Sekretariat je skozi vse leto sledil usmeritvam, ki jih je predvi-del s programom dela za leto 1988. Tako je spremljal pristojnosti s svojega delovnega področja in skrbel za celovito opravljanje nalog, ob upoštevanju racionalizacije in modernizacije dela (zla-sti s tehnološkimi izoljšavami — uvajanjem računalniške obde-lave podatkov). Z uvajanjem novih metod in oblik dela so bila opuščena nepotrebna dela, povečala se je ažurnost poslovanja, skrbeli pa smo tudi za poenostavljanje delovnih postopkov in za izboljšanje odnosa do strank, z dejanjem kvalitetnejših infor-macij. 2. IZVRŠITEV PROGRAMA DELA 1. Gradiva za skupščino in izvršni svet so bila v celoti priprav-Ijena v skladu s predvidenim programom dela (poročilo o delu, predlog odloka o proračunu občine za 1988, odlok o ZR občine 1988, rebalans, odlok o začasnem financiranju za 1989). 2. Redne naloge sekretariata a/ Samostojni izvajalci: — Krajevni uradi so pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom upravnih organov opravljali upravne zadeve s področja osebnih stanj, zadeve v zvezi z javnim redom in mirom in druge zadeve, ki jim jih je poveril občinski oziroma mestni upravni organ. Pri organizaciji dela je bila uvedena racionalna rešitev nadomešča-nja odsotnih delavcev, zaradi česar nismo zaposlovali novih delavcev. — Upravno nadzorstvo je sekretariat opravljal na področju izvaja-nja predpisov o pisarniškem poslovanju. — Organizacija dela — svetovalka je opravljala zadeve, ki se nanašajo na organizacijo dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb (analiza spremljanja opravljenih nalog v krajev-nih uradih; strokovne podlage za spremembe in dopolnitve siste-mizacije del in nalog; informacija o izvajanju odredbe o delov-nem času; informacija o uresničevanju odredbe o strokovni izo-brazbi, ki jo morajo imeti delavci za opravljanje dejanj v uprav-nem postopku; predlog za skrajšanje postopkov pri vodenju dvojnikov evidence spisov;) sodelovala je pri pripravi podlag za načrtovano reorganizacijo strokovno — tehničnih nalog za KS; pripravila je predlog programa aktivnosti za spremembe in dopol-nitve nekaterih samoupravnih splošnih aktov in pripravila osnu-tek pravilnika o stanovanjih in stanovanjskih posojilih; po poo-blastilu sekretariata se je udeležila razprav na sodišču ZO in pripravila ustrezne pisne odgovore na zahteve za varstvo pravic delavcev, pripravila je osnutek SaS o združevanju sredstev SSP, sodelovala je pri oblikovanju gradiv panožnega sporazuma, pri skupnosti slovenskih občin je sodelovala v skupini za vključitev strokovnih nalog SIS družbenih dejavnosti v ustrezne upravne organe; aktivno je sodelovala pri načrtovanju obrambnih priprav, izvajala naloge tajnika občinske volilne komisije pri občinski skupnosti socialnega skrbstva in naloge pri popisu inventarja za 1987 leto. b/ Oddelek za AOP je bil vključen v razvoj delovanja informacij-skih sistemov potrebnih za izvrševanje funkcij upravnih organov in strokovnih služb, nadaljeval je z aktivnostmi za oblikovanje enotnih metodologij zbiranja, obdelave, izkazovanja podatkov in informacij za zagotavljanje enotnih tehnoloških rešitev in za usklajeno uvajanje programov informatizacije. Kljub kadrovskim težavem je oddelek izpolnjeval načrtovane naloge, kar je bilo mogoče dosegati z maksimalnim angažiranjem deiavcev. Na novo je bilo inštaliranih 13 mikroračunalnikov PC in nanovo je bila vzpostavljena terminalska mreža s centrom drob-nega gospodarstva. Oddelek je opravljal naloge po programu aktivnosti PS INFOS/VR in nudil strokovno pomoč uporabnikom. Opravljene so bile naslednje konkretne naloge: nov način obračuna OD; vzpostavi-tev kadrovske evidence; vzpostavitev tekočega stanja registracije računov z direktnim vnosom plačil po kontih; uvedba aplikacij; davek od podnajema z vsemi izpisi in kontrolami; aplikacija prispevkov obrtnikov iz dohodka; odmera davkov; popravljeni so bili nekateri programi (zaokroževanje zneskov, spremembe zakonskih podlag); avtomatizacija izpisa odločb administrativnih prepovedi, uvajanje registracije prisotnosti na delu, uvajanje mreže PC, urgence zaradi izpadov na PC. c/ Oddelek za računovodstvo je opravljal zadeve, ki se nanašajo na finančno — strokovna opravila za proračun, na sredstva za delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb in na doho-dek delovne skupnosti, nadaljeval je z vključevanjem knjigovod-skih podatkov v računalniško obdelavo. Opravljene so bile naslednje konkretne naloge: zaključek poslovnih dogodkov za 1987, obračun amortizacije, revalorizacije in revalorizacije amor-tizacije, ZR za leto 1987 s pripadajočimi listinami, obračunavani so bili OD na dovoljeno višino, izplačani so biii prejemki jz SSP, sestavljeni so bili finančnj načrti za vse subjekte, opravljen je bil prenos finančnega poslovanja v računalnik, pripravljeni so bili periodični obračuni in osnutki in pedlogi rebalansa, izdelani so bili sklepi o stanovanjskih posojilih in sestavljena so bila vsa potrebna statistična poročila. V zadnjem trimesečju je bil obseg dela izredno povečan, zaradi obračunov, ki so jih narekovale spremembe zakonov in zaradi razreševanja nastalih finančnih situacij v določenih rokih. Pove-čan obseg dela je zahtevalo tudi usklajevanje popisnega in knjiž-nega stanja opreme in drugega inventarja. tl Oddelek za splošne zadeve — Sprejemno-informativna pisarna in evidenca spisov je v tem letu pomembno spremenila organizacijski način svojega poslo-vanja. V okviru te organizacijske enote je začela z delom rece-pcije, ki je poleg informacij prevzele tudi del enostavnejših nalog sprejemne pisarne (obrazci). Vodile so se aktivne priprave na prenos evidence spisov v računalnik, intenzivnejše je bilo odbira-nje arhivskega gradiva in urejanje arhiva z mikrofilmanjem. Orga-nizirano reševanje starih zadev je povzročilo povečan obseg dela. Zaradi občutne odsotnosti delavcev je bilo vse delo opravljeno z manjšim številom delavcev (nadomeščanje). — Ekonomat (in tehnične službe) je skrbel za nemoteno poslova-nje in poleg tekočih del opravljal tudi izboljšave materialnih pogojev dela za kar je pridobival ustrezno dokumentacijo in sklepal pogodbe z izvajalci del. Opravljena so bila naslednja konkretna dela: ureditev prostora za potrebe računalniške obde-lave v zgradbi Trg MDB 14, preseljena so bila materialna sredstva sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, urejena je bila recepcija, parkirni prostor, urejeni so bili hodniki zgradbe Trg MDB 7, opravljena so bila vzdrževalna dela na vratih, okenskih krilih ter obnovitvena dela na strehi zgradbe Trg MDB 14 (zame-njava strešnikov, obnovitev dimnikov, zamenjava obrobne ploče-vine, nov strelovod), vzdrževani so bili počitniški objekti. V zgradbi Trg MDB 7 je bilo preurejeno nekaj prostorov in sicer za telefonsko centralo, za čistilke, za ekonomat. 3. AKCIJSKI PROGRAM ZA ZMANJŠANJE IN ODPRAVO NEREŠENIH ZADEV Zastavijeno nalogo, da bo sekretariat reševal zadeve ažurno in v določenih oziroma dogovorjenih rokih, so delavci sekretariata izpolnili. V začetku leta je bilo v reševanju 206 zadev, ob koncu 16 leta je nerešenih le 19 tekočih zadev. Nerešenih zadev iz prejšnjih let ni. 7. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE V letu 1988 smo na upravi za družbene prihodke zaključili vse odmere davkov in prispevkov. Ker se je v letu 1987 ustanovila Mestna uprava za družbene prihodke, ki opravlja vsa dela in naloge inšpekcijskega davčnega nadzora smo v letu 1988 na upravi opravljali dela in naloge odmere, knjigovodstva in izterjave davkov in prispevkov. Na področju odmere davkov in prispevkov iz naslova gospo-darskih in poklicnih dejavnosti je bilo pregledanih 1891 zaključ-nih bilanc obrtnikov po dejanskem dohodku in obdavčenih 393 obrtnikov v pavšalnem letnem znesku. Vse odmerjene obveznosti iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti znašajo 7.718.397.000. din, od tega so plačali zavezanci občinskega davka 3.312.139.000. din. Zavezancem davka iz gospodarskih in poklic-nih dejavnosti je bilo v letu 1988 priznanih za 564.350.000. din olajšav. Pri pregledu zaključnih bilanc obrtnikov smo tesno sode-lovali z inšpekcijskimi službami mestne uprave za družbene pri-hodke. Davek \z skupnega dohodka občanov je bil odmerjen 295 občanom v višini 63.434.000 din in 142 obrtnikom v višini 532.286.000. din. Redno mesečno so bili odmerjeni prispevki za zaposlene delavce pri obrtnikih, prometni davki, prispevki za pogodbene zavezance in izdanih je bilo 2005 potrdil o premoženjskem stanju. Na področju odmere \z kmetijske dejavnosti je bilo potrebno zaradi valorizacije katastrskega dohodka obdelati 70.000 posest-nih listov, izdanih je bilo 7100 odločb v skupni višini odmere davkov in prispevkov za 750.472.000. din. Občani so v letu 1988 odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davke od premoženja na posest stavb prejeli na eni odločbi razen organizacije združenega dela, ki jim je bila odmera nadomestila izdna na posebni odločbi. Na upravi smo pnpravili tudi vse potrebne podatke za obdavčitev nadomestila za etažne lastnike v letu 1988. Pri prometnih davkih je viden porast davka pri nakupu novih in dmgih motornih vozil, saj so občani plačali za 13.010.092.000. din navedenega davka. Računovodstvo prihodkov je na osnovi odmernih obveznosti izkazalo za din 43.207.907.000. obremenitev, kar je najvišja obre-menitev med vsemi slovenskimi občinami. Na področju kazno-valne politike smo na podlagi predlogov mestne uprave za druž-bene prihodke izdali 82 odločb o prekrških. Izterjevalna služba je izvedla vrsto izterjevainih akcij. Oosežen je bil procent izterjave davkov in prispevkov v višini 95,02, ob tem pa je bilo rešeno tudi 4100 zadev izterjave za druge organe (kazni sodnika za prekrške, kazni milice, carinske kazni in sodne takse). Izjemno se je povečai obseg dela na blagajni, kjer je 39.347 strank plačevalo za 18.291.356.898 din dajatev. Na registraciji računov smo evidentirali 85.426 računov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti in odprli izpostavo za regi-stracijo računov v Centru drobnega gospodarstva. Na področju avtomatske obdelave podatkov smo prišli na raču-nalniško obdelavo glavne knjige in računalniško obdelavo izter-jave za druge organe. Določene težave je na upravi za družbene prihodke v letu 1988 povzročilo mesečno spreminjanje zamudnih obresti, ki so zna-šale od 67% v mesecu februarju do 712% v mesecu septembru. Pri nerešenih zadevah so to v glavnem neplačane kazni sod-nika za prekrške, kazni milice, carinske kazni in sodne takse. Na upravi se trudimo, da kljub netočnim naslovom kaznovanih obča-nov in njihovih zaposlitev, rešimo čimveč tovrstnih zadev tako, da smo rešili vse zadeve do konca leta 1987 večina nerešenih zadev pa je prispela v zadnjih dveh mesecih leta 1988. 8. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE Sekretariat skupščine občine je strokovna služba, ki opravlja strokovna dela in naloge ter administrativno - tehnična opravila za skupščino občine, njene zbore, delovna telesa, skupine dele-gatov za zbore Skupščine SR Slovenije in ostale naloge, dolo- čene z odlokom skupščine občine. Program dela sekretariata skupščine temelji tudi na programu dela zborov skupčine mesta Ljubljane, Skupščine SR Slovenije in delovnih teles. 1. Opravila za skupščino občine in njene zbore Zbori skupščine občine so v letu 1988 zasedali 14-krat in sicer na 7 skupnih zasedanjih in 7 ločenih sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter 6 ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti. V zvezi s tem je sekretariat skupščine izdelal 20 skraj-šanih zapisnikov ter izvedel realizacijo sprejetih sklepov. Pri obravnavi poročila o zdravstvenem varstvu prebivalcev občine Ljubljana Vič-Rudnik v mesecu septembru je kot 4. zbor sodelo-vala tudi občinska zdravstvena skupnost. Sprejeta stališča, pred-logi in pripombe so bila posredovana občinski in republiški zdravstveni skupnosti. V skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine ter statutom občine je sekretariat opravil vsa dela v zvezi z izvolitvijo nosilcev vodilnih funkcij v skupščini občine ter predsednika Predsedstva SRS in dveh članov Predsedstva SRS na aprilskih in novembrskih sejah zborov. Za učinkovitejše delo zborov je sekretariat skupščine za zadnje zasednje zborov v letu 1988 pripravil poročilo o realizaciji skle-pov, sprejetih na sejah zborov skupščine občine v obdobju janu-ar-december 1988. V določenih primerih je priprava poročila pospešila realizacijo sprejetih sklepov, zato bo sekretariat skupš-čine nadaljeval s spremljanjem sprejetih sklepov. V mesecu marcu in novembru je sekretariat skupščine pripravil obravnavanje amandmajev k ustavi SFRJ. Sprejeta stališča so obogatila razpravo v zborih skupščine občine. Na podlagi sklepov zborov je sekretariat objavil še 39 odlokov, izdal 66 sklepov in drugih aktov. Delagati in delegacije so v pretekelm letu postavili 64 pisnih in ustnih delegatskih-vprašanj od tega na zboru združenega dela 15, na zboru krajevnih skupnosti 47 in na družbenopolitičnem zboru 2. Od 64 podanih delegatskih vprašanj je bilo odgovorjeno na 57 vprašanj in sicer je bilo 47 odgovorov dostavljeno vodjem deiega-cij oziroma konferenc delegacij, 9 odgovorov je bilo podanih na sejah zborov, 4 odgovori pa so bli objavljeni v gradivu skupščine mesta Ljubljane. Nerešena ostajajo 4 delegatska vprašanja. Od 23 odgovorov, postavljenih izvršnemu svetu oziroma uprav-nim organom, je bilo odgovorjeno v roku 1 meseca na 10 vpra-šanj, na ostalih 13 pa povprečho v 2 mesecih. Na delegatska vprašanja v pristojnosti organov in organizacij izven občine je bilo 21 odgovorov, od tega so bili le trije podani v enomesečnem roku. Glede na to, da večina delegatskih vprašanj posega v pristoj-nost organov in organizacij izven območja občine, predlagamo delegatom in delegacijam, da le-ta po vsebini dostavljajo pristoj-nim skupščinam. Le v primerih, ko v določenem času ne prejmejo odgovora predlagamo, da preko skupščine občine poskušajo ugotoviti zakaj niso prejeli odgovora na konkretno vprašanje. Za pomoč delegatom pri odločitvah o posameznih zadevah delujejo pri zborih skupščine občine odbori. Odbori zborov so v preteklem letu, predvsem \z pristojnosti skupščine mesta Ljub-Ijane, na 16 sejah obravnavli 61 zadev. Zborom je bilo predloženo 45 stališč, predlogov in sklepov, 2 delegatski pobudi in 5 amand-majev. Zaradi neaktivnega delovanja nekaterih delegacij so predsed-nika in tajnika zborov skupščine občine ter sekretarka skupščine občine v preteklem letu sodelovali na 5 sejah konferenc delega-cij, 6 sejah delegacij krajevnih skupnosti ter na razširjeni seji kluba samoupravljalcev pri občinskem svetu ZSS Ljubljana Vič-Rudnik glede vprašanja sodelovanja delegacij in konferenc dele-gacij v zboru združenega dela. Tajnik zbora združenega dela je sodeloval v delu KD št. 36 (kmetijska), katere delovanje spremlja sekretariat skupščine - v preteklem letu je na 11 sejah oblikovala 4 stališča, 1 delegatsko vprašanje in 1 delegatsko pobudo. Za usklajeno delo skupščine in njenih zborov ter programiranje dela zborov se je na 9 sejah sestalo predsedstvo skupščine občine, na katerih je oblikovalo predloge dnevnih redov sej zborov in sprejelo usmeritve in predloge za delo delovnih teles. Predsedstvo je sprejelo 3 delegatske pobude, ki so bile posredo-vane pristojnim institucijam. 2. Stalna delovna telesa skupščine občine Delavci sekretariata opravljajo strokovna in administralivno - tehnična opravila in naloge za 4 stalna delovna telesa, v prete-klem letu pa je sekretariat opravjal tudi naloge komisije za druž-beno nadzorstvo. Statutarno - pravna komisija je obravnavala vprašanje veljav-nosti odločbe o začasni razglasitvi Kunstlerjeve domačije za kulturno zgodovinski spomenik. Komisija za družbeno nadzorstvo je imela 3 seje, na katerih je obravnavala zakonitost postopkov v zvezi z gradnjo v industrijski coni Rudnik. Poročilo komisije je bilo predloženo zborom skupš-čine na sejah v mesecu juniju. Komisija za odlikovanja je na 5 sejah obravnavala 45 predlogov za odlikovanja posameznikov in ene delovne organizacije iz območja občine. Hkrati je komisija podala 44 mnenj k predlogom iz drugih občin. V preteklem letu je bilo izročeno 30 odlikovanj. Komisija za prošnje in pritožbe je imela 3 seje, na katerih je obravnavala 8 individualnih in 3 kolektivne pritožbe. Žirija za nagrade in priznanja občine je na podlagi razpisa vodila celoten postopek v zvezi s podelitvijo nagrad in priznanj občine za leto 1988. Žirija je prejela predloge za 17 kandidatov, sklepe o podelitvi nagrad in priznanj je po predhodnem ugotovi-tvenem postopku sprejela za 8 predlaganih kandidatov. 3. Zbori skupščine občine kot konferenca delegacij za skupščino Mesta Ljubljane Zbori skupščine občine so kot konferenca delegacij za zbore skupščine mesta Ljubljane v preteklem letu temeljiteje obravna-vali gradiva iz pristojnosti zborov skupščine mesta Ljubljane. Kar 16 zadev je bilo uvrščenih v dnevni red sej zborov skupščine občine poleg redne točke »Obravnava gradiva za skupščino mesta Ljubljane.« Pri oblikovanju stališč, predlogov in pripomb ter amandmajev so sodelovali izvršni svet skupščine občine in odbori zborov. Zbori skupščine občine so sprejeli stališča, predloge in pri-pombe k 34 zadevam, podano je bilo 19 amandmajev in 2 delegat-ski pobudi. Pred sejami zborov skupščine mesta Ljubljane sekre-tariat skupščine glede na zahtevnost gradiv delegate podrobneje seznani z vsebino in načinom uveljavljanja stališč v skupščini mesta Ljubljane. 4. Skupine delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije V občini delujejo 4 skupine delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije in sicer: - skupina delegatov za zbor občin - skupina delegatov za gospodarsko področje zbora združe-nega dela - skupina delegatov za prosvetovno-kulturno področje zbora zadruženega dela - skupina delegatov za socialno-zdravstveno področje zbora združenega dela. V skupino delegatov za zbor občin in gospodarsko področje so vključeni le deiegati zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, v skupino delegatov prosvetno-kulturnega in socialno-zdravstvenega področja pa delegati 8 skupščin občin (Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Moste-Polje, Logatec, Cerknica, Vrhnika, Grosuplje, Ribnica in Kočevje). Delegati zbora združenega dela sodelujejo tudi v skupini dele-gatov za kmetijsko področje (v občini Moste-Polje), za obrtno področje (v občini Šiška) ter za področje državnih organov, DPO in društev (v občini Center). V preteklem letu so skupine delegatov obravnavale gradiva za 13 sej zborov republiške skupščine. Glede na izredni obseg dnevnih redov sej zborov (skupaj 253 točk) ali 19 na sejo zbora, so skupine gradiva selekcionirale in temeljiteje obravnavale 130 zadev. V delo skupin delegatov smo vključevali predstavnike izvrš-nega sveta in upravnih organov. V nekaterih primerih (ob obrav-navi poročila o delu zvezne vlade ter oblikovanju sistemskih zakonov gospodarske reforme) pa so sodelovali individualni 17 poslovodni organi večjih OZD v občini in predstavniki drugih 01 organizacij. atave 110 stališč, 14 delegatskih pobud, 7 amandma-jev in 4 delegatskih vprašanj pa tudi zaradi opravljanja nalog v zvezi z delom skupin, so se morali delavci sekretariata skupš-čine seznaniti s 130 gradivi Skupščine SRS. ioge: v..K,ti»,iCiie so bile aktivnosti v zvezi s pripravo slavnostne seje ob občinskem prazniku ter organizirane druge spremljajoče pri-¦¦¦ J' -• vključno s tradicionalnim sprejemom nosilcev partizan- ; menice 1941. Kosebna pozornost je bila usmerjena v tekoče razreševanje zadev, kljub temu da nimajo značaja upravnih zadev. Skupno je ^ejeto 274 zadev, nerešenih ostaja 14 Nerešene zadeve so očja komisije za prošnje in pritožbe ter komisije za odliko- vania. Narava razreševanja pritožbenih zadev zahteva dodatno pridobivanje dokaznega gradiva, zato je čas razreševanja pogo- sto daljši od enega leta 9. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Sekretariat izvršnega sveta je strokovna služba, ki opravlja dela in naloge za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta. Sekretariat izvršnega sveta spremlja uresničevanje programov dela in sklepov izvršnega sveta, skrbi za posredovanje odgovorov na delegatska vprašanja. V sekretariatu izvršnega sveta nudimo tudi vso potrebno pravno pomoč izvršnemu svetu, upravnim organom in strokovnim služ-bam, organom delovne skupnosti ter po potrebi in v razpoložlji-vem času občanom, organizacijam združenega dela in samou-pravnim interesnim skupnostim. V letu 1988 je sekretariat organiziral sklic 41 sej izvršnega sveta, sestavil 9 poročil o izvršnevanju programa dela izvršnega sveta ter 2 pregleda izvrševanja sklepov izvršnega sveta. Skrbel je za sestavo vseh zapisnikov, odpravo sklepov izvršnega sveta ter za posredovanje gradiv skupščini občine. Na podlagi razprave v izvršnem svetu je izdelal stališča izvršnega sveta, predloge in pripombe do gradiv, ki jih je obravnavala skupščina občine, skupščina mesta Ijubljane in skupščina SR Slovenije. Funkcija zakonitosti nad delom in samoupravno organiziranostjo OZD posebnega družbenega pomena je bila izvršena s pregle-dom samoupravnih splošnih aktov. Pregledana sta bila dva samoupravna splošna akta, ter sklepa o soglasju predlagana skupščlni občine v obravnavo in sprejem. V tem letu izvršni svet ni predlagal skupščini občine nobenega ukrepa družbenega varstva. V DO Zmaga je bil za ureditev razmer pripravljen predlog ureditvenih sklepov. Pred pripravo sklepov so bili pregledani samoupravni splošni akti DO Zmaga. Sekretariat izvršnega sveta je skrbel za pravočasno dostavo dele-gatskih vprašanj in odgovorov na delegatska vprašanja. Delegati so v letu 1988 postavili 64 vprašanj. Velika večina vprašanj se še vedno nanaša na komunalno problematiko (ceste, vodovodi, kanalizacija,), tako, da veliko večino odgovorov posredujejo institucije. V začetku leta odgovorov še niso prejele aci|e. Nekatera vprašanja se večkrat ponavljajo. ker dele-gaci|e z odgovori niso zadovoljne. Postavljenega roka za posre-dovanje odgovora (do naslednje seje skupščine) se ne moremo vedno držati, ker odgovarjajo zunanje institucije, na katere ne moremo vplivati, ali pa je za odgovor potrebno pridobiti podatke od drugih organizacij. V sekretariatu izvršnega sveta so bila opravljena vsa stroje-pisna in administrativna dela za potrebe predsednika, podpred-sednika izvršnega sveta, sekretariata izvršnega sveta, delovnih teles izvršnega sveta ter tudi za druge občinske upravne organe in strokovne službe. V letu 1988 smo se v delovni skupnosti upravnih organov odločili, da bomo uskladili samoupravne splošne akte z novelira-nim zakonom o združenem delu. V sekretariatu izvršnega sveta je bil pripravljen osnutek in predlog sprememb statuta, pravilnika o delovnih razmerjih in osnutek sprememb disciplinskega postopka, za katerega pa postopek sprejema še ni zaključen. Sekretariat izvršnega sveta je nudil pomoč upravnim organom 18 pri oblikovanju priprav osnutkov in predlogov pravnih predpisov in drugih aktov. Pripravljenih je bilo sedem predlogov odlokov, samoupravnih splošnih aktov, pravilnikov. samoupravnih spora-zumov in drugih pravnih predpisov. Nudeno je bilo 47 strokovnih pomoči upravnim organom, strokovnim službam in občanom, 2 zastopanja DPS in samoupravnih organov delovne skupnosti pred sodiščem. Pravna svetovalka je pregledovala pri gradivih izvršnega sveta ali so predpisi in drugi splošni akti, ki se predla-gajo v sprejem izvršnemu svetu, skladni z ustavo, zakoni in drugimi predpisi in opozarjala na nepravilnosti. 10. KADROVSKA SLUŽBA Kadrovska služba je v letu 1988 opravila vse zahtevane naloge za skupščino, izvršni svet in družbenopolitične organizacije v občini. Opravila je tudi vsa administrativno-tehnična opravila s področja kadrovske dejavnosti za delavce delovne skupnosti upravnih organov in strokovnih služb ter opravila za samou-pravne organe delovne skupnosti. Na področju zaposlovanja je kadrovska služba pripravila celo-vito informacijo o izvajanju kadrovske politike v občini. Pri tem smo si zastavili naslednje cilje in sicer: ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlovanje, izboljšanje produktivnosti in kvalitete dela. Potrebe po delavcih naj bi krili z notranjimi kadrovskimi rezervami, boljšim izkoriščanjem znanja in delovnega časa, boljšo organizacijo ter permantentnim izobraževanjem že zapo-slenih. Še posebej smo opozorili organizacije združenega dela, pri katerih objektivno pričakujejo pojav tehnoloških in drugih presežkov zaposlenih, da pripravijo možne rešitve prezaposlitve tistih delavcev v občini, katerih delo bo postalo ob načrtovanem prestrukturiranju v organizacijah združenega dela nepotrebno. Na področju uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki je bila posebna pozornost posvečena kadrovanju delav-cev za opravljanje najodgovornejših del in nalog - poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovomostmi. Glede na spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu smo vodili postopke samo za organizacije združenega dela- brez TOZD. S tem se je število postopkov za imenovanja in sodelova-nje zunanjih članov v razpisnih komisijah zmanjšalo. Pri imeno-vanjih individualnih poslovodnih organov smo upoštevali spre-jete kriterije za imenovanja. Tako smo se zavzemali, da se imenu-jejo za individualni poslovodni organ le delavci z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Ne glede na sprejete usmeritve in stališča so nekatere organizacije združenega dela opravile imenovanja delavcev, ki niso imeli ustrezne šolske izobrazbe. V organizacijah združenega dela se pogosto srečujemo z neu-spešnimi razpisi, saj je izredno težko pridobiti strokovno uspo-sobljene kadre, ki so pripravljeni prevzeti vodenje oddaljenejših organizacij združenega dela. Poleg tega so le redke organizacije, ki bi z ustrezno štipendijsko politiko pridobile ustrezne kadre. V sodelovanju s Sekretariatom za kadrovska vprašanja skupš-čine SR Slovenije smo tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik pričeli z evidentiranjem perspektivnih kadrov na področju gospodar-stva. Tako smo pregledali in dopolnili evidenco poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi poobiastili in odgovornostmi v vzorčnih organizacijah združenega dela. V evidenco smo vklju-čili cca 70 Ijudi, največ z visoko šolsko izobrazbo. Z dodatnimi znanji ter področji dela, za katera so usposobljeni. Pomembna pridobitev za razvoj kadrovske službe bo enoten inforamcijski sistem, ki ga bomo v Ijubljanskih občinah pričeli uvajati. Pričetek delovanja je bil predviden že do konca leta 1988. Kljub obljubam enotnega programa za vodenje kadrovskih podatkov še nimamo. Kot osnova za pridobitev podatkov je predpisan obrazec KE-1, ki ga izpolnjujejo vse kadrovske službe za delavce z višjo in visoko izobrazbo ter za tiste delavce, ki opravljajo družbenopoltične in samoupravne funkcije. Na ta način bomo zbrali podatke za cca 5000 delavcev, ki delajo na območju občine. Kadrovska služba je opravila vse zahtevane naloge s področja deiovnih razmerij in s področja opravljanja nalog za samou-pravne organe. V letu 1988 je bil izveden referendum za sprejem in dopolnitev statuta delovne skupnosti in pravilnika o stanova-njih in stanovanjskih posojilih. Z osebnim izjavljanjem sta bila sprejeta dva pravilnika (Pravilnik o delovnih razmerjih in Pravilnik o izobraževanju. Od izrednih nalog smo v skladu s programom razvoja informa-cijskega sistema pripravili kadrovske podatke delavcev delovne skupnosti za prehod na AOP. V letu 1988 je bil pripravljen Program izobraževanja za leto 1988. Delavci so se na področju funkcionalnega izobraževanja izobraževali na seminarjih, posvetih in raznih predavanjih.