jBSMHfcgjfa Pesnima pintom v ptufut mma G®0 Dltt SlmitiuHl dom Ste«. 294 V Ilublloni, tceek 2S. duemtua 1931 Kitajci pripravljajo prvo veliko ofeniivo Šanghaj, 28. decembra, o. Na kitajski strani se vrše velike priprave za protiofenzivo, ki se bo pričela v enem ali dveh mesecih, tako zatrjujejo kitajski službeni krogi. V kitajskih četah je sedaj zopet vzpostavljen red in mir. Prispele so zopet nove pomožne čete. Veliko zanimanje je zavladalo na Kitajskem, ko se je izvedelo, da je odšel Sunfo, sin pokojnega voditelja Kitajske Sunjalsena, v Moskvo kot protivnik kitajske vlade, da začne razgovore s sovjetsko vlado. V kolikor se je moglo izvedeti, se bodo nanašali razgovori tako na politiko kakor na gospodarstvo. Prinesli bodo Kitajski večje koristi v vojaških operacijah. Iz vsega tega •je razvidno, da komunisti zadnje čase vedno bolj vplivajo na Kitajsko. Njihovi voditelji, ki so zakleli sovražniki Japonske, so zasedli več važnih mest tako v političnem kot v vojaškem vodstvu, posebno v pokrajini Šansi, Sui juanu in Ningsiji, katere so pod poveljstvom Čuteha, bivšega komunista in poveljnika osme rdeče armade. Nadalje sta bila postavljena Maotselung kot guverner Kan-suja in Čovenlaj kot guverner pokrajine Sansi. Maršal Čankajšek je izjavil, da bo vkljub blokadi še dobival orožje, strelivo in hrano iz tujine, in sicer iz Indokine in sovjetske Rusije. Kitajski tisk v Indokini piše s tem v zvezi, da Kitajska sedaj gradi 5000 km dolgo cesto, ki naj veže no- tranjo Kitajsko s sovjetsko Rusijo in čez Kansu z Indokino. To cesto gradi sedaj 800.000 delavcev. Že čez 15 dni bo Rusija lahko začela dovažati orožje po tej cesti. List »Fungjihtung« piše, da uče kitajski generali 500.000 mladih Kitajcev za guerilsko vojno. Gradi se tudi cesta na mejo k angleški Indiji in bo dovoz prišel na Kitajsko tri dni prej kot pa čez Hongkong. Japonski plen pred Nankingom Šanghaj, 28. decembra, o. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča službeno, da so Kitajci pri svojem umiku od Nankinga izgubili nad 50.000 mož. Japonci so zaplenili 108 težkih topov, 19 poljskih topov, 79 možnarjev, 37 protiletalskih topov, 411 lahkih in 956 težkih strojnic, 10 tankov, 6 letal, 36 oklopnih avtomobilov, 136 avtomatičnih pušk, 77.850 ročnih granat, 8216 topovskih granat, 1620 granat gorskih baterij in 62.572 granat za mornarje. Napredovanje in osva:anfe Po zasedbi Tsinana nadaljujejo japonske čete svoj pohod ob železnici Tsiiian—Tsingtau naravnost proti Tsingtau. Kitajske čete, katere so se utrdile pri Veilisienu, imajo namen ustavili japonsko prodiranje. Vojaški krogi zatrjujejo, da imajo malo upanja, da bi bile te čete kos Japoncem. Danes je zapustilo veliko število amerikanskih beguncev Tsingtau. Odpeljali so se s torpedovko »Sacramento« v Šanghaj. V Tsingtau je ostala ena amerikanska križarka in torpedovka in angleška križarka »Suffolkc. Te bodo varovale svoje podanike. Japonci so osvojili veliko kitajsko pristanišče Hankcov, ki leži južnozahodno od Šanghaja. V okolici mesta še trajajo boji. Nekaj japonskih oddelkov prodira naprej od Hankčova in so osvojili mestece Fujang. Proti Kantonu Šanghaj, 28. dec. A A. Havas: Po borbah okoli Šanghaja se je japonsko poveljstvo odločilo prodirati proti jugu in začeti z ofenzivo proti Kantonu in Šantungu, kjer so Kitajci zbrali in sestavili močno fronto. Japonsko brodovje križari v južnih kitajskih vodah in je verjetno, da bodo te ladje vsak čas nekje izkrcale japonske čete. Sicer se vse pripravlja previdno in se japonsko poveljstvo zaveda, da mora biti zavzetje Kantona izvedeno silno oprezno, ker so tam zapleteni interesi številnih tujih velesil. Posledice nepremišljenega napada rdečih: Francova obkolilna ofenziva pri Teruelu Salamanca, 28. dec. o. Nacionalistično poveljstvo pripravlja veliko ofenzivo v zvezi z boji okrog Teruella. Namen ofenzive bo osvoboditi mesto rdečega obroča, po drugi strani pa bodo nacionalisti od Teruella skušali predreti do morja, da pretrgajo kopno zvezo med Valencijo in Barcelono. Kakor vse kaže, boz a republikance trenutni predor proti Teruellu usoden. Njihovi oddelki so namreč predrli v obliki tankega klina 25 kin za nacionalistično fronto, ne da bi si zavarovali boke. Dosegli so nekaj uspehov pred Teruellom, ki ga še ogražajo, nacionalistično letalstvo in topništvo pa jim je razbilo cesto, po kateri so predirali in po kateri so imeli edino zvezo s svojim zaledjem. Bdeči se zdaj ne morejo od Teruela umakniti. Francova ofenziva bo šla za tem, da spet sklene nacionalistično bojno črto. Posledica tega bo, da bodo vsi številni rdeči oddelki pred Teruellom zajeti zaradi napake, ki jo je z nepremišljenim prediranjem zagrešilo njihovo poveljstvo. Saint Jean de Luz, 28. dec. AA. Havas: Po poročilih iz nacionalističnega vira postajajo boji pri Teruellu od ure do ure srditejši. Razen tega dobivajo čedalje večji obseg, ker prihajajo neprestano nova ojačen ja. Staro mesto Teruell ee še zmerom odločno brani. Radijska postaja, ki je v rokah branilcev, daje vsake tri ure poročila o položaju. V najnovejšem poročilu z dne 26. decembra pravi: Nič novega. Razpolagamo z zadostnim živežem in municijo, da lahko nadaljujemo boje. Nastop novega abesinskega podkralia Addis Abeba, 28. dec. AA. (Stefani) Novi abesinski podkralj vojvoda d Aosta je popoldne prevzel v rezidenci abesinskega podkralja zastopnike krajevnih oblastev. V prestolni dvorani so bili zbrani maršal Graziani, bivši abesinski podkralj, minister za delo Gigli in zastopniki koptske duhovščine. Pri tej priliki je zastopnik koptske cerkve imel navdušen nagovor na vojvodo d'Aosta in se mu zahvalil, da je prevzel nalogo, ki mu jo je poveril duce. Dodal je, da bo prebivalstvo zvesto izpolnjevalo njegove zapovedi. Na koncu je izrekel željo za veličino in srečo savojske vladarske rodbine, duceja in vojvode d'Aoste. Nato so novemu podkralju predstavili zastopnike mohamedanske vere, več abesinskih dostojanstvenikov in zastopnike grške, armenske in indijske kolonije. Včeraj je bil na dirkališču velik pregled vseh vojnih edinic na čast novemu podkralju vojvodi d’Aosta. Ko so letala preletela dirkališče, je bil najprej mimohod vseh fašističnih edinic, nato so korakale mimo italijanske čete, nazadnje pa abesinski vojni odelki. Svečanost se je končala tako, da je podkralj izročil srebrno kolajno za zasluge rasu Ajulu. Nova oddajna postala v Vatikanu - med najmočnejšimi na svetu Vatikan, 28. dec. Za božič je bila odprta nova, izredno močna radijska postaja v Vatikanu. Je to ena najmočnejših svetovnih postaj in po moči zmaga tudi ruske. Ker so dosedanje vatikanske oddaje nalašč bile motene od komunističnih postaj, je bila nova postaja naravnost potrebna. Oddajala bo na dolgih in kratkih valovih. Vse postaje so že stopile v zvezo z novo postajo v Vatikanu. Samo ruske ne in tudi nemške niso smele. Hitlerizem se boji papeževih nagovorov, zato je prepovedal vsako zvezo. Vendar bo kljub temu Vatikan lahko slišal vsakdo, ki ima sprejemni aparat za kratke valove. 500.000 ljudi se je za pranike odpeljalo z Dunaja na smučanje in drugam. Nov zakon o državljanstvu bo sprejela te dni češkoslovaška poslanska zbonrica. 30.000 božičnih zavojev je ostalo zaradi prometne stavke v Parizu po raznih železniških skladiščih. Zaradi nas ni treba ničesar skleniti na vrat na nos, ker se bomo branili kakor dolgo bo potrebno, da bodo oddelki, prihajajoči od zunaj, mogli dokončati svoja gibanja. Mislijo, da bo obkolitev rdečih hitro končana, ker prihaja čedalje več čet in materiala v bok republikancem. Te operacije potekajo na 25 km dolgi fronti. Med Concudom in Teruellom je prišlo predvčerajšnjim in včeraj do srditih bojev. Nacionalistično poveljstvo kaže kar najveeje upanje v končni uspeh obkoljevalnega gibanja. Ta boj, ki je nastal zaradi vodstvene napake rdečih v boju za Teruell, utegne postati glavni boj. Nacionalistično poveljstvo noče izdati svojih načrtov, kljub temu pa govore o veliki ofenzivi pri Teruellu, ki naj bi se začela hkratu z drugo ofenzivo, ki bo posebno krepka in ki ee bo začela na neki drugi fronti. Republikanci so sprevideli potrebo po pospešitvi svoje akcije in zato si prizadevajo, da popolnoma zavzamejo mesto z neprestanimi napadi, čeprav jih stanejo velike izgube. Začela se je prava hitrostna tekma med republikanci, ki napadajo, in četami, ki hite nacionalistom na pomoč. Nemški glas o zbližanju s Francijo Berlin, 28. dec. o. Glavno glasilo nemške socialistične stranke »Volkischer Beobachter« je v božični izdaji priobčil obsežen članek o delu francoskega zunanjega minstra Delbosa. V tem članku načenja vprašanje o zbližanju med Nemčijo in Francijo. Hvali Delbosovo vojaško preteklost, ko je bil v svetovni vojni dvakrat odlikovan in pravi, da po imenovanju za zunanjega ministra v Blumovi vladi Delbos nikakor ne misli biti v svoji zunanji politiki »eksekutor« gospoda Leona Bluma in druge internacionale. Če bi se bila Evropa v španski vojni ravnala po Delbosovem nevmeševalnem načelu, bi nikdar ne bilo prišlo do dogodkov, kakršni so se pokazali pozneje v tej vojni. Največje dobro pa list šteje Delbosu, da je kljub nasprotovanju ljudske fronte začel delo za izboljšanje nemško-francoskih odnošajev. List pravi. da si ni še noben francoski zunanji minster prizadeval, da bi razumel nemške težnje tako, ka- Posledice romunskih volitev kor Delbos. Vsi nemški vodilni ljudje, ki so prišli zadnje čase z njim v stik, so se prepričali o njegovem poštenem hotenju. Dokaz za to je nedavni razgovor med Delbosom in Neurathom na berlinski postaji, ko je Delbos potoval v Varšavo. Članek se končuje z naslednjimi stavki: "Nemci vemo, kaj nas loči od današnjega francoskega ministra. Znamo pa ceniti njegove človeške vrline. Čas še ni zrel. Toda, če naj nam razvoj nekega dne vendarle prinese pomirjenje Evrope, se bo vsakdo spominjal, da spada minister Delbos med tiste ljudi, ki so se za lo pomirjenje prizadevali.« Pariz, 28. dec. o. Vse francosko časopisje prinaša v izvlečku članek »Beobachterja« in vidi v njem nemško željo po sporazumu s Francijo. Nemci zdaj priznavajo, da so francoska prizadevanja za sporazum med narodi in državami iskrena in da utegnejo pripeljati do zaželjenega cilja. Sedanja romunska vlada fe odstopila Bukarešta, 27 decembra. AA. (Havas) Kralj' Karel je pretrgal svoje bivanje v Siriji, kjer naj bi ostal do 31. t. m. Takoj po vladarjevi vrnitvi v Bukarešto je dobil vodja nacionalno krščanske stranke Oktavian Goga vabilo v avdienco. V avdienci je bilo govora o položaju, ki je nastal po volitvah. Gogova avdienca podčrtuje glasove, da je Ta-taresco odstopil. Vsekako si jo v političnih krogih razlagajo tako, da se je kriza vlade začela in da se je kralj začel posvetovati za sestavo nove vlade. Politični krogi napovedujejo bližnja posveto- vanja za sestavo nove vlade. Po drugi strani pa trdijo, da je Tatarosco izročil kralju takoj po prihodu v Bukarešto odstop svoje vlade. Politični krogi menijo, da je edini izhod iz krize združitev liberalne in narodno kmetske stranke. Glavni tajnik narodne kmetske stranke Madgearu je izjavil, da nima njegova stranka nobenih simpatij do tujih ljudskih front in nobene želje po ustanovitvi kakšne romunske ljudske fronte. Narodna kmečka stranka želi vladati v Romuniji v skladu z romunskimi narodnimi koristmi, ne da bi posnemala katero koli tujo vladavino. Pomen elektrifikacije šmarskega okraja Šmarje pri Jelšah, 27. dec. Vidni uspehi zadnjih let med drugim tudi kažejo, da gre Slovenija krepko proti cilju popolne izvedbe elektrifikacije. Napeljava toka bi tudi našemu šmarskemu okraju spremenila lice in bila povod za gospodarski in kulturni razmah. V šmarskem okraju je precej možnosti gospodarskega povzdiga, ki pa se brez elektrifikacije ne morejo uresničiti. Iz teh in še iz drugih razlogov je prišlo do reševanja tega tako važnega vprašanja, ki naj ne bi ostalo več dolgo nerešeno. Že pred mesecem dni je bila v Šmarju pri Jelšah razprava informacijskega značaja, kjer so zastopniki govorili o vseh nadaljnjih ukrepih glede pospeševanja elektrifikacije. Razprave so se udeležili poleg g. okrajnega načelnika, ki se je za izvedbo po-sebno zavzel, še drugi, ki bi pri načrtih sodelo-vali. Veliko zanimanje zanjo^ kažejo nekatere občine, katere bi prišle v pro.š,tcv. Gotovo bodo te tiste, ki bodo k temu največ pripomogle. Gospodarstvo v šmarskem okraju še namreč ni tako razvito, da bi o njem mogli reči kaj več. Industrija 7. večjo obrtjo pa je sploh slal>o zastopana ter tvorijo poljedelstvo, živinoreja in lesna trgovina edine gospodarske panoge. S pridobitvijo električne sile, hkratu pa tudi z ureditvijo voda bo napravljen prvi korak k zboljšanju razmer. Dočim naj bi regulacije in druga javna dela, ki so prav tako potrebno, da jih na- glašamo, bile činitelj, ki bi pomagal dvigniti gospodarstvo in zboljšati stanje revnih družin, bo elektrifikacija gotovo povod za postopno industrializacijo, ki jo ta predel Slovenije tako zelo pogreša. Okraj je zelo naseljen. Končno bi pa industrija bila tista, ki bi vzporedno z napredujočim kmetijstvom dala temu kosu slovenske zemlje pečat napredka. Iz teh dveh vidikov se nam zde predhodni ukrepi glede napeljave električnega toka tako važni. Gotovo bo prišlo ob prizadevanju in dobri vol ji vseh činitel jev do težko pričakovanih in tako važnih dejstev. Sv. oče j'e izrazil svoje priznanje in pohvalo prirediteljem in izvajalcem božičnega koncerta, ki ga je na sveti dan oddajala vatikanska radijska postaja. Pri koncertu je pel tudi sloviti tenorist Benjamin Gigli. Slovesno zadušnico so imeli na Štefanovo na Dunaju ob stoletnici rojstva predzadnje avstrijske cesarice Elizabete. Pri volitvah v študentovska disciplinska sodišča na pariškem vseučilišču 60 na v6eh oddelkih odnesle ogromno, tričetrtinsko zmago protiniarksi-stične liste. Za marksiste 60 glasovali po večini samo inozemci. Te volitve jasno dokazujejo, kako so usmerjeni francoski študentje. isto n. Naše nove telefonske številke so: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 Vesti 28. decembra SCO političnih konfinirancev so za božične praznike izpustili v Italiji. Japonci so zaprli v Peipingu voditelja angleške misijonske postaje ter zaplenili v misijonski šoli vse lis*ine in zasebna pisma. Na seji angleškega kronskega sveta je kralj Jurij VI. potrdil zaroko svoje sorodnice kneginje Friderike z grškim knezom Pavlom. Poroka bo 9. januarja v Atenah. Za 150 milijonov Irankov zlata v palicah vozi iz Newyorka v Francijo veliki parnik »Norman-die«. Od začetka novembra do zdaj se je vrnilo iz Amerike v Francijo za 1.2 milijardi zlata. Velike slovesnosti pripravljajo v Ankari za lS-Ietnico. ko je tedanji general Kemal paša ali sedanji predsednik Kemal Ataturk na čelu svojih oddelkov prikorakal v Ankaro in začel delo za novo Turčijo. Avtomobil je zavozil v kanal blizu italijanskega mesteca Saloja ob Gardskem jezeru, štirje ljudje so utonili. Za nesrečo 60 izvedeli šele drugi dan, ko je čuvaj zagledal v vodi luči avtomobila, ki so še gorele. Velik škandal je izbruhnil med poljskim plemstvom, ker se hoče njegov prvak knez Radzivi! poročiti z neko Judinjo, ki ga je omrežila. Knezova rodbina hoče zaljubljenega viteza razglasiti za zmešanega in ga postaviti pod varuštvo, iz ljubezni do njegovega premoženja seveda. Knezu, ki živi z Judinjo v Franciji, so določili začasnega varuha. Umrl je bivši ameriški vojni minister Newlou Parker, ki je ministroval tedaj, ko je Amerika stopila v svetovno vojno. Belgijski kralj Leopold je odpotoval na Tirolsko v Ki*sbiichel, kjer bo nekaj časa smučal. 509 človeških žrtev je bilo med božičnimi prazniki po Združenih državah zaradi prometnih nesreč in zaradi požarov, ki so nastali zaradi nepazljivega ravnanja z božičnimi drevesi. 120 hujših prometnih nesreč je bilo zaradi snega in zametov zadnje dni na Madžarskem. Zemlja se je utrgala v poljskem premogovniku Lech na Šleskem. Zasulo je osem rudarjev--------- Boji po gorovjih v severni Palestini trajajo kljub dežiu in slabemu vremenu kar naprej. Zbolel je španski primas kardinal Goma J Tomas. Njegova bolezen ni nevarna. Novo potniško pristanišče bo dobila Palestina 6 februarjem, ko bodo zgrajene vse potrebne naprave ob obali judovskega glavnega mesta Tela-viva. S tem bo dobila hud udarec arabska Jafa. Poljski poslanik pri Vatikanu Skarzinski ie nenadno umrl, ko se je peljal z avtomobilom na poslaništvo Sv. oče je njegovi vdovi izrazil sožalje. Zaradi hude zime je zamrznila večina švedskih jezer, med njimi tudi taka, ki daieio velikim elektrarnam vodo. Zato so cele pnkraj ne brez električnega tdka. Ustavilo se je marsikje tudi delo v veHkih železarnah. Ogenj je izbruhnil v pariški norišnici Montre-donu. Vsi norci 60 med požarom ušli. tako da se prebivalstvo 6iluo boji in si ne upa iz hiš. Policija norcev še ni mogla poloviti. Novo posojilo 50 ali 60 milijonov funtov šter-lingov bo morala prihodnje dni najeti v Angiiii francoska vlada, če hoče poravnati svoje tekoče obveznosti. Proti volitvam v sirski pokrajini Aleksan-dretti, ki jih namerava februarja izvesti Zveza narodov, 6e je pritožila Turčija, češ da ne vidi v zveznih komisijah jamstva za to, da bo turško prebivalstvo v tej pokraiini dobilo svoje pravice. Italijansko gospodarsko odposlanstvo je včeraj odpotovalo na Japonsko, kamor ga je povabila tokiiska vlada. Načelnik nemškega generalnega štaba Fritech je donotoval iz Egipta v Atene. O socialnih sporih, ki so izbruhnili zadnje tedne v Franciji, 6e je jx>svetova1a pariška vlada. Delodajalci so se postavili na stališče, naj spore reši vlada kakor je obljubila, vlada pa se noče zameriti levičarskim delavskim organizacijam, od katerih je odvisna. Vse opozicionalne stranke bo razmistila sirska vlada in ustavila vse opozicionalno časooisje, kar bo gotovo vzbudilo veselje pri apostolih močne roke v naši JNS. Angleški državni tajnik za letalstvo lord Swin* ton bo moral odstopiti, baje zaradi elabeja zdravja, v resnici pa zaradi tega, ker so politični krogi mnenja, da njegovo delo v letalskem ministrstvu ni zadovoljilo angleških obrambnih potreb. Za naslednika je določen Winston Churchill. Vsa Holandija pričakuje veselega dogodka v prestolonasledniški rodbini. Vsi otroci, ki se bodo rodili i6ti dan kakor otrok prestolonaslednice Julijane. bodo dobili od dvora v dar lepo srebrno vazo in doto. Vsi otroci pa, ki bodo prišli na svet januarja, bodo dobili doto. V Nemčiji so odprli prvo šolo za neveste vojakov in članov narodno socialističnih bojnih or ganizacij, k' morajo biti seveda vzgojene v drugačnem duhu, kakor navadna nemška dekleta. Osnovne smernice za vzgojo v teh šolah je izdelal stari fant Hitler sam. Španski nacionalisti so ujeli Francoski parnik »Yolande«, k' je j>eljal v Barcelono tovor orožja, ter gn odvedli na Majorco. Zaradi stavke pariških tovornih šoferjev ie vlada sklenila dati prevoznikom na razpolago vojaške tovorne avtomobile. Angleški kralj lurij VI. je imel na sveti dan po radiu govor, v katerem je vsem svojim državljanom voščil srečen božič in dejal, da si bo prizadel vse, da bo na svetu zmagala misel o miru in dobri volji. Italiiansko-francoslta trgovska pogajanja se bodo začela v Rimu 10. januarja. Pri občmskili volitvah v pirenejski remibliki Andori so kandidati ljudske fronte povsod propadli. Nerednosti pri Mestnem pogrebnem zavodu Ljubljana, 27. decembra. V javnosti ee je z veliko napetostjo pričakoval proces o nerednostih, ki jih je revizijska komisija odkrila pri Mestnem pogrebnem zavodu in ki datirajo za več let nazaj. Na zatožni klopi ne sede glavni krivci. Tudi vsota se je po sedanji obtožnici znatno reducirala. Za obravnavo je že danes dopoldne vladalo med magistratnimi krogi veliko zanimanje. Po dosedanjih dispozicijah sodeč bo obravnava trajala ves dan, najbrž tja do večera. K obravnavi je vabljenih sicer le okoli 10 prič, toda pred senatom je velik kup spisov, zlasti raznih blagajniških nakaznic in drugih magistratnih spisov, ki jih je treba čitati. Nečedne zadeve Mestnega pogrebnega' zavoda obravnava mali kazenski senat, ki ga tvorijo sodniki gg.: Karl Juvoršek kot predsednik ter kot eo-sodnika Ivan Kralj in Ivan Brelih. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec dr. Julij Fellachcr. Tri obtožence pa branijo odvetniki: dr. Gaberšek, dr. Leskovec in dr. Muc. . • . Zločinstva zlorabe službene dolžnosti po §-u 397-1 k. z. in zločinstva obrtoma izvrševane prevare po §§-ih 334 in 337 k. z. so obtoženi 3 nameščenci Mestnega pogrebnega zavoda: Peter Aleš. rojen 24. avgusta 1897. v Ljubljani, oženjen, izučen sedlar in_ aranžer Mestnega pogrebnega zavoda, stanujoč na Ambroževem trgu Stev. 7; Ivan Avbelj, etar 60 let, rojen na Jezici, aranžer, stanujoč v Stožicah št. 77 in Nela Pevec, rojena 16. decembra 1886. v Dolu pri Ljubljani, pristojna v Ljubljano, samska uradnica v Ljubljani, Lavričeva ulica št. 6. Vsem trem obtožnica očita in v posameznostih navaja, da so v 390 primerih kot sostorilci predložili vsakokratnemu blagajniku Mestnega pogrebnega zavoda blagajniške nakaznice z lažnimi po-dafki, tako, da so si prilastili okoli 26.000 din gotovine in 60 zavedli blagajnika, da jim je razne zneske izplačal na škodo zavoda. Vse prevare so izvrševali obrtoma. Delo revizijske komisije Posebna komisija mestnega poglavarstva je koncem januarja 1936. pregledala poslovanje Mestnega pogrebnega zavoda za dobo 5 let od 1. 1930 do°1935. Pri pregledu tega poslovanja je komisija odkrila velike nerednosti, ki so jih razni uslužbenci zavoda zagrešili in ki so deloma disciplinskega, civilno-pravnega in deloma tudi kriminalnega značaja. Uslužbenci, ki so zagrešili kazniva dejanja po kazenskem zakonu, so vsi trije obdolženci. Obtoženka Nela Pevec je bila 1. qulija 1916 sprejeta v 6lužbo pri mestni občini ter je bila 1. junija 1919 definitivno z dekretom nameščena. Bila je uradnica pogrebnega zavoda. Obtoženec Peter Aleš je pri Pogrebnem zavodu nastopil službo 1. oktobra 1918 in je postal definitiven 1. novembra 1923. Podjetje, ki tvori del premoženja me9tne občine ljubljanske, ee mora voditi po trgovskih načelih popolnoma ločeno od ostale mestne uprave, kot samostojno in dobičkanosno podjetje. Čisti dobiček pripada občinskemu fondu. Napačne blagajniške nakaznice Obtožnica dalje navaja, da so vsi obdolženci na škodo občinskega fonda izdajali blagajniške nakaznice, v katerih so bile označene višje vsote, kakor so bili dejanski izdatki in so na ta način dosegli, da jim je mestna občina izplačala te zvišane vsote. Obtoženka Pevec Neli je po lastnem priznanju napisala 311 takih blagajniških nakaznic. To blagajniške nakaznice je podpisal takratni, sedaj že pokojni ravnatelj Danilo Šaplja. Aleš Peter in pri nekaterih Avbelj Ivan pa sla s svojim podpisom potrdila prejem nakazane vsote. Vse nakaznice imajo neresnično vsebino, vendar jih je treba prav zato ločiti v več vrst. Prvič so blagajniške nakaznice, v katerih so bili vpisani stroški za pogrebe, ki se splnli niso vršili. (Fingi-rani pogrebi); Nadalje nakaznice pri ubožnih pogrebih, pri katerih ee je zaračunavalo spremstvo, ki ga sploh ni bilo. Nadalje so bile zaračunane pre-peljave mrličev iz Ljubljane na deželo, ki se prav-tako niso vršile in slednjič nakaznice, v katerih je vpisanih in zaračunanih več mož spremstva, kakor ga je bilo dejansko. Naoačno vpisane nočne straže V blagajniške nakaznice, kakor tc obširna, nad 30 s strojem pisanih strani obsegajoča obtožnica poudarja, so bile napačno vpisane tudi razne nočno straže, ki jih sploh ni bilo. Pri otroških pogrebih ni bilo ne straže in tudi ne spremstva. Ob-dolženka Nela Pevčeva pa je v te nakaznice vpisovala stroške za 6tražo in spremstvo Pravtako je straža nepotrebna in se tudi ni vršila, ko je mrlič ležal skupno z drugimi v mrtvašnici, kjer je bil za vse mrliče določen le en stražar. Straže tudi ni bilo pri nunah io usmiljenkah, ker te name stražijo. Kljub temu pa se je za nune in usmiljenke straža zaračunala v blagajniških na-k))znic&l) Kakor je revizijska komisija ugotovila, je bilo na ta način s> takimi manipulacijami zaračunano 28.795 din na škodo zavoda. Fingirani in drugi pogrebi Pri vseh manipulacijah, ki so Jih obtoženci zakrivili z blagajniškimi nakaznicami, je treba ločiti: fingirane potrebe, katerih je bilo 13 za znesek 1660 din, dalje tibožne pogrebe, ki jih je bilo 30 za znesek 3620 din, tretjič prepeljavc mrličev z avtom Mestnega pogrebnega zavoda iz Ljubljane na deželo. Pevčeva je v nakaznice za prepeljavo vpisala fingirano spremstvo in fingirairo stražo. Mrliče so vozili na vse kraje Slovenije, v Litijo, Braslovče. na Jesenice, v Ptuj in še v druge kraje. Takih slučajev je 27 za znesek 3690 din. Naposled so si obtoženci napravljali nakaznice za večje število spremstva pri pogrebih in večje število nočnih straž pri mrličih. Takih ugotovljenih primerov jo 320 za vsoto 15.655 din. Gre za sicer malenkostno zneske, včasih za 20 din, pa tudi za večje vsote. Niti psfc za se - Lasten avto Državni tožilec nadalje v obtožnici naglasa, da vsi obtoženci soglasno zanikajo, da bi bili porabili za svoje privatne namene le 1 dinar, niti pare ne od vsote, ki jo je ugotovila revizijska komisija kni presežek. Nela Pevčeva priznava, da je vse manipulacije izvrševala deloma po naročilu m * vednostjo ravnatelja Danila šaplje, deloma pa na lastno pest. odločno pa zanika, da bi si bila le kak dinar prisvojila. Obtoženka Nela Pevčeva, tako navaja obtožnica, 6i je v času, ko je bila v magtetratni službi, kupila hišo za Bežigradom in celo osebni avto, ki pa ga je k.isneje prodala. Prejemala je mesečno plačo 2097 25 din. S to plačo, pravi obtožnica, 6i Danes se je pričela razprava pač ni mogla kupiti hiše. Glede osebnega avta pa omenja državni tožilec, da 6i ga je obtoženka Nela Pevčeva nabavila 1. 1932 in ga imela več let brezplačno v garaži pogrebnega zavoda. Dala ga je celo z materialom, ki je bil last zavoda, polakirati in je sploh zavod pri avtu vršil sam vse repara-ture. Vozila se je s svojim avtom na račun pogrebnega zavoda, ki ji je dajal šoferja Gornika na razpolago. Zanimiv je dalje tudi slučaj prepeljave Reben-6chegga iz Ljubljane v Celje. V tem slučaju, ko je mrliča dejansko spremljal uradnik Pristov do Celja, se je obtoženka peljala obiskat 6voje sorodnike v Savinjsko dolino ter si je dala po uradniku Pristovu potrditi potne stroške 150 din. Baje je moral nakaznico odnosno potrdilo podpisati ta uradnik po odredbi pok. ravnatelja. Nobene evidence - Vse za pisarniške potrebščine Nela Pevčeva 6e je po navedbah obtožnice v preiskavi zagovarjala, da je presežke v nakaznicah uporabila edino-le za kritje pisarniških potrebščin, ki jih je kupovala pri tvrdki I. Bonač. Drž. tožilec nasprotno ugotavlja,, da je tak zagovor neresničen, ker je iz računskih zaključkov za leta 1932 do 1935 razvidno, da je Mestni pogrebni zavod prekoračil izdatke za pisarniške potrebščine, vštevši kolke, edino-le v letu 1934, v ostalih letih pa vsoia. ki je bila določena v proračunu pogreb- nega zavoda, niti enkrat ni bila dosežena. Obtoženka se tudi izgovarja, da je morala nujne potrebščine kupovati, ker je bilo postopanje ob na-ročitvi in nabavi potrebščin pri gospodarskem uradu zelo počasno in komplicirano. Obtožnica pravi, da je to nemogoče, da bi bila vse presežke porabila le v ta namen. Obtožnica nadalje poudarja, da Mestni pogrebni zavod ni vodil nikake evidence, kje 60 bili njegovi nameščenci zaposleni, ali pri postavljanju odra, ali pri pogrebu, niti ne, kateri uslužbenec je bil pri kakem pogrebu. Vodila 6e ni niti evidenca, kateri postrešček je spremlja! kak pogreb ali pa stal pri nočni straži Nakaznice zaigane Prav zanimivo je naslednje dejstvo! Blagajniške nakaznice je smatrati kot službene listine. Značilno pa je, da so popolnoma izginile blagajniške nakaznice za mesec julij 1932 in mesec januar 1933. Državni tožileec je mnenja, da je verjetno, da 60 jih prizadeti uničili in jih revizijska komisija ni mogla najti, zato so ostale vse manipulacije za ta dva meseca popolnoma prikrite. Po Viktorju Mohorju je dognano, da je obdolženka Pevčeva 1. 1934 v opoldanskem odmoru stlačila več blagajniških nakaznic v peč in jih zažgala. Obtoženca Peter Aleš in Ivan Avbelj sta prav tako v preiskavi zanikala, da bi bila s svojim podpisom na nakaznicah potrdila kaj neresničnega. Obtožnica navaja še mnogo drugih zanimivosti. Pripomniti je treba, da afera Mestnega pogrebnega zavoda z današnjo obtožnico in obravnavo še ni končno likvidirana. Pripravlja se že druga afera pogrebnega zavoda. Sedaj so še v preiskavi gotove 06ebe, ki jih je drž. tožilec izločil od 6edanje obtožbe. Citanje obtožnice je trajalo nad dobro uro. Obravnava ob sklepu lista še traja. KINO UNION Boj za dečka Telefon 22-21 (Streit um rien Knaben lo) Film po romanu Hedde Westenberger, poln zanimivih in zagonetnih doživljajev, ki bi mogli biti tudi resnični. Prekrasne slike iz sončnega Egipta. Igra je odlično podana po priznanih igralcih: Lil Dagover, Harla ven Tasnady, Wiliy Fritsch in drugih. Predstave: ob 16., 19*15. in 21*13. url. Prevaljski žrtvi v grobu Prevalje, 27. decembra. Mnogo nesreč je že doletelo Prevalje, vendar bo poslednja ostala v kroniki prevaljskih dogodkov zapisana kot najveeja in najbolj žalostna. Nesreča, ki nas samo opominja, da človek ne ve ne ure ne dneva. Pogreb nesrečnih žrtev požarne katastrofe Luke Kerta in Valentina Vezjaka, o katerih smo že poročali, je bil včeraj na praznik sv. Štefana popoldne. Kako priljubljena sta bila omenjena dva, je pokazala udeležba pri pogrebih, o katerih so dejali najstarejši prevaljski občani, da takega pogreba še Prevalje niso doživele. Ob štirih popoldne se je razvil po vasi pogreb Luke Kerta. Na čelu žalnega sprevoda je korakala godba gasilnega društva iz Guštanja, za njo pa poleg prevaljskih še gasilci iz Guštanja, Mežice in drugod. Ob odprtem grobu je v pretresljivih besedah vzel od njega slovo upravitelj župnije preč g. Jožef Mlakar, v imenu gasilcev pa g. Vončina iz Mežice. Komaj je hladna zemlja zagrnila jamo in ko je že padel mrak na zemljo, se je vil proti pokopališču sprevod druge žrtve požarne nesreče. Tudi pri tem pogrebu je bilo gasilstvo z godbo prav tako častno zastopano kot pri prvem. Tudi tukaj se je preč. g. Mlaker v v srce segajočem govoru spomnil rajnega, ki je žrtvoval sebe iz ljubezni do bližnjega. Pri obph pogrebih je bilo zastopano tudi polnoštevilno delavstvo tovarne. Trda noč je že ležala nad pokrajino, ko je množica zapuščala prevaljsko pokopališče in dve sveži gomili, v katerih počivata žrtvi, padli na sveti večer. Kriva priča Prešeren obsojen na 2 meseca Ljubljana, 28. decembra. Kazenski sodnik-posameznik g. Fran Gorečan je včeraj končal dolgo kazensko obravnavo proti Jožetu Prešernu, vrtnarju iz Smlednika, ki je bil obtožen dvakratnega prestopka krivega pričevanja po §-u 146 k. z. ob priliki preiskave in procesa šenčurskih dogodkov 1. 1932 odnosno 1933. Prešeren je nastopil kot priča proti županu in posestniku Umniku iz Šenčurja. Včerajšnja, tretja obravnava je trajala od 8.30 tja do 14.30. Io zaslišanju nekaterih prič je sodnik čital kazenski spis o šenčurskem procesu pred belgrajsktm drž. sodiščem za zaščito države. Skoraj bi rekli, da je g sodnik obnovil v glavnih potezah ta znameniti politični monstre-proces. Obtoženec Prešeren je drugače samozavestnega nastopa. O prejšnjih obravnavah smo že obširneje poročali. Neka priča je včeraj omenila, da je neki mož dejal Prešernu, ko je bil pretepen, kratko: »Prav je! Kaj si pa prišel sem! Doma bi bil ostal!« Prešeren se je nato zvito odrezal: »Sem prišel na shod, ker sem mislil, da Barle in Korošec skup držita. Drugače ne bi bil prišel.« Del dolgotrajne obravnave je bil tajen in jo bila javnost izključena. Prešeren je bil le zaradi enega predopkn krivega pričevanja obsojen na dva meseca stro-gega sapora, lo nepogojno. Glede drugega je bil oproščen, ker je bilo sodišče v dvomu m in dublo pro reo Prešeren sodbe ni sprejel. Drž. tožilec je prijavil priziv glede oprostitve. Vlomilci odnesli blago za 23 oblek Maribor, 27. dec. Danes zjutraj je bil odkrit v Tattenbaehovi ulici 7 velik vlom, katerega so doslej neznani storilci izvršili najbrž med božičnimi ^ prazniki. Ko je namreč prišel danes zjutraj krojaški moj-stor g. Srečko Satler v svoj atelje, ki se nahaja v hiši dr. Kristana v Tatenbachovi ulici, je takoj opazil, da je imel nepoklicane goste, ki so mu povzročili veliko škodo. G. Satler ima poleg krojaške delavnice tudi prodajalno za sukneno blago ter ga je imel v zalogi za kakih 50.000 din. Kosi najlepšega in najdražjega sukna pa so zmanjkali. Skupno so vlomilci odnesli blaga za 23 oblek v vrednosti 12.000 din. Mariborska policija je takoj po prijavi začela s preiskavo. Daktiloskop je našel neke sumljive prstne odtise, ki bodo najbrž privedli na sled storilcem. V lokal so prišli na ta način, da so na dvorišču odprli vrata z vitri-lioin. Iskali so tudi denar ter so prebrskali vse predale, vendar gotovine niso našli. Šah med Celiani Splošni turnir Celjskega šahovskega kluba je zaključen. Udeleževalo se ga je 19 igralcev, ki so pokazali precej znanja ali vsaj volje, da se kaj nauče. Turnir je trajal nad 3 mesece in je potekel brez vsakega incidenta. Prvak splošnega turnirja za leto 1937-38 je postal g. Fajs s 15 točkami. Od možnih 18 točk so si pridobili razen Fajsa še Pešič in dr. Čerin 13. Rabzelj 11, Reichmann 11 točk ter s tem pridobili pravico udeležbe v glavnem turnirju; ki se prične 7. jan. Izven konkurence se je udeležil turnirja g. Grašer, ki je dosegel 11 točka. Pravico udeležbe ima 17 igralcev članov kluba. Ta turnir bo prinesel odločitev, kdo bo prvak CŠK za leto 1938, obenem pa bo dober trening za klubske igralce .Celjski šahovski klub razpisuje hitri turnir za mesec december 1937, ki bo v sredo, 29. t. m. ob 8 zvečer v hotelu Evropa. Prijave sprejema g. Grašer. Naš admirai v Franciji Pariz, 28. dec. A.A. Na kosilu, ki ga je poveljnik francoskega brodovja priredil na čast poveljniku našega brodovja admiralu Marjanu Poliču, je bilo mnogo diplomatskih in vojaških osebnosti. Med drugimi so bil odpravnik poslov našega poslaništva Stanoje Simič, naš vojni odposlanec general Glišič, predsednik splitske občine Kargo-tič, francoski podadmiral Olivier. kontraadmiral Rouradier, opolnomočeni minister in voditelj političnega oddelka na Quai d'Orsayu Masigli in še nmogo drugih. Filmi ki jih velfa videli... ali ne videti Ljubezen tihotapke (Kino Ideal). Čudno je, da morajo ljudje, ki v izložbe ljubljanskih bioskopov dirigirajo filmske oglase, izpreminjati za okus ljubljanske publike — naslove. Iz preprostega francoskega »feu« (ogenj), so to pot napravili naslov v stilu rinaldinic. Namesto »feu« so pogrun-tali senzacionalno »Ljubezen tihotapke«. Glavna junaka zgodbe o ljubezni med komandantom francoske vojne kontrolne ladje in med lepo tihotapko orožja, sta znani Viktor Francen in manj znana Edvige Feuillere. Komandant se zaljubi v žensko, za katero ne ve, da se bavi z nedovoljenimi posli, tibotapka, ki se zaljubi vanj, pa noče izgubiti njegove ljubezni, zato se mu noče izpovedati. Ob koncu je razkrinkana; njeni sotrudniki jo rešijo, ko ji je komandant vrgel v obraz, da ga je varala in svojo ljubezen do n jega samo hlinila. Njena družba se skuša rešiti na ladji, toda komandant, ki je bil dvakrat pozval ladjo, naj se ustavi, ukaže nazadnje »ogenj«. Tihotapska ladja je zadeta in se potopi. Močno romantična zgodba, kajne? Film je režiral neki Baroncelli — močno površno. Ves kaj drugega bi bil iz te zgodbe iz-tolkel L’Ilerbier! Viktor Franceti že začenja v zgodbah nesrečnega ljubavnika dolgočasiti. Feuil-lerjeva igra močno — kolikor dopušča nerodna zgodba. Film spada med slabša dela sicer tako sijajne francoske produkcije. »Boj za otroka«. (Kino Union.) Film se snovno in po tendenci odmika od običajnega filmske tla blaga. V ospredje dogajanja sta postavljena dva dečka, ki so ju pri rojstvu v bolnišnici zamenjali. Obe materi sta ljubili svoja, čeprav zamenjana otroka, dokler ni slučaj (ki je pa v film potegnjen iz zraka z »oboroženo silo«) odkril zaveso tajne. Od tega trenutka dalje se drama prav za prav začne — borba med materama za pravega otroka — in se konča z zelo poučnim koncem: otroka morata starše pripraviti do iztreznjenja. Zgodba ustvarja vtis življenjske resničnosti, ki je dana zlasti po igri dveh fantičev. Ostala igralska druščina z Lil Dagover vred bolj poredko zaigra tako, kakor bi radi. Da pa film ne more uspeti tako, kakor bi lahko, pa nosa krivdo raztrgana režija. Pod roko veščega režiserja bi takle film nudil mnogo večji užitek. Nemški film pogreša dobrih igralcev in dobrih režiserjev. Delovni bafePcni na Grškem Atene, 28. decembra. AA. Atenska agencija poroča: Včeraj je prisegel prvi delovni bataljon. Predsednik vlade Metaxas je imel pri tej priliki nagovor, v kaiterem je med drugim dejal, da je ročno delo temelj vse omike. Kdor ne more, če je sila, vzeti v roke rovnico ali lopato, da si zasluži svoj vsakdanji kruh, je samo na pol človek, pa naj bo drugače po izobrazbi še tako visok. Okoliščina, da so v prvem delovnem bataljonu tudi izobraženi mladi ljudje pripravljeni za delo z lopato in rovnico, zgovorno dokazuje napredek, ki ga je Grčija dosegla. Na nenavaden način se je maščeval nad svojo ženo neki kmet iz vasi Sasine pri S&nsk£hi mostu. Franjo Tomič se je s svojo ženo red rt o vsak dan po večkrat kregal in pretepal. Ko mu je bilo že vsega' preveč, je sklenil pobrali vse tri otroke in se preseliti v neko pečino/ResMje tako Storil. Vselil se je v leseno bajto pod neko pečino izven vasi in vanjo zaprl svoje tri otroke, ki jih ni pustil nikamor. Sosedje eo mu nekaj časa nosili lirauo, ko se je pa tudi to končalo, je pošiljal svojega najstarejšega sina v vas. Ko je zena izvedela za moževo dejanje, je poslala k njemu posredovalce, da bi se spravila. Tomič pa le ni hotel odnehati, dokler ga ni strašen mraz preteklih tednov prisilil na umik. Tomič se je pobotal s svojo ženo in sc zopet z otroci vred vselil v domačo hišo. izpred obrtnega sodišča Izmiilfene trd*tve v tožbi Da se v tožbi pretirava, je ekoro običajno, da pa se kaj popolnoma izmišljenega trdi, se dogaja bolj po redko. Zidarski delavec Hasan je tožil stavbenika za 845 din in navajal v tožbi, da je bil sprejet na delo dne 16. junija, odslovljen pa zvečer 6. julija brez zakonitega razloga in brez odpovedi, da pa je vee ta čas delal 6amo dne 20, junija in 6. julija, za katera dva dneva je dobil tudi plačo. Ostale dneve se je vsako jutro oglasil v pisarni, pa se mu je reklo, naj pride jutri. To se je vsak dan ponavljalo. Zato je zahteval plačo za 16 delovnih dni, ko mu stavbenik ni hotel dati dela in še odškodnino za 14-dnevno odpovedno dobo. Ker je bil Hasan sodišču dobro znan, da rad pretirava, je bil pri poskusu poravnave in pri sestavi tožbe opozorjen, da bo težko kaj s tožbo, vendar je on vztrajal pri tožbi. Na razpravi pa ee je dognalo sledeče: Hasan je res hodil več dni prosit za delo, toda ker je bil znan kot velik sitnež. ga ni hotel noben stavbenik več sprejeti na delo. Ta stavbenik pa je moral dne 20. junija narediti neko betonsko ploščo izven Ljubljane in je poslal tjakaj nekaj že preje pri njem zaposlenih delavcev; sledila sta jim slučajno navzoča Hasan in Čamil; ko je palir uvidel, da je premalo delavcev, je sprejel še ta dva izrecno za ta čas. dokler ne bo plošča gotova. Zvečer je bil likof, Hasan in Čamil sta dobila plačo takoj tisti večer za 8 ur dela; približno tak je bil primer tudi dne 6. julija. To ni potrdil samo stavbenikov palir, o katerem bi se dalo znabiti domnevati, da je govoril v prid šefu, ampak tudi Čamil, ki je bil celo Hasanov rojak in verski pripadnik. Seveda je Hasan tako pogorel, da je celo drugi inštanci prizanesel e prizivom. Netočne navedbe v tožbi Gregor je bil pri gradbenem podjetju sprejet kot tesarski pomočnik, plača je bila dogovorjena po 5.50 din od ure. Vstopil je v delo v juliju in ostal tamkaj točno eno leto, ko je bilo službeno razmerje pravilno končano. Po izstopu iz 6lužbe pa je vložil tožbo proti podjetju za plačilo 2632.50. V tožbi je navajal, da mu je podjetje v prvih in zadnjih mescih plačevalo po 5.50 din od ure, kakor je bilo dogovorjeno, v času od 12. decembra pa do 30. aprila pa je dobival samo po 3 din od ure, torej po 2.50 din premalo .Ta čas je opravil 1053 ur, gre mu tedaj se za vsako uro po 2.50 din. kar znese 2632.50 din. Pri razpravi se je dokazalo, da je toženo potjetje prevzelo popravila oziroma postavitev lesenih mostov, katere je povodenj poškodovala oziroma odnesla; za to delo je potrebovalo tesarske pomočnike. Dne 9. decembra so bili vsi mostovi dovršeni in je tvrdka pomočnikom tudi pravočasno odpovedala; drugih tesarskih del ni imela. Ker pa je bil Gregor oženjen, je poslovodja rekel njemu in še enemu drugemu pomočniku, da bosta lahko zaposlena tudi čez zimo pri tej tvrdki v Ljubljani, toda ne s tesarskimi deli, ker jih tvrdka sama ni imela, ampak s pospravljanjem skladišča, čiščenjem strojev itd,, za kar bosta prejemala samo po 3 din od ure. Šla sta oba v Ljubljano, 60 pomočnik je kmalu zapustil delo, Gregor pa je delal skozi vso zimo in prejemal plačo po 3 din do 30. aprila, od tu dalje pa zopet po 5.50 din, ko ga je mogla tvrdka zaposliti kot tesarskega pomočnika. Na podlagi teh dejstev je Gregor moral izgubiti tožbo. Prizivno sodišče je potrdilo to sodbo. Hiralnico v Slov. Konjice Slov. Konjice, 23. decembra. Odkar je industrija pri nas pričela zavzemati vedno večji obseg ter je postala hranitelj več sto prebivalcev, ee je število ljudi v trgu in okolici prieel<5 zelo množiti. Poleg tega, da eo dobile zaposlitev vse tukajšnje takrat razpoložljive moči, ee je mnogo revnih ljudi od drugod naselilo v okolifiu z namenom, da izboljšajo svoj položaj življenjsko in materialno. V največji meri se je to dogajalo zadnja leta, ko so razni viničarji in drugi revni sloji naravnost bežali v našo bližino. Zaradi velikega števila delavstva se je pri nas stanje zelo po-elabšalo in je na vsakega prebivalca prenatrpane okolice prišlo vedno manj dohodkov, Stari ljudje, ki eo prej še kolikor toliko zaslužili, pa so bili zaradi mnogih novih mlajših moči potisnjeni vetran. Dandanes je zajela huda beda veliko teh ljudi, ki si zaradi starosti in onemoglosti ne morejo pomagati. Njih rešitev je zato postala pereče vprašanje tukajšnjega kraja in okolice ter slovenjekonjiške občine. Da se to za bodoče prepreči, je prišla na dnevni red zamisel, zgraditi večjo hiralnico, kjer naj bi onemogli in ix>lehni občani našli na starost lepše življenje. Sicer je zgodba o ustanovitvi toga zavoda pri nas že starejša; vendar se pa v tej stvari ni nič premaknilo z mrtve točke, ker niso možje na bivši občini Slov. Konjice-trg nasprotovali samo temu, temveč so celo odklanjali sleherno javno delo, ki bi ljudstvu veliko koristilo, četudi bi bilo še tako potrebno. Prevelika je bila sebičnost. Z novimi razmerami,, v katerih se sedaj nahajamo, pa je postala hiralnica poleg drugih del, ki se bodo izvršila, važna točka v delovnem programu našega kraia. Ljudje se velikega pomena hiralnice zelo zavedajo in bodo od svoje strani pripomogli, kolikor bo v njihovi moči, da se najbeduejšim da Dravi dom in varno zavetje na starost. Vremensko poročilo »Slovak«*«* doma« Po stanju dane« ob 7 zjutraj Krai Barometer sko stanje Tempe- ratura v C1 s« f> & +> tl J« — £ > X C c: c: — C = Veter (smer, jakost) Pada- vine a , >® —3 « C = 2 1 K 'rt‘p G > S e vrsta Ljubljana 7724 -4-2 -0-2 64 10 ne4 Mariboi 774-7 -5"0 -2-0 80 10 N, — — Zagreb 775-4 -30 0-0 80 10 ENE, — — Belgrac 773-:- -4-0 -2-0 90 10 0 — — Sarajevo 7732 -7-0 -5-0 95 10 0 — — Skoplje 770-7 -3-0 o-o 90 10 0 — — Split 767-1 -1-0 4-0 45 3 SE, — — Kum bor 764-^ 2-0 8-0 45 5 NNE8 — — Rab 772-4 1-0 7-0 60 6 Ne — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno, vetrovno vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 8.10 oblačno, do 12.50 se je oblačnost spreminjala, od 15 dalje v noč pa je bilo večinoma jasno. Ves dan je pihala močna burja. Proti jutru se je zopet pooblačilo. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 28. decembra: Nedolžni otroci. Sreda, 29. decembra: Tomo. No(no službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. TEU. ; 27-30 SLOGA Tel. 21-24 Llllan Harvey In Wflly Birgel v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni Fanny Elssler Najnovejši žurnal, romantika divjega zapada itd. Predstave ob 16., 19.15 in 21*15 liri tu in \m Mariborska mestna hranilnica bo izplačevala vloge do 10.000 Din Od Narodne banke dobi 11 milifonov Din Shirley*Temple v prekrasnem božičnem filmu ČIN-Č1N f.TiSf T\&cLstave o& 15,,17.,19. in 21 ,wu ~ Da se omogoči mladini poset prekrasnega božičnega programa v kinu Sloga, 6e je uprava kina odločila, da predvaja film Shirley Temple »Chin-Chin« izjemoma od danes dalje popoldne ob 15 in 17, zvečer pa ob 19 in 21. Silvestrovanje v Elitnem kinu Matici bo letos edinstveni družabni dogodek za vso Ljubljano. Po premieri velike šlager-komedije »Ona je moja« z nepozabno dvojico Jean Harlow in Robertom Tay-lorjem, bo sledil po polnoči velikomestni kabaretni program, pri katerem bodo sodelovali najvidnejši člani ljubljanske opere, drame in baletnega zbora. Mirno lahko trdimo, da bo letošnje silvestrovanje v Kinu Matici z glasbo, dovtipom in umetniškim užitkom tvorilo najlepši prehod iz starega v-novo leto 1938. Zaradi velikega povpraševanja si rezervirajte vstopnice od danes naprej že v predprodaji iu jih od 30. t. m. lahko dvignete pri kinoblagajni. Za dobro razpoloženje tovrstnega praznovanja bo skrbel bogato obložen bife, tako da bodo smrtni primeri zaradi žeje ali lakote docela izključeni. Četrtek in petek, 30. in 31. decembra 1937 sta po odredbi ministra za prosveto šolska dneva z rednim poukom. Neopravičen izostanek iz šole bi pomenil kršitev disciplinskega reda. Učenci so bili o tem obveščeni po pristojnih šolskih vodstvih. Učenci se na ta predpis ponovno opozarjajo; kdor bi vzlic temu neopravičeno izostal, bi si moral sam pripisati posledice. — Iz pisarne prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 27. decembra 1937. Blugajnica Poštne hranilnice, podrvinice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 31. t. m. zaradi letnega zaključka od pol osmih do pol enajstih. • Prosvetno društvo Sv. Krištof: Redno preda- vanje se vrši v četrtek, dne 30. decembra 1937. — Predaval bo ravnatelj Zor o »Mariji v zarji Klavec. Predavanje bodo pojasnjevale ekioptične slike. Pevski zbor Glasbene Matice ima od danes naprej zopet redne vaje in sicer vsak torek in petek ob 20 v Hubadovi pevski dvorani. Drevi je vaja mešanega zbora. . ... _ . Slovenske narodne pesmi v harmonizaciji Emila Adamiča so izšle v založbi pevskega zbora Glasbene Matice. V zbirki je 100 narodnih pesmi, povečini za mešani, pa tudi za moški zbor. Zbirka je zelo priljubljena pa tudi porabna. Dobi se v knjigarni Glasbene Matice. Silvestrov večer Frančiškanske prosvete v pe tek 31. t. m. ob 8 zvečer z veselim, pestrim in bogatim nepretrganim programom do 1 po polnoči bo v okusno okrašeni frančiškanski dvorani pri pogrnjenih mizah. Sedeži na balkonu. Vodstvo režije: Milan Skrbinšek. — Godba, šaljiva pošta, dobra pijača in jedača. — Vstopnina za osebo 10 din, za člane z legitimacijami 8 din. — Opozarjamo večje družbe, da si rezervirajo mize najkasneje do 30. t. m. v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer je tudi predprodaja vstopnic. Telefon 43-63. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Torek, 28. dec.: Zaprto. ■Sreda, 29. dec.: »Vozel«. Red Sreda. Četrtek, 30. dec.: »Svedrovci«. Red Četrtek. Petek, 31. dec., ob 21: »Firma«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20 Torek, 28. dec.: »Ančka«. Red A. Sreda, 29. dec.: »Evgenij Onjegin«. Rod B. Četrtek, 30. dec.: Zaprto. Petek, 81. dec. ob 21: »Pri belem konjičku«. Izven. Cene od 30 din navzdol. DRAMA: V sredo, 29. t. m. se vprizori Petrovičeva vaška šala v treh dejanjih z naslovom: »Vozel« za red Sreda. Igra je zasnovana na situacijski komiki, ki nastane vsled zamenjave dveh oseb. Dejanje je izredno zabavno in humorno. Igrajo: Mileva Boltar-jeva, Ančka Levarjeva, Polonca Juvanova, Jerman, Drenovec in Potokar. Režija je Skrblnškova. V četrtek se bo igrala Bourdetova komedija »Svedrovci« (Friefrac) za red Četrtek. V igri nastopajo originalni tipi, pariški svedrovci. Delo obsega 5 dejanj, ki se gode deloma pri nekem pariškem zlatarju, deloma pa v beznici in na domu svedrovke Loulou. V glavnih vlogah: Severjeva, Danilova, Daneš in Sancin. Režiser: ing. arh. B. Stupica, Maribor, 27. dec. V kratkem času, odkar je na vodstvu Mestne hranilnice nova uprava, je uspelo temu zavodu normalizirati svoje razmere ter se je začel zopet lepo razvijati. Zaupanje v zavod se je zopet povrnilo, nove vloge naraščajo, in kakor kaže letošnje poročilo, so zrasle že preko 8 milij. din. Mestna hranilnica si je zopet pridobila nazaj dobre stranke; mnoga velika industrijska podjetja se je sedaj poslužujejo v svojem denarnem poslovanju. S trga so tudi že izginile hranilne knjižice, ki so se poprej ponujale za brezceno. Danes jih nihče več ne prodaja, ker ve, da je popolnoma krit za svojo vlogo. Nove vloge izplačuje zavod promptno in kulantno v polni višini. V novem letu pa bo šel še korak dalje ter bo osvobodil tudi vse stare vloge do 10.000 din. V ta namen namerava najeti likviditetni kredit pri Narodni banki v višini 11 milij. din. Toliko namreč znašajo pri Mestni hranilnici male vloge do 10.000 din. Vloge Mestne hranilnice je cenzorski odbor mariborske podružnice Narodne banke soglasno potrdil ter jo je upravnik podružnice že odposlal v Belgrad. Za poživitev Mariboru in na vsej severni meji bo izredne važnosti, ako bo Mestna hranilnica ta kredit dobila ter s temi milijoni oplodila mariborski denarni trg. Vse to poslovanje kaže, da je vodstvo Mestne hranilnice na pravilni poti. S vstraj-nim delom je ozdravilo najtežje gospodarske razmere, v katere je Mestna hranilnica v času denarne krize zašla ter je povrnilo nazaj zaupanje mariborskega meščanstva v svoj domači zavod. Sedanja in bodoča lesna trgovina Slov Konjice, 27. decembra. Zgornja Dravinjska dolina, posebno predeli ob Dravinji, so bili svoj čas najbogatejši na lesu, od katerega je gotovo že od nekdaj živelo prebivalstvo. Res, v dobrih časih je bil les našemu ljudstvu veliko premoženje. V letih stiske pa je les, čeprav je cena silno padla, tudi še prinašal vsaj malenkostne dinarje, ki jih drugod še toliko ni bilo moči nikjer dobiti. Da je lesna trgovina in industrija tako razvita, spričuje veliko število večjih in manjših žag, ki jih je po dolini tem več, čim bliže je Pohorje. Nekaj jih je že v Ločah, ki so nekakšna vrata v naše lesno kraljestvo. V Slov. Konjicah obstoji starejše veliko lesno podjetje Hrastnik; poleg tega zrežeta veliko lesa še graščinska in Sormanova žaga. V Zrečah prihajajo največ v poštev: Gospodarska zadruga ter tvrdki Grundner in Vidmar. Na zgornji *in spodnji strani kraja pa še sledi veliko število žag in žagic. Kmečke žage pa imamo tudi še globoko med hribi, dokler je le vodni tok še kolikor toliko močan. Tako v Ločniku in Hudinji na vsaki strani Skomarja ter v oplotniški zarezi. Mestoma morajo žagarji čakati na dovolj-no količino vode, posebno ob času suše. Voda se nabira v jezovih, ki ga ima vsaka žaga. Ko je jez poln, ga pa odprejo in prično rezati, dokler je kaj vode Ob huit suši ali mrazu pa itak vse stoji. Tako gre iz dneva v dan. Najhujše so našo lesno trgovino zadele nesrečne sankcije, katere so povzročile hud padec cen in produkcije. Trgovci in kmetje so tarnali. Žrtvoval je kmet les ali vozarino, kar je bilo po- Po nedeljskem porazu Ljubljana, 27. decembra. V nedeljo je nastopil v Ljubljani zagrebški klub Maraton, ki so ga — po starih metodah — zagrebški časopisi v pretekli sezoni redno titulirali s »prvakom države u hockeyu na ledu«. Prav za prav Maraton ni bil sam Maraton, ampak so njegove vrste spopolnjevali tudi igralci drugih klubov, tako da se je morala Ilirija dejansko pomeriti z zagrebško reprezentanco. Ilirija se je že lani trudila, da bi spravila v Ljubljani kakšen zagrebški klub — pa ga ni mogla. Zagrebčani so že dobro vedeli, kaj jih čaka: na vse kriplje in konoplje so poskušali, da bi kar mogoče daleč v bodočnost porinili oni črni dan, ko jim bo dokaz na terenu za lepe čase zavezal usta in zaplenil dar govora. No, letos so se pa vendarle odločili: naj bo, kar hoče! Za vsak slučaj so poslali reprezentanco, v kateri sta igrala — dva Slovenca, Ljubljančana. Najbrž se jim je zdelo, da so to pot v precej dobri formi, sicer si ne bi bili upali na tako pot. ki jih je vrnila domov brez zmage in slave. Morda bodo doživela zdaj zagrebSka predmestja dan, ko jih bodo prekrili pločniki. Maratoncem je v nedeljo podarila Ilirija že kar precej lep »pločnik«, sestoje« iz štirinajstih prav Čednih ploČ; morda si bodo Zagrebčani za prvo silo z njim že utegnili pomagati. Če pa se bo pokazalo, da je bilo »materiala« le premalo, pa lahko pridejo o prvi priliki spet ponj na gostoljubna ljubljanska tla, na drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Spočetka je kazalo, da se bodo gostje še nekaj otepali. Prvo tretjino igre so se krepko branili, tako da jim je Ilirija lahko podarila samo tri »spominske plošče« na prvo srečanje. Videti pa je bilo, da se bo njihova upornost kaj hitro unesla. V drugem delu igre so Ilirijani stalno švigali pred zagrebškim golom sem pa tja. Kar šest božičnih daril je hvaležno sprejel maratonski vratar Gltihak. V tretjem delu igre so Ilirijani podaljšali to že itak obilno božičnico in darovali Zagrebčanom še pet paketov — za tiste klube, ki so ostali doma, menda. Končno se je g. Vodišek spomnil »obdarjencev« in zapiskal neenakemu boju slovo. Občinstvo, ki ee je dodobra nasmejalo — po dolgem času — je med živahnimi komentarji odšlo z drsališča v tople prostore. Vse je bilo veselo lepe igre ilirijanskega moštva, ki je nedvoumno dokazalo, da eo ostali klubi v državi pri tej ledni disciplini še precej daleč za bregom. Nobenega dvoma ni, da si bo Ilirija v veliki maniri in absolutno premočno osvojila letošnji državni šampionat v lednem hockeyu. Pro Gorit?a : Liubliana 3 : 1 Naš ligaš jo je za praznike mahnil po dolgem času čez mejo. V Gorico ga je vedla pot. Dobrih 3000 gledalcev se je nabralo na tekmi. Razumljivo, goriški Slovenci so prišli pogledat svoje rojake. Ljubljana žal ni mogla nastopiti kompletna, pa ee je vendar držala odlično. Za klub Pro Gorizia sta ladla dva gola iz. nepravilnih enajstmetrovk, za Ljubljano pa je zabil zelo efekten gol Sandi Lah, Tržaški sodnik je sodil zelo slabo in pristransko, saj je prav pogosto ustavljal naše napadalce v čvrstih pozicijah zaradi offsideov, ki jih ni bilo. — Tgralci Pro Gorizie so po tekmi sami izjavili, da bi moral rezultat ostati neodločen. Ali ste že poravnali naročnino ? F. sebno hudo za Pohorce, ker so nekatere »ceste« s Pohorja v dolino le enostavne globeli. Upamo, da se bo čez nekaj let to izboljšalo. Pohorec je bil tudi med sankcijami prisiljen prodajati les, ker mu polje ne da zadosti živeža ter mora s tem kriti še davčna in druga bremena. Po ukinitvi sankcij se je lesnotrgovinski barometer pomaknil više ter vlada danes tukaj razveseljiv položaj, ki bo še k nadaljnjemu izboljšanju splošnih življenjskih razmer dosti doprinesel. Danes vlada v Ločah in Slov. Konjicah, posebno pa v Zrečah in Oplotnici živahno vrvenje. Toda ta živahna lesna trgovina ima tudi svojo slabo stran. Gozdovi že kažejo v notranjosti rebra, hribi pa, ki so pred dobrimi desetimi leti bili še zeleni, so goli. Gozdovi zavzemajo čedalje manjšo površino. Le krepkejšim odredbam oblasti ob gotovih časih se je treba zahvaliti, da so še kolikor toliko ohranjeni. Sčasom bo treba posekane predele temeljito pogozditi. Doslej se je to dogajalo komaj v slabi tretjini, kar kaže, da gozdno vprašanje še dolgo ne bo rešeno. Graščina sicer pogozduje vsako leto, kmetje pa so v življenjski stiski to zanemarili in v precejšnji meri opustili, če bo šlo tako še nekaj časa naprej, bodo bodoči kmečki gospodarji na Pohorju in v dolini izpostavljeni na milost in nemilost splošnim gospodarskim razmeram. To bo vsekakor treba čim prej preprečiti in začeti s temeljitim pogozdovanjem. Ob tej priliki pa se moramo tudi odločno izjaviti proti židovskim prstom, ki grabežljivo segajo še po ostalem lesnem bogastvu, o katerem so tudi ti prepričani, da je še zadnji pečeni golob, ki mora v njihova usta. „Tužna vam maika slovenačka .. .S" Na Štefanovo se je vozil z jutranjim vlakom proti Zidanemu mostu neki gospod z juga. V kupe eo vstopili štirje mladi fantje, ki so bili očividno precej vinjeni. Vsi so nosili kar po dva sokolska znaka. Ves čae od Celja do Zidanega mostu so peli razne srbske pesmi. Ker se je gospod peljal do Belgrada in je mislil, da bo imel vso pot tako nadležno družbo, jih je vprašal, kam potujejo. Prepričan je bil, da bo moral poslušati vinjene sobrate vso vožnjo. Zelo pa je bil presenečen, ko so nvu povedali, da bodo izstopili v Zidanem mostu, kjer so v bližini doma. Nad tem se je gospod zelo začudil, kajti ker so peli samo srbske pesmi, je bil mnenja, da so sami Srbi. V pogovoru je prišlo skoraj do incidenta. Kučmarj,i eo povdarjali, da so vneti Jugosloveni in tako dal je... Gospod se je nekam zamislil, nato pa dejal: »Tužna vam majka slovenačka, koja vas je rodila ...« Verska prireditev za zaključek leta Maribor, 27. decembra. V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi bo od 29. do 31. dec. običajna tridnevnica pred izpostavljenim Najsvetejšim. Letošnjo pobožnost bo vodil p. n. g. dr. Franc Volčič, salezijanec iz Ljubljane, Mariborčanom že dobro znani misijonar in duhovni gost tukajšnjega salezijanskega sotrudništva, s katerim bo tudi tokrat imel svoj sestanek. Ob navedenih dnevih bo zjutraj ob pol šestih pridiga, po pridigi se pred sv. mašo izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do večernic po pridigi ob 17; pred izpostavitvijo in po večernicah se podeli sv. blagoslov. Samo tretji dan, t. j. 31. dec., bo vmes ob 16 nemška pridiga, nato nemške litanije s sv. blagoslovom, ob 18 pa sledi slovenska sklepna pridiga s slovenskimi večernicami z zahvalno pesmijo in zakramentalnim blagoslovom. Bog daj, da bi bilo z dobrimi deli v milosti božji ovekovečeno v knjigi našega življenja leto, ki se bo v kratkem poslovilo od nas za vedno! Celiske novice c Boiičnlea v zarodu šolskih sester. Blaga srca so tudi letos omogočila obdarovanje 200 revnih deklic z obutvijo in blagom za obleko in perilo. Krajevna zaščita otrok in mladine v Celju je prispevala 3000 din. Razni dobrotniki so prispevali večje in manjše vsote, trgovci blago, peki pecivo, itd.. Vsem se vodstvo zavoda v imenu obdarovanih deklic prav srčno zahvaljuje! c Božičnica SK Jugoslavije. SK Jugoslavija je priredila letos na Štefanovo svojim agilnim članom in članicam, ki so pokazali toliko napredka in uspeha posebno v lahki atletiki, prisrčno lepo božičnico. Nad 90 članov in članic se je udeležilo božičnice. c Slovensko rudarsko kulturno društvo svete Barbare v Pečovniku pri Celju se najtopleje zahvaljuje prevzvišenemu knezu nadškofu ljubljanskemu za nakazani dar 200 din. Posebno vrsto Iiožične napitnine 6i je izmislil v Zagrebu neki brezposelnež, ki si je hotel nabrati nekaj drobiža za praznike. Mož je kupil nekaj praznih škatelj, jih lepo zavil v bel papir in zraven okrasil s smrečicami ter jih začel raznašati najbogatejšim Zagrebčanom »v dar«. Za čas obiska si je izbral najugodnejši trenutek, namreč takrat, ko je bil petični gospodar sam doma. Potrka! je ponižno, nato pa zahteval gospodarja. Čim se je gospodar pokazal med vrati, mu je z lepim poklonom izročil lepo pripravljen zavoj. Na vprašanje: od koga?, je izjavil, da ne 6me povedati, češ da je to božično presenečenje. Vsak od »obdarovanceve je segel vzhičen nad nepričakovanim darilom v žep in odrajtal donosilcu najmanj kovača, če ne dva. Ko so potem obdarovanci odprli zavoje, so videli, da so bili ali prazni ali pa napolnjeni z ničvredno robo, ki je bila potrebna le za težo. Nihče ni pri tem mislil kaj hudega, ker je vsak mislil, da ga je potegnil kak prijatelj. O praznikih pa so drug drugemu pripovedovali te zgodbe, nakar so ugotovili, da je podjetni dobrotnik opravljal svoje sicer zakasnelo miklavževanje kar na debelo in zaslužil na napitnini lepe kovače. Iz strahu pred poraznim rezultatom šolske preiskave je neki učenec sedmega razreda gimnazije v Vinkoveih vpričo profesorja in sošolcev iztrgal dva lista iz svojega dnevnika in ju ]K>goltnil. V gimnaziji so se nekateri pokvarjeni dijaki spravili skupaj in dobavljali sošolcem brošure najrazličnejše vsebine. Zatem so začeli izdajali še ovoj list, ki se je bavil z vsem drugim prej, kakor pa z objavljanjem literarnih izdelkov dijakov. Zlasti med dijakinjami se je začela pojavljati manija samomorilnih poskusov, da je bil ravnatelj gimnazije prisiljen v stvari nekaj ukreniti. Začeja se je preiskava, ki je imela za posledico izključitev šestih dijakov in dijakinj. Glavni vodja pa je bil Egon Zizler, ki je vpričo profesorja in sošolcev pojedel dva lista iz svojega dnevnika. Zanimiva pravda se je obravnavala te dni pred belgrajskim sodiščem. Kot tožitelj se je pojavil neki kavarnar, z vlogo obtoženca pa se jo moral sprijazniti neki inženir. Kavarnar je povedal, da se je nekega jutra pri njem zglasil obtoženi inženir s svojim tovarišem in se vsedel za mizo. Začela sta jesti: pojedla sta nič manj kakor 30 jajc, 14 pečenk, spila veliko litrov vina, nato pa razbila bataljon kozarcev, da je ves celoten račun znašal nič manj kakor 1010 din. Ko jima je kavarnar predložil račun, sta gosta onemela. Začela sta se prepirati, kdo je na vrsti za plačevanje, dokler ni kavarnar povabil obadva v njun avtomobil in se z njima odpeljal na inženirjevo stanovanje. Tam se je vlegel na posteljo in dejal, da se ne bo prej premaknil iz stanovanja, dokler mu inženir ne plača celotnega računa. Inženir je dal 3 stotake, nakar se je kavarnar odstranil. Nekaj dni kasneje pa je vložil tožbo. Prihodnjo nedeljo bo v Belgradu tekmovanje za najboljšega poštnega telegrafista v državi. Pretekli mesec so bile take tekme v vseh poštnih direkcijah širom države, ki so bile nekake izločilne tekme. Zmagovalcev je nazadnje ostalo 17 in ti se bodo v nedeljo pomerili med seboj v Belgradu. Zmagovalci bodo prejeli več nagrad. Poštno ministrstvo je dalo 10.000 din za nagrade, neka radijska tvrdka je poklonila 5 radijskih aparatov, »Siemens« pa je dal 8 jurjev. Prvi zmagovalec bo dobil poleg denarne nagrade še zlato uro, ki jo je dal prejšnji poštni minster dr. KaludjerČič. 6,090.215 prebivalcev im« naša sosedo Bolgarija. V desetih letih se je število prebivalstva (lvgnilo za 612.000. Tako pride sedaj na vsn>k kvadratni kilometer povr.šjne povprečno po 59 prebivalcev. Razmerje med mestnim in podeželskim prebivalstvom je ostalo skoraj isto kakor pred 40 leti: na vaseh prebiva 78.52%, v mestih pa 21.48% prebivalstva. Ljudi, ki znajo pisati in brati, pa je v vsej Bolgariji 47.86%. Na ustju reke Neretve je nasedla ladjn Bosna«, ki je last Jadranske plovidbe. Ladja vzdržuje redno progo od Sušaka v Ulciinj. Zaradi poplav in neprestanega deževja se je na ustju reko nabralo toliko skalovja in podobnega materiala, da sta v treh dneh nasedli kar dve ladji. Prva je bila italijanska ladja »Garda«, katero je mo-^l ral potegniti na morje vlačilec »Plavnik«. »Bo-3 sna« pa se je sama potegnila iz zagate. O božiču je mnogo inozemcev obiskalo naše Primorje. Prišli so številni Avstrijci, Madžari. Angleži in Nemci. Tujci so najprej obiskali Split, nakar so odpotovali v Dubrovnik. Na srečo je bilo v Dalmaciji za praznike mirno in lepo vreme. Plačevanje po kliringu bosi« v medsebojni trgovini odpravili Jugoslnvija in Italija. Italijanska delegacija, lci bo prišla 12. januarja na zasedanje mešanega jugoslovansko-italijansikega trgovinskega odbora v Belgrad, bo predlagala, naj se s I. januarjem 1959 uvede plačevanje s svobodnimi devizami. Vendar pa stavlja Italija /.a predp-ogoj to, da se mora poprej izravnati ■klirinški dolg Italije naši državi in sicer s povečanim izvozom iz Italije. Naše terjatve v Italiji znašajo sedaj 75 milijonov dinarjev. V mesecu novembru je znašal izvoz iz naše države 590.000 ton v vrednosti 545 milj. din, dočim je znašul uvoz 101.000 ton v vrednosti 492 milijonov dinarjev. Aktivni saldo naše trgovine z Italijo v novembru znaša torej 53 milijonov dinarjev. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je znašal izvoz 4,165.7)2 ton v vrednosti 5656 milj. din. a uvoz 1,106.068 ton v vrednosti 4757 milj. din. Napram preteklemu letu se je uvoz povečal po količini za 15%, po vrednosti pa za 50.50%. Aktivni saldo naše trgovine v tt mesecih znaša 889 milj. din,, dočim ga je bilo lani v istem času le 115 milj' din. Dva tovorna vlaka sta se zaletela drug v drugega na postaji Vela Medja blizu Mostarja. Obe lokomotivi sta pri trčenju skočili s tirov, z njima vred pa tudi nekaj vagonov. Nesreča je zahtevala tudi človeško žrtev, kajti v enem izmed vagonov je pritisk stisnil vlakovodjo IIuso Hadži Omeroviča, dočim so ostali zavirači odnesli le lažje poškodbe. Vzrok nesreče je neznan. Sarajevski trgovec Motil Salom je zaradi nesrečne ljubezni skočil v Belgradu v Savo in se utopil. Moni Salom se je bil zaljubil v neko pevačico lepo Sofijo, ki je s svojimi tovarišicami gostovala dva meseca v sarajevski kavarni >$e-drvan«. Salom je bil tako zaljubljen, da je Sofiji vsak dan prinašal najrazličnejše darove ter metal stotake, du so dekleta pele tiste pesmi, ki si jih je 011 zaželel. Kljub vsem težkim denarnim žrtvam pa pri dekletu ni »ašel odziva. Ko je dekle odpotovalo v Belgrad. je Salom odšel za njo, toda njegov samomor dokazuje, da pri dekletu tudi tokrat ni uspel. M. Jacoby - R Leigh: si Poročnik indijske brigade :»n»>vvi ' Spor?... Vi pravite temu spor?« ' Uporabljam besede angleške diplomacije!« »Poslušam, visokost. Samo... predlagajte, kar hočete, življenje in varnost žensk in otrok morate zajamčiti!« Potem je edina rešitev... da trdnjavo izpraznite!« Mislite, da naj se udarno?« Kan je odkimal: >Ne ravno tako — Nisem mislil tega... Jaz vam nasprotno zagotovim, da bom vso posadko pustil, da se neovirano umakne v Loharo!« Viekers se je začudil. Na kaj takega ni bil pripravljen. Saj to je pomenilo zanje vendar rešitev! Campbell bo take pogoje zagotovo sprejel, ker je bilo zdaj treba misliti na ženske in otroke. Majorju se je obraz razvedril, ko je odgovoril kanu: »Visokost, mislim, da bo naš poveljnik vaš predlog sprejel.« Ta trenutek je stopil v šotor Človek, oblečen v indijsko obleko, z belim turbanom na glavi. Viekers se je obrnil. Prvi trenutek ni vedel, kdo bi to bil, toda ko se je oni človek nasmehljal, ga je prepoznal: grof Volonov!... Torej je Surat kan čislo odkrito prestopil na rusko stran in že sklenil z Rusi zvezo... Viekers se je priklonil. Grof mu je pozdrav vrnil, ne da bi kaj rekel. Kan je medtem gledal na konice svojih prstov. Okrog usten mu je spet lebdel listi zagonetni smehljaj. Molk v zadregi je trajal precej dolgo. Nazadnje je spregovoril kan in ga pretrgal: ?Ko sem na Angleškem hodil v šolo, so me učili, da je treba stisniti roko, kadar.se dva dostojna človeka kaj o čem dogovorita...« Viekers je prijel desnico, ki mu jo je ponudil kan. Vendar mu je bilo čudno pri srcu, ko je mislil na grofa Volonova, ki je stal poleg njega. »Kaj se tu pripravlja?« se je izpraševal in spet so ga obšle slutnje. Surat kan je nadaljeval z mirnim glasom: »Seveda pa bo morala posadka v trdnjavi najprej položiti orožje!« Viekers se je zdrznil: »Pa zakaj?« Kan mu je enako mirno odgovoril: »V dokaz prijateljstva!« Geoffrev je pogledal na grofa Volonova, ki je v zadregi okrenil glavo: »To je docela izključeno! To pomeni, da se vam udarno na milost in nemilost! Ponavljamo, visokost, da je to nemogoče in da tega pogoja ne moremo sprejeti!« Volonov je narahlo zakašljal- Ne da bi pogledal Vickersa, je stopil za korak proti kanu in dejal: »Razumemo, kako bi tak predlog deloval na te hrabre vojake ... Morda to tudi ni potrebno... Pa naj jim orožje ostane!« Pri tem je grof komaj zaznatno pomežiknil Suratu. Toda Viekers je to mežikanje vendarle zapazil. Bil je ves besen, čutil je, kako ga žalijo, in se je komaj premagal. »Visokost, zdaj pa pod nobenim pogojem ne sprejmem vaših predlogov! Obžalujem, toda zdi sc mi, da je to čisto nemogoče!« Salutiral je in že hotel oditi, ne da bi pogledal grofa Volonova, Toda kan ga je ustavil: »Dragi major, vsekakor vas prosim, da sporočite moj predlog svojemu poveljniku! Če boste prejeli moje pogoje, potem izobesite belo zastavo!« Viekers je še enkrat strumno pozdravil, se obrnil in odšel iz šatora, za njim pa vojak, ki ga je spremljal iz trdnjave do sem. Medtem ko se je Viekers s svojim vojakom in z indijskim spremstvom vračal proti trdnjavi, je Surat kan najprej poklical enega izmed vojakov, ki šobil spremili majorja Vickersa do sem. Zahteval je, naj mu vojak vse natančno razloži, kako je bilo v trdnjavi, kako se drže vojaki in kakšno razpoloženje vlada med njimi. Vojak mu je pripovedoval na dolgo in na široko, kan pa ga je zdaj pa zdaj ustavljal z vprašanji, iz katerih je bilo moči skle- pati, da je Indijec dober poznavalec človeške duševnosti. Poslušal je to pripovedovanje dobre pol ure. Nazadnje, ko je vojak nehaj govoriti, je vladar dejal: »Po vsem tem se mi zdi, da se bo Campbell bojeval do zadnjega moža!« Volonov mu je odvrnil: »Morate vedeti, visokost, da se Angleži nikdar ne udajo!« Pri tem se je malce porogljivo nasmehnil in nadaljeval: »No, njihove puške jim ne bodo dosti koristile, če boste poslušali moj nasvet...« Kan je radovedno vprašal: »Zdi se mi, kakor da imate kak načrt, dragi grof? Torej, kaj mi predlagate?« »Če polkovnik Campbell sprejme naše predloge, o čemer niti malo ne dvomim, bo prav lahko ...« Ni mogel končati stavka, ker se je od zunaj zaslišalo gromovito kričanje in navdušeno vzklikanje. Volonov je stekel iz šotora, za njim pa Surat sam. Z daljnogledom sta zrla na trdnjavo: Angleži so na zidovju trdnjave izobesili belo zastavo.,. Chukoti se uda... Ko se je major Viekers vrnil v trdnjavo, so vsi drveli k njemu, vojaki in ženske od vseh strani, da bi jim povedal, kaj sta se dogovorila s Suratom. Geoffrey jim ni odgovarjal, ker se mu je mudilo, da bi čim prej obvestil poveljnika o tem, kaj se je razgovarjal s Suratom. Slavni filmski igralec Muni na poti tudi v Jugoslavijo Pokroviteli odvetnikov Beli medvedje, ki se v londonskem živalskem vrtu počutijo kot »doma« na severu Ni mi več za prestajati z mojo ženo. Strašno je nervozna.« •Odvacii jo tega.« Kako neki?« Reci ji, da je nervoza gvišen znak staranja. \idel boš, da bo nervoza kuj kmalu prenehala.« Naši avtomobilisti so se v zadnjih letih navadili smatrati, kakor povsod v inozemstvu, za svojega pokrovitelja sv, Krištofa. A naši odvetniki menda malo vedo o svojem stanovskem svetniku, ki ga enako častijo v Evropi in Zed. državah. To je francoski puščavnik sv. Yvea. Od nekdaj je branil vse uboge, žrtve krivice. Zato je kmalu postal tudi pokrovitelj pravnih zastopnikov. Že Rubens, ki je naslikal svetnika za univerzo v Louvainu. ga je upodobil v odvetniškem plašču. Tudi svetnikove podobe, ki visi,jo zdaj po francoskih kmečkih hišah, ga kažejo v odvetniškem črnem klobuku in plašču, vrh katerega je ogrnjena puščavnikova dolga bela obleka. Lani je dospela na Francosko skupina pooblaščenih zastopnikov ameriškega odvetniškega stanu, ki se je udeležila proslave sv. Yvesa. Američani so prinesli v srednjeveškem slogu izdelano sipo s svetnikovo podobo, darilo Zveze odvetnikov v Zed. državah. Okrasili so z njo okno v svetnikovi stolnici v Treguieru, bretonskem mestu ob Rokavskem prelivu in njegovem domačem kraju. „Vedno kriv samo motor" Če postane pešec žrtev prometne nesreče, navadno ljudje smatrajo, da je bil manj kriv kakor avtomobil, čigar žrtev je postal. Ameriško sodstvo je celo uradno postavilo načelo, da je v sličnih primerih »vedno kriv samo motor«. Tem večje zanimanje je naklonila mednarodna javnost razsodbi vzklicnega sodišča v Bordeausu, ki je zopet načelno priznalo, da je tudi pešec odgovoren za prometno nesrečo, če je nastala po njegovi neprevidnosti, in mora torej lastniku avtomobila povrniti povzročeno škodo. Nek pešec je obsta! sredi ozke ceste blizu Cognaca in se ni ganil, dasi je trobil avtomobil, ki je prihajal iz bližnje vasi. kakor obseden. Cesta je bila prenerodna. Šofer ni vedel ne kod, ne kam. Naposled se je strmoglavil v jarek. S tem je obvaroval življenje pešcu, a odnese! znatne poškodbe in razbil svoje vozilo. Vzklicno sodišče je potrdilo razsodbo prve stopnje, ki je priznala, da je zakrivil nesrečo samo pešec. Naložilo mu je poleg globe 11 tisoč frankov odškodnine v korist lastnika ponesrečenega avtomobila. Obrt, ki ne pozna brezposelnosti Rek: Cim več nevere, tem več praznoverja, potrjuje pariško policijsko obvestilo, ki pravi, da se samo v Parizu in njegovih predmestjih preživlja 6000 žensk z napovedovanjem bodočnosti iz potez na roki, iz kart itd. Vse žive udobno, nekatere pa kar čez mero razkošno. »Prerokinje« 60 dan« v Franciji edine, ki ne poznajo brezposelnosti, tolika je človeška žeja po spoznavanju nevidnih moči, skrivnosti td. cim večji nesmisel, tem bolj vleče. Govornik s političnega shoda: »Nimam navade, da bi vam ohljubljal to iu ono, in svojih besed se bom vedno drža!...!« Veliko slavo si je filmski igralec Paul Muni pridobil in zaslužil tudi med tistim ljubljanskim občinstvom, ki zasleduje vsakodnevne filmske predstave. To bi se z drugimi besedami rek M, da jih v Ljubljani res ni več mnogo, da ne bi vsaj slišali o tem izrednem filmskem igravcu sedanjega časa. Toda, večina se zanima in zadovolji le s tem, koliko'lbil nad mojo igro navdušen. Po drugem dejanju je prišel k meni za oder in mi dejal: »Dečko, iz Tebe še -bo kaj. Le tako naprej!«: Takrat sem se res malo prevzel, in vselej, tudi v najtežjih časih, ki sem jih moral tudi nekaj prestati, sem mislil na te Schiidkrautove besede. — In če sem imel pri svojih poznejših nastopih toliko uspeha, se moram res vsaj nekoliko zahvaliti za to tudi temu možu, ki me je speljal na pot k slavi.« V Jugoslaviji je zanj največ zanimivega Ko je bil Muni zadnjič v Parizu, je govorila ž njim tudi dopisovalka nekega srbskega lista. V razgovoru z njo ji je Muni povedal, kako rad bi prišel letos tudi v Jugoslavijo. Tu, je dejal, je zanj !x)gato polje. Dejal je menda celo, da nikjer drugod ni zanj toliko zanimivega, kakor ravno v Jugoslaviji. »Vašim ljudem pa povejte«, — je nada- Božično drevesce na prostem ljeval — »da bom v začetku januarja najprej prišel v Zagreb in nato v Belgrad ter ostale kraje, ter da znam dajati podpise v angleškem, nemškem in hebrejskem jeziku. Povejte pa tudi to, da se nameravam v Jugoslaviji tudi malo odpočiti. Počitka že iščem pet let, a se mi bo menda šele zdaj izpolnila ta želja. — Če bo Muni prišel tudi kaj v Slovenijo, tega omenjeni srbski dopisovalki ni povedal, ali pa je ona »pozabila« napisati. „Kra!f ponarejevalcev" V Rimu je lani v starosti 65 let umrl slikar Alceo Dossena s priimkom »kralj ponarejevalcev«. Zaslovel je kmalu po svetovni vojni.' Prodajalci umetnin po vseh evropskih prestolicah so takrat nepričakovano ponujali veliko število strokovnjakom poprej nepoznanih slik italijanskih renesančnih velemojstrov. Dolgo ugibanje o izvoru teh zakladov je naposled privedlo do tega, da so postali lastniki zasebnih zbirk v Parizu, Londonu, na Dunaju, v Ameriki itd. žrtve mednarodne skupine ponarejevalcev. Ti so razpošiljali iz Italije namesto izvirnikov starih slik krasno ponarejene posnetke. Rimska obravnava iz leta 1928 jfe končala to početje. A osleparjeni kupci eo se pričeli zanimati za ponarejevalce. Različni profesorji umetnostne zgodovine so enoglasno priznali, da nikoli prej ni bil nihče zmožen tako idealno posnemati velikih klasikov iz renesančne dobe. Izkazalo ee je. da so izvirale vse ponaredbe od enega samega slikarja Dossene, ki ni imel nobenega uspeha z lastnimi deli, a presenetljivo posnavljal slog tako različnih osebnosti kot so bili Rafael, Tizian in dr. Državno pravdništvo ni imelo nobenega vzroka tožiti slikarja, ker je prejemal za posnetke . pičlo odškodnino in ni vedel o sleparijah. Javnost se je zanimala za slikarja. Povabljen je bil na razstave, a njegove slike s sodobno vsebino so bile slabe. Dos=ene je propadel in umrl ]x>zabljen v veliki revščini. »SlOTBOftU dom« izhaja raak dHavnlk ob 12 Mn*o&na naroAntna U Din. u inozemstvo 39 Din (IredniStvo: Kopitarjeva a lica (l/TIL Telefon M, vi ; V'.* (JDtavai Leoitartaie fc Tninfon 29aa Za Ju£oaloiao*ko LUluuaD m Ljutiijaui; JL Čad Izdajatelji Ivan B&karea Dreduilu Jože KoU£f&