čevljar
letnik xvii oktober 1
OBČINSKA KNJIŽNICA PA.PQO TRŽIČ
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
H v ■ v
trzic
25 LET GASILSKEGA DRUŠTVA PEKO
Gasilsko društvo PEKO praznuje letos svojo 25-letnico. Člani so se zbrali na slavnostni seji, kateri so prisostvovali tudi delegati Občinske gasilske zveze in sosednjih društev. Predsednik Občinske gasilske zveze Tržič je pohvalil vsestransko dejavnost društva. Posebno priznanje pa je namenil delovanju ženske gasilske desetine. Ob tej priliki so bile podeljene tudi značke za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Dobili so jih:
Januš Janko za JO let,
Seifert Jože za 20 let in
Kaplan Emil, Gabere Rajko, Sedej Viktor in Seifert Marjan za 10 let.
Bečan Anton in Leban Boris sta dobila odlikovanje Republiške gasilske zveze s plamenico III. stopnje in Frantar Peter gasilsko odlikovanje III. stopnje.
Gasilsko društvo Peko je za svojo 25-letnico dobilo gasilski avto.
AKTIVNOST
9.	kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v Mariboru 25. in 26. oktobra, bo prav gotovo pomemben korak pri poglabljanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in demokratizaciji naše družbe kot celote.
V javnih razpravah o kongresnih dokumentih smo tudi v naših delovnih sredinah opozorili na nekatere probleme in naloge, v katere bi se morale osnovne organizacije sindikata bolj tvorno vključevati. Ni zadosti, da samo opozarjamo in kažemo kaj ni v redu, ampak je potrebno predlagati ustrezne rešitve in jih tudi uresničiti. Tako je bilo posebej poudarjeno, da je edino smotrno in družbeno priznano delo merilo za vse pravice in dolžnosti. In prav o delu, o organizaciji, izkoriščanju delovnega časa in drugih vzvodih večje produktivnosti se bomo morali v prihodnje še v večji meri posvetiti, če bomo hoteli, da bo naš dohodek večji in s tem tudi več sredstev za osebne dohodke. Pri tem bo zelo veliko vlogo odigralo nagrajevanje kjer je še vse preveč prisotno gibanje življenjskih stjroškov in ne dvig produktivnosti. »Ta čas«, je na republiškem odboru sindikata usnjarsko predelovalne in tekstilne industrije dejal predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, »je pomembno, da se nagradi dobro delo in uspešne strokovnjake, kajti le tako bomo še hitreje napredovali. Uravnilovka ni v korist delavskemu razredu«.
Priprave za naslednje srednjeročno obdobje, so ena najaktualnejših nalog, saj je od kvalitete proizvodnih, investicijskih, prodajnih in drugih programov odvisno kakšen bo naš razvoj in napredek.
Vseh naštetilr in drugih nalog se bomo morali lotiti celovito in dolgoročno, saj nam delne in kratkoročne rešitve pomagajo le
OSVEŽITEV V MESTNEM JEDRU
Pred praznovanjem in prireditvami v okviru Šuštarske nedelje je bila v Tržiču odprta prenovljena prodajalna PEKO. Trgovina prodaja vzorce ženske, moške in otroške obutve in elegantnejšo modno obutev. Trgovina predstavlja reprezentativni vzorec, kako naj bi podjetja oživljala in obnavljala tržiško mestno jedro.
SINDIKATA
trenutno. Pri tem bomo morali v osnovnih organizacijah sindikata prispevati pomemben delež.
V	sedanjem političnem trenutku opažamo pri nekaterih pasivnost in celo neodgovornost do izpolnjevanja svojih nalog v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah, saj je marsikatera seja brez opravičljivih razlogov nesklepčna.
Prav gotovo bo potrebno našo disciplino zaostriti, hkrati pa sestanke bolje pripraviti, jih terminsko usklajevati in na njih obravnavati ie temeljne probleme.
V	osnovno organizacijo sindikata TOZD Mreža smo vključili tudi vse delavce zaposlene v poslovalnicah. Sedaj smo vsi v kolektivu člani sindikata. To je gotovo uspeh, ki zavezuje, da se bo morala v naši številčnosti pokazati tudi aktivnost.
Sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije bodo pomembno izhodišče za naše vsakdanje praktično delo tako v TOZD in DSSS kot tudi krajevni skupnosti.
Božidar Meglič
PRIHODNJIČ
25-letnica v Budućnosti V Tržiču novi prodajalni Sodelovanje z deželami v razvoju Mladina deluje na vseh področjih
"**-* NAŠIH PETINSEDEMDESET LET - KADRI
RAST ŠTEVILA ZAPOSLENIH
Petinsedemdeset let obstoja podjetja pomeni obdobje nastajanja velikega mozaika naše delovne organizacije. Od skromnega zametka treh delavcev se je število zaposlenih razraslo v mogočno drevo, ki je štelo ob petdesetletnici 658, ob šestdesetletnici 1306, ob sedemdesetletnici 2457 in ob petinsedemdesetletnici 3890 delavcev. V matični tovarni v Tržiču je bilo koncem leta 1977 zaposlenih 1990 delavcev, v Trbovljah 314, v mreži 601 in v Lud-bregu 985.
Rast števila zaposlenih
Tržič z bližnjo okolico ne more pokrivati vseh potreb po delovni sili, zato se je kolektiv odločil za organizacijo dislociranih obratov v Trbovljah in v Ludbregu ter tudi za priseljevanje delavcev iz drugih krajev domovine.
Delavci zaposleni v matičnem podjetju v Tržiču so iz nasled-
njih krajev:
Bistrica — Ročevnica	589
Tržič — mesto. Ravne. Preska	491
Križe, Sebenje, Žiganja vas, Snakovo	160
Kovor, Zvirče. Hudo	118
Pristava	112
Brezje, Hudi Graben, Visoče, Hušica, Vadiče	66
Podljubelj	64
Loka	55
Duplje, Zadraga	49
Retnje, Breg	48
Lom, Grahovše	43
Senično, Veterno, Golnik, Gozd	43
Jelendol, Čadovlje, Dolina	38
Leše, Palovče, Mlaka, Slatna	34
Slap	22
Kranj	21
Naklo	19
Podbrezje	12
Bled '	3
Ljubljana	2
K ropa ‘	1
Jesenice	1
1991
Med naštetimi je tudi 263 delavcev iz drugih republik: SR Hrvatska 83, SR Srbija 63, SR Bosna in Hercegovina 92, SR Črna gora 12, SR Makedonija 3.
Od skupnega števila zaposlenih (brez Ludbrega) je 67,4* žensk, struktura zaposlenih po starosti pa je naslednja:
Od 15-20 let	233	11,7*
Od 21-30 let	810	40,68'I
Od 31-40 let	494	24,81 *
Od 41-50 let	344	17,28 *
Od 51-60 let	108	5,42*
Nad 60 let	2	0,11*
Najmočneje je zastopana skupina od 21-30 let (810 delavcev). Najstarejši član kolektiva je star 68 let, povprečna starost pa znaša 32 let.
GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV
Znano je, da so osebni dohodki tekstilnih in usnjarskih delavcev najnižji izmed vseh panog gospodarstva Jugoslavije, ker njihov položaj onemogoča ustvarjanje tolikšnega dohodka, da bi poleg primernih sredstev za osebne dohodke lahko oblikovali še neobhodno potrebna sredstva za sklade.
Delovna organizacija Peko je stremela vsa leta po vojni, (razen nekaj let po rekonstrukciji 1959) za tem. da si je z dohodkom zagotovila osebne prejemke na nivoju osebnih prejemkov gospodarstva Slovenije in da je poleg tega oblikovala še primerne sklade za financiranje investicij in obratnih sredstev.
Osehni dohodki so naraščali hitreje, kot tekoča inflacija, kar je ugodno vplivalo na dvig življenjskega standarda zaposlenih.
1962	1977	količnik
Poprečni osebni dohodek proizvodnega
delavca v Peku je znašal din	250.56	4.341.00	17,3
Poprečna prodajna cena čevlja je
znašala v Peko mreži din	29,15	308.57	7.2
Poprečni osebni dohodek, ki je'znašal leta 1962 din 250.56 se je do leta 1977 dvignil za 17.3 krat in znašal 4.341.00 din, poprečna cena čevlja pa se je dvignila le za 7.2 krat. Porast cen ostalih za življenje neobhodno potrebnih artiklov nam ni znan, vendar po splošni presoji sodeč ni višji kot pri obutvi, razen pri cenah gradbenim storitvam, kar pomeni, da se je realni osebni dohodek v zadnjih 15. letih lepo popravil.
Rast osebnih dohodkov
IZOBRAŽEVANJE
Tržič je imel že od nekdaj močno razvito čevljarsko obrt, iz katere je črpala delovno silo tudi industrija, ki se je pričela razvijati koncem prejšnjega stoletja. Z uvedbo velike serijske, industrijske proizvodnje je obrtna dejavnost pričela pešati in tudi profil strokovnih kadrov se je spremenil. Učencev za čevljarsko stroko je bilo vedno manj, zaradi česar je vajeniška šola v Tržiču leta 1956 prenehala s svojim delovanjem. Kolektiv Peka se je zavedal, da brez strokovno usposobljenih delavcev ni napredka. Zato je že v tem letu organiziral v prostorih priključenega podjetja Trio »trenažni center« za strokovno izobraževanje industrijsko usmerjenega čevljarskega delavca (zametek industrijske čevljarske šole). Za pridobivanje delavcev s širšim znanjem se je posluževal Čevljarskega šolskega centra v Žireh. Ker je bil le-ta premalo industrijsko usmerjen in ker je bilo na splošno čutiti pomanjkanje čevljarskih tehnikov, je Peko v letu 1959 odločilno pripomogel k ustanovitvi srednje tehnične čevljarske šole v Kranju. Na njej so diplomirali vsi naši čevljarski tehniki. Sola je de-
lovala do leta 1968 kot šola za odrasle ob delu. od teda j dalje pa kot redna srednja tehnična čevljarska šola. V n jej je bil leta 1969 ustanovljen še oddelek za čevljarske poklice industrijske smeri.
Teoretični pouk dobivajo učenci na šoli. praktičnega pa v Peko in Planiki. V letošnjem letu bo zgrajen v Kranju iz sredstev slovenske čevljarske industrije nov objekt, v katerem bo potekal poleg teoritičnega tudi praktični pouk.
Delavce ostalih poklicev in kvalifikacij dobiva podjetje s štipendiranjem na šolah za kovinsko, elektro in druge stroke ter na splošnih srednjih, višjih in visokih šolah.
Veliko skrh posvečamo tudi strokovnemu kadru prodajne mreže. V zadnjih 20 letih je bilo v učnem razmerju letno redno preko 60 učencev trgovske stroke, ki so se s praktičnim delom seznanjali v trgovinah naše mreže, s teoretičnim pa v rednih šolah in šolskih centrih širom po državi. Poslovodje izobražujemo v raznih poslovodskih šolah in šolah za visokokvalificirane delavce v trgovini.
Skupno si je od leta 1960 naprej pridobilo strokovno izobrazbo 1114 delavcev, od tega 798 na poklicnih šolah, 116 na srednji tehnični čevljarski šoli. 147 na ostalih srednjih šolah, 25 na višjih in 24 na visokih šolah ter 4 na svetovno znani tehnični čevljarski šoli v Pirmasensu v zapadni Nemčiji.
Delovna organizacija je vedno posvečala veliko skrb tudi dopolnilnemu izobraževanju v raznih strokovnih, družbeno-poli-tičnih in drugih tečajih in seminarjih, v katerih si je pridobilo v zadnjih 20 letih dodatno znanje 5.252 delavcev.
SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA
Poleg skrbi za stalno izpopolnjevanje in izobraževanje delavcev v neposredni proizvodnji in ostalih službah, je bilo v delovni organizaciji Peko veliko storjenega tudi v cilju izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev.
STANOVANJA
Vsa leta po vojni in še prav posebno v zadnjih 13 letih je bilo veliko sredstev namenjenih reševanju stanovanjskih težav delavcev. Leta 1945 je razpolagalo podjetje z eno stanovanjsko hišo, v kateri je hilo 12 stanovanj. Do leta 1965 je bilo zgrajenih dodatnih 45 stanovanj. V tem letu je delovna organizacija vseh 57 stanovanj odprodala po ugodnih pogojih delavcem, ki so v njih stanovali.
Naslednja leta je reševal kolektiv stanovanjsko problematiko v glavnem z odobravanjem ugodnih posojil za blokovno in individualno gradnjo, v zadnjih letih pa delno tudi z gradnjo najemnih stanovanj.
Od leta 1965 je bilo ugodno rešenih 1.203 prošenj za stanovanja, oziroma 1.243, če k temu dodamo tudi 40 stanovanj, ki so bila zgrajena iz združenih sredstev (skupno 109) in dodeljena delavcem našega kolektiva. V tem številu niso zajeta družinska stanovanja, pridobljena z nakupom Romihove hiše. ki se začasno uporabljajo za samska stanovanja (7 stanovanj).
DRUŽBENA PREHRANA
Obrati družbene prehrane delujejo v Tržiču, Trbovljah in Ludbregu. V njih dobivajo delavci tople obroke med deìom. v Tržiču pa tudi kosila. Tržiški obrat se je letos z dograditvijo upravne zgradbe preselil v nove prostore, ki omogočajo boljšo izbiro in večje število toplih obrokov. Dnevno se v novem obratu razdeli 1400 toplih obrokov in 90 kosil.
Kapacitete obratov družbene prehrane omogočajo dodatno prehrano vsem delavcem v proizvodnji, delavcem v poslovalnicah pa izdajamo bone, s katerimi se v svojih krajih oskrbujejo z dopolnilno prehrano med delom.
AMBULANTA
V Tržiču, Trbovljah in Ludbregu delujejo obratne ambulante, ki skrbijo za kurativno in preventivno zdravstveno varstvo delavcev. V povezavi s socialno in psihološko službo sodelujejo tudi na področju zaposlovanja. S preselitvijo trgovine na novo lokacijo, bo ambulanta v Tržiču dobila v Koširjevi hiši nove prostore. Delokrog ambulantnih uslug se bo tako povečal.
ŠPORT IN REKREACIJA
Delavci Peka se aktivno vključujejo v telesnovzgojne organizacije na svojih območjih. Naše sindikalne organizacije pa prirejajo tekmovanja v raznih panogah. Na tem mestu bi posebej omenili le smučarske tekme za vse delavce usnjarske in usnjarsko
predelovalne industrije, ki so bile izvedene že 25-krat zaporedoma v Tržiču. Letos smo bili tudi organizatorji letnih športnih iger naše panoge.
KULTURA
Na kulturnem področju se v zadnjem času najmočnejše uveljavlja Komorni mešani pevski zbor Peko. ostali delavci pa vidno sodelujejo pri kulturnih organizacijah občinskega pomena.
GASILSKA SLUŽBA
Samostojno gasilsko društvo Peko, ki je bilo ustanovljeno leta 1953 šteje danes 50 aktivnih članov, ki so v več primerih posredovali. da ni prišlo v podjetju do večjih požarov, koristno pa je njihovo delovanje tudi pri gašenju požarov in pri elementarnih nesrečah izven podjetja. Letos je gasilska služba praznovala 25-letnico.
Janko Rozman
TEŽAVE V UTOK KAMNIK
Delavski sveti naših TOZD so na svojih zadnjih sejah med drugim obravnavali tudi težave, do katerih je prišlo v tovarni usnja »Utok« v Kamniku in so odobrili tudi naš prispevek k sanaciji tega podjetja, kot kredit iz naslova obveznic federacije.
Delovna organizacija »Utok« v Kamniku je ena najstarejših tovarn usnja v Sloveniji. Vse do nedavnega je bila poznana predvsem kot izdelovalec svinjskega usnja in je poslovala povsem normalno. Tudi v našem podjetju smo v proizvodnji čevljev uporabljali svinjske podloge in velurje iz Kamnika. Nato pa sta »Utok« prizadeli dve nesreči skupaj. Najprej so pogrešili sami, ko so se zmotno odločili za večjo naložbo v novo tovarno brizgane obutve, nato pa jih je močno prizadela ukinitev uvoza surovih svinjskih kož iz vzhoda, zato so morali v usnjarni opustiti proizvodnjo, za katero so bili vsestransko najbolj usposobljeni in preiti na predelavo govejih kož. Vse to je pričelo povzročati izgubo in tako »Utok« trenutno stoji v velikih težavah.
Za odpravo vseh zadreg v »Utoku« si prizadevajo vsi činitelji od Občinske skupščine Kamnik, Gospodarske zbornice Slovenije, Banke, Republiških rezerv pa do vseh slovenskih usnjarjev in čevljarjev. Prav je bilo, da smo se za tako solidarnostno pomoč odločili tudi pri nas, saj vse težave v »Utoku« prizadevajo predvsem 800-članski delovni kolektiv, ki si želi le to, da bi čimprej lahko spet normalno delali.
Janez Kališnik
BAZENSKA KONFERENCA
Na Bledu v hotelu Park smo imeli redno bazensko konferenco za našo prodajno mrežo. Zbranim poslovodjem smo po oceni njih samih predstavili uspešno kolekcijo za sezono pomlad-polet je 1979. Naročilo, ki je bilo podano, je po naših ocenah nekoliko previsoko, zato smo morali nekaj artiklov, ki so bili naročeni v manjših količinah takoj stornirati.
Poleg samega naročanja obutve smo imeli redne pogovore o rezultatih poslovanja, problemih, ki teže nas v tovarni in problemih poslovalnic. Ti pogovori so bili tokrat zelo konstruktivni in bodo prav gotovo pripomogli k boljšim rezultatom poslovanja.
Poslovodje I. grupe so se spomnili s spominskim darilom na svojega dolgoletnega kolega Tasa Naumoviča. ki je odšel v zasluženi pokoj.
Vzdušje na konferenci je bilo delovno, pripombe so bile le na hotel sam, kjer so se čutile razlike med tujimi in domačimi gosti.
Zajc Karel
POPRAVEK
V zadnji številki Čevljarja je bilo v sestavku MLADINA V PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI zapisano:
»Poleg tega so v predvsem v DO mladinske organizacije povezane z ostalimi DPO, predvsem s sindikatom.«
Pravilno pa se glasi:
»Poleg tega so predvsem v DO mladinske organizacije PREMALO povezane z ostalimi DPO, predvsem s sindikatom.«
NEZGODE IN IZOSTANKI
Eden od kriterijev za ocenjevanje nezgode na delu je število dni, ki jih ponesrečeni potrebuje za okrevanje. Težji nezgodi v oddelku 510 in 524 sta bili v Čevljarju že opisani. Glede odsotnosti z dela zaradi zdravljenja sta na prvem in drugem mestu.
Na tretjem mestu je poškodba delavke iz montažnega oddelka. Med obratovanjem je čistila likalnik na topli zrak. Kratka, gladka in precej skrita gred ji je navila čistilno krpo. navita krpa ji je hudo poškodovala prst. Delavka je na stroju delala res šele krajši čas. a kljub temu moramo pričakovati, da delavec nekaj osnovnih načel varstva pri delu pozna že ob prihodu na delo in drugič, da vodje delovnih enot o varnem delu poučijo nove delavce ob prvem prihodu na delo, kot predpisuje samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Analiza pokaže, da se delavci v prvem letu dela trikrat pogosteje poškodujejo kot delavci z več prakse. To je kazalec premajhne odgovornosti vodij, ki poučujejo delavce. Za pravilen način dela morajo pripraviti vsakega delavca, ker bi se sicer izmet hudo povečal in to bi škodilo oddelku. Za opis varnega dela, za prikaz vseh nevarnosti in varstva pred njimi pa zmanjka časa. Nihče ne gleda nekoliko dalj. da ima novozaposleni večjo možnost za poškodbe in da bo mesec dni izostanka z dela dražje kot ura časa, da se delavca pouči tako. da ga res brez skrbi pustimo na njegovem delovnem mestu in ga le občasno kontroliramo.
Naslednji primer po dnevih izostanka z dela je spet iz montažnega oddelka. Delavec je delal na strojnem navlačenju zgornjih delov. Večstopenjski vklopni pedal je premočno pritisnil, s tem je prezgodaj vklopil drugo fazo. Takrat še ni umaknil prsta iz nevarnega območja in pritisna blazinica ga je močno stisnila. Kot pri večini nezgod je tudi tu izrazita človeška napaka. Stroj res spada med nevarnejše in po mnogih vklopih je več možnosti, da delavec v zmedenosti ali pa pri nepazljivosti napačno reagira.
Na petem mestu po dolžini bolniškega dopusta je nezgoda v oddelku plastika. Nastalo je takole: Delavec je opravil delovno fazo brizganje. Ko se je stroj avtomatsko odprl, delavec ni izvlekel dolivka, ki je ostal v zgodnjem delu modela. Električni grelci so segreli maso, ki se ni mogla širiti.
Ko je delavec izvlekel dolivek, je prti tisk izrinil vročo maso delavcu po rokah. Testasta snov ni le vroča, ampak tudi toliko strupena, da se rana po opeklini le počasi celi in zdravi. Varstveni ukrep je vsem delavcem dobro poznan, to je izvlačenje dolivka. preden se masa v valju pregreje in uporaba rokavic pri izvla-čenju.
Opisana nezgoda je rekorder po številu ponovitev, saj se je pri različnih delavcih v manj kot dveh letih ponovila šestkrat na enak način. Večkrat pride tudi do manjših opeklin, ki jih nismo registrirali. Kaj smo res tako trdi, da nas ne izučijo ne lastne napake niti napake sodelavcev? Bomo morali nekaj ponesrečencev kaznovati, da jih tako obvarujemo poškodb?
Nered in navlaka nista znaka vaše delavnosti!
Šesti po številu izostalih dni zaradi zdravljenja po nezgodi je bil delavec iz gumarne. Pri menjavi modelne plošče se je ta zaradi nepravilnega pritrjenja snela in mu pri sprostitvi stisnila prst. Kljub težjim klimatskim razmeram in kljub veliki teži modelnih plošč je to delo tako utečeno, da je za nesrečo vseeno kriva le napaka delavca.
Za vse naštete nezgode je skupno to, da so bile poškodovane roke. V naši predelovalni industriji so sploh najbolj izpostavljene nezgodam, saj so prizadete skoraj v dveh tretjinah nesreč, ki jih registriramo. Prav tako so za naše delo značilne nesreče in poškodbe z nevarnimi snovmi, o tem pa prihodnjič.
35 LETNE IZKUŠNJE SO OSTALE Z NAMI
Tri in pol desetletja predstavljajo človeku lep del njegovega življenja, če pa imamo za enak čas v mislih delovno dobo in to v enem podjetju, pa lahko to smatramo za pomemben jubilej. S takim jubilejem se lahko ponaša naš dolgoletni sodelavec tovariš Ivan Grobovšek. Pred kratkim, ko nas je po daljši bolezenski odsotnosti obiskal, nam je povedal, da odhaja v pokoj.
Kdor pozna njegovo življenjsko pot in delo, se bo strinjal z ugotovitvijo, da si je naš sodelavec Ivan počitek zaslužil. Njegovo delo v tovarni Peko se je pričelo v letu 1938, ko so takratni delodajalci videli v nadarjenem šestnajstletniku perspektivnega strokovnjaka. Zato so mu nudili možnost praktičnega izobraževanja na pomembnejših delovnih mestih s posebnim poudarkom na modeliranju, kar je bilo pravzaprav odločilno za njegovo na-daljno usmeritev. Kot vsak mlad človek, ki se želi poklicno uveljaviti, je tudi Ivan imel težave, katerih ni nikoli pozabil omenjati poleg uspehov, ki jih je dosegel v svojem poklicu.
Ivan Grobovšek: 35 let s čevlji.
Njegovo delo v tovarni Peko je bilo v letih vojne prekinjeno in že leta 1947 je nadaljeval svoje delo v modelirnici, ki je pozneje pod njegovim vodstvom žela uspehe in priznanja v tovarni in izven nje. Kot predpostavljen nam je bil prijatelj in svetovalec; nesebično je posredoval svoje znanje in izkušnje mlajšim. Tudi kasneje, leta 1969, ko je prevzel delovno mesto šefa priprave kolekcije, je naša povezanost z njim ostala, želimo pa. da se bomo še večkrat srečali in »rekli kakšno« o časih, ki smo jih preživeli skupaj-
Z upravičeno zavestjo, da je dal svoj delež dela tovarni in družbi, stopa naš sodelavec Ivan Grobovšek v pokoj. Ob tej priložnosti mu v imenu vseh, ki nas je dolga leta povezovalo delo, izrekam zahvalo za vse tisto, kar smo mu kot sodelavci dolžni, za sodelovanje, prijateljstvo, razumevanje.
Želja nas vseh je, da bi se naš sodelavec in prijatelj Ivan dobro počutil, nas ohranil v spominu takšne, kakršni smo bili in da bi mu zdravje res dopuščalo uživati zasluženi počitek.
Jože Tišler modelirnica
KVALITETA IN USPEH
V predkongresnih aktivnostih so v TOZD BUDUČNOST izvedli tekmovanje med obračunskimi enotami. V tekmovanje je bilo vključeno:
—	izvrševanje plana
—	kakovost izdelkov
—	izostanki od dela
—	delovna disciplina
—	vzdrževanje strojev in delovnih naprav.
Tekmovalo je 16 obračunskih enot. Največ točk in prvo mesto je dosegla obračunska enota ŠIVALNICA ZGORNJIH DELOV, izmena mojstra Bačan. Za nagrado bodo odšli na izlet na Plitvička jezera. Tekmovanje je imelo velik vpliv na kvaliteto in poslovni uspeh v celoti.
KAKOVOST IN SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V OZD
Poudariti je potrebno, da metode, ki dajejo na zapadu dobre rezultate pri nas cesto niso sprejemljive in izvedljive, ker indirektno vodijo v staro miselnost in obnovo za nas nesprejemljivega družbenoekonomskega sistema. V preteklosti je prišlo do grupno lastniške miselnosti in odnosov z vsemi negativnimi posledicami, ne samo v medsebojnih odnosih, ampak tudi v napačnih odobritvah pomanjkljivih družbenih sredstev. V naši zavesti se mora zasidrati družbena lastnina in ne kolektivna lastnina, saj ima družbena lastnina večjo uporabno vrednost od kolektivne ali celo privatne. Takrat ko bo pojem družbena lastnina čist, bo izginila tudi mešana miselnost, to pa pomeni samokontrolo in naj-večjo kvaliteto proizvodov in uslug. Ta vizija zahteva spremembo mentalitete ljudi, to pa je proces, za katerega je potreben čas in ne nazadnje potrpežljivost in vztrajnost. Krivični bi bili, če bi zanikali uspehe, ki smo jih dosegli na tem področju, ne samo v spoznanju, ki ima lahko oportunistične pobude, v uklanjanju, prisili v liniji najmanjšega odpora: ampak v čustvenem odnosu do stvari, kar avtomatično prinaša spremembo v odnosu med ljudmi.
Ponovno je potrebno poudariti dvoje stališč, ki jasno preverjata ustavo in zakon o združenem delu:
1.	Spremenjeni medsebojni človeški odnosi, saj poglabljanje samoupravljanja pomeni humanizacijo, soodločanje, nršenje hierarhične strukture in linijske organizacije, enakopravnost na mestu šefovstva. Služba kontrole ne more in ne sme biti avtoritativen organ odločanja, ampak le izvršilni organ odločitev in smernic, ki so bile sprejete s samoupravnim sporazumevanjem. To pa zahteva drugačen pristop in organizacijo v službi kontrole kvalitete kjer je linijska organizacija posebno močno prisotna. Seveda pa bo to vsem, ki se ne marajo in ne morejo ločiti od »šefovstva« povzročilo mnoge težave.
2.	Družbena korist ima prednost pred podjetniško-miselnim obnašanjem, to pa zopet pomeni, da se je potrebno odpovedati načrtom, ki so za delovno organizacijo lahko celo zelo koristni, če niso v skladu z družbenim planiranjem in družbeno koristjo. Seveda pa je družbena korist nekoliko meglen in nedefiniran pojem, če ne moremo tudi čustveno priznati, da vsak delovni kolektiv upravlja z družbeno ne pa svojo lastnino. Ce pa se miselno prilagodimo oz. uravnovesimo na to, potem tudi odgovor, kaj je družbeno koristno in kaj ni, ni več tako težak.
Ce smo si osvojili oba pojma, se nam odgovori na organizacijske, tehnološke in ekonomske probleme, kar sami ponujajo. Lahek je tudi odgovor celo na tako težko in komplicirano vprašanje, kot je na primer: potrebna stopnja kvalitete za posamezne izdelke, in njihova življenjska doba.
Ker se tržni koncepciji ne mislimo odpovedati, je logično, da je določena stopnja konkurence potrebna. Saj ta izboljša ponudbo v vsakem pogledu, tako glede kvalitete blaga kot uslug in servisa. V našem družbeno ekonomskem sistemu konkurenca ne sme biti nelojalna, niti monopolistična; (čeprav so nekatere delovne organizacije ali njih združenja, to poskusila doseči) ne sme sugerirati, ampak informirati, biti mora družbeno organizirana in učinkovita tudi z gledišča narodnega gospodarstva. To pomeni prestop k necenovni konkurenci, kjer cena ni več osnovna, bistvena postavka, ampak kvaliteta, servis, hitre inovacije, odnos do kupcev itd.
Z gledišča družbene koristi, so nepotrebne kapacitete škodljive, vendar se ob tem sprosti vprašanje, kaj je nepotrebna kapaciteta in kaj zaščita monopolnega položaja. Integracijski procesi, ki so iz različnih razlogov potrebni, skrivajo v sebi nevarnost kartelnega dogovarjanja in monopola, vendar je tak izrojeni pristop privatno lastninski in kapitalistični, ki ga celo v kapitalizmu preganjajo z ostrimi kazenskimi sankcijami. Tudi tu je potreben proces, spremembe miselnosti, kar pa bo zahtevalo določen čas. vsaj tako dolgo, da se družbeno planiranje dosledno uveljavi.
II.
Samoupravna funkcija je sestavljena iz dveh sestavin: planiranje v širšem smislu in kontroliranje.
Kontroliranje kot sestavni del upravljanja, je ugotavljanje, kako so se izvajali samoupravni sklepi (akti), je ocenjevanje delovanja, da bi zagotovili uresničevanje ciljev podjetja. V praktičnem življenju le redko do popolnosti dosežemo zastavljene cilje, ker pride zaradi raznih razlogov do odstopanja in do kompromisov. Prav naloga kontrole pa je, da te odklone od plana in cilje zadrži v dovoljenih mejah, da jih popravlja, če je mogoče še pred-no nastopijo. Zato je kontrola vseobsegajoča, nanašati se mora na vsak ukrep in na vsako opravilo v delovni organizaciji, pa tudi v katerikoli organizacijski funkciji. Imamo razne vrste kontrole in na različnih področjih, tako upravljanja, kot izvajanja:
—	delavska kontrola
—	kontrola produkcije (proizvodnje)
—	finančna kontrola
—	kontrola kvalitete
—	kontrola zalog, stroškov, poslovne in personalne politike itd.
Kontrola, ki je predmet današnjega prispevka in ki nas posebno zanima, pa je kontrola kvalitete, ki pa ne spada v področje upravljanja, temveč v sfero izvajanja. To je le ena izmed operacij proizvodnega procesa, vendar takšna, ki se večkrat pojavlja: vhodna, medfazna, končna kontrola itd. Na prvi pogled bi sodili, da je kontrola kvalitete neodvisna od sprememb, ki jih je prinesla ustava in zakon o združenem delu, kot je neodvisna npr. operacija pribijanje napetnika ali struženje, ki se lahko spremeni le zaradi spremembe v tehnologiji, v prvi vrsti zaradi drugačnih proizvodnih sredstev (torej materializiranega minulega dela), ki so nam na razpolago. Pri kontroli kvalitete pa je situacija popolnoma druga, ker prav tu mnogo bolj kot v kateri koli drugi operaciji izvajanja pridejo do izraza medsebojni človeški odnosi; humanost teh odnosov, pa je temeljni cilj zakona o združenem delu, saj je ta le zunanji odraz in cilj poglabljanja samoupravljanja. Prav zaradi tega se prav na tem področju pojavljajo odpori in težave, ter težnja, da se ohrani obstoječe stanje.
Odnos do kvalitete je v bistvu odnos do lastnega dela, vsakdo ki svoje delo ljubi, ki ga opravlja z veseljem, dela dobro in kvalitetno. Seveda je potrebna za to delo neka strokovna usposobljenost, vendar pa dvomim da tisti, ki opravlja neko delo za katerega ni usposobljen, to delo tudi ceni. Menim, da ima rad morda zunanje odnose delovnega mesta (vpliv, položaj, denar itd), ne pa delo samo. Odnos do dela pogojuje dosti faktorjev: inteligenčna in civilizacijska stopnja, klima, religija, geografski položaj itd. Vendar pa ne more biti le slučaj, da so izdelki in usluge tistih delovnih organizacij, kjer so delavci zadovoljni, zato bolj marljivi in disciplinirani, tudi kvalitetno boljši. Odnos do kakovosti, s tem do kontrole in do kontrolorja, je torej odvisen od odnosa do lastnega dela, od klime v podjetju. Ker je torej duševno, rekli bi lahko čustveno pogojen, je jasno, da čista prisila, torej le delovna disciplina ni prava pot, da dosežemo ta cilj. saj čustvom ne moremo komandirati.
Po drugi strani, pa si upam trditi, da se vsak delavec pri svojem delu ves čas točno zaveda, kdaj izdela kvalitetno dobro in kdaj slabo, ker drugače svojega dela sploh ne bi mogel izvršiti.
TOZD je osnovna celica v procesu družbene reprodukcije z nedotakljivo pravico do celotnega prihodka oziroma dohodka, to je s pravico odločanja o lastni normalni in razširjeni reprodukciji, vendar s pravico enakopravnega sodelovanja tudi v sklopu OZD in višje integralne oblike, kot tudi s pravico odločanja o delovnih pogojih. Vendar TOZD ne more biti miniatura starega podjetja s starimi odnosi in staro hierarhično strukturo, ampak le samostojen del s samoupravnim sporazumom integrirane celote.
Prav iz tega vzroka so nesmiselne in nesprejemljive zahteve nekaterih TOZD. da avtonomno odločajo o postopkih in kontroli kvalitete ne oziraje se na ostale TOZD znotraj iste OZD. Zato uporabljajo demagoško trditev, da kontrola s svojimi zahtevki bistveno vpliva na dohodek in je z ustavo podana temeljna pravica TOZD, da manipulira s kvalitetnimi kriteriji oziroma s službo kontrole kvalitete. TOZD. ki je s samoupravnim sporazumom združena v OZD. je le del združenega dela, zato se ne more obnašati neodvisno glede na učinkovito funkcioniranje in potrebe razširjene reprodukcije OZI). Posamezni deli združenega dela molalo s samoupravnim sporazumom imeti urejene medsebojne odnose tako. da bo ustvarjalec dohodka resničen nosilec razširjene reprodukcije, ne le v okviru svoje TOZD, ampak tudi v širših merilih. Stvar samoupravnega sporazuma je. kako mora služba kontrole kvalitete organizacijsko izgledati, kakšne so njene dolžnosti ter pravice in kakšni so kvalitetni kriteriji. Ce ima 'POZI) končni izdelek, ki ga tudi sam oddaja (plasira) na trg, ima seveda vse pravice avtonomno odločati o načinu kontrole oziroma o kvaliteti svojih izdelkov. Vendar pa še to le takrat, kadar ne uporablja skupno ime ali zaščitni znak OZD. ker bi s slabo kvaliteto lahko škodovala drugim TOZD, kar pa ne more biti dopustno.
Nesprejemljivo je dejstvo, da so v nekaterih OZD kompletno službo kontrole izločili iz proizvodnih TOZD in ustanovili TOZD kontrole, ker je kontrola kvalitete le ena izmed operacij v družbeni reprodukciji, zato npr. ni mogoče medfazne kontrole izločiti iz proizvodne TOZD.
[Nadaljevanje prihodnjič J
Ne hi mu prisodili 90 let.
KOZINA JE BIL MOJ PRIJATELJ
Pri Honigmanovih v Bistrici 170 je bilo tisti dan prijetno toplo. Prvič so zakurili centralno kurjavo. Jesen je krepko pokazala svoje zobe in zgodaj shladila prve oktobrske dni.
Ce gre človek na obisk k 90-letniku. ima občutek, da bo našel slabotnega možička v postelji. Pri LOVRU HÖNIGMANU. našem najstarejšem upokojencu, ki se je rodil 31. avgusta 1888, ni tako. Možakar zadnje čase sicer slabo sliši, toda za svoja leta je izredno živahen in žilav. Prišla sem v času, ko je bil na obveznem počitku po kosilu, a je bil kaj hitro pripravljen podrobno opisati svojo življenjsko pot. V Tržič je prišel v začetku tega stoletja in delal pri čevljarju Papovu. Ko je šlo gospodarju slabo, je delavnico prevzel Peter Kozina. Lovro se tistih časov dobro spominja. Peter Kozina je bil njegov rojak, pozneje sta bila velika prijatelja. Oba sta bila doma iz Ribniške doline. Življenjska pot ju je zanesla v Tržič. Lovro je preživel gospodarja Petra Kozino, obe vojni in tako imenovano strojno revolucijo. Ko je on čevlja-ril. se jim o čevljarskih strojih še sanjalo ni. Od L aprila 1951 je v zasluženem pokoju.
Jesen svojega življenja preživlja Lovro Honigman z ženo v novem enosobnem stanovanju. Prej je 30 let stanoval v privatni hiši v nič kaj dobrih razmerah.
Ob njegovem visokem jubileju mu želimo predvsem trdnega zdravja in dobrega počut ja.
U rednik
NAŠI PETDESETLETNIKI
JANUŠ FRANĆIŠKA, obrezovalec usnjene podloge v šivalnici zgornjih delov 512
RADON IVICA, šivalka, okrasnega šiva v šivalnici zgornjih delov 512
iskrene Čestitke
OB 75-LETNEM JUBILEJU TOVARNE „PEKO'' TRŽIČ, ISKRENE ČESTITKE
Ob tej priložnosti se naša firma zahvaljuje za uspešno sodelovanje.
Dober rezultat dela je posledica dolgega sodelovanja pri izboljševanju kakovosti ob uvajanju novih materialov in nove tehnologije dela
Medsebojna osebna in finančna prizadevanja v razvoju so uspešna le takrat, ko oba partnerja v industriji dosegata rezultate adekvatne praksi - kot se razvijajo že vrsto let med tovarno »Peko« in firmo »Bayer«.
BAYER AG
Leverkusen
Lep primer sodelovanja in doseganja rezultatov.
KAJ IN KOLIKO ŠTIPENDIRAMO
Letošnje šolsko leto. ki še ni doživelo preobrazbe in teče še po ustaljenem načinu šolanja, je na široko odprlo vrata šolajoči mladini. Skrbi staršev in učencev, kje bodo pristali so mimo. poiskali so si eni bolj drugi manj, sebi in svojim sposobnostim primerno šolo. Veliko vlogo so tu odigrali svetovalci poklicnega usmerjanja, vse preveč pa je še vedno prisotna miselnost staršev: »moj otrok naj gre v šolo. da mu ne bo treba delati!« Kaj drugega bo počel ko bo prišel iz šole. kot da bo delal? Ali delo ne osrečuje človeka? In tako so se v šole vpisali tudi manj sposobni. Žalostna je ugotovitev, da so poklicne šole ostale še vedno precej prazne, o čemer smo piša li v prejšnji številki Čevljarja.
ža letošnje šolsko leto smo razpisali skupno 29 štipendij za študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Prijav smo prejeli tl. torej veliko več kot je bilo razpisanih štipendij, ža posamezne šole smo imeli dovolj možnosti izbire. Največ kandidatov je bilo za štipendiranje na srednji šoli.
Komisije za delovna razmerja, ki dodeljujejo štipendije so imele lahko delo. saj so za vse kandidate prejele obdelane
prošnje, skupaj z mnenjem naše psihološke službe, ki je vse kandidate testirala in ugotovila katere osebnostne lastnosti najbolje ustrezajo zahtevam izbranega poklica. Psihološka služba je tokrat imela obsežno delo. ker je bilo veliko kandidatov, vendar sem prepričana, da se bodo rezultati pozitivno odražali.
Kaj izobražujemo in šolamo za potrebe naše delovne organizacije?
Na visokih in višjih šolah imamo naslednje štipendiste:
—	ekonomski fakulteti	6 štipendistov
— VŠOD. višji upravni šoli	3 štipendiste
— na fakulteti za strojništvo	1 štipendist
—	na VTŠ. kemijska tehnologija	1 štipendist
Na srednjih šolah (ekonomski, administrativni, čevljarski, kemijski, strojni aranžerski) pa štipendiramo 47 štipendistov. Skupno imamo torej 58štipendistov.
Upam da se ho po končanem šolanju vsa ta mlada »armada« vključila v delo in prispevala svoj delež k večji in kvalitetnejši produktivnosti.	Milka Meglič
PRIŠLI
V	TOVARNO
v TOZD Trbovlje: Okorn Krna. Kadunc Marjeta v gumami) 540: Brodnik Suzana. Djakovič 1 lija. Grof Slavica.
v barvarno 549: Božič Danica v orodjarno569: Mravlje Robert. Kokalj Anton Pripravniki: Kokalj Janez v šivalnico zg. delov 512: Košir Darinka v prodajno organizacijo 600: Kavčič Metka v nabavni sektor800: Kuzmanovski Doko. Kneževič Ivo v splošni sektor 200: Grbenič Slavica v KRČ: Nučič Dušan
V	TOZD BUDUČNOST
1.	Petrosanac Štefica	J. Ledenko Milka
2.	Ledenko Živko	4. Posavee-Kovač Josip
V	PRODAJNO MRKŽO Ptuj V rabi Janez
Split II Bendič Jadranka
Tržič II Dornig Marija
Kranj II Volavšek Tatjana
Prevalje Hancman Aleksandra
Ljubljana III Samotorčan Helena
Kranj I Gašperlin Vanja
Maribor II Gole Danica. Rajzer Marjana
Kranj III Brezar Zvonka
Arandelovac Filipovič Danko
ODŠLI
IZ TOVARNE
po želji delavca: Smolej Marija, Podlesnik Leopoldina, Čir-kovič Svetislav. Kranjc Milena, Bujanovič Branko. Rupnik Zdenko,
pismeni sporazum: Livk Breda. Medenjak Marija. Posavec-Kovač Josip, Smolej Franc. Jekovec Marjan. Oman Anton. Jeko-vec Zalka
zaradi smrti: Merhar Franc
Kršitev obveznosti iz združenega dela: Eternai Idriz
IZ TOZD BUDUČNOST
1.	ZdelarRužiča
2.	Križanec Nada
3.	K ivac Štefanija
4.	Mezga Božica
IZ PRODAJNE MREŽE
Celje I Kastelic Frančiška Beograd II Naunovič Atanasije Titov Veles Nikolova Marija Bitola Masalkovski Leko Titograd Saveljič Velika Zadar Mlinar Duro Celje II Salobir Romana Dimitrovgrad Marinkov Žarko Sarajevo Smailhodžič Mirsad
5.	Špoljarič Biserka
6.	Degac Danica
7.	Horvat Marija
Na proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav so sodelovali tudi planinci iz naše delovne organizacije.
Naši planinci na vrhu Triglava.
SKORAJ NEMOGOČE,
Saj nite vedeli:
—	da tovarniška trgovina ob preselitvi na Deteljico ni obratovala samo v soboto na sam dan preselitve. Prej v starih in pozneje v novih prostorih je prodaja tekla normalno.
—	da so ženske, vključene v AKTIV ŽENA. same pripravile narezke in spekle pecivo za pogostitev delavcev in gostov ob praznovanju 25-letnice Budučnosti.
—	da so bili na obisku v naši delovni organizaciji jugoslovanski novinarji. Mi smo to prebrali v Nedeljskem dnevniku.
—	da je 00 ZSMS organizirala delovno akcijo. Pomagali so pri zaključnih delih na novi trgovini na Deteljici.
—	da smo tudi letos sodelovali na sejmu v Düsseldorfu s kolekcijo pomlad— poletje 1979.
—	da je v kulturnem programu v okviru modne revije in šuštarske nedelje sodelovala skupina POBRATENJE.
PA JE LE RES
NAGRADNA KRIŽANKA
, VAŽ.UO PROMETNO KRIŽIŠČE V P05AVIUI
OBLEKA
OPEVANJE
starogrški filozof,
2ACÌETUIR STOICIZMA
VRSTA ZAPEWJALA PRI OBUTVI
VIŠNJA ZA SIRUP, VINO IU MARMELA1
M POI
TIKOV
LES
PRÀG/T
PREKÄR
ASTRO -NAVT
PRAG
GRADBENI
MATERIAL
KEM. ZNAK ZA TOP
KOSILO V VARAVI
IZLIV
REKE
RIMSKI MO-DOVI NAR
L1CAT1RS
PRISTAŠ
MAOIZMA
PIŠI V ČEVLOAR'
PROSTOR ZA SEDO
GLEDALIŠČE
LUCIJA
TADL
GL.MESTO JORDANIJE
IPA
RAUBAR
ILJUBKOV. SRBSKO MOS. IME fSTEVO)
ŽIVIUO-
ZORAVSTVOl1
IME
RASISTA
SMITHA
SLOG
UAClU
PRIZUICA
INDUSTRIJ-
SKA
RASTLINA
KATRAH
ZVEUEL05T,
UVEUJENJE
PERZIJA
ŽLEB ZAVOPO K MLINU
UMETU05TUI
SLOG
PRVEGA
CESARSTVA
gl.Stevhik
M
NEVEUKA
OBRAPOV1Č
DEZELA V SZ IN POLJSKI
GENERALU!
SEKRETAR
OZNfTRVGVE
VOJAŠKA
VAJA
ČLOVEŠKA
ŽLEZA
ANGLE5KA
REKA
TROPSKA
PALMA
BRUS ZA KOSO
LEMEZ PRI PLUGU
IT. PEVEC (TEDPV)
IT. PRALNI PRAŠEK
IVANKA
HOVAK
EMAJL
NEIZURJE-
NOST
IT. PISEC 'IGNAZIO Ì
PREDIGRA V st. Spans.
GLEDALIŠČU
ANA
ČUFER
__ ZVEZDE, KI BHzažareiu
Iy IZGINEJO
M U IME PEVKE ■ V ŠTEFOK
w
NEMORAL-
NOST
KRIŽANKA UČI IN RAZVEDRI
STARA
KOSA
OČE
75
Za zadnjo križanko smo dobili 72 rešitev. Nagrade je jež rebaia naša sodelavka iz splošnega sektorja Milena Snedic.
80 din BEČAN IVAN - 300 60 din KRALJ MILA - 512/2 40 din REMIC VIKA - 400
20 din SLABE MARJAN - 200 20 din ROBLEK DAMJANA - 400
Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. oktobra 1978.
Huda bolezen je neusmiljeno 17. septembra 1978 pretrgala življenje. Med prijatelji, znanci in sodelavci je tistega nedeljskega jutra odjeknila žalostna vest, da nas je zapustil tovariš FRANC MERHAR.
Bolezen je premagala voljo in moč do življenja. Še danes ne moremo verjeti, da je odšel tako hitro iz naše sredine.
Tovariš FRANC MERHAR je bil dolga leta član delovne skupnosti Peko in je veljal med svojimi sodelavci kot dober delavec in velik tovariš. Enako spoštovanje je užival tudi med poslovnimi prijatelji širom domovine. Njegovo življenje je bilo tovariško do sodelavcev, prežeto s skrbjo za družino, dom in boljši jutri . . .
Z žalostjo v srcih smo pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in slovo od človeka, ki smo ga poznali in ki nam je bil drag, je bilo težko.
Nanj bo ostal trajen spomin!
Danilo Gradišar
Tovariš FRANC MERHAR je bil rojen 10. januarja 1926 v Rakitnici pri Ribnici. Po končani meščanski šoli se je leta 1943 vključil v narodnoosvobodilni boj. Kmalu je bil ujet in poslan na prisilno delo in v zapore. Že leta 1944 je prišel v Tržič. 10 mesecev je delal v Peku, po vojni pa je bil v državni službi v Kranju. Leta 1951 je prišel v našo delovno organizacijo in tu ostal do svo je prezgodn je smrti.
Opravljal je dela in naloge nabavljalca usnja in korespon-diral z dobavitel ji usnja doma in v tu jini.
ZAHVALE
Ob smrti dragega očeta
ANDREJA KRALJ
se iskreno zahvaljujem bivšim sodelavkam in sodelavcem iz prodajnega sektorja za izkazano pozornost, za cvetje in denarno pomoč
Konrad Kralj
V sem, ki so spremili našo drago mamo in staro mamo MARIJO DVORAK
na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in sodelavcem iz finančnega sektorja za venec
»	iskrena hvala
Dvorak Minka in Miran
Ob smrti dragega očeta
VINKA PLAJBES
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, še posebno pa sodelavcem prodaje in mreže za podarjeni venec in vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi članom Komornega zbora PEKO za vso izkazano pozornost
Lojzka Bohinc in Miha Plajbes
Ob smrti očeta
ŠAFARIČ RUDOLFA
se sodelavcem v oddelku 522 iskreno zahvaljujeva za denarno pomoč
Makuc Anica in Kokalj Anica
Ob smrti dragega očeta
JANKA PERNETA
se zahvaljujeva DO PEKO in osnovni organizaciji sindikata za poklonjene vence in izrečena sožalja. Posebna zahvala sodelavcem orodjarne za denarno pomoč.
Janez in Marjan Perne
Zahvalo za Janka Perneta nam je skril tiskarski škrat, zato jo objavljamo z zamudo. Oprostite!
ZAHVALA
Sodelavkam, nadmojstrici in vodji iz oddelka 512 se prav prisrčno zahvaljujem za darilo, katerega ste mi izročili ob odhodu v pokoj. Ravno tako se zahvaljujem za nagrado in spominsko kn jigo izročeno po vodji splošnega sektorja.
Želim vsem v podjetju lepe uspehe in osebnega zadovoljstva.
MARIJA PLANTAN
PEKO tričetrt stoletja nas obuva dan na dan, pa zasluži šopek cvetja, ker ni bos noben občan.
Zakasnela čestitka ob 75-letnici, avtor podpisal.
Še lepše pa bi izzvenela če bi se
PLANINSKO DRUŠTVO
mZHAHJl
■fovom» obutve „Peko* Tržič
PLANINE IN LJUDJE
Že od junija je odprta nova planinska koča na Dobrči. Zgradili so jo planinci največ s prostovoljnim delom in s pomočjo delovnih organizacij.
Ljubiteljem gora se ponuja priložnost več za oddih. Pravijo, da je jesen najlepša v gorah.
LITERARNI KOTIČEK
STORŽIČ
Kamnita gora je Storžič ko sega gor v nebo. njeno kamnito okolje je lepo za oko.
Tam med ruševjem vidiš kar ti oko poželi, pisano cvetje, gamse, kamenje, krokarjev črnih peruti šumenje.
Lahko se začudiš lepi postavi, srni in gamsi tod so v naravi, gora visoka njihov je dom. skale in cvetje pa njihov zaklon.
Ko se zabliska in zagrmi, gora v svetlobi vsa zažari.
Ko pa plazovi v dolino grme. gora se trese, a gamsi beže.
Pred kočo veseli planinci sede. gledajo Storžič, se vesele, uživajo zrak in lepote gora. take lepote le narava nam da.
Kadar zavije v megle se goste, takrat ne hodi k njemu v goste!
Ko pa v soncu žarečega kamenja.
takrat planinci so drugega mnenja.	Janko Januš
JUBILEJNA ŠUŠTARSKA NEDEUA
Čeprav je od X. šuštarske nedelje poteklo vet' časa. je prav. da o namenu, uspehu in pomanjkljivostih te največ je tržiške turistično-komercialne prireditve spregovorimo neka j besed.
Marikdo se gotovo vpraša, ali je prav. da za to prireditev i/. naših reklamnih sredstev oddvojimo precejšna sredstva. Ce se. potem moramo povdariti, da ima ta prireditev za Tržič in našo tovarno precejšen pomen. Navedel bi le najvažnejše:
—	S to prireditvijo oživljamo tradicije slovenske čevljarske metropole. Tržič je že v zgodovini živel od in za čevljarstvo. To tradicijo nadaljujemo z uspehom in ponosom tudi danes.
—	Prireditve šuštarske nedelje obišče vsako leto več obiskovalcev. Veliko med njimi je takih, ki prvič ali edinkrat v letu obiščejo1 Tržič, staro mestno jedro.
—	Ob ogledu razstave naših modelov in šuštarskega sejma spoznavajo naš prizvodni in prodajni program, kar nam omogoča dobre rezultate prodaje posebno gorenjske regije in celo širšega področja.
Letošnja jubilejna 10. šuštarska nedelja, ki je bila organizirana v okviru praznovanja 75-letnice našega podjetja, je bila po mojem mišljenju rekordna v vseh pogledih, kar nam potrjuje obisk preko 30 tisoč ljudi. Iz tega se vidi. da so jo ljudje vzeli za svojo in da moramo s prireditvami nadaljevati, jih izpopolnjevati in dopolnjevati.
Posebej moram omeniti šuštarski sejem, ki je bil živ od jutra do večera in po prodajnih rezultatih posekal vse dosedanje. Prav tako pa tudi modne revije in razstava obutve.
Da je bila prireditev uspešna, imajo vsekakor zasluge vsi
delavci, ki so sodelovali v pripravi in ob sami prireditvi od prodajalcev, aranžerjev, organizatorjev, gasilcev, pa do prometnikov. ki so ob veliki gneči uspeli tako vzorno urediti promet.
Namen članka ni. da hi se hvalili, temveč da hi opozorili na slabosti, ki jih moramo na naslednji prireditvi odpraviti, zato hi opozoril na le-te:
—	Letošnjo prireditev je vsekakor najbolj motila neurejena vpadnica v Tržič. V slabo voljo je spravila številne obiskovalce. To ho do naslednje prireditve urejeno.
—	Pomanjkanje parkirnih prostorov v bližini tržiškega jed ra.
—	Neurejeni novi prireditveni prostor na tako imenovanem T-5 t. j. parkirnem prostoru ob zgradbi občinske skupščine. Prostor je površinsko primeren, je pa na izgled neprimeren, saj kaže neurejena začelja hiš v centru mesta. Če hočemo s prireditvami tu nadaljevati, moramo ta prostor vsi zainteresirani urediti. To pa bi bil tudi prispevek za ureditev starega mestnega jedra, kateremu moramo dati novo vsebino, ki bo ponovno pritegnila Tržičane in druge obiskovalce.
—	Kljub prizadevanju, da nam na prireditev ne pridejo prodajalci kiča. nam to ne uspeva v celoti, zaradi tega bomo morali skupaj z Avto Moto društvom, ki na isti dan prireja tombolo, poskrbeti, da bomo njhov pritisk v celoti odbili.
Predno zaključim vabim bralce, da dajo svoje pripombe na prireditev, še bolj pa bomo veseli vseh predlogov za popestritev in izboljšane prireditve. Pripombe lahko pošljete v uredništvo Čevljarja.	Jazbec Milan
»IN JUNGRI BODO DOBR KSEL«
V okviru praznovanj X. jubilejne Šuštarske nedelje je bila tudi že tradicionalna
»FRAJŠPREHUNGA« s šuštarsko večerjo.
Ob zvokih domačih viž harmonikarja Naca Omana in po uvodnih besedah glavnega direktorja se je začel tradicionalni obred »frajšprehunge«. Profesor Rakovec je v svojem govoru orisal zgodovino Tržiča in tradicijo stare šuštarske obrti. Poudaril je. da se prav s takimi običaji obujajo in ohranjajo stara izročila na cehovske čase.
Kdo ne bi bil dobre volje ob domačih vižah.
26 vajencev in vajenk (prešivalk, graverjev, orodjarjev, stru garjev in rezkalcev). ki so končali šolanje je pred posebne, mojstrsko komisijo po starem cehovskem običaju pokazalo svoje izdelke in preverjalo znanje.
Mojstrska komisija je povedala svojo majengo. da je vseh 26 jungrov frajanih in da imajo kar dobre pogoje, da bodo dobr ksel ratal. Šli bodo v frent v tovarno Peko.
čevljar
glasilo delovne organizacije tovarne obutve »PEKO« Tržič
n.	sol. o. — Ureja uredniški odbor: Anka Brezar. Janez Kališnik. Belita Kusterle. Milka Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Marija Slapar. Vera Umek, Karel Zajc. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260. int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenskem in 1500 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.