If undelivered return to: 'GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 16,900 Issued every Tuesday Subscription rate: For member* yearly ....$0.84 For nonmembers .....$1.60 Foreign Countries Telephone: Randolph 3912 II slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsak torek Ima 10,900 naročnikov Naročnina: Za Mane, na leto________.$0.84 Za nečlane ..._________„....$1.60 Za inozemstvo .............„$3iJ0 NASLOV uredništva in upravnifttva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Ka.Jolph .1912. rininiiiiiiiiimtmtn^tmnifimiiimm ACCEPTED FOR MAILIN6 AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 16. — No. 16. CLEVELAND, 0., 20. APRILA (APRIL), 1926. Leto XII. — Volume XII. ■ ——— IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE RAZPIS POSEBNEGA ASESMENTA. Pri seji glavnega odbora meseca jan. t. 1. sem poročal, da je bil poškodninski sklad ob zaključku minulega leta docela izčrpan. Tekom tekočega leta se je že izplačalo 88 poškodnin-skih in operacijskih slučajev. Poleg tega je bila izplačana tudi ena odpravnina. Skupaj se je izplačalo $10,225.00 za poškodbe, operacije in odpravnino. Redni mesečni poškodninski asesment na člana znaša Sc. Ker ta asesment nikakor ne pokriva izplačil, in ker je vsled številnih poškodninskih slučajev, nastal v poškodnin-skem skladu velik primanjkljaj, zato bo za mesec maj razpisan poseben asesment 50c. na člana(ico), da se primanjkljaj poškodninskega sklada pokrije, ter da se tako če le mogoče s tem asesmentom toliko opomore, da ne bo potreba tekom leta ponovnega izrednega asesmenta v ta namen razpisovati. Cenjeno članstvo se opozarja in prosi, da to prednazna-nilo vpoštevati blagovoli. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZAIjVR, gl. tajnik. Joliet, III., 17. aprila 1926. V POJASNILO t kraja. Začetne črke so vedno __j lahko malo drugačne, lepše in V št. 14 Jednotinega "Glasi- fi"ejše'. kakor dru*e' la" sem poročal o stroških z za-L ^ PrasanJe 3- Spremen, tev ce-varovalninskim oddelkom za !f*a Carn,ohan v slučaj, ako pride do ppemembe _ , tan" VT Jedhotinega imena. Odgovor: Navadno so zasta- Danes hočem navesti stroške, ve * okrajšanim ime- ki bi nastali vsled premembe! °om K' £ * 0' To bl yelJal° memba ne izplačala. Svila je oko1! centov za vsako re- že stara in se težko dela na nji.^a,,30- KJer Pa b> b,la ^ T^hko se napravi več škode, ka- ™mba samo ene črke, pa manj. kor koristi. Velika večina zastav je bila delanih in razvitih med ustanovitvijo in pa letom 1915. Vse te so stare in starinsko delane, ter bi bile itak nadomeščene z novimi. Te stare zastave bi se lahko porabilo pri umrlih članih; naj bodo tam obešene ali razpete, kjer član leži. Ce pride kaka nesreča, kar se rado zgodi, bi ne bilo do-sji škode. Drugi del, to je mlajši del društev je po večini brez zastav. Soditi bi bilo, da ne bo dva ducata zastav za pre-menitev črk. Kolikor bi bilo prememb, veljalo bi povprečno za eno $5. Vprašanje 2. Ce bi ne bilo lično, ker bi bila ena črka nova, druga stara, torej koliko bi veljal ves napis? Odgovor: Napis bi veljal povprečno od 5 do 10 dolarjev, namreč, da bi se vse štiri črke premenilo. Sicer pa ne bi slabo izgledalo, če bi bila samo ena črka nova, ker je prva. Ako bi bila črka vzredi, bi bilo ma-/lo slabše, ne pa ker je črka od Vprašanje 5. Koliko bi stali novi navadni, pozlačeni znaki in to za vse članstvo? Odgovor: Od deset centov naprej. % Množina dela vselej ceno. I z prememba pečatov bi veljala okoli $2 do $2.50 za vsak pečat. V obče bi bilo krajevnim društvom priporočati, da naj hranijo in imajo vse stare zastave in regalije v veljavi še za toliko časa, dokler se iste ne izrabijo. Novo ime Jednote. na j bi se vpoštevalo samo pri novih zastavah, regalijah in znakih. Tako lahko tudi prihodnja konvencija sklene, da naj ostanejo vsi stari izdani Jednotini certifikati v veljavi, dokler se istih v slučaju zavarovancev ne izplača. Pri tiskovinah in knjigah bi ne bilo potreba stroškov. Knjige lahko ostanejo ravno te kakor jih imamo. Isto Je s tiskovinami. Vse dosedanje tiskovine se lahko rabi, ko pa zaloga poteče, se naroči druge * Vse premalo zanimanja! Po mojih mislih je vse premalo zanimanja za eno in drugo. Vi dobro veste, koliko stvari je pred nami. in kako da čas beži. Kakor brzovozeči vlak dirja, tako se v hitrosti približuje nam Čas ene in druge stvari, na katero se moramo pripraviti. Mi pa kar poslušamo in čakamo, kdaj bo kateri kaj takega rekel, da bomo skočili nanj in ga namlatili. Jaz hočem zanimanja, pa če je tudi kakoršnokoli. Jaz hočem vas vse slišati, da poveste sedaj, kaj mislite še vi, ko so že nekateri svoje povedali; z drugo besedo: Jaz hočem zanimanja. pisanja in debatiranja. To pa želim iz sledečih vzrokov: V prvi vrsti hočem, da se zmenite sedaj, ko je še čas po ceni na razpolago; ko je še čas za razmišljevanje, da vam še kateri drugi lahko kaj odgovori in pojasni. Jaz se molčanja bojim, ne sicer radi moje osebe, nikakor ne, pač pa se tega bojim radi Jednotine blagajne, ker se bo ta neopravičena tihota maščevala pozneje na konvenciji za drag denar, kjer se bo — brez premisleka, v pozabljivosti na dostojnost, na sobratstvo in v pozabljivost kaj da stane — tam debatiralo brez sadu in brez koristi, kajti takrat ne bo časa za premišljevanje, ne bo časa za čakati na odgovore kaj drugi mislijo. Torej ako bomo čakali in odlašali, da se bomo mi o teh stvareh "uglihali" na konvenciji, se motimo, in sicer motimo se iz teh razlogov: Znano je, kaj se da na konvenciji doseči; kako malo se takrat dela iz pravega namena, kako redko se na konvencijah glasuje iz prepričanja za eno in drugo; vselej se delegacija porazdeli v stranke in s strankami pa glasuje ne oziraje se na korist, pač pa oziraje se na isto stranko, kajti v isti stranki je nekaj, kar se je obljubilo (lahko uradno mesto) njemu ali pa njegovi naselbini, oziroma državi. Vedite, da se dobro zavedam, ko pišem te vrstice in vem dobro, kaj vsebujejo. Mati Jednota je že dovolj plakala radi teh neresničnih dogodljajev, in radi tega še ponavljam: Da je čas za sklepe, določitve in priporočila že sedaj in ne na konvenciji ; konvencija kot taka bo le uradno to sprejela in potrdila in poleg tega bo imela dovolj posla s stvarmi, katere bodo prinešene na konvencijo od posameznikov, kar se pa ne more sedaj naprej ne vedeti in ne ukrepati. Sicer pa vas svarim, da nikar ne obkladajte konvencije z Bog zna kolikimi stvarmi; nikar ne računajte, da boste tam pove- teremu dopovedati in vpeljati (se bo vpoštevalo na prireditvah, j dali vse svoje misli; ako to na-J novi sistem naših konvencij, | banketih, veselih družbah, da se meravate, potem niste dober kajti novih upeljav se članstvo; bo slavilo ene in druge zasluže-član ali članica, kajti takrat ne najbolj boji, ne da bi se prej o j ne može. Ampak za korist Jed-bo časa za nove ideje izpelja- j njih dalo osvedočiti se istimi note je pa pred nami samo ena J vati, niti za ukore, prepire in upre in protivi, ne da pomisli, j stvar, in ta je: Kako spopolni-debate, ker isto mora biti že da se s tem zgubi veliko denar-j ti našo Jednoto, da bo lahko prej dobro pretreseno. I ja. kompetirala za svoj obstanek Opozarjam pa vas, da bi za- Vzemimo slučaj, kateri jasno;med našimi mlajšimi, kajti v čeli misliti na popolnejše in govori sam in dokazuje, da | kratkih letih bo nevrjetna spre-boljše konvencije kakor smo jih imam prav v moji trditvi. Na|memba; mi stojimo kakor zre-imeli do sedaj. Človeka je, seji glavnega odbora je bilo pri-1 lo klasje pred srpom ali suha trava pred koso. In tedaj bodo nastopili tukaj rojeni naši slovenski Amerikanci in se bodo strah in sram, ako se samo; neseno na površje, da naj se na J spomni, kako smo na konvenci- konvenciji upelje "Roberts • L i. _______11 __i.'. !,»!._ , jah že ravnali kot sobratje, ka-1 Rules of Order." To je pravi- ko se je branilo prizadetemu, I lo, po katerem naj bi se kon-da ni mogel na konvencijo, da vencija vodila, radi tega, da se bi sc kot član mogel zagovar-!isti prihrani čas; čas pa pomeni jati in opravičiti. Bratje in denar. In temu nasproti se -je sestre! Cas je, in ta čas je se- oglasilo eno društvo iz Jolieta, j .. „ . daj pred nami. Zavedajmo se i da naj se vrši konvencija poj V z^nji stevilta Glasila je časa, zavedajmo se, kdo da smo starem, menda tako kot se je^ap:sal sobral bhukJJe Prav f,n izražali nad našimi deli prav kakor smo zaslužili: pohvalno ali pa bodo rekli: They were old fashioners. in za koga se smatramo. Pokažimo to dejanski in' pokažimo to v svojo lastno korist. Prej ko bomo to storili, prej bomo spol-nili svojo krščansko in narodno dolžnost. Poglejmo na druge, na stare Amerikance, ne izkušene organizacije, na ameriške konvencije. Ali nismo mi ravno tako ljudje, kakor so oni? Ali mi ne potrebujemo složno-sti, varčevanja in prt tem pa še udobnejših časov? Le poglejmo, kako se vodijo njih konvencije. Ali veste, kako se imajo na konvencijah? Ali veste, da trajajo po tri ali k večjem štiri dni, in kako se imajo v istih dneh? To so njih prave počitnice. Oni se lepo odpočije jo, raz vesele, medseboj spoznajo in zabavajo, da je veselje. Njih konvencije so opravljene vse v redu, vse potrebno je bilo že prej priporočeno; vse je bilo prečitano, bilo je pa tudi potrjeno in sprejeto, in zastopniki so bili veseli, veselih obrazov so se vračali s konvencije in obogatele so se čutili vr-nivši se na svoje domove. In kako pa zborujemo mi? Kako se vračamo s konvencij? Naše glave so utrujene, naša ušesa sd polna bobnenja, kladivo poka še kar ponoči po ušesih vršila v Clevelandu. v stroške |clanek/ on namreč spodbuja k 32 tisoč dolarjev iz Jednotine i 2a*estl m nevtralnosti, da blagajne. In še članstvo verja- ^. vsak kar ^oj Pokaze me, da je po novemu sistemu le kaj da m,sb' nf. f™J.lh ._. , . ... , ___ sklepov m čakati, da se bo iz- trosenje denarja, trdijo o ne- .__. ___nesel na konvenciji. Jaz se so- kem, kar ne razumejo. * bratu Saukljetu zahvalim za tako izboren članek, in s tem apeliram na vas vse druge, da se tudi vi odzovete. Pridite na vaše društvene seje in zavzemi-tc, se, da hočete nekaj novega in dobrega predlagati, priporočati. Tudi kritizirate lahko, seveda na lep način, kajti iz tega se tudi spravi kaj dobrega na dan. Ako se vam vidi, da je vse dobro, in mislite, da je s tem že zadosti, če vi molčite, ni to res tako. Ako se vam vidi, da je vse O. K., potem je vaša dolžnost, da to stvar piveste, da je vse prav. Pišite in povejte, da ste zadovoljni s tem in s tem, da potem ostalo članstvo ve, kaj da vi mislite. Vem pa, da vse ne more biti prav in vsakdo je moral v zadnjem času svoje simpatije nekam obr- Ko sem bil jaz delegat na konvenciji "Catholic Foresters" je ista stala nekako štiri tisoč dolarjev in je plačala še vožnjo delegatom. { ' Tudi tfi tVetft misliti, da so ;one stvari, o katerih mi pravimo nove, da so v resnici še nove ali nepraktične; to so stvari, katere so upeljali že pred nami Amerikanci, iz svoje dolgoletne skušnje za dragi denar. Nas pa to ne stane nič, mi dobimo to zastonj in potrebujemo, ako hočemo iti z duhom časa naprej. Bratje in sestre! Vsi drugi pred nami so šli enkrat isto pot kakor gremo danes mi. Vsi so pa spopolnili svoje organizacije, izobrazili so se na svojih konvencijah; spoznali so boljše metode, spremenili so število j niti> ker so prišle med razmo-delegatstva tako, kakor je bilo | trivanje nasprotne si stvari, dobro za organizacijo in pravič-; yj »te torej nekam obrnili vaše no za članstvo. Vse to so za- simpatije, ali tega niste javno jemali iz skušnje dolgih let. In povedali, kaj da vi mislite, mis-jaz trdim takole: ker nekateri ste ^ mogoče: Jaz mu bom pravijo: "O tisto že pride sa-' ie posvetil na konvenciji itd. mo posebi." Dobro! To se jn onit fci je bil vam nasprotne-in zdi se nam, da ga je hotel pravi: To bo prišlo, ko se bo ^ mišljenja, je ravno tako predsednik konvencije kar vre- ljudstvo prerodilo. Ali pa pra- j sklenil kakor vi, in čisto druga-či v glavo enemu in drugemu, vijo, da bo to predrugačila še le' ^e misi{ kakor ste vi. Vidite, ker nismo hoteli slušati. Vest druga konvencija. Jaz pa mis- to so tisti oblaki, katere so ve- trovi pripodili iz dveh strani, sivi in črni so, kakor veliki voli novim imenom. To poročilo naj se smatra kot popolnoma nepristransko. Članstvo naj bo sodnik in naj odloči, hoče li premeniti ime ali ne. Upam, da sem g. tem zadostil željam in prošnjam onih, kf so me za. pojasnila v tem oztru prosili. • .."*-. ... • t, Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, glavni tajnik. nam nadalje očita, da smo tega lim drugače. "Kar danes lahko ali onega napadli čez. mero ne- storiš, ne odlašaj na jutri." Ako dostojno in neopravičeno; žal bo ta stvar že itak morala biti na paftj ^ dveh kmetov, ki se nam je, ta in oni je odnesel zle' premen j ena, pa naj bo preme- gledajo, predno se zalete vtise iz konvencije, da jih nik- njena že sedaj in zboljšana, ne akupaj in mečejo eden drugega dar več pozabil ne bo ali pa ne čakati do jo bomo prisiljeni iz- po grmovju. Iz oblakov pa se boljšati, ako jo izboljšamo iz; uderejo strele in ploha. Take zavedne in dobre volje, je mno-, so bile naše konvencije, in znajo go vrednejša za nas kakor če j & našteti, ako se ne bomo zavejo moramo izboljšati radi tega, j dali, da smo prvič katoličani in ker smo bili že radi zaničeva- j drugič, ameriški gentlemani. nja v to prisiljeni. Prosim, da to vpoštevate. bo odpustil onemu, ki ga je raz-žalil. In mi smo bratska katoliška organizacija. Dajmo! Zavedajmo se, čas je! In ta čas je sedaj ravno pred nami. Mi moramo to že danes pričeti; pričeti namreč to, da se nato pripravimo. In da pa to dosežemo, moramo že sedaj z delom pričeti; in z delom pričeti je pa ravno to, da začnemo o tem pisati in razmotrivati, to se. pravi, da se pričnemo pogovarjati v "Glasilu," kako in kaj bi se dalo to vpeljati, doseči in ohraniti. Jaz dobro in predobro vera, da bi vsi radi imeli bolj "mirne" in kratke konvencije, nego da se bijemo tedne, Ih pri .tem pa se potimo na trdih sedežih, da smo do kraja utrujeni. In vendar vem, da bo težko maršika- Vsekakor pa jaz apeliram za večje zanimanje za XVI. konvencijo. Oglasiti bi se morali mladi in stari, rajše bi slišali mlade, ker bodočnost je v njihovih rokah, in oni so "American born boys and girls." Poznajo mnogo drugih organizacij, vedo s kakšno maniro se drugje zboruje, in vedo mnogo •več kakor vedo nekateri v naših starejših vrstah. Za bodočnost in pa napredek K. S. K. Jedno- kar gre zasluženja začetnikom, Sedaj pa še samo eno besedo vam, bratje in sestre: Jaz pišem mnogo, pišem radi tega, ker vidim, da je pisati potreba, pišem pa nepristransko in neustrašeno. Ni mi za to, kaj vi mislite, pač pa kaj da je potreba in prav. Boljše je biti odkrit kakor pa zahrbten sladko-ustnež; ko bo pa prišel dan računa konvencije, takrat boste imeli pa čas, da mi vzamete be- te ve« ne pomaga tiato, kar .Jej^&je?? »em vaft glavni bilo v začetku. Sedaj velja ono, ~ kar bo v bodočnosti. Ono pa, predsednik. S pozdravom, Anton Grdina. glavni predsednik K. S. K. J. CLEVELANDSKE NOVICE —Igra "Čarovnica." katero je vprizorilo društvo Presvete-ga Srca Jezusovega, št. 172, K. S. K. Jednote v West Parku z velikim uspehom in v zadovolj-nost občinstva, se ponovi v nedeljo, dne 25. aprila ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani na Bennington Ave. Igro se bo ponovilo vsled želje večine rojakov. Vsi oni, ki te krasne igre morda še niso videli ali jo hočejo še enkrat videti, naj pridejo prihodnjo nedeljo zvečer v označeno dvorano. —Dne 12. aprila zvečer je bil povožen na New York Central železnici med Addison Rd in E. 67th St., rojak Frank Ražem. Kako je prišlo do nesreče, še ni znano. Povožen je bil čez obe nogi, eno pod kolenom in drugo čez stopalo ter je imel tudi na glavi smrtno poškodbo. Josip Zeletova ambulanca ga je odpeljala v Mount Sinai bolnico, kjer je po preteku par ur umri. Prišel ni nič več k zavesti. Pri njem pa je bil najden listek z imenom Ana Zadnik, 5. razred, soba št. 5 šola sv. Vida in obr-nivši se na šolsko vodstvo se je pronašlo, da stanuje omenjena učenka na 977 E. 64th St. in da je njena mati, Mrs. Trhlen, sestra pokojnega. Pokojni je bil doma iz vasi Koza ne, okraj Novi grad, Primorsko, kjer zapušča še mater in eno sestro. Star je bil 34 let ter samec. Bil je član društva Danica, št. 34 S. D. Z. Naj v miru počiva. —V petek, dne 16. aprila ob 1. uri popoldne je umrla v Mt. Sinai bolnici po kratki bolezni Johana Krašovec, stara 48 let. stanujoča na 1055 Addison Rd. Pokojna zapušča tukaj soproga, enega sina, dve sestri in enega brata. Tu je bivala 28 let. Doma je bila iz vasi Podklanec. fara Sodražiea. kjer zapušča dve sestri. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4, S. D. Z. Prizadetim naše sožalje. Naj počiva v miru! —Po štirinajst dnevni mučni bolezni (influenci), je v petek. 16. aprila na svojem domu, 18911 Killdeer Ave., v Notting-hamu umrl rojak Alojz Miklič, v najlepši moški dobi, star 31 let. Doma je bil iz Velikega Vidma pri St. Lovrencu na Dolenjskem. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa, št. 169, K. S. K. Jednote, prvi smrtni slučaj pri tem društvu; spadal je tudi k društvu Mir, št.. 142 S. N. P. Jednote in je bil delničar Slovenskega Doma v Collinwoodu. Tu zapušča dva nedo-rastla otroka in soprogo. Počivaj v miru, družini pa izrekamo iskreno sožalje. -o- Smrtna kosa. V Stožicah pri Ljubljani je umrl po vsej ljubljanski okolici in daleč naokrog znani Čamrov oče, posestnik Ivan Merhar. Umrl je v Škofji Loki g. Gregor Carman, posestnik in urar. — Na Verdu pri Kamniku je umrla ga. Franja Varšek, stara 65 let, soproga posestnika. Umri je v Novem mestu pri usmiljenih bratih v KandLji p. Otokar Aleš v 72. letu starosti Bil je svoj čas 30 let učitelj na novomeški ljudski šoli. Društvena naznanila in dopisi NAPREDUJEMO . . . (H«tke, označene z vašim ime-2e zopet novo žensko dru- nom in številko društva. Pošljite te listke tajniku prej ko štvo!" sem vzkliknila, ko sem v predzadnji izdaji "Glasila" zagledala prosilke iz Butte, Mont. Mislila bi, da tam visoko gor v Montani spijo še zimsko spanje. Pa ne! Bodite nam srč- mogoče. da se izognete kakih neprilik. Na zadnji redni mesečni seji dne 4. aprila je bilo predlagano, da je društvo sv. Jerneja odda- no pozdravljene naše nove so- lo dvorano v najem za veselico sestre! Želim vam obilo na- dne 2- maja popoldne. Vsled predka! tega je bilo določeno, da se vrši S tem imamo torej že 49 žen- seJa na»ega društva prvo nede- skih društev pri K. S. K. Jed- 'J0 ga duhovnega vodje Rev. A. K. S. K. Jednota lansko leto napredovala za mnogo tisoč članov in članic, tudi že to leto je dosegla lepo število novih mk ^ b- mor(la udov, usiljuje se mi misel, zal^^ na,uk< Te ,Lstke ^ kaj ravno nasa organizacija ta- , , ♦ • • . , . . * , . I dobili tudi vsi člani na" potnih ko napreduje, medtem, ko dru- ^ Takj ^ . ge poročajo, da niso napredo-Ltek ^ od vale v članstvu kot bi morale. 4lirv„ i,„ „ • t\ n . . - , ... j. župnika s podpisom m pečatom. Za vzrok navajajo, ker ni ljudi it.. ___,, ... . .... iz starega kraja. Ma^^i^^f Jfl°1?t . ... r .. . v uradu društvenega duhovne- vsi ti novi clam in clanice, ki so! „ ,... , OA • iT . . .... . t , 4. , g* vodje do JO. maja. Upam, pristopih k nasi Jednoti, poseb- j„ . . , , . . . /• ' aa bo vsakdo izvršil svojo verno za nas importirani iz Evro- . * , , x , . , ~ . 1 , sko dolžnost, kakorsno zahteva pe? Gotovo ne. Vzrok, da , - . , ... , . . od katoličanov nasa sv. Cerkev, I F. Modra; če ne. naj se pa zgla si zanj v župnišču. da ne bo po tem kakih neprilik glede spo- v nasprotnem slučaju se bo ravnalo ž njim po pravijih K. S. K. Jednote. # S sobratskim pozdravom, John Krek, predsednik. Iz urada tajnika društva sv. Vida. št. 25, Cleveland, O. ljudje hočejo v našo organizaci jo mora biti, ker jo poznajo za najboljšo. Pri nas se ne prepiramo. V Jednotincm "Glasilu" ne najdete dopisov brez pravega podpisa. ki bi žalili lastne člane. Ne oziramo se in ne odgovarjamo na razne napade, ampak s podvojeno močjo delujemo za svo- S tem naznanjam onim čla-jo stranko. To pa je najboljši nom. ki se niso vdeležili zadnje odgovor, ki največ zaleže. Ni- redne mesečne seje, da smo na kdo še ni kaj prida dosegel z tej seji na obširno debatirali in praznim besedičenjem in prere- arovorili glede naše velike dav-kanjem; dosegel pa je vse z de- uosti, vršeče, se dne 23. maja t. lom svojih rok in uma. Ker 1. povodom blagoslovitve in raz-znamo prav agitirati, zato pa vitja naše nove društvene zanaša katoliška stranka raste, z *tave (bandera). njo raste naša mogočna katoli- Vsled gotovih ovir ne bomo ska organizacija, in njena pod- ;meli označeni večer skupnega rejena društva. banketa; ampak vsak član in To je napredek, na katerega J članica mora prispevati v svr-.smo lahko ponosni vsi! ho pokritja stroškov za naba- Marie Prisland, gl. uradnica. >o nove zastave 50 centov; zato | bo vsakdo dobil vstopnico (ti-Brzojav iz Sheboygana. Wis. ket), da se bo lahko z istim "Besede mičejo, vzgledi pa vdeležil dne 23. maja zvečer ve-vlečejo!" Tako so si mislile iikc psCsne veselice v veliki dvo-članicc društva Kraljica Majni- rani Slovenskega Narodnega ka, št. 157 ter si ustanovile Go- f)oma na St. ciair Ave. Nekaj spodinjski in družabni klub Št. tiketov sc je že razdelilo na zad-1. Katero žensko društvo nam nji scjj. Pridite na prihodnjo bo prvo sledilo? Pozdrav! \„ejo dnc g., miija polnoštevilno, Marie Pri«land. da 8e določi končni program na- —0--že velike prireditve dne 28. ma- Iz urada društva sv. Janeza j«; na tej seji boste dobili tudi Krstnika, št. 11, Aurora, HI. vstoprricc za plesno veselico; . S tem sc naznanja članstvu i članom, ki &e ne bodo v(Jeieiiii zgoraj omenjenega društva, da seje, bodo vstopnice poslane po pride Rev. Vene. Solar, dne 24. pošti na dom. V bližini atanu-aprila t. 1. v našo naselbino tfle- joči člani dobijo te tikete lahko de velikonočne spovedi. Ker bo tudi na mojem stanovanju Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, IU. Uljudno se naznanja vsem članom našega društva, kakor tudi vsem katoliškim društvom in ostalemu občinstvu v Chica-gu, IU., da bo imelo naše društvo svoj piknik v nedeljo, 1. avgusta, 1926 v John Vidmar-jevem Grovu (prej Stržinar) v Willow Springs, 111. Prosimo vsa naša cenjena društva, da se na to ozirajo in ne prirejajo na ta dan nikakih piknikov ali zabav. Veselični odbor. NAZNANILO IN VABILO. Iz urada društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wisconsin. S tem se naznanja članom goriomenjenega društva, da priredijo naši mladi fantje Base Bali Club veselico v soboto, dne 8. maja ob 8. uri zvečer v Harmonie dvorani, vogal Mineral St. in First Ave. Ker je čisti dobiček namenjen za klubove stroške (obleke itd.), jc bilo sklenjeno na zadnji seji, dne ll. aprila, da mora vsak član plačati eno vstopnico, to je 35 centov, kateri denar se bo kolektal v mesecu maju z asesmentom. Torej prosim, da bi cenjeno članstvo to vpoštevalo, ter šlo kolikor mogoče našim fantom (žo-garjemT i&HN>frfW. "I'll kltiflb bo društvu v čast, ponos, pa tudi v napredek. Sobratski pozdrav, Luka Urankar, tajnik. Naznanilo. Članom društva Marija Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., naznanjam, da bo naše društvo priredilo veselico dne 25. aprila. Igrala se bo igra "Užitkarji," catero vprizorijo igralci Slovenskega dramatičnega klube. Ker je čisti dobiček namenjep za društveno blagajno, zato je dolžnost vsakega člana in članice, da se veselice vdeleži, ker imamo vsi enake koristi od društva. Torej delajmo vsi, da bo večji uspeh. Kot je že v zadnjem "Glasilu" omenil predsednik sobrat John Cankar, naj vsi člani, ki bodo darovali dobitke, iste prinesejo ob pravem času k sobratu Jakob Babniku, da se potem vse pripravi. Torej na-svidenjc v Frank Svetetovi dvorani v nedeljo 25 aprila. E sobratskim pozdravom, r Ignacij Grom, tajnik. denje v soboto, dne 24. aprila! 25a dobro postrežbo bo skrbel posebni Veselični odbor. Društvo sv. Srca Marije, jU. 111, Barberton, O. Vse članice našega društva obveščam, da priredi društvo dne 24. aprila zvečer, svojo letno , veselico, katere dobiček je namenjen za pokritje društvo nih stroškov. Prosim torej vse društvenice, da se omenjene prireditve za gotovo vdeleže, kajti vstopnina je obvezna, isto mora plačati vsaka članica, če se veselice vdeleži ali ne. V imenu našega društva uljudno vabim tudi vse Slovence in druge, da nas omenjeni večer v velikem številu posetijo, osobito pa naše cenjeno sobrat-sko društvo sv. Jožefa, št. 110 K. S. K. Jednote in pa samostojno društvo Domovina. Saj naše društvo je vedno rado sodelovalo tudi s tema dvema društvoma, zato upamo sedaj, da našega povabila ne pre-zrete. Zagotavljamo vam. da se ne boste kislo držali, in da vam ne bo žal vdeležbe, kajti zabave bo dosti za stare in mlade. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje, da se zopet enkrat razvedrimo ^človek je tudi razvedrila potreben, da vsaj za par uric pozabi na trpljenje, ki nas muči dan za dnevom. Igrala bo najboljša godba (Orkester iz Akrona). Za suha grla in lačne želodce bo preskrbljeno v polni meri. Vstopnina zelo nizka; otroci so iste prosti. Začetek ob 7. uri. Ne pozabite torej naše prireditve dne 24. aprila v Slovenskem Domu. Na veselo svidenje! Jennie Ozbolt, tajnica. tukaj že v soboto popoldne, se bo pričelo spovedovati od 4. ure naprej in v nedeljo zjutraj, da bo imel vsak člani in članica priliko izvršiti svojo versko dolžnost, da sc snidemo vsi Naj bo torej še enkrat omenjeno, da mora vsak član in članica prispevati 50 centov za pokritje stroškov novih zastav; izjema bodo samo bolniki in pa člani na potnih listih. Toliko v skupaj pri mizi Gospodovi in blagohotno naznanilo in vpošte- sprejmemo sv. obhajilo pri prvi sv. maši dne 25. aprila, katero bo daroval Father Solar. Cenjeno članstvo prosim, da naj prinese s seboj spovedne vanje. S sobratskim pozdravom, A. J. Fortuna, tajnik. ' 10t8 E. 64th St. VABILO na veaelico. katero priredi društvo sv. Petra in Pavla, št. 91 K. S. K. Jednote, Rankin, Pa., v soboto, dne 24. aprila v hrvatski cerkvcni dvorani na 3. cesti. Ker bo ta veselica ena naj bolj častnih, kar jih jc še naše društvo priredilo (ta veselica bo v proslavo 20-letnice obstanka označenega društva), zato naj bi ne sme) noben član izo-stati, da bi se iste ne vdeležil, posebno pa še ustanovniki društva. Tem potom vljudno vabimo vso cenjena društva iz B*ad-docka, tako tudi iz sosedne okolice, posebno pa naše brate Hrvate, ker jih je največ v tem kraju, da bi »e blagovolili vde-ležiti te naše veselice in nam 8 tem pripomogli do večjega uspeha. Pričetek veselice bo točno ob 7. uri. Torej vam še enkrat kličemo: Na veselo svi* VABILO NA VESELICO. Članom in članicam društva Marije Pomagaj, št. 176, K. S K. Jednote v Detroit, Mich., se tem potom naznanja, da se vrši veselica vse£ slovenskih društev in klubov v Detroitu v soboto večer"; TOo 21. aprila v Hrvatskem Domu na 1331 Kirby Ave. East. Cenjeni mi člani in članice Vsem vam je gotovo kolikor toliko znan namen te veselice, za torej o tem ne bom pisal bolj obširno. Na programu bodo za stopana vsa tukajšnja slovenska društva in klubi, katerih je po številu devet. Vsako dru štvo ali klub bo dalo nekaj na program. In da bo tudi 'naše društvo Marije Pomagaj nastopilo s krasnimi točkami, zato rej sjte naprošeni vsi člani in članice, da se te prireditve gotovo vdeležite. Zgodovina mesta Detroit še ne ve, da bi sc že kdaj tukaj veselila kaka pri reditev s tako častno zastopanim številom slovenskih društev in klubov kakor bodo baš ta večer. Zatorej dragi mi rojaki Slovenci in tudi drugi Ju goslovani, ne zamudite te lepe prilike! Vsakemu bo gotovo žal, kdor se te veselice ne bo vdeležil, kajti duševnega užitka, smeha in druge zabave bo /.a vse dovolj, za stare in mlade. Za lačne in žejne bo tudi z vsem preskrbljeno, kajti odbor si je vzel "za ta Večer znano dobro delo: Lačne nasititi in žejne napajati. Dragi mi sobrat je in sosc-stre našega društva! Še enkrat vas uljudno prosim, pridite zanesljivo vsi na to veselico, in sicer pravočasno, kajti program »e prične točno ob 7. uri zvečer. Torej na veselo svidenje v soboto zvečer, dne 24. aprila! Frank Hroščak, podpredsednik. rediti dne 25. aprila v Finaki delavski dvorani dve prav lepi igri: šaloigro "Luknja v namiznem prtu" in burko "Vedež." Med odmori bo na programu slovensko petje v mešanem zboru in nekaj angleških pesmi, nakar sledi šuštarski ples v šu-štareki obleki, zatem pa pro-8ta zabava in drugi ples. Igrala bo izvrstna godba (Gilbert Orchestra). Gostom bo na razpolago: pop, sladoled (Ice cream) in candy. Začetek točno ob osmih zvečer. N Vabljene ste vse članice, da se vdeležite te prireditve, ker je čisti prebitek iste določen za našo društveno blagajno; s tem se nudi vsem prilika, da vsaka lahko nekaj stori v korist društva. Prav uljudno vabimo tudi vse sobrate in sosestre naše Jednote iz bližnjih naselbin: Eveleth, Virginia, Aurora, Bi-wabik itd., kajti vreme imamo sedaj prav lepo, brez snega, da se lahko semkaj pripeljete s svojimi karami. One, kateri bolj ljubite "show" kakor pa igre, prosim, da za enkrat opustite show in da pridete na našo prireditev v Finsko dvorano; vstopnina je samo 50 centov, za otroke od 6. do 14. leta pa 25 centov; otroci do 6. leta so prosti. Povem vam, da pri nas se boste ta večer lahko na-plesali in nasmejali za več dni skupaj, ker zabave bo dovolj za stare in mlade; tudi okrep-čila za grlo bodo na razpolago. Torej še enkrat kličemo vsem skupaj: Na veselo svidenje v Finski delavski dvorani, dne 25 aprila zvečer! Se toplo priporočamo nadejajoče se velike vdeležbe. Sosestrski pozdrav, Helen Yurchich, tajnica. VABIJO IN NAZNANILO. DriiStvo Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn. Zopet se je nam približala ljuba pomlad, katere se vse ye-Beli, ker je vse oživela, tako tudi tukaj pri nas na Gilbcrtu, Da bo pa kaj več zabave in veselja, tudi v družabnem življe-ftjv — dasiravno je še bolj sla-1*0 jffedo delavskih razmer — ye ju naše društvo odločilo pri^mmtetrautskega društva in pa NEWBURSKE NOVICE. "Stari in Mladi" je bila igra, katero so igrali sami naši mla di igralci. Čudili smo se tem mladim, ki so tako dobro in pravilno igrali, dasi so imeli zelo malo časa za vaje. Kredit gre seveda po večini igrovodji Father Gnidovecu, ki se je ž njimi trudil; a kaže nam vseeno zadnja prireditev, da imamo še veliko dobrega materijala za igre med našo mladino, treba ga je lc izdelati, ogladiti in navdušiti za igranje. Seveda bi bilo še tu in tam treba glajenja, posebno glede izgovorjave pravilne slovenščine, vendar pa vemo, da imamo dobre moči. Glavno ge, da se mladina zainteresira za slovenske igre. Igrali so to pot za društvo sv. Ane, št. 150 K. S. K. Jednote in po igri so igrali med plesom Ilojer bratje; mladina hoče vedno nekaj poskočnega, kar naj ima pod nadzorstvom starišev. "The height of fashion" je dandanes res prišel tako "visoko," da bodo, ako bo šlo tako naprej, nekatere ženske nosilo kmalu samo pas in "štunfe." Neki oče se je izrazil, da ga veseli, ker ima šele dve leti staro hčerko. "Ko bo moja vzrastla," je dejal, "ne bodo ženske že več obleke nosile.l Mi se ne čudimo mladim, ker mlad svet je nepremišljen in šc nikoli ni bil na glasu radi preobile razsodnosti. Toda radi bi znali, kje so matere onih deklet, katere nosijo krila, ki ne sezajo niti do kolen, dasi so dekleta sama do seat čevljev visoka. Vsaka reč ima svoje meje, in tako tudi ženska moda. Do gotove meje gredo ženske smelo za njim, pride pa ^x-.rerne, v katerem se ne samo osmešijo, ampak prestopijo meje dostojanosti. Kristjan ne more povsod za zidom; brezbožno židovstvo diktira modo. Družini John Kaplan je umrl 13 letni sin Joseph po kratki bolezni. Zbolel je na slepiču, kateri se mu je predrl in ga zastrupili Bil je sicer operiran, toda je bilo že prepozno. Pogreb se je vršil v torek ob polni vdeležbi šolarjev, posebno pa društva sv. Imena, katerih član je bil Joseph. Oba omenjena društva sta med slovesno pogrebno mašo prietopila k sv. obhajilu za rajnkega. Zadušni-co je opravil Father Oman ob asistenci Father Gnidoveca in Father Bombača iz Barbertona. Joseph je bil pokopan v obleki mašnega strežaja, katero službo je dalj časa vestno opravljal. Pogrebniki so bili tudi ministranti pod vodstvom pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi. Starišem in bratom in sestram naj bo tem potom izraženo naše sožalje, pokojnemu pa naj sveti luč večna in naj v miru počiva. Več novih krasnih avtomobilov se je pokazalo v naši naselbini. Družina Ignac Godec se pelje s krasnim Cleveland Six. Družina Jos. Smrekar ima krasni "seven passenger" zaprt avtomobil. Družina L. Grden se pripelje z novo karo. Fa še drugi so, katerih se ravno ne spominjamo. Avtomobil pri družini je dobra stvar, oče, mati in otroci se peljejo ven na sveži zrak in za malo spremembo. Življenje postane bolj zanimivo in veselo. Je pa prišel Louis Feren-chak v našo naselbino gledat po družici. Zapazil je Tomšičevo Mary, katera se mu je tako dopadla, da je sklenil jo dobiti za svojo. Sreča mu je bila mila. V pondeljek sta prišla, da skleneta trajno vez ' v pričo John Lovkota in Ane Udovč. Želimo jima vsega dobrega v tem življenju potem pa večno srečo. Poročila sta se tudi Jennie Plut in James Mišmaš. Bilo srečno. V sredo popoldne ob treh in zvečer pol 8 se vrši predstava zelo zanimive slike "The Sea Hawk." Kdor želi videti pretresljive prizore in pa usmiljenja vredno stanje nekdanjih morskih sužnjev, naj pride v dvorano, vstopnina za otroke bo 10 centov, za odrastle 25 centov. Poročevalec, o Novice iz Springfield, 111. Kako so se imeli na Velikonoč v Springfieldu, 111. Velika noč. Kakor še nikoli poprej, je bila naša cerkev na velikonočno nedeljo polna vernikov pri vseh treh sv. mašah. Pri prvi sv. maši, pri kateri je g. župnik Mažir govoril v treh jezikih, so pristopili malodane vsi pričujoči k sv. obhajilu. Videli smo poklekati k obhajilni mizi očete in matere, sinove in hčere, starčke in otroke. Koliko zadoščenje je bil ta pojav vere našim dobrim katoličanom! Naš gospod župnik jc lahko videl, da ni zaman ves nje-(Dalje na 3. strani * naznanilo in zahvala Tužnim srccin naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm širom Amerike, da nam je po zelo mučni bolezni smrt utrgala iz naše srede ljubljeno hčerko in sestro v neži mladosti, • ' ' < . i • . (Iti » ; . I % Thereso Glavič Rogu jc izročila svojo blago dušo 23. marca ob 7. uri zvečer, ko je mrno v Gospodu zasula in se preselila iz tc solzne doline v nebeške višave, kjer ni trpljenja ne solz. Ranjka je bila rojena 12. maja, 1907, še ne stara 19 let. Bila jc članica dr. Kraljica Majnika, dr. sv. Ane, KSKJ. in pevskega društva Slovenija. Pogreb sc jc vršil pod vodstvom Mr. Grdina & Sinovi dne 27. marca ob zelo obilni udeležbi vseh treh društev. Sv. mašo zadušnico so darovali domači,g. žifpnik. Rev. J. Omcn cb asistenci g. kaplana Gnidovca in g. W'cbra, za kar naj jim bo izrečena srčna zahvala. Posebno hvalo smo dolžni domačim gospodom, ki sta tolikokrat prihitela obiskat ranjko v njeni bolezni in jo tolažila, da jc tako lahko prenašala križ, ki ga ji je naložil Vsemogočni. Prav lepa hvula lather Omanu za krasen govor ob krsti naše ljubljene Rczike in za spremstvo iz hiše žalosti na pokopališče. Hvala tudi društvu Slovenija za tako krasno petje, ko so priši; v hišo zapeti ranjki v slovo. Hvala g. Zorma.iu. ki je tako ganljivo igral na orgije tekom žalne sv. maše. Ko jc prišla na \rsto pesem 'Rlagor mu", takrat ni ostalo nobeno oko suho v cerkvi, tako lepo so zapeli. Zato najlepša hvala vsem, ki so kaj pripomogli pri petju. Prav lepa hvala sestram Mrs. Glavič — Mrs. Fink in Mrs. Čerček, ki sta nam pomagali v tej težki uri. Bog jima povrni stotero. Nadalje sc zahvalimo tudi vsem sorodnikom in prijateljem. ki prišli ranjko v tako velikem številu pokropit in molit za njo. Hvala tudi dekletom, ki so jo še za časa bolezni tako pogosto obiskovale in ki so jo spremile na zadnji poti. Hvala tudi nosilkam krste, ki po kljub hudemu mrazu sc vse udeležile v bel.h oblačilih, da jc bil sprevod toliko lepši. Zahvaliti se moramo tudi vsem. ki ite darovali z« sv. maše i.jl njo, kakor sledi: dr. Kraljica Majnika. Mrs. MiMavčič. Mrs. šraj. Mrs. ščlnkovcc, Mrs. Čerček, Mrs. Urbančič, Mrs. šušteršič. Bog plačaj! — Iskrena hvala tudi darovalcem vcncev. ki ste našo ljubljeno hčerko skoro vso pokrili z vcnci. Hfrala gre tudi dr. sv. Ane. K. S. K. J., dr. Slovenija in dr. Kraljica Majnika, nadalje Ana Maver. 1 rank Miller, Mrt. t.crčck. Mrs. I ink. bratranci in Matrične Fink, Mrs. Hočevar in Mrs. Plut, Mrs. Jančer. Misses Maver, Gliha. Zaletel, družinam Kuhcl in štmjdck. Miss Kuhel. Brooks Oil Co. Hvala tudi vsem tistim, ki ste brezplačno vozili in vsem, ki rte kaj dnbrcga storili nam v tem bridkem času. Bog bodi plačnik vsem skupaj. Tebi pa, draga, nikdar ncpo/abljcna Rcziha. ki tc je Bog tako zgodaj vzel od nas, kličemo ti: Z Bogom, ljubi Bog nai ti podeli večni mir in večna luč naj ti sveti, nan: bo le to v tolažbo, da sc enkrat snidemo vi-i pri ljubem Bogu, kjsr jc naša domovina. Prosi pii Bogu za nas! Žalujoči ostali: FRANK, THliRIiSA GLAVIC, stariši, FRANK, JOSEPH, RUDOLPH, STANISLAV, bratje, MARIA, ANNA, LJUDMILA. VICTORIA, JULIA, sestre. Cleveland, O., 10. aprila, 1926. \ V t;. Nasn^fijamo tudi vscui sorodnikom in znausem po celi Ameriki, da *o nam v starem kraju umrli naša ljubljena mati Marija Godec, roj. Novak. Umrli so 15. marca, v Uansti 74 let. Doma so iz vasi Late, tara Krka na Dolenjskem. Blago ranjko priporočam« vsem, ki so jo poznali v bia* spomin in molitev, vi pa draga mati prosite za nas, da sc enkrat otiidenio naj zvezdami. Žalujoče ostale: >lr». Jos*phin« Fink, Mr*. There*« Gl»vič, Mrs. Antcnetie CrCek, hčere, vse tri živeče v Clcvclandu. gov trud z našimi ljudmi. Se živeča vera med nami, posebno1 je trdna in živa med našo katoliško mladino. Četudi marsikaterega očeta in matere ni v cerkvi, sin in j hčer sta pri božji službi vsako nedeljo in pri obhajilni mizi, če ne vsaki mesec, pa vsaj večkrat na leto. Naša v Ameriki rojena in po kristjansko vzgojena mladina vidi in ve, da je vsak civiliziran človek v Ameriki veren ter da je krščanska vera podlaga vsemu družabnemu življenju. Naša ameriška mladina ve, da le verni fantje in dekleta vživajo zaupanje svojih delodajateljev v uradih, pisarnah, prodajalnah, tovarnah itd. Delodajalci dobro vedo, kdor veruje v Boga, tudi veruje v njegove zapovedi. Med liožje zapovedi po spadajo tudi one, ki se glase: "Sedma, ne kradi; osma, ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega (to je ne lagaj se)." Otroci naših vernih in poštenih slovenskih starišev imajo vsi dobre službe ter vživajo zaupanje svojih predpostavljenih, medtem, ko čitamo imena otrok naših odpadlih Slovencev skoraj vsaki teden v časniških poročilih o ropih, tatvinah, vdiranju v trgovine, med tolovajskimi toij>ami. ki prejemajo ljudi na cestah ter kradejo avtomobile, pa naj kdo reče, da to ni res! Stariši, kakšne otroke imate rajši: verne, ki so spoštovani o.'— Cenjeno društvo: Ni naš namen nikomur nič diktirati, ampak mi si štejemo v svojo dolžnost, da s tem pismom še enkrat opomnimo slovenska pevska društva po Ameriki, da naj ne pozabijo nekaj storiti za "največje slovenske reveže na svetu." In ti so slovenski slepci v stari domovini. Tem revežem moremo pomagati mi, ameriški Slovenci. In kako? Postavimo jim dom, v katerem se bodo lahko Učili različnih del. ter tako sami sebe preživljali. Vsi večji narodi imajo slične zavode, za svoje slepce. Le mati Slovenija je tako revna, da ji je nemogoče veliko storiti v teh časih za slepce. Ideja za dom slepcev v Sloveniji se je sprožila v Ameriki, in sicer potom Jugoslav Reliefa. To je ona organizacija, ki je ponesla po dolgi svetovni vojni prvi pozdrav ameriških Slovencev svojim rojakom v staro domovino. Jugoslav Relief je po svojem končanem delu sprožil plemenito idejo za dom slepcev na Slovenskem. V to svrho je daroval ostanek denarja v znesku $2,000, kot prvi dar ameriških Slovencev. Za to vzvišeno akcijo se je pozneje zavzela Glasbena Matica v Ljubljani. Pred nekaj časom je vodstvo Glasbene Matice apeliralo na vsa slovenska pevska društva v Ameriki, da naj vsako posamezno društvo započne nekako akcijo in da čisti dobiček obrne za Dom slepcev v Ljubljani. Veliko per skih društev se je temu klicu že odzvalo in tndi posameznikov.'kaj ti do danes se je že na bralo preko 250,000 dinarjev. Seveda to še ni izdaleka dovolj. | Toda Dom slepcev se bo nekdaj no zborovanje je. pa v soboto. Ako bi kdo slučajno ne mogel v petek prinesti denarja, se bo isti sprejemal prihodnjo nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. Obresti od denarja se bodo plačevale na glavni seji, torej pridite za gotovo vsi, da vam blagajnik obresti izplača. Nova serija delnic se otvori v soboto 1. maja. Upamo, da bo vsa^ član pridobil vsaj enega delničarja. Ker je ravno sedaj zopet veliko povpraševanje po denarju, zato se apelira na vse rojake: Pristopite k Stav-binskem in Posojilnem društvu; pomagajte z malo svoto vsak teden svojemu sosedu, svojemu prijatelju. S tem storite dva dobra dela, prvič sami sebi hranite in drugič pomagate tudi svojemu bližnjemu. Da je absolutna varnost jamčena za vsak cent pri tem Stavbinskem in Posojilnem društvu, nam ni potreba tukaj še posebno po-vdarjati, kajti vse poslovanje je pod državnim nadzorstvom in državni uradniki pregledajo ,vse poslovanje, knjige in vrednostne listine. So nekateri, ki bolj zaupajo svoj težko prisluženi denar starim nogavicam ali čevljem, nego pa poštenemu slovenskemu podjetju. Torej vsi, ki imate denar na rokah, vložite svoj težko prisluženi denar na 4i/2^ obresti. Ne pozabite na tri glavne točke: V petek, dne 23, aprila sprejemanje denarja, v soboto, 24. - aprila glavna delniška seja ali zborovanje in volitev novega odbora, ter v soboto 1. maja otvoritev nove serije. Pridite polnoštevilno. Z odličnim spoštovanjem za North Shore Building & Loan Association, Math Ivanetich, tajnik. -o- Soudan, Minn. — Naznanjam rojakom žalostno vest, da je tukaj umrl rojak John Jamnik, doma iz vasi Podgorica, fara Dobropolje. V Ameriki je živel okoli 36 let, in sicer največ soproge. Mr. Riedl je pred 13 leti odpotoval v svoj rojstni kraj, Domžale, kjer je bil več let kapelnik znane domžalske godbe. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so ga vzeli k vojakom, kjer je prestal mnogo gorja. Ko je prvič bival v Brook-lynu, N. Y., je storil Mr. Riedl mnogo dobrega na društvenem polju kot predsednik društva sv. Jožefa, št. 57 K. S. K. Jednote, kot marljiv tamburaš nekdanje "Ilirije" in kot kapelnik nekdanje Slovenske godbe. Dobro došel zopet na ameriški zemlji! ♦ -o- Iz spominov na Slovensko zemljo. Piše A. G. Gornji Grad. To notranje razpoloženje sem moral posebej povdariti, ker je postalo usodepolno za ' razvoj nadaljnih zlih dogodkov tiste noči: povzročilo je namreč precejšnjo mero ne vol je v vsej naši družbi, še posebno po v duši Rev. Kazimirja. Ob vhodu i Gornjega grada je Rev. Kazimir naročil našemu — prvemu — avtomobilu, naj ob prvem večjem križišču cest zavijemo na desno v Nazaret, da tam eventiielno tudi prenočimo. Kaj pa je Marija Nazaret? Frančiškanski samostan in redovna cerkev na ne ravno vi sokem hribu blizu Mozirja na desni strani Savinje. Samostan ima krasno lego. Pod njim se razprostira lepa in dobro obdelana dolina, zaprta skoraj na vse strani. Pred očmi se ti vrste čedna in snažna poslopja, rodovitna polja ter senčnati gozdi. Naokrog v ozadju je svet precej hribovit. V daljavi ti obstane pogled na Osebna vest. visokih gorah. Vzhod zapira- Po I31etnem bivanju v stari jo Dobrovelj( Cveta in Koka-domovini se je pred nekaj tedni riea. na jugu zapaziš Menino vrni! zopet v Ameriko v greater planino, proti zahodu pa leži newyorški naselbini svoječasho Črnivec In Rogač. Dolino na-zelo priljubljeni in znani rojak inakata Dreta in Savinja; rav-Vinko Riedl, v spremstvu svoje no med škofovo graščino, Vr- 1(1 I ' '»M, M , , ■• , * ti' 1 1 • 1 I riJ; bovcem in samostanskim hribom se izliva prva v drugo. Ali naj vam popisujem sveži zrak? Ali naj vam hvalim podnebje? Poleti ni prevroče, pozimi ne premrzlo. Ni zlepa lepšega in prijetnejšega kraja, kot je Ma-ija Nazaret! Kaj čuda torej, če se nam je ob i>ogledu na to naravno lepoto v večernem svitu tako godilo kakor Odisejevim junakom, ki jih 'je izvabilo omamljivo petje ljubkih Siren: pozabili smo zaviti na desno in drvili naprej in naprej. Kakor so pozneje pravili, so nas z drugega avtomobila klicali, dajali znamenja z robci, rokami, sireno — vse zamanj! Nismo jih slišali. Dohiteli so nas šele na Vranskem. Da jih nekoliko potolažimo, stopimo trije v gostilno pri "Bobenčku" — največja v kraju, da se informiramo glede prenočišča. Poslopje, je bilo prikupljive zunanjosti; hodnik in sobe električno razsvetljene, toda notri nikjer žive duše! Kličemo, trkamo — zopet nič. "Ali smo v zakletem gradu?" "Saj še ni polnoči, ko vstajajo duhovi, ura je šele devet." "Halo! Halo!" In slednjič se vendar pokaže na hodniku postava ženskega .spola: velika, korpulentna, stara, čmerikava, razmršenih las !— kakor Erinija. "Mamka, ali bo kaj prenočišča?" "Nič ga ne bo!" "Pa vendar, saj smo pošteni ljudje." "No, za enega bi se morda dobilo." "A nas je devet!" Ko pa je čula število devet, se je obrnila In izginila, ne da 'bi nadaljevala razgovor. Presenečeni nad to izredno uljudnostjo smo odšli, kakor smo prišli. Šofer se je na tihem veselil, da smo nadaljevali pot v tihi i noči, ker je moral biti drugi dan ob osmi uri v Ljubljani pred "Slonom" — dogovor je imel z dvema novoporočencema — z obrazov ostale družbe pa je zginila tista zunanja prisrčnost, ki nas je navadno spremljala. Tudi je nastopila temna noč, ki nam je, žal, odvzela nešteto naravnih krasot, ki jih nudi vožnja po široki državni cesti od Trojan do Ljubljane. Ce še povem, da nam je v Domžalah med gromom, bliskom in strašnim nalivom odpovedal kresilni magnet, sem v bistvu izčrpal vse solnčne in senčne dogodke, kakor jih hrani moj dnevnik iz tistega usodepolne-ga dne. V "Union" me je okrog 12. ure prijeten hlad zazibal v sladko spanje. Ali sem sanjal o nesreči v gozdu ali o hudi uri na Sorškem polju in Domžalah ali o strmih serpentinah po Črni, tega bi danes več ne mogel povedati. Vem le to, da nas je prihodnji dan zopet združil in spravil, četudi je Rev. Kazimir izprva kazal bolj uradno lice. NAZNANILO IN ZAHVALA. Prijateljem in znancem naznanjamo tužnim srcem, da nam je umrl naš ljubljeni sinček John Repp t v nežni mladosti sedmih let. Bil je čan madinskega oddeka društva Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote. Tem potom se zahvajujemo predsedniku omenjenega društva Mr. rJohn Cankarju, ki je vse oskrbe za pogreb kakor tudi vsem članom, ki so se vdeležili pogreba. Dalje se zahvalimo tudi vsem, ki so ga prišli obiskat in so čuli ob mrtvaškem odru. Tebi ljubljeni sinček pa hli-čemo: Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: John in Margaret Repp, stariši. Frank brat; Margaret, sestra. Waukegan, 111., 15. aprila. 1926. Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, katerega ste sploh še imeli Camels so najprisrčnejši prijatelj, dober tovariš miljonom razvajenih kadilcev. Pojdi kako daleč hočeš in plačaj še toliko, Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, ki ste ga kadaj imeli. Nimajo utrudljivega okusa in ne pookusa po cigaretah in ne obžalovanja niti en dan v življenju Camels. Samo polna in prijetna kadilna eadovoljnost, ki dela življenje veselo, kjerkoli se kade Camels. V te cigarete gre vsa zmožnost največje (tobačne organizacije na svetu. Samo naj- • boljše je dovolj dobro za Camels. Najbolj izbran turški in ameriški tobak. Najbolj vešče mešanje. Najfinejši cigaretni papir, ki ga za nje izdelujejo v Franciji. Takoj, ko zažgete Camel, veste, da ste se spoznali z prijetnim in sladkim kajenjem, ki ga ljubijo miljoni. Ako še ne veste, kako dobre so Camels, jih poskusite. Priporočamo vam, da primerjate Camels s katerokoli cigareto, ne glede na ceno. Vzemite Camel t Camel CIGARET M - * I "GLASILO K. S. K. JEDNOTE Izhaja vsak torek. 44 Lastnina Kranjsko-Slovonske Katoliike Jednota v Zdratenih državah ameriikih. $117 St. Oair Iva. Uredništvo ia npravniltro: Telefon: Randolph 3012 CLIV9UND, OHIO. Za člana, aa lata__ NaračalmaJ 7-a nakana ................. ..... Za Inozemstvo ............. ii li. ■farm OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN GATHOUC UNION o/ the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of tba Or dar. _Issued every Tuesday__ OFFICE: 611? «L Clair Ave. Telephone: Randolph 3812. CLEVELAND, OHIO. razmotrivanje. NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ. .................................................rJ O PREMEMBI JEDNOT. IMENA. Prav je, da se je za počelo med krajevnimi društvi in članstvom razmotrivanje glede pre-membe imena naše Jednote, katero je priporočil celokupni glavni odbor na minuli januarski seji. Jaz ne žamerim nikomur, ki te točke ne odobrava; vsakdo ima prosto voljo in pravico izraziti svoje mišljenje, -in naj si bo isto že na pravem mestu ali ne. Več glav, več misli; dam pa čast vsem onim, ki to točko odobravajo. Kakor dosedaj razvidno, je ga pa hvalite, kako je Jednota zadnja leta napredovala pod njegovim vodstvom. Vprašanje premembe Jednotinega imena je tako važno, da naj vsako društvo v prvi vrsti popred premisli one važne točke in razloge k premembi, katere je glavni odbor po svoji najboljši previdnosti razmotrival in članstvu objavil. Je nekaj društev, ki nočejo na noben način razumeti, da bo naša Jednota prej ali slej prešla v roke naše anjeriške slovenske mladine. Več kot polovico iste je že danes pod zastavo naše več društev, ki ne odobrava jo, Jednote Morali 8e ^mo umak-priporočila glavnega odbora za nm staremu neprikladncmu premembo imena. Jaz sem vzroke, razloge, navodila, mnenja in tudi koristi v zvezi s premembo Jednotinega imena že parkrat objavil v "Glasilu," in sicer iz lastnega naziranja, skušnje in povoda. Jaz spadam k 16 raznim slovenskim in drugim društvom; bil sem že na raznih"konvencijah; znana m: je vsa zgodovina teh društev, preteklosti in sedanjosti, in vsled tega sem izprevidel, da bi bilo pri naši Jednoti umestno navodil za razmotrivanje v svr premeniti ime (samo prvo be-»|ho premembe Jednotinih pravil, sedo). To sem na obširno p«*-jasnil članstvu v nadi, da bo moj nasvet vpoštevalo, toda žal, motil sem se. S prva so se izgovarjali na ogromne stroške; edini sedanji izgovor, ki ga pri tem skoro vsako društvo navaja, je pa ta, da ni treba Jednotinega imena prenarediti, ker Jednota pod vodstvom sedanjega glavnega odbora lepo napreduje. Hvala vam za priznanje. Kaj |)a če bi tega odbora ne bilo? Ali ste sigurni, da bo baš ta glavni odbor imel priliko tako delovati še v prihodnje? Je-li vam znan glavni vzrok, čemu je sedanji glavni odbor prišel do točke glede premembe, oziroma izboljšanja Jedndtinega imena? Morda tega še ne znate? Mi bi radi Jednotino ime iz boljšali vsled tega, da bi imela Jednota še več prilike, še bolj napredovati kakor je napredovala od zadnje konvencije. Mi bi radi, da bi na podlagi izboljšanega imena Jednote v prihodnjih 27 mesecih prekosilo število 7,772 novih članov, kakor je Jednota narastla v času, odkar ji je na krmilu sedanji odbor. Vsako društvo, ki ne odobrava premembe Jednotinega imena vsled tega, da Jednota pod sedanjim glavnim odborom us-< peva in napreduje kot še nikdar popred, naj temeljito premisli in vpošteva: da je premembo Jednotinega imena v svrho njenega napredka odobril sam glavni odbor, zbran na minuli januarski seji. Takih razlogov in izgovorov torej ni treba več navajati, ker sc nc strinjajo z našimi idejami. Ako citate kako važno priporočilo glavnega odbora, in ga zatem naravnost zavračate brez posebnih in važnih vzrokov; dajete na ta uačin glavnemu odboru nezaupnico na drugi strani imenu "Kranjska," če ne na konvenciji meseca avgusta t. 1, pa gotovo na bodoči konvenciji. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. K PREMEMBI JEDNOTINIH PRAVIL. So li nasveti glavnega odbora umestni ali ne? V 9. številki "Glasila" smo na prvi strani priobčili nekaj katere je po svoji najboljši sodbi sestavil celokupni glavni odbor na minuli januarski seji. Ta navodila še niso vsa; v kratkem objavimo še ostala, tako da bodo imela krajevna društva še dosti gradiva za razm^tr i vanje, in sicer do konvencije. Iz dosedaj priobčenih razmo-trivanj je razvidno, da se krajevna društva za zadnjič priob-čena navodila glavnega odbora dosti ne zmenijo ter odlašajo vse na kasnejši čas. Menda mislijo, da se bo na prihodnji konvenciji debatiralo samo o nameravani premembi prvega imena naše Jednote? V št. 9 "Glasiia" je bilo označenih še dosti drugih važnih točk za spremembo pravil, katerih pa članstvo in društva še ni dosti vpoštevalo. O nameravani premembi Jednotinega imena ne bomo zopet danes pisali na obširno. Uver-jeni smo, da bo na konvenciji med delegacijo zavladal vse drugačen in bolj patrijotičen duh, kakor pa vlada med nekaterimi društvi, češ, da premem-ba imena še ni na mestu. Prepričani smo, da bo naše članstvo do konvencije spoznalo veliko važnost izboljšanja imena naše Jednote, kar ne bi povzročilo posebnih stroškov. Nadejamo sc, da se bo na prihodnji konvenciji vsak delegat in dele-gatinja zavedal, da ni več "kranjski," ampak ameriški državljan, in kot takoga je dol-tnost, da daje prednost Ameriki, ne pa nekdanji Kranjski- Preidimo torej na posamezne točke. Glavni odbor jc k točki 4 dostavil, naj bi se v prihodnje vs^ potrebščine za poslovanju pri društvih dob&valo iz glavnega urada. Pri tem se je v prvi vrsti mislilo na nova društva, ki nimajo ob ustanovitvi nobenega denarja v svoji blagajni. Drugič: Mnogo je že starih krajevnih društev, ki bodo rabila pismeni papir, kuverte, vplačilne knjižice, jtd. Ako bi vse to glavni urad zanje naročil v večjem številu in obsegu, bi se blago lahko dobilo za 50 odstotkov bolj po ceni. Korist od tega bi imela le krajevna društva; poleg tega bi bile vse tiskovine za poslovanje nareje ne po enem predpisanem vzor cu. Ali ni vseeno, če se plača račun tiskovin iz društvene ali pa Jednotine blagajne? Jako važna je tudi točka 12, da naj bi se v bodoče konvencija vršila vsako četrto' leto. Zadnja konvenciije v Cleve-landu nas je veljala nad $30,-000. Tekom devet let bi si torej lahko Jednota prihranila toliko tisočakov. Morda bi se dalo vsled te premembe konven-čni saesment nekoliko znižati? Vse ostale slovenske podporne organizacije imajo ^voje konvencije vsako četrto leto. V slučaju potrebe ali nujnosti se lahko skliče izvanredno glavno zborovanje. Točke 14 in 15: Premembo kvote (števila) delegatov je glavni odbor vsled tega priporočal, da bi imela na konvenci jah tudi manjša društva nekaj pravic in ne samo velika; dosti je namreč takih društev, ki plačujejo že leta in leta V konven-čni sklad, pa niso bila še nikdar zastopana na kaki konvenciji. To ni enakopravnost, to ni bratstvo, to ni demokracija! Velika društva naj bi v tem oziru malo popustila. Točka 19.: vsakdo, ki zna količkaj razsodno misliti, nam bo dal prav, da je samo 12 delegatov broječ kvorum premajhen za vodstvo kake konvencije. To je v nasprotju s parlamentarnim redom. Radi tega je glavni odbor premenil to točko na 51 odstotkov delegatov, oziroma na nadpolovično .večino. Vzemimo za izgled sledeči slučaj: Na konvencijo pride na primer 200 delegatov., Prvi ali drugi dan naj pride do kakega spora, in nesporazuma. Sto in osemdesetosem delegatov morda ni zadovoljno s konvenč-nim predsednikom, vsled česar je konvenčna seja prekinjena. Takoj zatem naj se zbere skupaj ostalih 12 delegatov, ki naj bi imeli na podlagi naših starih pravil vso moč in pravico, konvencijo na svoje roke nadaljevati?! Ker vsepovsod odločuje večina, naj bi tudi v tej zadevi. Premislite torej to točko in presodite, da bi bila na mestu. Točka 20. Najbolj važna stvar pri vsaki konvenciji je pravilno in praktično sestavljen poslovni (konvenčni dnevni red). Od njega je odvisen us-peh konvencije, pa tudi nepotrebni veliki stroški. Ameriške konvencije, ki brojijo včasih nad 2,000 delegatov, trajajo samo dva do tri dni vsled tega, ker se zboruje po Robertsovih parlamentarnih predpisih (Roberts Parlamentary Rules). Ako hočemo članstvu Jednote s prihodnjo konvencijo prihraniti več tisočakov, naj bi se vpošte-j valo gorinavedene parlamentarne predpise, katere bomo še pred konvencijo bolj obširno pojasnili. Preidimo na odstavek i točke 20. Glavni odbor je prišel do zaključka, da je ta točka popolnoma iz reda, oziroma neveljavna. Kako je sploh mogoče voliti na konvenciji poveriini ali kak drugi začasni odbor takoj prve minute, ko konvencija še ni uradno otvorjena? Ker takrat delegat je še niso odobreni in pri poznani za delegate, torej nc more nihče kaj predlagati ali predlog podpirati. Morda dotičnik sploh ni pravoveljaven delegat? Do tega imajo zboro-valci še le takrat pravico, ko so njih poverilnc listine pregledane in odobreue. Vse konvencije drugih organizacij se začnejo po načinu, da predsednik imenuje poveriini odbor; po imenovanju se najprvo pregleda poverjlne liste tega odbo- ra, nakar se ga za priseže, da lahko prične s svojim delovanjem. Ko enkrat ta odbor pregleda poverilne listine ostalih delegatov in jih odobri, šele tedaj je konvencija oficijelno otvorjena; šele tedaj ima kak delegat pravico kaj predlagati ne pa popred. Glavni odbor je pristavil kot zadnjo točko h konvenčnemu redu: Slovesna zaprisega novo izvoljenih glavnih uradnikov. Namesto da bi se novi odborniki vozili v zimskem času (januarju na Jednotine stroške v Joliet, 111., v svrho zaprisege, se to lahko izvrši takoj na konvenciji. Izjema naj bi bila le za morebitnega novega predsednika, glavnega tajnika, blagajnika in nadzornike; ti se morajo vdeležiti redne polletne seje januarja meseca. Se na nekaj opozarjamo cenjena društva in članstvo, ki se nameravajo poslužiti razmo-trivanja. Glede načina razmo-trivanja je glavni odbor na januarski seji sklenil sledeče: "Pri tem naj posveča urednik 'Glasila' posebno pozornost, da se bodo vsa razmotrivanja vršila v lepem in dostojnem tonu, vse osebne napade, polemike in politiko naj se opusti v razmo-trivanju. Razmotrivanja naj bodo kratka in jedrnata. Brat urednik naj iz daljših razmotri-vanj povzame le jedro, oziroma glavne, važne točke za spremembo pravil, druge stvari, ki niso tako važne ali s tem v zvezi, naj izostanejo. Pri tem ima urednik 'Glasila' oblast dopis prikrojiti po njegovem najboljšem okusu in prepričanju." Žal, da se teh nasvetov nekatera društva niso držala. Nastopala so celo v arogantnem, negentlomanskem, surovem in celo v žaljivem tonu na kakega tero ime bi bito najbolj pr*k- vdarja v pesmih Slovenija in Iz urada društva sv. Jožefa, št. tično. Gotovi faktorji tedanje konvencije se niso i njim strinjali, in častiti mož se jim je uklonil. In tako je ostala K. S K. Jednota do današnjih dni. Pa se na tihem vprašajmo: Je li to ime praktično ? Odgovarja li svojemu namenu? Ali ni morebiti žaljivo za oni del Slovencev, ki so • prišli izven bivše, takozvane vojvodine Kranjske? Ali niso ti ravno tako dobri Slovenci, kakor pa oni, ki so se naselili iz Kranjske? In kako je pa vendar nastalo ime Kranjsko? Ni li to ime nastalo po zloglasnih vojvodih, ki so bili Nemci, svoječas-ni vladarji na Slovenskem ter tlačitelji slovenskega naroda ? In tem naj mi ameriški Slovenci ohranimo edini spomin na ime Kranjsko v obliki bratske organizacije s tem, da jo še naprej imenujemo Kranjska ? Ime, ki ga je že davno zavrgel vesoljni slovenski narod. Dragi člani, pomislimo, kaj smo in šele potem govorimo! Članstvo K. S. K. Jednote sestoji iz Slovencev, iz bivše Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske, Prekmurske in pri-lični del Hrvatov. Živijo vsi v Ameriki, so državljani velike ameriške republike; njihovi otroci, člani K. S. K. Jednote so ameriški Slovenci. To so torej dejstva, ki odprto govorijo, da je potreba pr vo ime naše Jednote v toliko premeniti, da bi se namesto Kranjska premenilo v Ameri-kanska. In ko se je na zadnji polletni seji glavnega odbora K. S. K. Jednote debatiralo o nasvetu društva sv. Vida, št. 25 iz Cieve landa za premembo imena iz Kranjske v Ameriško, sem bil tudi jaz z veseljem za to, da se glavnega odbornika, ali pa na to stori. To ime bom tudi z ono društvo, ki je kako točko največjim veseljem zagovarjal nasvetovalo. Več društev je zagovarjalo kako točko, prodno se je prepri- na prihodnji konvenciji. Ne s stališča, da se premesti glavni urad iz Jolieta kam drugam* čalo, je li Ista resnična ali ne. i ampak s stališča, da bo ime od-In še danes se oglašujejo člani,1 govarjalo svojemu namenu. Mi ki hočejo več vedetr o Jednoti, I zunaj Jolieta visoko čislamo jo-kot pa naš sobrat glavni tajnik, lietske Slovence. Vemo tudi, Ako bi njih trditve priobčili, bi j da so veliki zagovorniki sloven-s tem soglašali, da je dvakrat skega katoliškega naroda dve pet med tem, ko trdi brat glavni tajnik resnico, da je dvakrat dve štiri. Uredništvo "Glasila." Ameriki. In zaradi tega ieli-mo, da stoji glavni sedež te katoliške organizacije v vaši naselbini. Da so pa med dobrimi jolietskimi člani tudi taki faktorji, ki iščejo dlako v jajcu (katere ni), so jo iskali pred !vsako konvencijo, so jo slednjič KRANJSKA ALI AMERIŠKA? Po nasvetu mojih prijateljev sem pred petnajstimi leti pristopil v Kranjsko-Slovensko | zopet našli pri nasvetu premem-Katoliško Jednoto. Že takrat j be imena. Torej dober vam sem se jako zanimal za naše. t^k! Kot dober prijatelj joliet-podporne organizacije. Kranj- ski h Slovencev vsa prosim, da sko-Slovensko Katoliško Jedno-[tem faktorjem ne sledite; zau-to sem vedno visoko čislal. Se pa j te vašemu glavnemu odboru, nikoli se mi pa ni dopadlo prvo Nobenih protestov vam ni tre-ime naše Jednote, to je "Kranj- ba. Glavni odbor vam ničesar ska." Večkrat sem slišal o tem nc usiljuje. Premembo imena privatne ijogovortf, bodisi doma naše Jednote le vam priporoča-kakor tudi ko sem prišel v doti-1 mo, ker Vidimo potrebo bolj ko z rojaki širom Amerike, češ:'globoko kj>t jo pa vidi drugo Prva je bila K. S. K. Jednota članstvo. Do premembe imena ustanovljena, imeli so na izbi- bo prišlo prej ali slej. Torej ro imen, in vendar so ji dali na- zakaj že ne sedaj ? zadnje sebično ime Kranjsko- Motijo se oni člani, ki mislijo, Slovenska, namesto Vsesloven- da, do premembe imena ne bo slca ali Jugoslovanska itd. In nikdar prišlo. Merodajno bese-taki pogovori se slišijo še da- do bo seveda imela dvetretinska lies, in sicer bolj kot kdaj prej.'večina delegacije prihodnje Narod uvideva, da je v besedi konvencije. Ako delegacija od-Kranjsko-Slovenska izraženo glasuje za premembo, ,se bo preveč sebično mišljenje. Saj premenilo, in ako odglasuje za vendar ni naša Jednota sestav-1 sedanje ime, potem ostane po 41, Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Jožefa, št. 41, K. S. K. Jednote v Pittsburgh, Pa., je na svoje redni mesečni seji, dne 11. aprila t. 1. razmo-trivalo o točkah k premembi Jednotinih pravil, kot so bile navedene v "Glasilu" z dne 10. februarja in 3. marca t. L, in sicer o prvi točki v prvem členu Slovenci. Ali nas ne spominjajo naše pesmi na naš narodni čut? Saj pravi naša narodna: Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala." In zopet: Slovenski svet, ti si krasan, ti poln nebeške cd mi lobe." In tako jih je na stotine dru- Jednotinih pravil, gih, ki nas opominjajo na Slo- Članstvo je sklenilo kot sledi: venstvo. Torej čemu potem Zasledujoč borbo v "Glasilu Kranjski Slovenci? K- s- K- Jednote," katera se Le možato potrdimo to, kar biJe premembo imena naše smo, namreč ameriški Slovenci. Kranjsko-Slovenske Katoliške In potem vzorcu tudi premeni- Jednote, se smatramo tudi mi mo prvo besedo naše Jednote iz opravičene, da izpregovorimo Kranjske v Ameriško! Pa naj P81* besed o tem, Za enkrat mi nas stane kolikor hoče, preme-|ČIani društva sv. Jažefa, št. 41 njeno bo ime prej ali slej, torej & nimamo tehtnega vzroka, da Ijcna le iz Slovencev iz bivše Kranjske* ampak je sestavljena s vsemi deli našega jugoslo- starom. Zato čemu tako robatih protestov. Delo glavnega odbora je odprta knjiga; mi ni-vanskega naroda, živečega v Umo Še nikdar in tudi sedaj ne Združenih Državah ameriških, kujemo nobene zahrbtne politi-Torej je sestavljena povečini iz ke. Ne vem, bo li videla pri-ameriških Slovencev in ne hodnja delcgacija dovolj globo- kranjskih Slovencev. Ni nam treba dolžiti zaradi tega nikogar. Da so naši ustanovitelji dali naši Jednoti to ime, so imeli vzrok zato, ker je morebiti odgovarjal razmeram v tistih časih. Dokazana resni-cu jc seveda, da se je pokojni Rev, Šušteršič, resnični začetnik naše organizacije, na vse načine boril, da se Jednoti da pravilno ime, in zato je predla-gul, da sc ji da ime "Jugoslo- ko potrebo premembe imena? Jaz za svojo osebo rečem, da je ie skrajni čas, da ime pre-menimo, ter s tem samo potrdimo ono, kar smo v resnici: da nismo samo kranjski Slo-yqncj, ampak Slovenci v obče, in sedaj Ameriški Slovenci. Slovenski1 narod je katoliški in obenem pesniški narod- Oh, kako so lepe naše melodije. In pesniki, ali oni opevajo Kranjce ali Kranjsko? Tega nismo še vauska Katoliška Jednota/' ka- slišali. Vedno iu povsod s« po- zakaj odlašati? Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota ima danes jako de laven glavni odbor. Kot misijonarji smo hodili od naselbine do naselbine, trošili svoj lastni denar in čas. In ko so bili uspehi veliki, je bil s tem naš trud poplačan. Z velikim navdušenjem smo sledili delu našega agilnega predsednika brata Anton Grdina. Pod njegovim spretnim vodstvom smo na-rastli, napredovali v članstvu skoro za 8,000. On je bil tisti mož, ki je dal prvi povod za novo življenje v K. S. K. Jednoti, s tem, da je pričel prirejati shode po raznih naselbinah, zatorej čast temu možu! Drugi veliki delavec pri naši Jednoti je naš glavni tajnik sobrat Josip Zalar. Kako veliko je delo tajnika, ve samo tajnik sam in oni, ki ima skušnje v tem. Danes stopite v glavni urad K. S. K. Jednote, vsaka stvar je na svojem mestu do pičice.. Leta 1924 je bilo izdanih 1.543 novih certifikatov, leta 1925 pa 3,147 in. to samo v odrastli oddelek. (The Fraternal Monitor, March, 1926). Na tisoče jih je bilo pa tudi izdanih za mladinski oddelek. In to vse po vedni in vedni vstraj-ni agitaciji in nevdušenem pi sanju sobrata. Zalarja in urednika "Glasila," sobrata Zupana. In sedaj: ali ti možje zaslužijo, da se jim polena pod noge meče? Brez pomena je bilo zborovanje glavnega odbora i Jo lietu meseca januarja, vsaj tako so se izrekla jolietska društva, ker so tako brezobzirno zavrgli skoro vse nasvete glavnega odbora. Da sam sebi v eč ne vrjamem. Ali smo res tako veliki duševni revčki? To sodbo imajo društva v Jolietu, vsaj tako so se uradno izrazila s tem, da so zavrgla skoro vse nasvete glavnega odbora. Torej smo nezmožni, da bi bili uradniki tako velike organizacijo kot je K. S. K. Jednota. Odkrito i)ovedano: S protesti hodimo rakovo pot. S protesti samo eden drugega žalimo in rezultat je, da potem Jednota trpi. Te grde navade se moramo odvaditi. Le lepo dostojno nastopajmo, in ne polen eden drugemu pod noge metati, saj smo vendar vsi sinovi in hčere ene matere katoliške Slovenije. Končno svetujem, da se zaradi imena Jednote ne razburjajmo. Tudi pisati nam ni treba več! So druge, bolj važne stvari, katere je treba vpeljati v našo organizacijo, in katere bo treba odobriti na prihodnji konvenciji. O tem bom pisal v prihodnjem članku. Za sedaj pa le rečem: Le naprej z agitacijo za novo članstvo, da čim prej dosežemo za-željeno število 30,000. Katero društvo bo poklonilo Zlato kladivo glavnemu predsedniku, da bo otvoril bodočo konvencijo? Katera bo ona srečna naselbina? Ali Joliet? Ali Cleveland? Ali mogoče Pueblo? Bomo videli. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote. John Gefm, član nadzornega odbora K.S.K.J. bi glasovali za premembo imena naše K. S. K. Jednote. Že iz spoštovanja do ustanoviteljev in pijonirjev naše Jednote, se nam zdi kaj takega neumestno. Ali ne bodo oni, še živeči ustanovitelji užaljeni, ko berejo, da Članstvo K. ■ S. K. Jednote ni več zadovoljno s prvotnim njenim imenom? In da je beseda "Kranjska" kar čez noč postala neprikladna in duhu časa neprimerna? Mi nismo prej nikoli slišali, da bi bila beseda "Kranjska" komu kaj na potu, najmanj pa vsestranskemu napredku naše Jednote. Vsak otrok pozna in ljubi svojo mater, le pod njenim pravim originalnim imenom; vkljub temu pa lahko v življenju koraka z duhom časa naprej. In zato še ni "staroko-pitnež," niti zgagar. Ako je Kranjska dežela izginila iz zemljevida, s tem še ni dokazano, da je vse članstvo naše Jednote postalo letos drugačno kot jia jc bilo od obstoja naše Jednote celih 32 let. Isto-tako ne moremo spraviti v soglasje premembo besede — Kranjska in pa 8. točko v 2 členu Jednotinih pravil: Edini tehtni razlog za premembo besede "Kranjska" v "Ameriška" bi bil po našem mnenju ta, da bi se s tem članom skušalo buditi večje zanimanje in spoštovanje do naše podporne roganizacije med tukaj rojeno mladino. Torej skratka, da bi tukaj rojeni rojaki rajši pristopali k naši Jednoti. Ali kakor mi iz večletne izkušnje vemo in kakor je razvidno iz raznih člankov in raz-motrivanj v našem "Glasilu," se tukaj rojena mladina bore malo zanima zato, katero ime naj nosi naša Jednota. Ko bodo pa enkrat tukaj rojeni otroci slovenskih starišev tvorili večino članstva naše Jednote in prišli na krmilo iste, potem pa bržkone ne bodo več potrebovali besed ne Kranjska ne Slovenska. Do tedaj pa upamo, da nam ne more nikdo dokazati z neovrgljivim dokazi, da je neobhodno potrebno zamenjati besedo "Kranjska" v Ameriška." Naša Jednoto vrlo dobro napreduje, zlasti pod sedanjim vrlim glavnim odborom, in duh časa ni našel do sedaj še nikake zapreke v besedi "Kranjska," zatorej smo mi člani društva sv. Jožefa, št. 41, vsi kot eden zato, da obdrži naša Jednota svoje prvotno ali originalno ime, to je Kransko-Slovenska Katoliška Jednota. Prečitano na društveni seji, dne 11. aprila, 1926 in enoglasno od članstva odobreno! Za odbor: Jožef Tokar, predsednik, John Bojane, tajni. Joseph Bašel, blagajnik. (Pečat) Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Coio. Naj omenim, da je tudi naše društvo na zaduji redni seji, dne 8. aprila razmotrivalo o izboljšanju naše dične Jednote, in je prišlo do zaključka, da kar je glavni odbor priporočal na minuli januarski seji, ni nič več kot pravilno. Naše društvo . (Dalje na 6. strani/ K. S. K. JEDNOTA Ustanovljena v Jolietu, 111 dne 2. aprila 1804. Inkorporirana t Joliet«, državi Illinois, dne 12. januarja, 18887 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO #£ JOLIBT, ILL. Solventnoat akt-vnega oddelka znaia 100.28%: solventneet mladinskega od delka znaša 124.18%. Od ustanovitve do 1. februarja, 1926, z nafta skupna izplačana podpora $2,661,463. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Qevolaad, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo. €*io. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn (II. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Av*, Sheboygan. Wia. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 1IL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, III Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. J. j. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer State Bank Bldg. «0 Grant St at Suctb Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago. Ill lohn Jerich. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ. 817 East MC" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio NUrtin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn."" POROTNI ODBOR: lohn R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. l*>hn Butkovich. 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": 'v»n Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Telefon: Randolph 3912 Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo n_ klavnega 'ajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111., dopise, imfttvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa as twGLASlLO K S K JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio se popolnoma strinja z glavnim kladno v vseh ozirih, ker se odborom v vseh ozirih izvzemši lepše glasi kakor Kranjska, premembe prvega Jednotinega Ustanovniki so v naglici zbrali imena "Ameriška" namesto to, od drugih Jednot primerno "Kranjska." Samo to je, kar in razlikujoče se ime. Ko bi naše društvo ne odobrava*. Mi danes še vsi isti živeli, bi gone vidimo pod samo to besedo tovo rekli, da se niso tedaj nobenega napredka, ne v član- j spomnili, da bo to ime priklad-stvu, kakor tudi ne v finan- no za vse čase. Vsakdo mora čnem oziru. Torej je naše mne- pripoznati, da je bila naša Jed-nje, da bi se nameravano ime nota ustanovljena na ameriški "Ameriška" popolnoma opustilo\ zemlji, z ameriškimi dolarji in in naj se naziva kot dosedaj: | pod ameriško zastavo, zatorej Kranjsko-Slovenska Katoliška!ni samo Kranjska. Koliko ima Jednota. * Nadalje, kar se tiče glede centralizacije bolniške podpore, isto naj bi ostalo po starem, kakor je sedaj. Ako hoče kako bratov in sester tudi iz drugih slovenskih pokrajin, ki plačujejo Jednotine prispevke z ameriškimi dolarji, ne pa s kranjskim denarjem; vsled tega si društvo (pristopiti, lahko pristo- ne moremo mi Kranjsci prisva pi prostovoljno. Nadalje: Konvencija naj bi se vršila na vsaka štiri leta, ker s tem bi se prihranilo dosti nepotrebnih stroškov; dandanes imajo skoro že vse druge organizacije svoje konvencije na štiri leta vsled česar si prihranijo dosti denarja. Joseph Erjavec, tajnik. jati nobene prednosti, ker smo vsi Slovenci, in sicer ameriški. Torej naj se glasi ime naše Jednote: A meriško-Slo venska Katoliška Jednota. To smo hoteli povedati samo zato, ker so nekateri tako za-vpili zaradi premembe imena; vemo pa tudi, da ravno tisti dandanes ovirajo napredek v --'Jednoti; društva, ki so za na- Društvo sv. Ane, št. 127, predek pri Jednotix so pristo-Waukegan, 111. pila v centralizacijo, druga, ki Naše društvo je na zadnji se pa zmiraj svojega starega mesečni seji, dne 28. marca raz- kopita držijo, pa ne pomislijo, motrivalo glede premembe ime- kolika zapreka je ravno to na naše slavne Kransko-Sloven- • Vse druge slovenske podporne ske Katoliške Jednote, in je Jednote in Zveze imajo že sploš-sklenilo, da je proti temu, da: no centralizacijo, samo naša K. se ime spremeni. Članice ne S. K. Jednota pa ne, ko bi mo-vidljo boljšega napredka pod rala biti sploh vsem drugim v novim imenom, pa tudi nobene' izgled, ne pa da bi mi druge po-napake pod starim imenom, snemali in kasneje celo kaj po-Torej naše društvo želi, da naj pravljali. Mi bi se morali v ostane staro ime: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota. Za gori navedeno društvo: Frances Tcrček, tajnica. (Pečat) -o- Društvo sv. Roka, št. 182, Frontenac. Kans. Napredni mesečni seji, dne 14. marca je članstvo našega društva svojemu odboru zopet naročilo, da naj se še enkrat oglasimo v "Glasilu," kar naj bi služilo za napredek in v splošno korist Jednote. Čudimo se, da so nekatera društva tako za vpila, ko se je začelo razpravljati zq> zboljšanje Jednote. Radi male izpre-membe imena so začeli nekateri kar celo vojno. Taki člani ne pomislijo, da-je tako zabavljanje in očitanje brez povoda naravnošt sramotno in brez pomena za kak napredek pri Jednoti. Tako tudi ni bilo na mestu očitanje uredniku radi njegove sedanje mastne ? službe. Saj ni tega nihče uredniku tekom vojne očital, ko je imel, kot oče družice, samo sto dolarjev mesečne plače, med tem, ko so samci zaslužili po sto dolarjev na dva tedna in še več! In kako so zavpili radi male izpremembe imena "Ameriška" namesto "Kranjska." Ameriška Slovenska Katoliška Jednota, to ime je naravnost pri- resnici vsi držati lepega krščanskega reka: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" Tudi glede delegatov za konvencijo ne ravnamo po bratsko. Vsako društvo, ki šteje od 50 do 100 članov bi moralo poslati enega delegata; to bi bilo pravično; zdaj pa samo večja in bogatejša društva lahko pošiljajo svoje delegate na konvencijo, manjša pa ne; to ni bratsko in ni pravično. Dalje naše društvo priporoča prihodnj^Honvenciji, da bi se določilo polovično podporo za dolgotrajne bolezni; taki, omi-lovanja vredni sobratje naj bi dobivali podporo, dokler so bo-lani; tako imajo uvedeno tudi vse druge slovenske podporne organizacije. Te točke priporoča naše društvo prihodnji konvenciji, kar bo v resnici za napredek naši Jednoti, ne pa prepiri, psovke, očitanja in predbacivanja uradnikom in članstvu, ki je treznega te/ prevdarnega mišljenja; s tem se ne kaže ljubezni do svojega bližnjega; s tem se ne kaže krščanski duh, ki bi moral vladati med članstvom K. S. K. Jednote. Zato dragi nam bratje in sestre K. S. K. Jednote, bodimo v resnici to, kar bi niorali biti, prvič: pravi vzgledni katoličani, drugič pa delujmo vsi v vsakem osira za napredek naša dične Jednote v pravi bratski slogi in ljubezni. Vsa čast in priznanje vsem pijonirjem naše Jednote za vso skrb in njih trud. Še živečim naj mili Bog povrne s svojim blagoslovom, mrtvim naj pa podeli večni mir. Čast tudi sedanjim glavnim uradnikom. Delujte še naprej tako neustrašeno, čeravno ne boste dobili od vsega članstva zasluženega priznanja; dasiravno Jednota pod vašim vodstvom izborno napreduje kot še nikdar popred, pa še ni to vsem po volji. Delujte le tako naprej po pravi, začrtani poti. Bog z vami in sreča junaška za procvit in napredek Ameriško-Slovenske Katoliške Jednote. Odbor: Anton Oražen, predsednik, Frank Starchich, taj. in blag. Anton Kotzman, zapisnikar. (Pečat) Rock Springs, Wyo. — Pričelo se je nasvetovanje in predlaganje glavnega zborovanjo naše K. S. K. Jednote. Kadar taki nasveti in predlogi ne pridejo iz dobrega mišljenja in čistega srca, bi bilo boljše, da bi se nikdar ne priobčili. Takim pa, kakor na primer nam, ki po naših sedanjih pravilih nimamo sedeža pri konvenciji, je pa to edina pot, ki nam še ostane odprta, da izrečemo kar mislimo, da bo koristno za to Jednoto, ki nam je ravno tako ljuba, kakor pa onim članom in članicam, ki le slučajno spadajo k društvu, nahajajočem se v takih naselbinah, kjer je tudi le slučajno toliko slovenskih katoličanov, da bo društvo imelo sedež na konvenciji. Torej začnimo: 1. Ime Jednote naj bi se premen i lo tako, da bi se mi po 1926 imenovali "Ameriško-Slo-venska Katoliška Jednota. Zakaj? Naša Jednota je ameriška korporacija. Če bi se beseda "Ameriška" k imenu pridja-la, bi zaradi tega ne bila nič bolj ameriška. Med svojimi člani ima Kranjce, Štajerce, Američane, Nemce in druge. Zakaj pa ne? Zakaj bi Kranjec, Štajerc, Amerikanec, Nemec ne mogel biti član Kranj-sko-Slovenske Katoliške Jednote? Edina potrebna kvalifikacija je, da sta oče in mati takega člana slovenska katoličana. Naši tukaj rojeni Slovenci so člani: Delta Meta, Sigma Tav in raznih drugih organizacij z grškim, nemškim, francoskim in drugim evropskim imenom, pa bi k nam ne pristopili edino le zaradi našega lepega imena? Če nečejo pristopiti k nam, bi se mogoče vzrok našel kje drugje, ne pa pri imenu. Zastopite nas: Mi nimamo nikakega strahu, da bi bila kakšna nevarnost v spremembi imena ali da se kje "nekaj skriva." Naj se ime premeni ali pa ne, to je pač vseeno. Ali obžalujemo pa, da mora ravno tako brezpomenljiva misel biti prva ,ki se nudi delegktom v pretres. Škoda bi bilo konven-čnega časa in pa/našega denarja za to. Brat Anton Gregorich vam je omenil stroške za tako preraembo zaradi tiskovin itd., zato nam ni treba na tem mestu tega ponavljati. Vzemite njegovo svarilo. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je nad vse lepo ime. Tudi Ameriško-Slovenska Katoliška Jednota bi se lepo slišalo. Ali ker bi se s to premembo Jednote na zboljšalo popolnoma nič, pozabimo, da je bil tak predlog kdaj stavljen in podpiran. Pustimo brezpomeuljive malenkosti v miru; podajmo se raje na bolj važne zadeve. 2. Konvencija naj ukrene, da dobimo enega varuha neizplačanih posmrtnin mladoletnih dedičev. Take imamo samo pri našem društvu tri. Njih denar ima Jednota, ker se varuhi nc potrudijo, da bi ga sem dobili. Od tega denarja nekdo dobiva obresti, naj bo potem pri Jednoti ali pa kdo drugi. prav, ker obresti so gotovo ti stega, katerega je denar. Da bodo pa mladoletni dediči dobili svoje poštene obresti, je potrebno, da imamo Jednotinega varuha, ki bo sodniji direktno odgovoren. 3. Centralizacija bolniške podpore: Centralizacija ni last Jednote, ampak last tistih društev, ki so bili pijonirji pri vstanovitvi in vzdrževanju iste. Centralizacija je dokazan uspeh, ki priča, da se tu in tam kak korak mirno in dobro napravi, četudi večjih društev ni zraven. Danes je prijetno pristopiti v centralizacijo, ko je uspešno ukoreninjena; ob začetku smo imeli le strah. Društvu št. 122 centralizacija ni bila potrebna, ali da se pomaga takim društvom, ki so jo morali imeti, smo pristopili takoj. Pristopa smo plačali po $2.50.' Dar nes se pa dovoljuje vstop brezplačno takim društvom, ki so ob začetku tega sklada videla le strah in pogubo. To bi se nadalje ne smelo goditi. Dele-gatje takih društev, ki spadajo centralni bolniški sklad, naj na konvenciji sklenejo, da društva, ki sedaj vstopijo v centralizacijo, plačajo vstopa $5 na člana. Ko smo mi, mala društva ta sklad ustanovili, so bile delnice vredne ?2.50, danes so vredne več. Kdor jih neče plačati, mu jih ni treba, naj ga potem vsa stvar nič ne briga in delničar ne bo. 4. Ker smo slučajno malo društvo, čutimo, da se nam dela krivica, ker ne moremo in nc smemo biti zastopani na konvenciji. Ko se je to društvo ustanovilo, nam ni bilo rečeno, da bomo kdaj imeli manjše pravice kakor pa drugi. Če bi v Združenih Državah vladala ravno take vrste demokracija kakor vlada pri naši Jednoti, bi ne bila nobena zapadna država v senatu zastopana; pa ima Wyoming ravno toliko zastopstva kakor New York in druge države, in nobeden pe kriči, da ni v tem enakopravnosti. Tukaj je priložnost za dobro misleče delegate! Naj XVI. konvencija da priložnost vsakemu društvu, da bo zastopano: En delegat za vsako društvo do 100 članstva; taka, ki štejejo več kot 100 članov, dva delegata. Nobeno društvo več kot dva. "Glasilo" je "allright." Pod sedanjim imenom in ravno tako naj ostane. Priporočili bi pa, da naj se v bodoče porabi manj prostora v našem listu za zagovarjanje Jednote. Če jo drugi napadajo, veselimo se, da je vredna napadena biti. Ako bi bila slaba, bi iste ne bilo treba napadati. 6. Končno: Naj konvencija naroči glavnim uradnikom (upamo, da bo ves sedanji odbor zopetno izvoljen), da naj predpišejo lepši obrednik za sprejem novih članov kakoršne-ga imamo sedaj. Lepi, slovesni in nepozabljivi sprejem bi pridobil več novih udov kakor pa sprememba imena ali katera druga izprememba. Frank Pleme!. Odobreno za priobčitev v Glasilu" od društva sv. Jožefa, št. 122, K. S. K. Jednote. Math Ferlic, predsednik. Matt Leskovec, tajnik. Frank Potochnik Jr., blag. IZ URADA K. S. K. J. SPREMEMBE sa mesec ri are 1926. I*ristopili. K društvu sv. Štefana št. 1 v Chit cago. JIL, 27223 Krasovlch William, roj. 1910, K. 16, $1000 ; 27224 Racich Ka« ward, roj. 1908, R. 17, $500; 27125 Ve-ber John, roj. 1908, R. 17, $1000; 2722G Pctrich Frank, roj. 1908, R. 18, $1000; 27227 Zbasnik John, roj. 1897, R. 29. $500 : 27228 Germ Frank, roj. 1894. R. 32, $500 : 27229 Bohar Anton, roj. 188», R. 44, $250 ; 27210 Pctrlch Jakob. rol. 1872, R. 54, $250; 27231 Kenif Joseph W., roj. 19C9, R. 17, $1000; 27232 Ro-jewski Viktor, roj. 1905, R. 21'. $1000; 27233 Korenchap John C., roj. 1895, R. 31, $500 ; 27234 Urek Gustav, ro|. 18«2, R. 34, $500 : 27235 Krsjnik John; 1890, R. 33, $1000; 27236 Keržift roj. 1806, R. 29, $1000; 13750 Bohar Rose, roj. 1888, R. 37, $250; 13751 Koželj Frances, roj. 1901, R. 25, $500; 13752 Keržišnik Cecilia, roj. 1887, R. 38, $500; 13753 SimoneJich Louise, roj. 1884, R. 42, $500: 13754 Korechan Mary, roj. 1883, R. 43. $500; 13755 Halle Frances, roj. 1876, R. 50, $250. Spr. 22. marca. Dr. šteje 361 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, III., 27239 Ivanich Joseph, roj. 1910, R. 16, $500; 27240 Juresich Joseph, roj. 1910, R. 16, $.500 ; 27241 Vrenčur Edward. roj. 1910, R. 16, $500 : 27242 Koren Louis, roj. 1900, R. 17, $500 ; 27243 Vlahovich William, roj. 1908, R. 17, $250 ; 27244 Pruss August, roj. 1906, R. 20, $500 ; 27245 Boflch Steve, roj. 1904, R. 21, S1000; 27246 Koren John, roj. 1904, R. 21. $500; 27247 Zakrajšek Frank, roj. 1879, R. 46. $250. Spr. 7. marca, Dr. šteje 571 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo.. 13756 Novak Mary A., roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 7. marca. Dr. šteje 601 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8 v Joliet, III., 27248 Imparl John, roj 1895, R. 31, $500. Spr. 21. marca. Dr. šteje 115 čl. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 11 v Aurora, 111., 13757 June Mary, roj. 1896, R. 30, $1000. Spr. 7. marca. Dr. šteje 82 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., 27249 Grom John, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 14. marca. Dr. šteje 248 čl. K društvu sv. Roka. št. 15 v Pittsburgh, Pa.. 27250 Arch Francis John roj. 1900, R. 26, $500 ; 27251 Gcrlovich Ludvig, roj. 1905, R. 21, $1000 ; 27252 Eržen Frank, roj 1892, R. 33, $500: 27253 Kompare Louis, roj. 1880, R. 46, $250. Spr. 23. marca. Dr. šteje 160 čl. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Iron wood, Mich.. 27254 Lenstz Andrew, roj. 1897, R. 28, $1000 ; 2725Č Babich MichacI, roj. 1890, R. 35, $1000; 27256 Deklich Nicholas, roj. 1877 R. 48, $500; 13758 Lenatz Helen, roj 1903, R. 23. $1000; 13759 $imonich Susan, roj. 1889, R. 36, $1500. Spr. 21. marca. Dr. šteje 107 čl. K društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, Ohio, 27257 Marcinko Pau' A., roj. 1903, R. 23, $1000; 27258 Bit ker Brono, roj. 1895, R. 30, $500. Spr 14. marca. Dr. šteje 79 čl. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, Ohio, 13760 Drobnič Josephine roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 11. marca Dr. šteje 544 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pitts burgh. Pa., 27259 Miketicli Joseph, roj 1910, R. 16, S1000; 13761 Perko Rose T roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 23. marca Dr. šteie 157 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 27260 Mavretich Anthony G., roj. 1905, R. 21. $1000; 13762 Du ralija Catherine, roj 1906, R. 17, $1000 Spr. 21. marca. Dr. šteje 248 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št 45 v E. Helena, Mont., 27261 Verzuh Frank, roj. 1909, R. 17. $1500. Spr. 14. marca. Dr. šteje 48 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 47 v Chi cago, III., 27262 Sever Matt, roj. 1900 R. 26, $500 ; 27263 Habjan John, roj. 1883, R. 43. $1000. Spr. 13. marca Dr. šteje 112 čl. ■ K društvu Marije Sedem Žalosti, št 50 v Pittsburgh. Pa., 27264 Matesich William, roj. 1910, R. 16. $1000 ; 27265 Muhich Anton, roj. 1898, R. 28, $500 Spr. 18. marca. Dr. šteje 338 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indi anapolis, Ind., 27266 Kagel Frank, roi 1910, R. 1«, $1500 ; 27267 Hren John. roj. 1910, R. 16. S1000 ; 27268 Smerde' Anthony, roj. 1910. R. 16, $1000 ; 27269 Smerdel Frank, roj. 1908, R. 18, $500 $pr. 8. marca. Dr. šteje 171 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Wau-kegan. 111., 27270 Zore Joseph, roj. 1910, R. 16. $1000 ; 27271 Furlan John. roj. 1910, R. 16. $1000 ; 27272 Leber Stanley, roj. 1908, R. 16, SI000; 27273 Krs-nar Frank. roj. 1909, R. 16, $1000 27274 Svete Martin, roj 1909, R. 16 $1000; 27275 Merlock John, roj. 1908 R. 16 $1000: 27276 Kuhar John. roi 1908. R. 17. $1000: 27277 Škof Andrew, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 16. marca. Dr. šteje 231 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 55 v Crested Butte, Colo.. 13763 Matkovich Frances, roj. 1910, R. 16, $1000: 13764 Skoff Frances, roj. 1910, R. 16. $1000. Spr. 19. marca. Dr. šteie 87 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 56 v Lead-ville, Colo., 27278 Ponikvar John, roj 1910, R,-16. $1000: 27279 Mudnicb Steve, roi. 1872. R. 54, $250. Spr. 16. marca. Dr. šteje 234 čl. K društvu Vit. sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, Oh'o. 27280 Srnec Nikolaj, roj. 1908, R. 17, $1000: 27281 Rogi-na Stephen, ro>. 1889, R. 36. $1000: '3765 Rogina Barbara, roj. 1888. R. 38. $1000. Spr. 21. inarca. Dr. šteje 122 čl. K društvu sv. Petra in Pavla št. 62. Wradlev, III.. 3*7 Matt Gerdesich, roj. 1885. R. 41, $1000. Spr. 14. marca. Dr. šteje 25 čl. K društvn sv. Lovrenca, 63 v Cleveland, Oh'o, 27283 Stop r Albin, roj. 1910, R. 16, $500: 27284 Svete Anton, roj. 1907. R. 19. $2000: 27?8* Prodnik loseph. roi. 1906. R. 19. $1000: 27?86 Filioovich Mike, roj. 1895. R. 31, <51000: 13*766 Ka*fe1ir Mary. rol. 1910, 16. $1000' 13767 Hrovat Joseohine. roj. 1910, R.16. $1000: 13768 Globokar losenh!nc, roi. 1910.. R. 16. $1000. Spr. 14. marca. Dr. šteie 365 čl. K društvu P^tra In Pavla. št. 64 v F.*na. Pa.. 27287 Petrovič losenh, roi. <893 R. 32 S1000: !37«o Halova«^ l»ora. roi. 1886. R 40. $1000. Spr. 22. marca. Dr. šteje 201 čl. K drufi»vii sv. Iane»a Evanaelista, št. 65 v Milwaukee. Wi».. 27288 Dru mel Marko. roi. 1886 R. 39. $500. Spr. 14. rrurr*. Or. i»eie 217 čl. K društvu sv. Antona Pad., i.t 72 v E»v. Minn. 7-^ik lohn, roi. 1887, R 3«. $500 : 27390 Fink Ignac, roj. 1886, R. AO. MOO: 27*91 G«>o»> Frpnk. roi. 1883. R. « $2W' 13*70 Oebp"z Marv, roi. 1910. R. 16. $1000. Sor 13. marca. 1>r. **eie 124 čl. K društvu sv. Barbara, it. 74 v Snrinf'ield. III.. 27*92 Larh Steohen, ro«. 190« R. 18 $=^0: 1377« L*ch ,lo-hanna M., roi. 1008 R 19, $500. Spr. 14. marca. Dr. šteie 58 čl. K dr^ctvn Vnebovzete Mar'«e Devi-c«. št. 77 v Forest C'tv. Pi„ 27293 P«, ferlin loseph. roj. 1000. R. 17. $1000. Spr. 14. marca. Dr. šteie 169 čl. K rfmVvu M"n«e Pomagal. š». 78 v Chicago. HI.. 1.4772 Klekovich Manon, roj. 1910, R. 1«, $1000. Spr. 21. mraca. Dr. štele 83 čl. K društvu Marije čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, III.. 13775 Vaaik Katheritjc, roj. 1009, R. 16, $1000; 13776 Musser Anna, roj. 1800, R. 27, $1000; 13777 Draženovič Josephine, roj. 1806, R. 30, $1000. Spr. 21. marca. Dr. šteje 230 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 88 v Mohawk, Mich., 27204 Zuvich Joseph, roj. 1897, R. 20, $1000. Spr. 7. marca. Dr. šteje 38 čl. K društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., 27205 Kerže Louis, roj. 1910, R. 16, $1000; 27296 Skrbeč Anton, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27207 Verant Joseph, roj. 1910, R. 16, S1000; 27298 Magajna Jerry, roj. 1894, R. 32, $1000; 27299 Jenko Frank, roj. i892, R. 33, $1500 ; 27300 Govže Frank, roj. 1888, R. 37, $1000 ; 27301 Adam \nton, roj. 1884. R. 42. S500; 13778 \rnich Theresa, roj. 1896. R. 29, $1000; 13779 Pogorele Marv, roj. 1877, R. 48. $500. Spr. 18. marca. Dr. šteje 201 čl. K društvu sv. Getaovefe, št. 108 v Joliet, 111., 13780 Vertin Mathilda, roj. 1007, R. 10. $1000. Spr. 7. marca. Dr. Jteje 222 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, Ohio, 27302 Gerbec Matthew, oj. 1010, R. 16. $1000 ; 27303 Znidar-iič Frank, roj. 1887, R. 39. $500. Spr. JI. marca. Dr. šteje 116 čl. K društvu sv. Srca Marije, št. 111 / Barberton, Ohio, 13781 Zupič Franks, roj. 1890, R. 27, $500. Spr. 14. narca. Dr. šteje 131 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 112 v Ely, Minn., 27304 Mrak Frank, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27305 Jerich John, roj. 873, R. 53, $250. Spr. 16. marca. Dr. *.teje 75 čl. K društvu Marije Milosti Polne, št. 114 v Steelton, Pa., 13782 Hren Bar-■ara, roj. 1907, R. 19. $1000. Spr. 30. narca. Dr. šteje 80 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 119 v foliet, III., 13783 Kovačič Antonia, roj. 1909, R. 16. $1000; 13784 Kovačič Louise, roj. 1907, R. 18, $1000; 13785 .ukane Frances, roj. 1896, R. 30, $500; 3786 Gutnik Marv, roj. 1893, R. 33, 1000; 13787 Kovačič Mary, roj. 1885, l. 41, $500. Spr. 21. marca. Dr. šteje 7 čl. K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest ity, Pa., 13788 Zigon Mildred, roj. 909, R. 17, $1000: 13789 Shema Fan-ie, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 21., narca. Dr. šteje 268 čl. K društvu sv. Ane, št. 123 v Bridge-ort, Ohio, 13790 Straus Mary, roj. 884. R. 42, S500; 13791 Kaijn Mary, oj. 1873, R. 53, $250. Spr. 21. marca. )r. šteje 100 čl. K društvu Marije sv. Rožnega Ven-a, št. 131 v Aurora, Minn., 27306 Ora-:em Peter J., roj. 1901, R. 24. $500; gel Antonia, roj. 1901, R. 25, $1000; 13820 Barba Josephine, roj. 1807, R. 20, $1000; 13821 Toni Olga, roj. 1803, R. 33, $500; 13822 Maček Angela, roj. 1880, R. 37, $500; 13823 Porenta Mar-jeta, roj. 1886, R. 39, $500; 13824 Ko-delja Theresa, roj: 1885, R. 40, $1000; 13825 Cvertnik Fannie, roj. 1880. R. 46, $500; 13826 Lovko Mary, roj. 1876, R. 40, $500 Spr. 11. marca. Dr. šteje 323 čl. K društvu sv. Elizabete, št. 171 v New Duluth, Minn., 27335 Vukonič Jakob, roj. 1883, R. 42, $1000. Spr. 21. marca. Dr. šteje 44 čl. K društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 13827 Medle Fannie, roj. 1001, R. 25, $500. $pr. 7. marca. Dr. šteje 80 čl. K dtuštvu Marije Pomagaj, št. 174 v Willard, Wise., 13828 Parkel Ana, roj. 1010, R. 16, $500. Spr. 14. marca. Dr. šteie 44 čl. . K društvu sv. Jožefa, št. 175 v Summit, III, 27336 Cekado Silvester, roj. 1891, R. 35, $500 ; 27337 Brenčič Joseph, roj. 1888, R. 38, S500 ; 27338 Ba-ček George, roj. 1875, R. 51, $250. Spr. 6. marca. Dr. šteje 22 čl. K društvu sv. Antona Pad., št. 180 v Canon City. Colo., 13829 Zavornik Pauline, roj. 1910, R. 16, $500; 13830 Zavornik ^Stefania, roj. 1906, R. 19. $500. Spr. 30. marca. Dr. šteje 58 čl. K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181 v Steelton. Pa., 13831 Vučcnič Mary, roj. 1882. R. 44, $500. Spr. 5. marca. Dr. šteje 80 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 188 v Homer City, Pa.. 27339 Selack Steve, roj. 1891, R. 34, $250. Spr. 16. marca. Dr. šteje 39 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 189 v Springfield, 111., 27340 Jancik Steve, roj. 1900, R. 26, $1000. Spr. 7. marca. Dr. šteje 23 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Cleveland, Ohio. 27341 Robert Peter, roj. 1909, R. 17, S500; 27342 No-vinc Albert, roj. 1906, R. 19, $1000; 27343 Mestek Anton. roj. 1904, R. 22, $500; 27344 Sernel jack, roj. 1902, R. 24, $1000; 27345 Pugel Mike. roj. 1901, R. 24, $1000 : 27346 Pugel Louis, roj. 1901, R. 25, $1000; 27347 Novinc Louis roj. 1899, R. 27, $250 ; 27348 Lovka Louis, roj. 1890, R. 36, $500; 13832 Pugel Ana. roj. 1904, R. 22, $1000; 13833 Klaus Angela, roj. 1883, R. 43, $500. Spr. 16. marca. Dr. šteje 68 čl. K društvu sv. Hdene, št. 193 v Cleveland. Ohio, 13834 Ark Rose, roj. 1893. R. 33, $1000. Spr. 11. marca. Dr. šteje 52 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 196 v Gilbert. Minn., 13835 Semeja Agnes, roj. 1893, R. 33, $500; 13836 Strukel Theresa, roj. 1892, R. 33, $500; 13837 $trukel Agncs. roj. 1891, R. 34, $500; 13838 Jerikovsky Marv, roj. 1888, R. 7307 Rom John J., roj. 1900, R. 26,, 38. $500; 138.» Filipčič Johana, roj. 5500. Spr. 1. marca. Dr. šteje 108 čl. 1882, R. 44. $1000. Spr. 18. marca. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. Dr. šteje 42 čl. 44 v Sheboygan, Wis., 27309 Zupančič K društvu sv. Štefana, št. 197 v St. \ntor., roj. 1880, R. 46, $500. Spr. 7. Stephen. P. O. Rice, Minn.. 27349 Tro-narca. Dr. šteje 210 čl. bee Joseph A, roj. 1909, R. 16, $500. K društvu sv. Valentina, št. 145 v Spr. 16. marca. Dr. šteje 27 čl. leaver Falls, Pa., 27310 Trgovec Peter, K društvu sv. Srca Marije, št. 108 v oj. 1909. R. 16, $1000; 27311 Božič Aurora. Minn., 13840 Mismash Ana, VUchael, roj. 1908, R. 18, S1000 ; 27312 roj. 1907, R. 18. $500; 13841 Kocjan-itepkovich John, roj. 1895, R. 30, cich Marv, roj. 1907, R. 19, $500; 13842 1000; 13792 Gjud Zlata, roj. 1903, R. Beloy Frances, roj. 1906. R. 20, $500. 3, $1000. Spr. 14. marca. Dr. šteje $P<"- 22. marca. Dr. šteje 40 čl. '9 čl. K društvu Prcsv. Srca Jezusovega, K društvu sv. Jožefa, št. 146 v Clc- *t. 201 v So. Bcr.d. Ind.. 27350 Joo eland. Ohio, 27313 Petelin Albin, roj. Steve, roj. 1898. R. 28, $1000. Spr. 16. 910, R. 16. $1000. $pr. 16. marca. Dr. marca. Dr. šteje 18 čl. teje 289 čl K društvu Marije Čistega $počctja, Kdruštvu Marije Pomagaj, št. 147 v »t. 202 v Virginia, Minn.. 13843 Mai-Unkin. Pa, 13793 Petcrnac Ana, roj. 1 itrovich Mary, roj. 1891, R. 35, $1000. 902, R. 24, $1000. Spr. 18. februari- j J»Pr- 0- ™»rca. Dr. šteje 19 čl. a. Dr. šteje 66 čl. K društvu sv. Cecilije, št. 203 v Ely, K društvu sv. Jožefa, št. 148 v Minn, 13S44 Gorihe Jennie, roj. 1907, Bridgeport, Conn, 27314 Kutnik /ohrf, i R- 18' $,0°0- $Pr- 13. marca, Dr. šte-oj. 1889, R. 37, $500 ; 27315 Mavrič !* J8 d. .ouis, roj. 1888. R. 38, $500; 13794 Pe- * društvu Marije Majnika, št. 204 v ek Anna, roj. 1908 R. 18, $1000; 13795 Hibbing. Minn., 13845 Marincel Mary, (utnik Uršula, roj. 1888, R. 38, $500; roi- >004, R. 22 S1000; 13846 Adamich 3796 Obagij Mary, roj. 1900, R. 26, ohana. ro, 18/9. R 4b, $500. Spr. 00. Spr. 22. marca. Dr. šteje 136 čl. 1 marca._ Dr. šte,e 10 čl Kdruštvu sv. Mihaela, št. 132 v So. | * društvu sv Neže, st. 206 v So. aire. Drhtele 7«dl? ^ *«»»•«* „ . . ItiI - Trbovich Lva, roj. 1890, R. 3to. $1500. K društvu sv Ane st. 156 v Ch.s- | s ,g m Dr ^ u holm, Minn, 13797 Janezich Cecilija, - Pristopili v razred "C; 2« IcUia žar« ro\alnina. K društvu sv. Vida. št. 25 v Cleveland. Ohio. 328 Sterk John roj. 1906. R. 20, $1000 : 329 Sterk Peter, roj. 1904, R. 21. $1000. Spr. II. marca. Dr. šteje 544 čl. K društvu sv. FrančiškaSal, št. 29 „ . *, 330 Skul Joseph, roj. 1910, K društvu Marije Magaalenc, št. l&T - - - ---- - - oj. 1882, R. 43, $500. Spr. 7. marca. Dr. šteje 191 čl. K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan. Wis, 13798 Schlegel Ana, roj. 1907, R. 19. $1000; 13799 Retell Antonia, roi. 1902, R. 24, $2000; 13800 Babich Frances, roj. 1885. R. 41, $500. Spr. 14. marca. Dr. šteje 146 čl roi ipjh j^hm _ mm . m. m m _____ nik Frunk, roj. 1884, R.' 42, $500; 27237 roi. 1909 R. 16. $1000: «3773 Kožar Grimsich John. roj. 1899, R. 26, $1000; Ana, roj. 1893. R. 33. $500. Spr. 23. 27238 Bukovetz John, roj. 1891, R. 35, uiarca. Dr. šteie 324 čl. . $1000; 13748 Roth Fraaces, roi. 1000, K društvu Marije Pomagal, it. 79 v To m r. 16, $1000; 13740 Miketich Theresa, Waukegan, UL, 13774 Traven Mary, v Cleveland, Ohio, 13801 Prijatelj Ma--ie, roj. |896. R. 30, $1000; 13802 Jud-nich Ana, roj. 1888, R. 38. $1000. Spr. 1. marca. Dr. šteje 576 čl. K društvu sv. Mihaela, št. 163 R. 16. $500. Spr. 7. marca. Dr. šteje 623 čl. K društvu sv. Petra ip Pavla. št. 38 v Kansas Citv, Kans, 331 Sterk Peter j M, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 7. , , . 1 marca. Dr. šteje 128 čl._ Pittsburgh. Pa, 27317 Stiglich Anto.i. k društvu sv. Jožefa, št 57 v Brook--oj. 1887, R. 39. $1000 ; 27318 Mijalich , |vn, N. Y„ 332 Jonkc George, roj 1906, \nton, roj. 1882, R. 44, $1000. Spr. j r. 20, $1000. Spr. 6. marca. Dr. šteje 16. marca. Dr. šteje 446 čl. i 134 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 164 v | k društvu Magjc Pomagaj, št. 79 v Eveleth. Mirn, 13803 Rakovet/. Mary, i Waukegan. Ill, 333 Merlock John J, roj. 1909, R. 16. $500; 13804 Pene Ana. j roj. 1901. R. 25. SI000. Spr. 21. mar-roj. 1905, R. 21. $500; 13805 Anderson I ca. Dr. šteje 83 čl. Margaret, roj. 1902. R. 23, S500: 13806 k društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Mattson Cecilija, roj. 1901. R. 25. $500; | Barberton. Ohio, 334 Zgaincr Sophie 13807 Sechnik lohana. roj. 1888. R. F, roj. 1909. R. 16, f 1000. Spr. 14. ?8. $1000: 13808 Meglich Mary. roj. ! marca. Dr. šteje 131 čl. 1885, R. 41. $1000. Spr. 21. marca. K društvu sv. Družine, št. 136 v Wil-Dr. šteje 115 čl. ! lard. Wis, 335 Debevc Anton, roj. 1910, K društvu Presv. Srca Jezusovega, , R. ltf, $500 ; 336 Jordan Rudolph, roj. št. 166 v So. Chicago, III, 27319 Osto- 1901, R. 24, $2000. Spr. 13. marca. Dr. vich Frank. roj. 1889, R. 37. $1000. ( šteje 97 čl. Spr. 12. marca. Dr. šteje 44 čl. k društvu Marije Pomagaj, št. 164 v K društvu sv. ložefa. št. 169 v Clc- Eveleth, Mirni, 337 Znidarsich Stepha- vcland, Ohio, 27320 Jeran Frank, roj 1909, R. 16, $1000; 27321 Tercek Chas, roj. 1900, R. 16. $1000 ; 27322 Susma.i Robert, roi, 1909. R. 16, $1000 ; 27323 Nachtiga! Anthony, roj. 1006, R. 10, $1000 ; 27324 Beck Frank, roj. 1005, R. 20, $1000 ; 27325 Somrak Joseph, roj. 1004, R. 22, $1000 ; 27326 Robert 'oteph, roj. 1895, R. 31, $1000; 27327 Grill Frank, roj. 1801, R. 34, $500: n328 Ocepek Anton, roj. 1800, R. 36, <*500 : 27320 Anzlovar James, roj. 1800, R. 36. $250: 27330 Ivančič Joseph, roi. 1886. R. 40. $500 : 27331 Smith Frank, roi. 1876. R. 50, $260; 27332 Stefatsič Mike. roj. 1874, R. 51, $250: 27333 nia, roj. 1007, R. 18, $1000. Spr. 21. marca. Dr. >tejc 115 čl. K društvu Dobri Pastir, št. 183 v Ambridge, Pa, 338 Rosenberger Joseph, roj. 1000. R. 16. $1000. Spr. 1. marca. Dr. šteje 17 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Cleveland. Ohio, 330 Vodnik Ana, roj. 1009. R. 16, $500 ; 340 Virant Joseph, roj. 1909, Rr 17, $500 ; 341 Rupert Vera, roj. 1007, R. 10, $500 ; 342 Roberts Helen, roj. 1006, R. 20, $500. Spr. 16. marca. Dr. šteje 63 čl. K druitvtf sv. Alojzija, it. 192 v Cleveland. Ohio 343 Gornik John H, roj. 1908, R. 18, $1000. Spr. 9. marca. Dr. Barba Mike, rot. 1873, R. 53, $250;; šteje 25 čl. 27334 Nagode Frank, roj. 1872, R. 54,1 K društvu sv. Jožefa, it. 105 v North $250: 13809 Struna Julia, roj. 1900, R. Braddock, Pa., 344 Petelin Agnes, roj. 16. S1O0P; 13810 Kosemfel Frances, roj. 1006, R. 20, $1000. Spr. 16. marca. Dr. 1010, R. 16. $1000: 13811 Petrovčič šteje t7 čl. lorephine. roi. 1010, R. 16. $300;' K društvu Marije Pomagaj, it. 196 v 13$I2 Cvertnik Fannie, roj. 1909, R. 17, Gilbert. Minn, 34."; Koželj Ana. roj. $1000; 13813 Krall Genevieve, roj. 1896, R. 29, $500. Spr. 14. marca. Dr. 1900, K. 17. $500; 13814 Nagode Ag. šteje 42 čl. nes, roj. 1000. R. 17, $500: 13815 Ko- K društvu Marije Čistega Spočetja, seme! loseohine, roi. 1008, R. 18, št. 202 v Virginia, Minn, 346 Stefa-$1000; 13816 Mramor Mary, roj. 1905, nich Josephine M, roj. 1902, R. 24, R. 21, $500; 13817 Ivančič Rose. roj. $1000. Spr. 0. marca. Dr. šteje 10 čl. 1003. R. 23. $500: 13818 Mahnieh Ag- j M ' ' S vi- j nes, roj. 1002, R. 24, $1000; 13810 (Dalje na 6. strani) Člani s dvema certifikatoma: dosmrtna uviroTshhtt. K društvu sv. Barbare, St. 23 v Bridgeport, Ohio. 25923-A Marcinko Roderik. roj. 1905, R. 21, SIOOO; 25021-A Marcinko Thomas, roj. 1898. R. 28, SIOTO. Spr. 14. marca. Or. »teje 79 čl. K društvu sv. Srca Marije, št. 86 v Rock Springs, Wvo., 10212 Cukale Rose J., roj. 1906, R. 20, S1000. Spr. 30. marca. Dr. šteje 75 čl. K društvu sv. Ane, št. 156 v Chia-holm. Minn.. 7615-A Champa Mary. roj. 1890, R. 35, S500. Spr. 7. marca. Dr. šteje 191 čl. K društvu Kraljica Majnika, it. 157 v Sheboygan, Wis.. 13850 Turk Kristine, _ . roj. 1006, R. 20. 5500. Spr. 3. marca. 3t. 163 v Pittsburgh. Pa., 22900 Sutej Frank, R. 34, SIOOO. Prest. 14. marca. 29 V Joiiet, 111., k dr. sv. Jožefa, It. 2 v loliet, lil., 10662 Zelko Anna, R. 16, «1000. Prest. 28. marca. I. dr. šteje 623, 2. dr. šteje 571 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa, k dr. Marije Milosti Pol-ne, št. 114 v Steelton, Pe., 11732 Skof Elizabeth, R. 17, SIOOO; 11731 Skof Mary, R. 19. S10Q0; 9515 Malešič Jo-hana, R. 25, SIOOO; 8585 Matjaš Ana, R. 29, S1000; 10264 Jurjevič Katarina, R. 30, SIOOO: 9048 Krasevec Agnes, R. 37, SIOOO; 1349 Težak Frcnces, R. 40, 5500; 9350 Dragovan Barbara, R. 42, SJOOO. Prest. 22. marca. 1. dr. štele 248, 2. dr. šteje 80 čl. Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., k dr. sv. Mihaela, nr. šteje 146 čl. Suspendovani. Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, Ohio, 4857 Pire John, R. 31, SIOOO. Susp. 22. marca. Dr. šteje 544 čl. Od društva sv. Frančiška Sal., št. 29 v loliet. III.. 23646 Zlogar John. R. 40, >500. Susp. 20. marca. Dr. šteje 623 čl. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kan., 25578 Urh John, R. 44. >500. Susp. 22. marca. Dr. šteje 128 čl. Od. društva sv. Barbare, št. 40 v Hibbing, Minn.. 5072 Zabukovec John, R. 35. SIOOO. Susp. 22. marca. Dr. šteje 94 čl. Od društva sv. fožefa, št. 41 v Pitts-burgh. Pa.. 8311 Bašelj Mary, R. 31, SIOOO. Susp. 28. marca. Dr. šteje 157 čl. Od društva sv. Aloizija, št. 42 v Steelton. Pa., !02«2 Leščanec Man', R 18, >1000; 3211 Russ John, R. 42, SIOOO. Susp. 21. marca. Dr. šteje 248 čl. Od društva Vit. sv. Florijana, št. 44 v So. Chicago. III., 19789 Sladek Frank, R. 28. SIOOO. Susp. 27. marca. Dr. šteje 214 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 12766 Kronovšek Frances. R. 17. $500. Susp. 23. marca. Dr. šteje 171 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 53 v Wau-kegan, 111., 10375 Kolenc Anton, R. 29, >1000; 2884 Mausar Katarina, R. 29, >1000. Susp. 10. marca. Dr. šteje 231 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Lead-ville. Colo., 13200 Skufca Justinne C., R. 16. $1000. Susp. 14. marca. Dr. šteje 234 čl. Od društva sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, Ohi, 26044 Kaplan John, R. 18. 5500; 2609«; Sesten Anton, R. 38, SIOOO. Susp. 20. marca. Dr. šteje 365 čl. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna. Pa.. 23840 Hatyijec Joseph, R. 38, SI000. Susp. 22. marca. Dr. šteje 201 čl. T Od društva sv. Janeza Evang., št. 65 v Milwaukee, Wis., 26167 Marttncich Frank, R. 16, SIOOO. Susp. 18. marca. Dr. šteje 217 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 18 v I. dr. šteje 338. 2. dr. šteje 446 čl. Od društva sv. ložefa, št. 53 v Wau-kegan, III., k dr. sv. Družine, št. 136 v Willard, Wis., 3505 Pekolj Joseph, R. 32, S1000. Prest. 7. marca. 1. dr. šteje 231. 2. dr. šteje 97 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., k dr. sv. Srca Marije, it. 111 v Barberton, Ohio, 9019 Terlep Vlary, R. 16. SIOOO. Prest. 22. marca. !. dr. šteje 324, 2. dr. šteje 131 čl. Od društva Frid. aBraga, št. 93 v "hisholm. Minn., k dr. Marije Zdravje bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo., 12472 Ročnik Anton, R. 30, «500. Prest. 14. narca. 1. dr. šteie 201, 2. dr. šteje ■6 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., k dr. Marije Pomoč Kristjanov, št. 165 v West Ailis, Wis., ?909 SVed.: Ana, R. 46, SJOOO. Prest. 4. marca. I. dr. šteje 151, 2. dr. šte-e 95 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 35 v Gilbert, Minn., k dr. sv. ložefa, :t. 112 v Elv, Minn., 13370 Babich Joseph. R. 26, SIOOO; 7500 Babich Mary, 23, S500. Prest. 14. marca. I. dr. ;teje 90. 2. dr. šteie 75 čl. Od društva sv. Ana, it. 150 v Cleve-and, Ohio, k dr. Marije Magdalene, št. 62 v Cleveland, Ohio, 11486 Fink Sophie, R. 20, SIOOO. Prest. 15. marca. I. dr. šteje 194, 2. dr. šteje 576 čl. Od društva sv. Cecilije, št. 203 v °ly, M:nn., k dr. sv. Cirila in Metoda, "t. 4 v Tower, Minn., 13365 Zobitz Han-lah. R. 21, SIOOO. Prest 17. marca. 1. 1r. šteje 18, 2. dr. šteje 125 čl. Odstopili. Od društv? sv. Frančiška Seraf., št. :6 v New York, N. Y., 7441 Stucin Anon, R. 43, S500. Odstop. 13. marca. ">r. šteje 95 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 52 v In-lianapolis, Ind., 26392 Pasini Rev. Ni-olaj, R. 47. 5250. Odstop. 23. marca. V. šteje 171 čl. Od društva sv. Jtfneza Krstnika, št. TO v Wenona. 111.. 3794 Recelj Florian, 54, SIOOO. Odstop. 10. marca. Dr. "te|e 41 čl. Od društva sv. Mihaela, št. 152 v So. "leering. 111., 25202 Stimac Martin. R. 34, SIOOO. Odstop. 20. marca. Dr. teje 76 ČL /-vT---m mo !.«,= d vi Od društva Presv. Srca Jezusovega. 3SKV11- [V LIT £ Li, «4 : •«■ 201 v So. Bend, Ind., 26896 Vinko MOflO. Susp. 21. marca. Dr. >.teie 324 „„„;„ p w«„!„:,.», Martin. R. 42, 5500; 26894 Novinich \nton, R. 42. >250. Odstop. 14. marca, šteje 18 čl. Izločeni. Od društva Presv. Src3 Jezusovega, U. 172 v West Park, Ohio, 13153 Helen \ugustine, R. 18, 5500. Izloč. 23. mar- ci- ' . Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, III.. 10*07 Knev-zich losephine. R. 19, SIOOO; 10679 Stajdohar Mary J., R. 17, 5|000. Susp. 27. marca. Dr. šteje 239 čl. Od društva SV RoU^t-JK^v Den- ;a_ nr. šteie 104 čl. vf.Co^. ? Sod j a Joseph J., R. , Zvišali zavarovalnino. 18, SIOOO. Susp. 22. marca. Dr. šteje . r Pri društvu sv. Petra fn Pavla, št. Od društva sv. Veronike, št. 115 v,^ Etna, P* ^46 Luke Frank, R. Kansas City, Kan., 10832 Miksich U 2 na $1001 ZvISal li marot. Marv R. 34. 51000. Susp. 24. marca. I f" društvu sv. Cirila in Metoda, št. ,. .' • i, r 101 v Lorain. Ohio, 24114 Debevec Od drušfva sv. Jakoba, št. 124 v ! K. 36, z 5500 na SIOOO. Zvišal Gary, Ind., 24442 Duich John, R. 28, j a- e..— Oi; fnir<*a hr Irptp fi SIOOO. Susp. 26. marca. Dr. šteje 6 čl. Od društva sv.Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan. Wis., 26139 Kregel Frank, R. 25. SIOOO. Susp. 7. marca. Dr. šteie 210 čl. Od društva sv. ložefa, št. 146 v Cleveland, Ohio, 26150 Kresovich John, R. 31, 5500. Susp. 7. marca 289 čl. Pri društvu sv. Genovefe, št. 108 Jo-iet. 111., 13C12 Azman Marv. R. 18, z »500 na SIOOO. Zvišala 20. marca. Pri društvu sv. ložefa, št. 146 v Cle-eland, Ohio, 215*1 Mauer John, R. 2«, : S500 na S1500. Zvišal 7. marca. Pri društvu Kraljica Majnika, it. 157 Sheboygan, Wis.. 8966 Frančič Rose, :n jonn, j ^ „ % n> ^^ Zvišala 5. marca. Susp. marca. Dr. šteje j pri aru£tvu sy. Jožefa, št. 169 v Cle- - X- , C ^-.J« i "eland. Ohio. 829« Korošeč Agnes, R. Od društva Marije Čistega Spočetja, ^ S500 na SIP00 Zvišala 8. marca, št. 160 v Kansas City. Kan., 10*89 V o- Znižala zavarovalnin«, dopivec Mary, R. 30, 51000. Susp. 24. prj dru5tvll 9V. Cecilije, št. 203 v marca. Dr. šteje 32 čl. ' pjy, MInn.. 13607 Gotchnik Frances, R. Od društva Marije Magdalene, št. 16- % $l000 na Znižala 20. marca. , " *- - Sprememba dewnrtne v 20 letno zavarovalnino. Pri društvu Marije Sedem Žalosti 50, Pittsburgh, Pa., 325 Mravfntz Marie F. azrei 16. zav. šiOOO. Sprememba iz- v Cleveland. Ohio, 12479 Pekolj Mary R. 30, SIOOO. Susp. 22. marca. Dr šteje 576 čl. Suxpendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 11 v Aurora III., 6262 Unk Jo*phR XKf -JJ 51000. Zopet spr. 7. marca. Dr. štejr 82 ČL K društvu sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, III., 11988 Roblek Frank, R. 27. 51000. Zopet spr. 22. marca. Dr šteje 112 čl* K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis. Ind.. 26561 Sabec Frank, R 30, 5500. Zopet spr. 7. marca. Dr. štejt 171 čl. K društvu sv. Lovrer.ca, št. 63 v Cle veland. Ohio. 4839 Kostelec Jakob, R 42, 51000. Zopet spr. 14. marca. Dt šteje 363 čl. K društvu sv. Antona Pad., št. 72 t Ely, Min.i„ 3S24 Broiič Anna M., R 28, 51000; 286 Brožič George. R. 34 51C00. Zopet spr. 6. marca. Dr. 2tejc 124 čl. K dr. Mar. sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., 4509 Miklich Frances, Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.. 326 lanež Mary ^zred 20, av. $1000; 327 Cerjanec Zora razred ■ *0, zav. SIOOO. Sprememba izvršena ?4. marca, 1926. Pri društvu sv. Criila in Metoda 101, .orain, Ohio, 324 Debevec Frank razred 36, zav. $1000. Sprememba izvr-i "ena S. marca 1926. ' Josip Z al ar gl. tajnik. -O- Zguba ameriškega državljanstva. vsled bivanja v inozemstvu. Fjrt!»n t.»ngaaeo Infor»»tion Service. Jupo-l«v Uurtaa. Leta 1876 se je neki Nemec iMikliAC,h F -an^ Z priselil v Združene Države. Ku-34->1000: 9272 Kočevar Alojzij, R. 3k, 1r, . , . ,. _ «. . _ 5^». Zopet spr. 10. marca Dr. ?ttie P 1 «1 je farmo in mirno živel na čl. nji dolgo vrsto let. l>eta 1893 K društvu sv. Cirila tn Metoda, št. , . . .__ 191 V Cleveland, Ohio, i2^Pt Zagore? i postal je ameriški državljan. Frances. R. 23, SIOOO; 12896 Ogrin Jo- ;Let& 1901 pa je on Z Ženo odšel sephine, R. 28, >1000 : 2661i Sesek . ^ - ' „0 John. R. 37, SIOOO; 12895 Mersek He- !«a Nemško na obisk, pa tudi žalen, R. 27, 5250; 25799 Merzck Joseph,; to, ker je bila žena pri slabem iR|ek6?čL' Zope,spr-25 marca br-'zdravju. Tam sta ostaU do le-s' K društvu sv. Srca Marije, št. if6 v ta 1908, najprej radi bolezni že- Aurora. MInn., 13175 Krulich Mary, R. . nntpm radi slnbetra zdrav-35, 510t». Zopet spr. 21. marca. Dr. ;ne in P°tem raai Siaoega zara-\ šteje 42 čl. i j.i njenih staršev. Lastnine v Pretopili. Združenih Državah ni^ta proda- gisia, Td^u'Marije6 Poma'-" manei izrodila jo ženinemu gaj, št. 17». v Detroit, Mich., 17504 Pe- 'bratu V oskrbo. trichevich Joseph, R. 3^51000. Pre^t , K . nnvmila v Ameriko 7. marca. I. dr. šteje 89, 2 dr. šteje, W sta M po\rniia \ AmeriKO, 78 čl. pripravljala arta se preseliti v Od društva sv. Jožefa, št. 16 v Vir- r ,if y H nrp(lno mo. ginia, Minn., k dr. sv. Janeza Krstnika, Ullllomijo. Au preano Sta mošt. 13 V Biwablk, Minn., 8870 Stare,gla izvrSiti ta svoj namfen, sta {T ^jeVHr. ^57VmarCa- ^ Od društva sv. Vida, it. 25 v Cle-! Nemško vsled nevarne obolelo-veUnd Ohie, k dr M^ije Magdalene, !sti raatere. Mati j6 umrla in it. 162 v Oeveland, Ohio. 10178 Ma- * * * ver Karolina, R. 16, $1000; 2537 Ma-|oba zakonska sta ost4la toa' ver Karolina, R. 36, S1000 _ »5. | Nemškem, ra uredita zapuščino TdLLtKm si ».'in tur* prodasta nekaj zemlji-. šča, ki sta ga bila kupila ob svojem prvem obisku. Stvari so se zavlekle in posrečilo se je jima prodati nepremičnino šele leta 1914, ko je že vojna izbruhnila. Hotela sta se tedaj povrniti v Združene Države in zaprosila sta za ameriški potni list. Ali ker sta živela čez dve leti v svoji rojstni domovini, konzul ni hotel izdati potnega lista, kajti naturalizirani državljan, ki živi dve loti v svoji rojstni domovini, oziroma pet let drugje v ino-zmestvu, se smatra kot da se je odpovedal ameriškemu državljanstvu. Ta takozvana domneva ekspatriacije pa se dajo ovreči, ako dotičnik podaje zadostujoče razloge za svoje po-daljšanano bivanje. V omenjenem slučaju pa konzul teh razlogov ni smatral zadostnim. Po izbruhu vojne je sploh veliko število naturaliziranih državljanov, ki so se bili povrnili v stari kraj, zahtevalo ameriški potni list za povratek v Ameriko. Mnogi izmed njih so bili že dolgo let zopet nastanjeni v rojstni domovini, nekateri kar po 20 let. Da ni bilo vojne, morda večina njih ne bi bila mislila na povratek v Ameriko. Konzuli so mnogim izmed teh odrekli ameriški potni list, ker so bili mnenja, da edini njihov razlog, da so se zopet spomnili adoptirane domovine, je bil ta, da se izognejo vojni službi in davkom. Tako je bržkone tudi družina, o kateri govorimo, padla v ta sum. Ko je vojna minula. sta zakonska dvakrat zopet poskusila priti sem, ali zaman. Potem pa sta dobila nemški potni list, prišla v Mehiko In končno se jima je posrečilo priti v Združene Države. Njuna lastnina je bila zaplenjena kot lastnina sovražnih inozemcev. Vložila sta tožbo za povratek te lastnine. Toliko federalno sodišče prve, kolikor ono druge instance je razsodilo, da nista izgubila ameriškega državljanstva. Dočim sta vsled svojega predolgega bivanja • na Nemškem zgubila pravico do diplo-matične zaščite in jima je konzul zato odrekel potni list, sodišče je razsodilo, da vsled njunega povratka v Združene Države se ne more smatrati, da sta zgubila državljanstvo. Dokazano je bilo po njunih izjavah in pričah, da sta vedno imela namen povrniti se v Združene Države, kjer sta imela lastnino, da nista nikoli storila nikakih korakov za zopetno pridobitev nemškega državljanstva, da nista na Nemškem vodila nikakih poslov in da se nista vdeležila voj ne ni političnega gibanja na Nemškem. Razsojeno je bilo torej, da nista zgubila nikoli ameriškega državljanstva in da se jima povrne zaplenjena imovina. Navedli smo na dolgo ta slučaj, ker je v mnogih pogledih tipičen za razne slične slučaje ekspatriacije. Odločba konzula, ako zanika potni list naturaliziranih državljanov, bivajočih v inozemstvu čez gotovo, dobo, se naslanja na zakon od 2. marca, 1907, ta-kozvani Expatriation Act. • Ta zakon določa, da se mora predpostavljati, da se je naturalizirani državljan odrekel ameriškega državljanstva, ako se on za stalno naseli v svoji rojstni domovini in tam ostane čez dve leti, oziroma čez pet let v drugi inozemski deželi. More pa ovreči to domovino, to je taka domovina za njega ne velja, ako doprinese zadostna dokazi. Ia, da, ako je ostal čez dovoljeno dobo, je to storil iz enega izmed onih razlogov, ki jih zakon pripoznava. Taki razlogi so: 1. Ako je bival v inozemstvu — izključno ali deloma — kot zastopnik ameriške trgovine. 2. Ako je ostal v inozemstvu vsled zdravja ali izobrazbe. 3. Ako je bil prisiljen podaljšati svoje bivanje vsled višje sile. 4. Ako stanuje v inozemstvu kot zastopnik priznane ameri- ške prosvetne, znanstvene, dobrodelne ali verske organizacije. 6. Ako biva v inozemski deželi — ne pa v svoji rojstni domovini — in se tam peča znanstvenim poklicem, ki se ne protivi ameriškim interesom ako se je za to svoj poklic vzgojil v Združenih Državah. Le dokazi, ki odgovarjajo tem petim točkam, zadostujejo, da se ovrže domneva ekspatriacije v slučaju daljšega bivanja v inozemstvu. Treba je priseči k istinosti teh dokazov in pred ložiti vse natančne podatke. Državni department nalaga konzulatom, naj se ne zadovoljujejo s samimi splošnimi navedbami. Kakor pa smo razvideli iz zgornjega slučaja, dejstvo, da je bil komu vzkračen ameriški potni list, še ne pomenja v vsakem slučaju, da je dotičnik zares zgubil ameriško državljan stvo. in za- Zdravniski nasveti. PM. Dr. Ju. V. Grab.k rrhorni tilrarnik K. S. K. J*«lnoU Važnost preiskave krvi. Vsaka moderna bolnica vsak moderen zdravnik bo hteval, da se preišče vašo kri V nekaterih bolnicah, ali pravzaprav v vseh modernih bolnicah se zahteva, da se preišče kri vsakega patienta, predno se ga operira. Kri namreč pove, ali nam je pričakovati hitrega ali počasnega ozdravljenja. Pa-tienti, ki imajo vsled nemoralnega življenja ali kot dedščino svojih starišev slabo kri, ne bodo tako hitro okrevali kakor bolniki, ki so živeli čisto življe nje in ki niso poznali venerič-nih bolezni. Mnogokrat se osebe, ki so in-fekcirane, ne zdravijo pravilno Vsi veste, da je mnogo zdravnikov, ki imajo po časopisju velike oglase, v katerih oznanjajo svetu, da so špecialisti, ki vas pa v resnici ne izlečijo, temveč vas samo olajšajo za vaš denar. Kakorhitro ste enkrat brez denarja, ste ozdravljeni. Pred nedavnim je prišel meni nek mladi mož, katerega naj bi ozdravil. On je bil prej pri nekem takozvanem spec i a listu, in ko mu je napisal ček, glaseč se na $250, ga je zdrav nik proglasil zdravim. Sedaj je pa ta človek prišel k meni, brez denarja, in v stanju, ki je slabši, kakor tedaj, ko se je pričel zdraviti pri onem specialistu.' Ta človek hoče sedaj tožiti one ga doktorja za povrnitev denarja. Zdravnik pa si vsled tega ne dela skrbi, ker ve, da oni človek ne bo hotel javno razglasiti, za kakšno boleznijo trpi. Vsled tega je zdravnik brezskrben; on ima svoj denar, vse drugo ga pa malo briga. Ako se ne jx>čutite dobro in če imate kake bulice ali kaj podobnega na svojem telesu, je najboljše, da pokličete zdravnika. da vam preišče kri, nakar se ravnajte po njegovem na svetu. Ako bo preiskava krvi dognala, da ste zdravi, tedaj si ne delajte nepotrebnih skrbi. Ako se pa izkaže, da vaša kri ni čista, tedaj se morate pričeti zdraviti po navodilih zdravnika. Dolar, ki ga za to izdaste, je dobro obrnjen in dobro izdan. Ako vam pričnejo izpadati lasje, ako imate raskavo grlo, če se vam prično delati uljesa na koži, ako vam prične poka ti jezik ali usta, tedaj bodite pozorni, kajti nekaj ni v redu. Takoj se morate pričeti zdraviti, da odvrnete bolezni, ki bi se pojavile morda 15, 20 ali 25 let pozneje. In kaj se lahko pojavi pozneje? Izguba vida, oslabitev možgan. slaboumnost, bolezen v hrbtenici, kar povzroči nemožnost hoje, nemožnost držanja vode itd. Na telesu se lahko narede bule in mehurji, nos postane rdeč in zgodf se lahko, da vam ta bolezen odžre jezik. Ako se kje ranite, pa se rana ne celi tako, kakor bi bilo pričakovati ,tedaj imate to bolezen. Moški ali ienska, ki nista prosta te bolezni, naj se ne oženita. Postave nekaterih držav so zelo stroge v tem pogledu. Ako se hoče kak par poročiti, pa on ali ona boleha na tčj bolezni, dočim izjavljata neresnico, ju oblasti kaznujejo z zaporom. Skoraj dan na dan prihajajo patienti k zdravnikom, katerim tožijo o podobnih težavah, toda skoraj dosledno zanikavajo, da bi bili že kdaj bolni. Toda niti za trenutek ne mislite, da varate zdravnika, temveč varate le sami sebe, kajti ako tdravnik natančno ne pozna značaja vaše bolezni, tudi ne pričakujte, da vaR bo mogel pravilno zdraviti. V takem slučaju boste samo olajšani za nekaj dolarjev. Toda le ne krivite zdravnika, temveč sami sebe. Ako I>a nočete povedati zdravniku resnice o svojih križih in težavah, je boljše, da shranite oni denar, mesto da bi ga dali zdravniku. Ako je vaša kri nečista ter se vi nočete pravilno zdraviti, bodite pripravljeni, da plačate polno ceno svoje neprevidnosti v bodočnosti. Morda se to ne bo zgodilo že jutri, a zgodilo se bo. Toda takrat vam bo bolezen tako škodovala ter postala tako splošna v vašem sistemu, da bo vsako upanje zaman. Živite torej čisto življenje, pa boste vse to preprečili. -o Važna iznajdba. Bakerefield, CaL — Tu živeči mehanik, H. A. Adams je izumil posebne vrste stroj in filmski aparat, ki bo kazal premikajoče slike, ki zaeno tudi govorijo. Iznajdba tega mladega izumitelja je velikanskega pomena na polju kinematografije, za kino-gledališča. Za ta izum katerega je že patentiral. mu neka družba ponuja več milijonov dolarjev. Jubilejne znamke kv. Frančiška Asiškega bo letos izdala italijanska pošta povodom 700 letnice rojstva tega znanega svetnika. Teh znamk bo pet vrst v raznih barva Ji. Ena bo predstavljalo sliko Jeruzalema, druga sloveč samostan sv. Damijana v Assisi, ostale tri pa razne važne prizore iz življenja svetnika. Čudno oporoko je naredila neka, nedavno v Turinu na Laškem umrla bogata samica, nanašajočo se na način pogreba. Določila je, da se jo mora položiti v črni svilnati obleki v veliko rakev, poleg nje pa položiti vse njene dragulje in zlatnino, več steklenic z vinom in kupicami, šunke, pečenih kokoši, čokolade, krožnikov, vilic in namiznih prtov. Njeni skrbni dediči so zadnjo željo starke natančno izvršili z namenom, da postanejo lastniki njenega velikega posestva. Sodba pastorja o prohibiciji. Na nekem banketu v Bakers-field, Calif., je Rev. A. Mullen ameriško prohibicijo nedavno sledeče obsodil: "Zdi se mi, da naši Amerikanci skušajo ublažiti žejo naroda na način, kakor bi hoteli pogasiti ves ogenj v peklu z eno čašo vode. Nobena postava še ni bila narejena predno sc ni izvršil kak prestopek ali greh. Ko so sovražniki dobre pijače uveljavili ta statut (Volstead zakon), so s tem priznali pregreho naroda pod pretvezo, da je Amerika polna pijancev. Prohibi-cija ne bo nikdar postavno uveljavljena, dokler bo trajala žeja v tej deželi." Življenska pot pijanca. Slavni italijanski slikar Leonardo da Vinci je dolgo časa iskal brezuspešno model za obraz Zveličarja, ki naj ga naslika na svoji sliki: Zadnja večerja. Slednjič se mu vendarle posreči dobiti primeren obraz, in sicer v podobi cerkvenega ^ornega pevca Petra Bandine-11 jt. Pot^|e obraza tega moža torej prenese slikar na svojo sliko, da ustvari obraz Zveli- Ko pa je imel Zveličarja na- j val. Lastniki hotela so mu ta-slikanega, je začel misliti naikoj drugi dan ponudili $800 od-obraz Judežev. Zopet je bilo Ukodnine. Ker je pa navedenee treba dobiti primeren model in,danes vsled te poškodbe popol-zopet ga išče Leonardo da Vinci noma hrom, se je s tožbo obr-v se povsod, pa brez pravega us- s nil na višjo sodni jo, zahtevajoč peha. Cez leta pa zagleda ne-j primerno odškodnino. Te dni koč zanemarjenega, umazane- mu je sodnija priznala $42,500 ga, zapitega človeka, ki se je i odškodnine, katero bodo morali opotekal ob vogalu mestne uli-1 lastniki Northern hotela plačati. ce. Divji izraz v obrazu tega 1 - moža je bil res tak, da se je!Prvi ženski šerif v New Yorku. zdel da Vinciju primeren mo- j Governer Smith je nedavno del za Judeža Iškarijota. Prosi !imenovaI prvo žengko na urad. no mesto šerifa v Plattsburg v osebi Mrs. Klara Seneca. Gospa šerifovka bo prevzela to ga torej, naj se pusti slikati. A glej! Ko začne Leonardo opazovati poteze tega obraza, spo- zna, da so to poteze nekdanjega j sv7jem"ipokojnem~mo- pevca Petra Bandinelija. Pre-drugačila jih je pač pijača in z njo združena hudobija, sicer so pa bile poteze istega človeka. |Ztl. Največji dnevnik na svetu. --' j "The St. Louis Post Dis- Visoka odškodnina. j patch" se lahko ponaša, da je Ko se je leta 1921. 321etni | največji dnevnik. Zdaj izhaja William V. Munnis iz Pontiac, j dnevno na 84 straneh. Največ 111,, mudil v Northern hotelu v j prostora se , vporabi za oglase Chicagu, se je med vožnjo v in celo po 16 strani od ene sa-vspenjači nekoliko poškodo-jme tvrdke. naznanilo in zahvala. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in naše mile domovine žalostno vest, da je nam neizprosna smrt ugrabila našega ljubljenega soproga in očeta Markota Kure Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v Joiiet, IIL dne 29. marca t. L ob 11:45 dop. po devetdnevni mučni "bolezni, prizadeti vsled poškodb, ker je bil zadet od avtomobila. Pokojnik je bil. star 55 let, rojen L 1871 v vasi Kapliščc, fara Podzemelj pri Črnomlju, Belokranjsko. V Ameriki je bival 16 let; spadal je k društvu sv. Frančiška Salešk. št. 29, KSKJ. in k društvu sv. Družine št. 1 Joiiet, 111. Zahvaljujem se cenj. dr. sv. Frančika Sal. in dr. sv. Družine za naročene sv. maše in križ iz cvetlic, katerega je darovalo dr. sv. Družine št. 1, Joiiet, 111. Najlepša hvala družini Pazdertz in Bro-darlch ker so prišli iz Chicaga na pogreb in za darovane lepe vence. Iskrena zahvala družini Starasinich za naročeno peto sv. mašo zadušnico; hvala Mr. Petru Mitok ker je zbral denar za lep šopek svežih rož. Dalje se lepo zahvaljujem uslužbencem Coal Products Co. za darovani venec in naročeno sv. mašo, hvala tudi vsem. ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago. Hvala za darovane cvetlice in venec Mr. in Mrs. Dragovan in Alojz železni-korju, ter vsem onim, ki so mojega nepozabnega soproga ozir. našega očeta prišli obiskat v bolnišnico, kropit na mrtvaškem odru, in ki so se udeležili njegovega pogreba. Hvala pogrebcem obeh gorinavedenih društev; hvala far.tom in dekletom iz Sterns parka za krasni venec i,i naročeno sv. mašo zadušnico, katero je daroval domači g. kaplan Rev. M. Butala ob asistenci Rev. Plevnika in Rev. Horvatha; tudi tem gospodom iskrena zahvala! Pri tej priliki izrekam tudi zahvalo pogrebnemu zavodu Težak & Jenco za lepo prirejen pogreb. Hvala vsem. ki so darovali za sv. maše za pokojnika. Pogreb se je vršil iz tukajšnje slovenske cerkve sv. Jožefa dne 5. aprila dop. na katol. pokopališče sv. Jožefa. Ti pa, dragi soprog in oče. počivaj v miru Božjem. Ohranili te bomo v trajnem blagem spominu; naj ti bo lahka ameriška žemljica! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Anna Kure, soproga. Josip, Anton. Frank. Marko, sinovi. Katarina Pasdertz. sestra, v Chicagu, III. V starem kraju; dva brata, Jurij in Peter Kure. ter sestra Marg. Cajnar. Lockport (Joiiet), 111. 11. aprila 1926. K02NE BOLEZNI OZDRAVI SRBEČICO HITRO QLAJSA SEVERA S ESKO Vaia koža potrebuje SEVERA'S SKIN SOAP Pripomoček sa lepoto kože Kot akrajno idravito ta odatr*. nilev mufne irbcvic« in razdratlje-njr kot t Severovo Kako iakfcxalo ae h posebno ur|M>ino. Dobit« U-»oj ter« mazila pri trojem lekar. ju. Takoj po prvi vporabi oblatite olaj i bo. Do« tik rat »axadni koini ope h i in ogrei izginejo skoti eno noč in »rbečieo ae tiiUfi takoj. Scverovo K*ko je tudo . ' u;J? Wm; pa pustimo v roke našim ihlaj-svoje napaKC, poglejmo, ____._ u.____ > 1-t l-wwl«k smo že v Jednoti predrugačili od začetka in do sedaj; kaj vse smo že premeni li odvzeli in do-dejali k premenitvi pravil, sistemu in plačevanju itd. Kaj bi bili danes, če bi držali tisto, s čemur smo pričeli; obstanek bi bil nemogoč, napredek bi ne bil z nami. Državne postave so nas morale na mnoge stvari prisiliti z grda rekoč: "Samo takole, ali pa vam vzamemo pravico za poslovanje v naši državi." Radi ali neradi, smo sprejeli vse, kar je bilo potrebno, da se je moglo na jirej poslovati in organizacijo ohraniti. In nazadnje smo vsi sprevideli, da jc bilo to edino potrebno za obstanek. Sedaj pa pride vprašanje, ki je najvažnejše: Ali niso za mu iu «a naš obstanek najpotrebnejša sredstva ona, katera šim sinovom in hčeram, ki bodo radi spoštovali naše dosedanje delovanje, sicer pa bodo vodili našo barko naprej po potu in duhu, kakor to vodijo pravi, pristni Amerikanci. Jaz iz vsega srca častitam Dovim krajevnim odsekom, ki so se odzvali iz naših naprednih društev in sc organizirali, da bodo nay zabavali z raznimi prireditvami po letu in i>o zimi. Zahvaljujem su društvom, ki so jim dala denarno podporo in pomoč na vseh straneh in rečem, da boljšega niste mogli narediti, kakor to, da ste dali našim ameriškim Slovencem in Slovenkam začetek, v katerega bodo sodelovali, še ko nas več med njimi ne bo. Zahvaljujem se vsem drugim, ki ste pomagali taka društva organizirati; sedaj še mogoče ne pojmujete, Milwaukee, Wis. — This concerns the K. S. K. J'rs. I am sending you a little "dope" regarding our ' ball team. No doubt, this is a surprise for many K. S. K. J'ers. Once and for always we want you to understand that we are not going to stand in the second row as ~wc consider ourselves a first-ilass team. When it comes right down to playing baseball we believe that the Cleveland boys, Bridgeport or any other team would have a tough battle on their hands to beat us. We don't mean maybe either. We also wish the best of luck to all the K. S. K. J. teams and hope that some day we will all meet and have a "real good time." That's our middle name. I would like to get in touch with the managers of the Wau kegan and Sheboygan teams, not to forget other closeby teams, to arrange a few games. We would like to book as many outside teams as possible. We have a park of our own. which eliminates the trouble of getting a park from the city as the Federation league control^ them. We will entertain with a dance Saturday, May 8th, at the Harmony Hall. A good time will be had by all who will be present. It is important and we ask kindly the members of the Milwaukee K. S. K. J. to be presen I, so that we can gt?t a flying start on the road to sue- Notice. There will be a meeting of the St. Vitus A. C. Friday, April 23rd, at 7:30.p. m. at the office of the "Glasilo," 6117 St. Clair Ave. (Use the side entrance). Members kindly consider that too much stress cannot be put on the importance of this meeting. Anthony Strnisha, Jr. Secretary St. Vitus A. C. , . i« i BABBLES. The big content- k about to start. The sport column is going to hold a tatting contest. Anyone is eligible excepting employes: of the Glasilo. The requirements that must be fulfilled are: 1. Your first name must not end with q. 2. No Charleston dancer will be allowed to enter this contest. 1 3. Entrant must know how to ride a bycicle and play the Jewish harp at the same time. 4. Anyone subject to hiccoughs is absolutely barred. 5. Entrant must be able to Misel na cigarete je hipni izraz, ki je že na milijone ljudstva spravil iz neprijetne zadrege in jih zadovoljil. Ce srečate prijatelja, mu s ponosom rečete: "Vzemi Camel cigareto!" To izrazite iz prepričanja, da boste s temi besedami in s to ponudbo svojega prijatelja razveselili. Cemu in na kak način? Zato, ker je ljudstvo širom sveta trdno prepričano, da so baš Camels cigarete najboljše, kar jih zamorete debiti za denar. Tem je znano, da so Camels cigarete narejene iz najboljšega turškega in ameriškega tobaka, kar ga je na trgu. V teh cigaretah je tobak na tako fin način mešan, kar zamore uči-niti samo največja tobačna družba na svetu. Ti ljudje (kadilci) vedo, da imajo Camels cigarete skrajno prijeten vonj in okus, in da duh po tobaku takoj zgine. In še več. Tem je znano, da so baš te vrste cigarete v resnici najboljše, drugače bi jih toliko kadilcev ne kadilo, ne-oziraje se ne ceno in vrsto drugih cigaret. -o- hinjski ščurek, ki tehta komaj dva grama, je v stanu prenašati tovor, ki je do 200 krat težji od njega samega. Ako bi ga s človekom primerjali, bi moral človek svoji teži sorazmerno 15,000 kilogramov težak tovor prenašati. V tej prispodobi se šele jasno vidi, kakšno moč imajo posamezne vrste kobilic, ki skočijo lahko z enim samim skokom 200 krat dalj nego meri njih telesna dolžina. Človek bi moral v tem slu-Nekatere muhe in mušice letijo po zraku tako hitro, da jim moremo komaj slediti z očmi. Končno pa prekašajo te male živalice človeka tudi po svojih ogromnih in izredno trpežnih zgradbah. Termiti, ali kakor jih drugače imenujejo, bele mravlje, zgradijo svoja mravljišča v obliki gričkov, ki dosežejo neredko višino pet metrov. So pa tako trdno zgrajena, da jih go- vedo, ki se slučajno pase v njih bližini, ne more podreti. Kle-opsova piramida v Egiptu, nesmrten spomenik človeštva, je 90 krat višja kakor človek, ter-mitova mravljišča pa so celo več kot 600 krat višja kot termiti sami. Fordov dobiček na leto. V svojem poročilu na tukajšnje korporacijske oblasti je Fordova motorna družba iz De-troita, Mich., označila $94,560,-393 čistega dobička za leto 1925. Označena družba je lansko leto izdelala in prodala 1,967,117 avtomobilov, truckov in traktorjev. Ford je imel pri vsaki delnici $547 profita. —V mestu Cumberland, Md., so te dni prekrstili Wine St. (vinsko cesto) v Water St. (vodno cesto) iz razloga, ker je tamkajšnje ljudstvo zadovoljno s prohibicijo. ATLETI MED ŽUŽELKAMI. Človek večkrat, nehote prezira majhne« žuielke, -Jcer se po svoji moči in okretnosti navidezno ne morejo z njim meriti. Toda ta človekov vtis je res samo navidezen. Žuželke lahko štejemo z ozirom na njih velikost, težo in njih delo, ki ga morejo opravljati, med najmočnejše živali. Konj na primer, ki tehta približno 750 kilogramov, more vleči okroglo 3.500 kilogramov težko naložen voz. Teža tovora je torej petkrat težja od njegove telesne teže. To delo pa je j ako majhno, ako ga primerjamo, s tem, kar zmore čebela. Ta je zmožna prenesti tovor, ki thread a needle with a pair of presega 20 krat njeno telesno boxing gloves. težo. Na jwdlagi eki-perimen- 6. Entrant must also be able tov so dognali, da more navad-to tat and count up to a hun- na mesarska muha prenašati dred backwards and yell ' Oom- 150 kratno težo svojega telesa, pa!" after each odd number. Obe živalici ne prekašata torej Entrants must have their samo konja, ampak daleko tudi names and list of qualifica- že človeka samega, tions at tlie Glasilo Office be- Poznamo i>a žuželke, katero forc 4 p. m. April 26th, 1926. moremo z ozirom na to šteti Those received later than the i med prave atlete. Navadni ku- ^HSSfiT^ 28. EVHARIST1ČNI KONGRES I jc pred durmi. Iz starega kraja se pripravlja na ta kongres okrog 100 odličnih zastopnikov slovenskega naroda. Veliko naših rojakov iz cele Amerike se bo zbralo v Chicagu. da osebno prisostujejo tem izvanrednim slavnostim, kakršnih najbrže nihče izmed nas ne bo več doživel. Zastopniki celega sveta pridejo k tej veliki demonstraciji, kakršne svet še ni videl. Več milijonov ndelcženccv se pričakuje. ALI SI ŽE MISLIL na to. da bo£ želel dobrih, zanesljivih, hitrih poročil o vsem, kar se bo godilo v tem velikem času, zlasti poročila o naših slovenskih kengresnikih ? ALI SI ŽE MISLIL na to, da bodo tvoji dragi v starem kraju o vsem tem željno pričakovali novic? Amerikanski Slovenec jc edini slovemki list v Ameriki, ki bo dnevno prinašal no-vicc o celem gibanju, o pripravah, o naših potnikih iz starega kraja in delovanju tamošnjega kongresnega oddelka, čilskega slovenskega kongresnega odbora, o dnevnih dogodkih in sp^oh o vsem, kar bo zanimivega o kongresu. ČE ŠE NISI naročen na Amcrikanskcga Slcvcnca. tiaroči ga takoj, da bo"; n vsem dobro poučen. Naroči ca svojim dragim V STARI KRAJ, brezmejno ti bedo hvaležnh ČE TVOJ PRIJATELJ ALI ZNANEC še nima Amerikanskega Slovenca, daj mu tale cirkular. da ga čita in opozori ga, da si tudi on litt takoj naroči. Vsi ne moremo osebno .ia kongres, ial pa bo vsakemu, ki nc bo čital coročila v Amerikanskem Slovencu in v duhu preživljal vse dogodke. NAROČNINA za A.. S. je S5.00 na leto, za po; leta $2.50 ia sc pošilja na upravništvo: Amerikanski Slovenec 1819 W. 22nd St. Chicago, ni. t KM 11111»! 1 { II I 1 I 1 » I »■>{■»* ■» i *** *< M 1 M »1 1 Vasi prihranki Naš zavod u nalo s0 P° ^2.50, kos Q skupaj po <2.2r< vaka. % jflHi M Kose. ožje POLF.RANKE 30 F JV ^ —32 palcev dolge, po SI..SO, H ^^ kos skupaj po S 1.00. 4 Kosibča močna in trpežna po I S 9 S2-00, močnejša kosisča S2.2S. Jj .- * "a Klepalno orodje po S1.50. ■-■■—■ " ' ' --——-—Brurilni kaoini "Bergamo" po 75c, manjši po 50c. Osclniki leseni, po 5Qc. Srpi, veliki za klepati, po SI.00. Motike "Struške" ročno kovane v Dobrem polju, po SI.50, večje SI.75. Razpošiljamo starokrajske šlifano literne steklenica, '/j litra 90c, ) liter $1.2.», 2 litra, Štefan. $1.75. INankac*' po $3.00. tUzpošiljmiio tudi na vse krajo dobro zupoka-u- bakrene kotit* h kapti in cevmi prav po aterokrajskem na«"inu i/delane. Naslov zapišite samo: v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gf. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi. ZASTAVE, BANDERA, REG A LI JE in ZLATE ZNAKE za druitvs ter člane K. S K J izdefUje EMIL BACHMAN 21*7 K. Hacnlia Are. Chicago. ni PMit« ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu dona.šajo od 5'b do 6'5> obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. Ameriška Domovina V svojem lastnem poslopju, T«l«fon pisarn*: 6494 Telefon ituovuiji: 524 6117 St. Clair Ave CLEVELAND, O. SLOVENSKA CVETLIČARNA. vogal N. Chicago in Indiana Si JOLIET, ILL. V aaloci imam »vrt« rot«: ladata-Jtai t«u« ca po»r*b«. topka ■• Poroka in ta bolnlinic*.' Nareiila ae »prejemajo tadi pUraa-nlm, UlafonUnin in brso a rat« po-tom. V»a aaroMIa a« lini« p« iak» nlikl aani in totao. Poakoaita s aaro4ium •nkrat prt mani. A. C. ALLYN & CO 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. ,.mm?m;mw; NA MILUONE ljudi t bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabili Wahči-čevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na svetu za proti izpadanju tn za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase. od katere postanejo lasje popolnoma naturni. rvalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaie, solnčnate pike in prahute na glavi, za revmatizem ali trganje, kurie oči, bradovice, potne noge i. t. d. Kateri zl rabil moja zdravila brez uspeha, mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob WAHMA ll.lfi E. 95th St. Cleveland. O. J. KLEPEC. javni notar. Insurance, Heal Estate. loans. Phone 57(58 ali pa 1991-R, 107 N. ( hies** St., Joliet. III. NA PRODAJ 160 akrov zemlje oddaljeno približno pet milj severno od Chisholma, Minnesota. Cena $5,500.00. LAHKA ODPLAČILA. 160 akrov zemlje devet milj severno od Chisholma, Minn, cene enega akra $15.00. Dve stanovanjske hiše v Chisholmu, Minn., ki donašajo $55.00 renta na mesec. Cena $5,500.00. Prazna lota na Lake Str. v Chisholmu, Minn. Cena $3,500.00. Vprašajte za pojasnila pri: IMAM NA ZALOGI IMPORTIRANE BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ Pomladanska krvna tonika. Krepi vaš ristem. Mladi vaša leta. Bogati vašo kri. Kupite s,veži zavitek tega čaja v bližnji lekarni. Cer.a 35c, 75c, SI.25. Ko se je vrnila Marija Svetec k sirotišnici, so ji pritekli otroci nasproti. Bil je mehek, topel pomladen večer. "Prosim, prosim, gospodična," so vpili malčki, "dajmo plesati kolo!" Tlesknila je rahlo z rokami: "Torej, otroci, nr.3top!" In otroci so postavili majhnega kodroglavea v sredo, plesali in peli: "Otroci prijeli so se za roko, iskat se napravljajo doma v nebo . . ." In bele rože so cvele, prve zlate zvezde so zažarele in kos je zapel v dom otožno rdeče večerno nebo zdihujočo pesem. — nmške, kranjske in polno-vrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov. CHISHOLM STATE BANK CHISHOLM, MINNESOTA. VAŽNO stop! je za vsakega rojaka, da v»e svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v preiskovanju stanja zemljišč in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj ali v sta-rem kraju, in se rojakom toplo priporočam. ANTON ZBAJNIK, slovenski javni notar, 4MS BatUr Street. PitUbur*h. Pa. I Mr. J. Wahcic, 143* E. 95th St. [Cleveland, Ohio. i Podpisani sem rabil vaša zdravila I ri levmatizcm. z;: lise in več drugih • zdravil t popolnoma dobrim uspehom, { za kar so vam zahvalim za pošteno postrežbo. Želim da bi se vsaki v takem slučaju do vas obrnil; pozdrav. Mike Petrov ieh, O. I*. C. Co. Dalla-s Oregon. !<■»♦»< I »1 IIIIIIIIHIM MH-M imimilllllllllllllMl 323 EPSILON PL. BROOKLYN, N. Y. (Konec) spadajoči h tlXXXIXXXIUXXXIXXXXXXXT NAD 20 LET r Is Izdelujem " HARMONIKE : Aretirajte ga! V aprilovi številki nekega ve-ilikega narodnega mesečnika, je neki znani pisatelj priobčil do-vtipen članek pod sledečim naslovom: "Vsakdo, ki ima bolečine v želodcu, bi moral biti »aretiran." Po naši sodbi bi se 'moralo ta stavek sledeče raz-•tegniti: Vsakdo, kdor prosto-i ; voljno prenaša bolečine v želod-j ; cu, naj bi bil aretiran, ker s !tem povzroča kaznivo zanemar-' ijanje. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli ie mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sto. New York, N. Y. Nekako dva tedna pofcneje je stal pri salvijah, blizu katerih je umrl Bogdan Jelovec. trop otrok, vojnih sirot. Helena Cirnski jih je - postavila tja: šest dečkov in šest deklic v starosti od pet do dvanajst let. Cisto spredaj je stal skoro be-lolas, petleten deček ... če je kdo podoben malemu Valterju Kamenšku, o katerem mi je toliko pripovedovala, si je mislila zdaj Helena, potem mora biti ta deček. Še enkrat je pogladila nekaj otrok po glavici in pripomnila: "Lepo stojte, dokler se ne vrnem !" Odšla je v hišo. Marija je sedela v sobi, kjer je umrl brat, z nekim ročnim delom. Helena Cirnski vstopi in od-prj okno. Nato: "Marija, ali ne bi prišli sem?" Marija Svetec stopi k odpr- JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par. niku PARIS, ki odpluje iz New Yorka na 1. MAJA, 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal isku.šen uradnik nate banke potnike prav do I.jubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih i^tljago. Vsak rojak j« vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o sknpnem potovanju, kakor tudi glede dru«ih potovanj pišite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Cešark 455 W. 42d St., New York, N.Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar ▼ stari kraj bodisi r dinarjih, dolarjih ali drugih valutah. ..... Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja. , , ...... Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali. Kadar imate opravka a kako drugo zadevo v starem kraju._ ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za aajboTj&o. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo Itevilna pohvalna pisma ix vseh krajev iirom držav. V zalogi imam tudi natoovef-ie slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone Piiito H cenik. Pri meni bost« dobil: vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago raz potil I am p* Ameriki. Se uljudao priporočam rojakom "Glasilu K. S. K. Jednote' v največjem alovenakem tedniku, kojega ate tudi vi lastnik! IMA 16,700 NAROČNIKOV. Držite se gesla: SVOJI K SVOJIMI Za oglaševalce, ki spadajo k naši Jednoti imamo določene posebno znižane cene. Pišite za pojasnila na: ' SEMENA V zalogi imam najbolJSa jugo- : : slovanska in amerikanska, poljs- j i: ka, vrtna in cvetlična semena. Pišite takoj po brezplačni se- ; menski eenik. Blago ^pošiljam I pošt ti ne prosto. i MATH PEZDIR ! i Box 772, City Hall Sta. j New York, N. Y. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J. "glasilo k. s. k. jednote" 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Telefon: Randolph 3912. Music Store, •Ml RT. CLAIM AW a.muNo oH?n.