SlOVm^KKR C5LR5ILO ~^«sp* s» sc. 5e> V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1909. ss> se, Leto IV. DFLfivSTvFl -£/\sL. ___ Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Pozor! Opozarjamo vsa krščansko-socialna delavska društva, da se bode vršil dne 2. februarja (.na Svečnico) splošni delavski shod v .Ljubljani, na katerem se bode temeljito razpravljajo o splošnem socialnem zavarovanju. Vsako društvo naj na vsak način pošlje nekaj udeležencev. Vodstvo S. L. S. Izvrševalni odbor slov. kršč.-soc. delavstva. Resna povest. Zanimive, poučljive pa tudi grozne so pravljice starih ženic, ki jih v zimskih večerih .Pri topli peči iu brlavi luči leščerbe pripovedujejo strmečim otrokom. Fazno posluša deca staro mater in si ob pripovesti o zmajih, povodnih možeh, čarovnicah in gorskih deklicah piti ne upa dihati. Otroci si zapomnijo povesti .natančno in se tudi tako ravnajo. Ne spravite jih za nobeno ceno o mraku na kraj, kjer se je .prikazal stari davno umrli pijanček »Lukenca« Peterčkovi Jeri, ko je slučajno »ob uri duhov« .nesla iz vasi domov zavoj preje. V gozdu, kjer ob gotovih dneh in urah rajajo gozdne vile, se zdi otrokom vkljub radovednosti nevarno. Nihče se ne upa iz hiše ob mraku, ko imajo čarovnice »posebno moč«. Tako vpliva povest stare ž-enice na deco. I l'di mi odraščeni otroci imamo nekako »staro mater«, katera nam redno vsako leto pripoveduje razne pravljice, ki so v marsičem grozneje od onih stare babice in zaslužijo, da bi jih mi resneje poslušali in se iz njih tudi kaj naučili. Toda žalibog ne poslušamo teh povesti s tistim zanimanjem, kakor bi bilo treba. Država — vlada je ona pripovedovalka, ki bi jo morali bolje poslušati in se tudi po nje naukih ravnati. Toda svojeglavih in trmasti, kakor srno, ne sprejmemo dobrih naukov, katere nam podaja v povesti letnih proračunov. Zanimiva in grozna povest o zapravljenih domovih, o lačnih družinah, pretepih, pobojih, o družinski nesreči, objokanih ženah in razcapanih otrocih se pričenja tako-le: Ko pride leto 1909, bodo državljani in državljanke v Avstriji zelo marljivi v zapravljanju sreče in blagostanja. Za nepotrebne stvari bodo nosili trdo prislužen denar žganjarju, pi-vovarnarju in gostilničarju. Država bode za to zapravljanje zahtevala denarno kazen, ki se bode porabila za nujne državne zadeve. Od vživanja žganih pijač bo treba plačati v podobi daca lepo vsotico, štiriindevetdeset mili-ionov krone. Ker bodo v letu 1909 ljudje hoteli popiti zelo veliko piva, bo kaznovala država to pijanstvo z vsotico osemindeset milijonov petsto in trideset tisoč srebrnih krone. Ker država pazi posebno tudi na to, da ljudje špirita sami ne pokvarjajo, ker ga rabijo za druge namene, dobi država za nadzorstvo pri kvarjenju špirita (denaturiranju) osemstopetdeset tisoč kron. Ker bomo tudi v tem letu pili vino, bomo morali plačati za to v državno blagajno kazni dvanajst milijonov petsto in dvajset tisoč kron. Od te vsote bo prišlo na deželo Kranjsko šeststopetdeset tisoč kron. Pri tem pa seveda niso vračunjene one vsote, ki jih ljudje znosijo za take reči, shranit na mitnice. Država nam dalje pripoveduje, da bodo .ljudje, zato ker jedo meso, plačali kazni šestnajst milijonov in štiristotisoč kron. Na Kranjsko pt ide od te vsote en sto in deset tisoč 'kron torej veliko manj kot od vina. V tem je pa povest zelo poučna in zanimiva. Da bodo imele naše mamice sladko kavo, bo treba šteti državne kazni od sladkorja 134,480.000 K. Ves užitninski davek za leto 1909 je proračunjen na 367,518.000 K. V Avstriji so potrebovali razni duhovi za svoje delovanje sledeče množine davka podvrženega alkohola: leta 1903 leta 1904 leta 1905 leta 1906 leta 1907 962.652 961.986 961.168 1,026.046 hi 1,041.091 lil lil. hi. lil. Za leto 1909 se je zglasilo toliko pivcev žganja, da je potrebščina navedena z 1,036.000 hektolitri. Ker ravno delavsko ljudstvo porabi največ alkohola, sta pač iz te povesti razvidna ono brezdno, in zmaj, ki osobito delavcem ropata blagostanje. Naj bi to povest naše stare matere poslušal marsikdo tako zvesto, kakor posluša deca staro teto ob zapečku in si tudi vtisnil v spomin grozne besede, katere govori predstoječa povest. Nova socialna doba ne bo smela poznati takih povesti! Ustavno delo. DEŽELNI ZBOR. Kranjski deželni zbor zelo pridno dela, odkar ima privesek splošne kurije. Delo, ki ga je pričel, je ogromno in sega globoko v življenje in gospodarstvo ljudstva. Potom nujnih predlogov se hoče rešiti preosnova občinskega in občinskega volivnega reda, sprememba cestnega zakona, zakona o lovu in melioracijah. Ustanovitev deželne banke in deželne zavarovalnice, zavod za pospeševanje obrti, pomno-žitev deželnih zastopnikov v deželnem šolskem svetu, ureditev službe iu plač deželnim uradnikom in služabnikom. To ogromno delo upa zbor rešiti do 20. t. m. Bog daj srečo! Državni zbor ima prihodnjo sejo v sredo, dne 20. t. m., dopoldne ob 11. uri. Ljubljanska podružnica državnih uslužbencev je imela v nedeljo 'popoldne občni zbor v meščanski pivovarni. Govoril je tudi poslanec Gostinčar o pomenu preteklega leta za državne uslužbence. Uspehom se imajo zahvaliti svoji organizaciji. V kolikor niso popolni, se bodo po organizaciji spopolnili. Osobito je treba delati na to, da se zboljša položaj cestarjev in sploh delavcev v državnih podjetjih. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Spoštuj starše! Izvirna povest. I. Dila je mrzla iu temna noč meseca svečana leta 18 . . Do kolena debel sneg je pokrival ulice ljubljanskega mesta. Nebo je bilo oblačno iiw>tožno, sneg je naletoval in slednjič tako kocnjal, kakor da bi penije trgal. Po mestu je bilo nekako tiho in mrtvo, ni bilo slišati niti ropotanja vozov, niti hoje in govorjenja ljudi, akoravno je Ljubljana o ugodnem vremenu jako živahno in veselo mesto. V neki hiši S . . . predmestja ležala je na .slabi postelji bolna žena. Po sobi je bilo vse inekako slabo in revno, pa vendar čedno urejeno, tako da sc je na prvi pogled videlo, da v tej hišici revščina, pa tudi, kar se prav redko zgodi, čednost in pridnost prebivata. Soba je imela eno samo okno; belo opran zastor branil je tujini očesom gledati revščino bornih prebivalcev- Sredi sobice stala je miza z belim pr- tičem prekrita in na njej svetilka, ki je že prav slabo in medlo brlela. Stene so bile čedno pobeljene in podobe svetnikov v priprostih okvirih so visele ob zidu. Za mizo je sedel mladenič lepe in visoke rasti, bilo mu je kakih dvajset let; ponižnost in milosrčnost ste mu odsevale iz velikih, modrih oči. Bavil se je s pisanjem. Mnogokrat je odložil pero, mel si roki zavoljo hudega mraza in milo pogledoval na spijočo ženo, koja pa ni kaj tiho in mirno spala, marveč pogosto vzdihovala, kar je dovolj pričalo, da jo tudi v spanju mnogovrstne skrbi težijo. Cez nekoliko časa se sirota- predrami in z milim glasom zakliče: »Leopold, ljubi moj Leopold!« Ko mladenič začuje materni klic, takoj vstane izza mize in ljubeznjivo vpraša: »Kaj pa bi radi, ljuba mati?« »Oh, nič, nič, ljubi sin! Imela sem ravnokar čudne sanje; ako se te sanje uresničijo, bo kmalu najine revščine konec.« »Bog daj, draga mati, da bi se to v resnici zgodilo, nikoli bi ne mogel Boga dovolj zahvaliti za toliko dobroto. Toda kaj bi na to mislil, sanjam verovati je abotno in pregrešno, kdor na sanje zida, nikdar nič nima.« »Morda bo tako, ljubi Leopold, kakor ti misliš, pa vendar gojim sladko nado, da bo najinih nadlog enkrat konec. Jaz menim, da ljubi Oče nebeški v svoji neizrekljivi dobroti človeku tudi kakikrat v spanju pokaže, ako mu je kaj dobrega in veselega nakloniti namenil. Poslušaj, povedala ti bom, kaj se mi je sanjalo, videl bodeš, da moje sanje niso tako abotne in prazne, kakor ti meniš!« »Ljuba mati, prosim vas, odložite razlago vaših sanj na drugi, bolj primerni čas, kajti olja v svetilki primanjkuje, jaz imam pa še toliko pisanja. Obljubil sem gospodu, da hočem delo danes dovršiti, iu to sem tudi dolžan storiti, kajti ni ga boljšega moža, nego je moj gospod. Ako se vam pa sanje tako važne zdijo, pa pripovedujte med tem, ko bom jaz pisal!« (Dalje-) Z lastnimi močmi. Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo je prestopilo z,letošnjim letom v petnajsto leto svojega obstoja. Iz malih, skromnih pričetkov, v času. ko je bila pri nas zadružna ideja še v povojih, do današnjega dne prehodilo je društvo že 14% letno dobo, je hiralo, včasih celo umiralo, danes pa se je razvilo v krepkega mladeniča, ki se že ponaša s svojo močjo. Bodočnost je v zadrugah, to kaže tok in potreba časa, in to je tudi pravilno. Z združenim kapitalom se delavstvo zatira; z združenimi močmi naj se mu delavstvo upira. Naj ne bo našega ljubljanskega somišljenika, somišljenice, ki ne bi bil, oziroma bila član našega društva. V tej številki objavljena bilanca kaže zopet lep, krepak korak naprej. Društvu je pristopilo v pretečenem letu 97 novih članov, večinoma z Viča in Gline, ki žele in pritiskajo na odbor, da bi se ustanovila tudi na Viču društvena prodajalna. Bilanca kaže, da je društvo koncem lanskega leta imelo samo 2117 K 13 h dolga na blagu, to je neplačanih računov; temu nasproti pa 9353 K 75 h razpoložljive gotovine; 8412 K 11 h rezervnega zaklada in 10.161 K 48 h čistega dobička. To je lep napredek, katerega sc mora vsak naš somišljenik le veseliti. Strokovno društvo delavcev ljubljanske predilnice, priredi dnč 30. januarja t. 1. predpustno. veselico pri g. Poljšaku na Martinovi cesti. Ker so bile vse dosedanje veselice tega društva zelo zanimive, -bode gotovo* tudii ta privabila mnogo udeležencev. Natančni vspo-red prihodnjič. Vabila se bodo razdala prihodnji teden. 'j. 'J Trbovlje. Vsem članom slov. Ikatol. del. društva se naznanja, da se vrši v nedeljo 24. januarja 1909 popoldne ob 3. uri, v gostilni gospoda Seb. Jager občni zbor. Člani društva se vabijo, da se polnoštevilno udeleže tega zborovanja- Slov. katol. delavsko društvo v Trbovljah, dnč 11. januarja T909. Ivan Zupan, predsednik; Niko Putrih, tajnik. Strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah ima v nedeljo, dne 17. t. m. popoldne ob pol 4. uri v društvenem domu občni zbor. Dolžnost članov je, da se udeleže, iz drugih tovarn pa pošljejo vsaj zastopnike. Iz rdečega cvetljičnjaka. « Sava. Občni zbor Strokovnega društva delavcev, se je vršil 10. t. m. v zadovoljnost vseh članov. Občni zbor je otvoril predsednik Veber Štefan ob 4. uri popoldne. Iz njegovega poročila smo razvideli, da je društvo delalo in ne spalo. Društvo je v tem letu raztegnilo delokrog, ima člane v Bistrici na Koroškem. Društvo je prišlo na pomoč bistriškim delavcem takoj po enem meseceu, ko so pristopili, in to z vspehom. Junija meseca se je zopet bojevalo društvo za te delavce. To pot pa ni doseglo popolnega uspeha, kar ni krivda društva- Pri sklepu boja se ni poslušalo društvenega zastopnika. Društvo je tudi v denarnem oziru prišlo na pomoč tem delavcem. Od začetka vstopa, ipa dosedaj je društvo skrbelo za shode v Bistrici. Društvo je delovalo tudi doma. Takoj, ko je padla cena živini, je nastopilo zoper previsoko ceno mesa, in je v januarju doseglo znižanje za osem vinarjev. Pri drugem nastopu bi bil vspeh boljši, ko bi ne bili socialni deoio-kratje s svojimi neumnimi zahtevami vse pokvarili. Da je na Savi meso pri kilogramu za 16 vinarjev ceneje, je delo strokovnega društva. Društvo je imelo letos opraviti s pravo-varstvom in je bil pri enem članu popolni uspeh. Društvo se je ves čas, kar je bil ta odbor, bavilo z državnim starostnim zavarovanjem. Poslalo je več peticij na drž. zbor. Priredilo je v ta namen več shodov in posvetovanj. Naši nasprotniki bi najraje videli, da bi društvo zmrznilo, (To je samo ob sebi umevno. Op. uredn.) toda tega ne bodo dočakali, ker deluje društvo res v pomoč delavstva. Društvo je tudi v denarnem oziru močno, kar se razvidi iz poročila blagajnika. Tajnik Janez Korošec je poročal: V minplem letu je imelo društvo en izvanredni občni zbor na Javorniku zaradi spremembe pravil. Odbor je imel dvajset sej. Društvo je priredilo štirinajst predavanj, na katerih so govorili: dr?, poslanec dr. Krek, Jos. Gostinčar, Miha Moškerc, Ivan Gostinčar, Klemenčič, Kremžar, Veber in Čebulj. Blagajnik Čebulj poroča o stanju blagajne- Vsako točko pri dohodkih in izdatkih natančno pojasni. Društveno premoženje se je v minulem letu pomnožilo za 889 kron. Ker je stanje blagajne ugodno, stavi Čebulj dva predloga: 1. Bolnikom naj se deli podpora skozi 10 tednov po 80 vin. na dan, le prvih štiri dni se ne plača podpore. 2. Za vsakega umrlega člana naj bi vsak član prispeval 20 vinarjev. Občni zbor je ta dva predloga sprejel brez spremembe. Na zahtevo članov, da naj vse važne društvene stvari prinaša »Naša Moč«, odgovarja Čebulj, da se bode to zgodilo, toda bo naj tudi vsak član naročen na list »Naša Moč«. Agitirajte za »Našo Moč«, da se Še bolj razširi med nami. V odbor so bili izvoljeni: Korošec Janez, predsednik; Krive Janez, nam. predsednika; Hafnar Janez, tajnik; Rakef Franc, nam- tajnika; Čebulj Franc, blagajnik; Lavtižar Rudolf, nam. blagajnika; Veber Štefan, Stražišar Jožef, Štebe Janez, Klemenčič Jakob, Balantič Janez, Beznik Jakob, odborniki. Tratnik Jožef, Novak Gregor, Glavič Janez, Rozman Franc, Žnidar Anton, namestniki. More Franc, Rajnhard Lovro, Trček Janez, pregledovalci računov. Letni račun Strokovnega društva delavcev na Savi za IV. upravno leto od 31. julija 1907 do 31. dec. 1908. Dohodki Blagajnična gotovina 31. julija 1907 Vstopnina ......................... Društvene knjižice.................. Članarina I. oddelka................ Članarina II. oddelka............... Ženska članarina.................... Pogrebne podpore.................... Dobiček od veselic.................. Dručlveni znaki..................... Razni dohodki....................... Posamezno 81 24 30 2791 | -132 30 46! 50 143 20 6 Skupaj 140 105 2969 37 170 Izdatki 3123 95 Bolnikom podpore za 2078 dni . Pogrebne podpore ...... Podpore brezposelnim delavcem . Za pravovarstvo..................... Strokovni komisiji.................. Stanarina od pisarne................ Postrežnica in svečava od pisarne Za list „Naša moč 76 članom Ustanovitev društva v Bistrici . • Za društvene znake.................. Vstop v konsumno društvo . • Blagajnikova nagrada................ Uradni stroški doma in v Bistrici Shodni stroški doma in v Bistrici 6 deležev v konsumnem društvu . V hranilnico se je vložilo . . • Blagajnična gotovina 31. dec. 1908 Posamezno 1464 170 199 73' 17 Skupaj 40 144 _24 75 57 52 3 81 | 60 129 70 85 >76 60 550 1833 °0 168 188 297 610 235 | 60 3423 95 Društveno premoženje 31. julija 1907. Hranilna vluga z obrestmi .... 3446 K 01 v Delež pri listu „Naša moč* .... 100 „ — , Vrednost drušivene knjižnice .... 101 , 64 » Blago za veselice............................. 62 „ 80 „ Oprava pisarne............................... 88 „ 20 , Blagajnična gotovina 31. julija 1907 . 140 , 47 „ 3939 K 12 v Društveno premoženje 31. decembra 1908. Hranilna vloga z obrestmi . . . Delež pri listu .Naša moč“ . -1 delež kons. društva brez obresti Društveni znaki....................... Blago za veselice........................ Društvene knjižice....................... Oprava pisarne........................ Blagajnična gotovina 31. dec. 1908 4274 K 25 v 100 , - „ 10, - , 30, - . 10 , 58 , 74 , 40 , 93 , 20 , 235 , tO , 4828 K 03 v Račune pregledali pregledovalci računov in odbor. Sava, dne 31. decembra 1908. Tobačno delavstvo. V soboto d tič 9. t. m se je vršila v veliki dvorani »Uniona« prepustna veselica podpornega društva tobačnih delavcev. Veselice tega društva privabljajo vedno veliko občinstva- Tako je bilo tudi sedaj. Dvorana je bila napolnjena in med zvoki Slovenske rilharmonije so se vrteli mladi pari po gladkem parketu. Splošno se opaža, da je ta veselica vsako leto bolj elegantna. Odbor je storil vse, kai je bilo mogoče, da se je veselica izvršila v splošno zadovoljstvo. ■ Navzoči so bili tudi sledeči gospodje uradniki, zdravniki in uslužbenci tovarne, ter-s tem počastili delavstvo: Uradniki: Alojzij Hlavaček, ravnatelj; Jožef Kunz, tajnik; Ignac Elsner, tajnik- Jožef Mandelj, pristav; Arcadio Bonfioli, pristav; Jožef Penička, asistent; Jožef Kaman, asistent; Emanuel Hermann, Pavel Gerčar, Franc Kurent, praktikanti. — Karol Lavrenčič, vratar; Franc Gorjup, delovodja; Rudolf Breskvar’ paznik. — Edvard Krattochwill, tajnik; Ernest Wlassek, tajnik; Matija Kovalovski, pristav. Zdravniki: dr. Hans Hogler, dr. Peter Košenina in dr. Ivan Zajc. Navzočih je bilo tudi več državnih in deželnih poslancev ter deželnih odbornikov. Delavstvo tobačne tovarne je s to prireditvijo pokazalo zopet, koliko je pridobilo na ugledu po svoji organizaciji. Le tako naprej! Pa so se spet nafarbali! Socialni demb-kratje namreč. Ko je v deželnem zboru poročal poslanec in deželni odbor dr. Lampe o deželnih financah in je potem prinesel »Narod« natisnjene številke deželnih doklad, tedaj so kunštni in prosvitljeni rdečkarji v tobačni tovarni zatulili: No, glejte, kaj so naredili klerikalci, vse bo spet dražje, zdaj pa imate! ______ Kakor kozliči za zvoncem, tako so veselja poskakovali, češ, sedaj jih pa bomo. »Klerikalci« so zvišali doklade, pa po njih! Toda veselje je bilo kratko, nosovi pa rdeči in dolgi, da je bilo kar tema pred očmi. Bog zna, ali jih je tudi kaj sram svoje modre nevednosti? Lahko si častitajo k uspehu. Rudar. Idrija. »Poštenost naših klerikalcev«, pod tem naslovom je napisal nam znani dapisuu v zadnjem »Napreju« nekaj v pomoti dveh sodr čekov; ker je pa stvar vsa zavita, pojasnimu mi vso stvar. Dne 19. grudna naroči naše »Krščansko gospodarsko društvo« od nekega sodarja v Trstu deset praznih sodčekov, cementiranih od 60 litrov velikih. Dne 21. grudna prejme društvo že račun od dotičnega gospoda za sodčeke. Dne 23. grudna pripelje naš voznik z Logatca tri sodčeke ter vpraša pri našem društvu, ali imamo mi naročenih deset hrastovih sodčekov, ter se mu je odgovorilo, da; nato jih pusti pri nas. Ker so bili pa sodčeki zaznamovani s črkami O. K. D., smo bili takoj mnenja, da se je dotični sodar zmotil, kakoi se je že 30. julija 1906, da je zaznamoval naše sodčeke z O. K. D., namesto z K. G. D.; nato smo posodili takoj isti dan dva sodčeka našim članom ter jih napolnili z vinom. Drugi dan popoldne prideta dva pijana uslužbenca občinskega konsumnega društva po sodčeke, dasi-ravno se je njima povedalo, da je morda pomota pri sodčekih; kakor hitro bodemo prepričani o pomoti, da bodemo pa naše sodčeke njim vrnili, sta vseeno razsajala po prodajalni ter zahtevala, da brez sodčekov ne gresta, akoravno sta tri dni v prodajalni; ker sta pa rogovileža le razsajala po prodajalni, pa gre ena prodajalka po policaja, da rogovileža odpravi. Da sta bila rogovileža res pijana, dokaz je to,-ko- sta peljala voziček in en sodček od nas, gresta v neko gostilno ter nevede kje pustila voziček in sodček; ko prideta iz gostilne, vpijeta, kje je voziček in sodček, ker nista vedela, kje sta pustila. Drugi dan pa piše veleučeni ravnatelj konsumnega društva, Štraus, neko pismo »Kršč. gospodarskemu društvu«, v katerem grozi, da ako takoj danes ne vrnemo sodčekov, da nam napravi račun za sodčeke in škodo, katero bi imeli s tem, da ne more članom postreči, ter da tudi ni lepo in pošteno, da si svojimo tuje blago, da kadar je on dobil pomotoma naše blago*, da je nas takoj obvestil. Možicelj je bil mnenja, kako* bodemo pred njim v strahu; ali dobil je primeren odgovor. Da je laž, kar je pisal o škodi, je dokaz, ko je lahko čakal na sodčeke več dni, ter ne pošlje računa o škodi, katerega še danes teč-ko pričakujemo. Ker pa možicelj zaradi te pomote nam očita neko nepoštenost, naj napi- šemo mi njegovo poštenost pri takih pomotah. Ni mesec dni, ko je neki uslužbenec konsuma na pošti vzdignil namesto na konsum naslovljen zabojček drože, natančno z naslovom »Krščansko gospodarsko društvo« v Idriji, ali kandidat deželnega poslanca ni nas hotel obvestiti, tako da ko smo izvedeli, kje so naše drože, smo morali poslati prodajalko ponj. Dne 23. novembra pr. leta so prejeli v konsum pomotoma eno vrečo zrnate kave, katera je imela tekočo številko z našega računa, ker smo zopet mi zvedeli, kje je kava, smo poslali uslužbenca po kavo, a mu je niso hoteli dati, tako tudi vdrugič ne; šele ko jih je voznik, kateri je pomoto napravit, opozoril, da ista kava je pomotoma pri njih izložil, so mu jo dali, da jo je k nam pripeljal. Drugače so pa vendarle kunštni ta-le niožicelj Štraus. Sredi meseca decembra pr. leta je dostavil pismonoša v konsum pismo z natančnim naslovom »Lobi. Konsum-Verein in Idrija«. Notri se je nahajal račiin z dne 9. decembra čez neke sladkorčke. Ker pa možrčck ne zna ali ne razume nemško, pošlje naravnost račun na »Kršč- gospodarsko društvo«, katerega je pa tudi nazaj prejel s primernim odgovorom. Ne bodemo pa popisovali, Strausove poštenosti, ker imamo potrpljenjez njim, rečemo le, da isti dopisun »Napreja«, ki je pisal o pomoti teh sodčekov, naj bi raje napisal, kaj prav za prav so imeli žandarmi in policaji in g. Franc Kos, ko tehtnice in mere cementira, opraviti v mokraškem konsumu dne 4. t. mes. okoli tehtnic. Menimo pa vendar, da nam v prvem »Napreju« natančno pojasni, kako so našli dotični gospodje tehtnice v redu. Dne 12. t. m. so bili obsojeni pri tukajšnjem sodišču zaradi nesramnih laži zoper gospoda župnika L-Laha na Gorah nad Idrijo. Ivan Demšar, mesar v Žireh, Lapajne Andrej, rudar v Idriji, Ivana Kogej, rudarjeva soproga v Idriji, Marija Lapajne, rudarjeva soproga v Idriji, vsak na eden teden dni, z enim postom in enim trdim ležiščem. Obravnava proti Batagelja Franc, rudar v Idriji, se je preložila, ker ena priča ni bila pravo zaslišana, ena priča je pa zbolela. Idrija. Izvedel sem, da je glasilo idrijskih pijancev in nečistnikov, »Naprej«, prinesel in-famno notico tičočo se moje pogrešane hčere. .Kot veren katoličan si prepovedujem, da bi me kak verski odpadnik, katerega Bog je trebuh, vlačil po tako umazani cunji, kot je »Naprej«. Izajvljam javno, da je nesramna socialno demokratična laž, kar piše »Naprej« o nesreči moje hčere. Sploh se bo pa o tej notici še drugje govorilo. Janez Rejc. Prometna zveza. Iz Koritnice. Sporočam, da smo tudi pri nas tako srečni, da imamo rdeče koline. Pa jih je malo in še za te je premalo kanopelj, da bi jih zobali. Ker jim pa sedaj v zimskem času •jda gre za živež, pa tudi še kaj druzega radi žvečijo, ne samo konoplje, kar je njih navadni živež. Odkar se je pri nas ustanovilo 'kmetijsko bralno društvo, ki je krščansko, je neki železniški delavec A. Stembergar v takih skrbeh, da še ponoči spati ne more, kakor govore hudomušni jeziki. Ta rdeči kalin je tudi žvečil, da imajo »farji« vsako sv. mašo dvakrat plačano. Prvič od onega, ki je dal za mašo in drugič pa od škofa- Vsako reč si zaračunijo, pa nobenemu nič ne dajo, samo za svoj žep delajo. G. Stembergarja vprašamo, če mu ni znano, da sta naša gosp. duhovnika dala našemu društvu že zdatno podporo. Toraj ne požete, kar ne morete prebaviti, ker vam zna se kaj v želodcu ostati, če ne gruzega pa kak »tar«, kakor se Vi olikano izražte. Vi tudi vedno tarnate in jadikujete, da z dnevno plačo *- K 40 vin. ne morete živeti, resnica da je premalo. Toda vkljub temu pa vsaki mesec Janko nesete 1 K 30 vinarjev. Kaj pa imate od tega? Nič druzega kakor en surov brezverski list, ki se mu pravi »Železničar« in ki ga verski odpadnik Kristan urejuje. Z vašim denarjem pomagate judovskim voditeljem rdeče garde rediti trebuščke in polniti mošničke, zato da vas farbajo o prihodnosti čez tisoč let. Povemo tudi, če boste z vašimi rdečimi perutami Previsoko leteli, bomo pa še škarje v roko vzeli. Ker imate »klerikalce« tako v želodcu, vam bomo dali pa še pitersalca, ker je baje to .Prav izvrstno sredstvo za izpucati želodec. Volčjadraga pri Gorici- Člani »Prometne zveze« Matija Murovec, ogibalni čuvaj v Prva-čini, je premeščen na svojo željo na postajo Avče. — Člani »Prometne zveze« mu tein potom kličemo: »Z Bogom!« ter bil srečen na novem mestu! želeč, da bi ostal tudi tam zvesti. Član in pospeševafelj društva »Prometne zveze« kakor do-sedaj.:— PlačiInica »Prometne zveze« Volčjadraga, dne 8. januarja 1909. Zidan most- Bliža se tukaj dan sodbe, nad soc. dem. agitatorji za njihovo hinavsko delovanje. Prišla je na dan resnica in sedaj se tolčejo ti ubogi trpini po zobeh, da so toliko časa spali; in so bili za 3,200.000 kron oškodovani. Pridi dolgočasni Kopač in jim daj zopet kaj povohati, ako bodo hoteli tudi še naprej tako neprevidni biti. Toda pazi, da te ne bodo tudi tukaj na cesto postavili, kakor se ti je zgodilo v Trstu. Nekaj jih je še tako slaboumnih, da bi šli še smrt pregovarjati, da bi jim ne bilo treba umreti. Toda tudi tukaj se dani in kmalu bode sijalo solnce, po soc. demokraških agitatorjih pa tolkla toča. Pokažite vašim voditeljem, da se ne pustite več molzti. Proč od zapeljive druhali, ako si hočete pridobiti boljših časov! Socialna demokracija vam jih ne bode dala. Zahvalimo se najsrčnejše našim gosp- drž. poslancem krščanskega mišljenja, ki so storili vse, da so dobili čuvaji znaten poboljšek. Kar je preje rdeča garda samo obetala. Drugič bomo pa vas hinavce pošteno popraskali. Dobroznana deželna lekarna pri Mariji pomagaj Ljubljana, Resljeva cesta št. I poleg jubilejnega mostu Mr. Ph. Milan Leusteka priporoča: Antiseptična Melousine-ustna in zobna voda.....................................—-50 Tannochinin-tinktura za lase . . . . —-50 Železnato China-vino,. velika steklenica 1‘20 Želodec krepčujoče vino, velika stekle- 0 0 0 0 0 .0 0 0 10 10 0 0 0 0 a a a a a a a a a 0 a 0 0 a a 0 nica Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica . . Melousine-mazilo in milo za lica 80 —50 — 21 -■10 —•35 aamaaaaaaaaaaaat^ranmnnrannnrarannnnnn g SL. OBČINSTVU SE VLJUDNO PRIPOROČA | j ŠPECERIJSKA TRGOVINI i 1 u 2 M ŠIVAM TONICN 2 v v TRŽAŠKA CESTA ST. 4 g ■ □ A. Lukič sto*6*6 a JV* Pl a r\\S čV p. ,K° ,e.d □ d* Ljubljana Pred škofijo 19 M VABILO na redni občni I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva registrovana zadruga z omejeno zavezo ki se vrši v nedeljo 31. januarja 1909 ob 4. uri popoludne v dvorani „SIovenske kršč. soc. zveze“ v „Unionu“ (vhod Frančiškanske ulice) s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. — 2. Poročilo odbora. — 3. Odobritev računov. 4. Volitev novega odbora. — 5. lzprememba pravil. — 6. Raznoterosti. i Račun izgube in dobička. Izguba Pristopnine, ki pripadajo po pravilih rezervnemu zakladu ..... Prispevek „Zadružni zvezi* ..." 10°/o odpis od inventarja .... Pridobninski davek..................... . Neposredna pristojbina ..... Diferenca pri deležih ...... 10% odpis starih tirjatev . , . . Upravni stroški........................ . Čisti dobiček............................. Skupaj K h 97 27 85 190 74 843 24 6 90 23 84 91 76 4.380 62 10.161 48 15.823 43 Dobiček Kosmati dobiček pri blagu . . Obresti od naloženega denarja K 15.485 338 Skupaj 15.823 38 05 43 Bilanca. Imetje Vrednost blaga................ Tekoče tirjatve na blagu . . Stare tirjatve na blagu . . Vrednost inventarja . . • Delež pri .Ljudski posojilnici* » » »Zadružni zvezi* . » » »Gospodarski zvezi* » » »Naši moči* . . Naložeu denar................. Gotovina v blagajni . . • Skupaj 13.586 5.682 8.698 31.579 Dolgovi Deleži....................... Neplačani računi za blago Rezervni zaklad .... Čisti dobiček................ Skupaj 10.888 2.117 8.412 10.161 31.579 58 13 11 48 30 Angleško skladišče oblek ernutovic Ljubljana, Glavni trg 5. Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke. r Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg št. 10 priporoča svojo trsouino s klobuhi in čeuljl Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene. Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glavnica K 354.645-15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4 VI. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago. n. Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge ZHCtnO Znižane Cene!!! Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in mednega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike. Priporoča se velespoštovanjem F. MM, Liubiiana, Mesini trg štev. 18. V«' Velika zaloga. Nizke cene! :d: -n: Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15. Izvrševanje vseh v folografsko stroko spadajočih naročil, kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interierjev itd. .: Vsa dela se izvršjejo točno tudi v :? največji množini. :: :ta; D Kdor hoče varno, mirno in hitro v sAMERIKO potovali, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnove š mi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika „ 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant ... , 20.010 „ Vožnja Ljubijana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 '/2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEger, naprej. Mr & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in ■ PF novosti v konfekciji za dame. I I 9 Ustanovljeno leta 1862. Milko Krapeš urar Podružnica ¥ • 11* • Podružnica Resljeva cesta št. 2 V L111 JI 11 ^Tll Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe. J J prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava .taro zlato in srebro. (Josp. urarjem v mestu in na deželi priporočani svojo izredno veliko zalogo fournitur. — — Glavno za- stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre. Pozor, sinopnshn rfelmKkn rtrnštvn! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni :: trgovini: :: 3ani(e Ce$rtil{ (pri Česniku) Stritarjeve u’lce LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena lu zanesljiva. Ceue najnižje. |ooo| |ooo| |ooo[ |ooo| loooj |ooo| |ooo| l°°°l lOQOl l000l[ til« • lil Kongresni trg Št. 19 reg. zadruga z om. por. Mresni tr$ št.19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4o/0, to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 50 vinarjev na leto. ===== Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje -■■==-■ prekinilo. ■= Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Medenje. Kanonik R. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik H. Sušnik 1. r., podpredsednik. joooj [j roool [o o oj Pivovarna J. PERLES Ljubljana. Prešernove ulice 7, LjuMiana priporoča izvrstno marčno pivo steklenicah. Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. FR. ŠUPEVC priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče zn cerkev, pogrebe in procesije. voščene zvitke, izborni med-pitanec koji sc dobiva v steklenicah, Skatljaii in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila s