PoStnina plačam t gotovlri Leto XXI., št. 234 LJubljana, nedelja 6. oktobra 1940 Cena 1 Dfa upiavmstvo: l^juoijana, tinafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 tn 3392. Podi užnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Domača razmišljanja Kdor ima danes količkaj vpogleda v veliko dogajanje okoli nas, v Evropi in v ostalem svetu, se ne čudi, od kod naenkrat vsepovsod toliko notranjih previranj v posameznih državah, toliko vrenja in iskanja nečesa »novega«, »boljšega«, kakor da živimo v najbolj revolucionarnem času, kar jih je poznalo človeštvo. Dejstvo je, da je vojna po svoji tehnični strani le eden izmed velikih zunanjih izrazov globljih pretresov, ki dajejo vsemu dogajanju značaj zares nečesa novega, značaj velikih prevratnih dob, katerih začetki segajo nekaj desetletij nazaj. Gotovo bi zmotno presojali svetovni razvoj, ako hi vso pozornost obračali samo na velike preobrate na tehničnem področju, kakor nam jih odkriva sedanji oboroženi konflikt, kajti poleg njih in mimo njih se nam zde neprimerno važnejše duhovne razvojne smeri, ki niso nič manj prevratnega značaja od ostalih, bodo pa po svojih neposrednih ali posrednih vplivih neprimerno večjega pomena za kasnejši povojni razvoj človeštva kakor vse zgolj tehnične spremembe sedanjega časa. Že prvo leto vojne nam je pokazalo, da so zmotni računi onih, ki podcenjujejo pomen duha v borbi s stvarnimi, materialnimi sredstvi. Ako pa to velja že za samo borbo, ki se vedno boli razširja v svetovni požar. velja seveda v še neprimerno večji meri za čas no sedanji vojni. Tudi te voine bo enkrat konec in tedaj bodo narodi na njenih razvalinah gradili novo življenje na novih izkustvih. Jasno je. da zgolj tehnična in tvarna preobrazba sveta ne bo mogla ustvariti nič »r-iveda« in »boljšega« brez ustvarjajo sodelovanja duha. Zato mora bi!i duh izhodišče vseh novih spoznanj in dognanj za kasnejšo boljšo ureditev družbe, v kolikor bo prav sedanji, v marsičem revolucionarni razvoj od-kril nsrakc i" hibe prejšnjih ureditev. IJpo.-tcvanje te duhovne plati sve-■ i razvoja, ki je v dnevnih pogledih na svetovno dogajanje navadno več zabrisana, nam lahko v najiz-datnejši meri pomaga izluščiti iz novih razvojnih smeri v svetu one, ki so najpomembnejše. najgloblje in zato tudi f;-jjnejše od nekaterih ztl London, 5. oktobra, j. (LEF). V londonskih diplomatskih in političnih krogih so z veliko pozornostjo zabeležili sestanek med šefoma držav osi na Brennerju ter smatrajo, da je ta sestanek v direktni zvezi z že delj časa napovedanimi namerami Nemčije in Italije, da se vojno prizorišče prenese preko zime v topiejše klimatske pasove, kakor pa jih predstavlja britansko otočje. Po zatrjevanju poučenih londonskih krogov skoro ni več pričakovati ofenzive proti Angliji preko Kanala, ampak poprej na drugih točkah angleškega imperija. V angleških političnih krogih dalje ugotavljajo, da je Nemčija po svojih dosedanjih uspehih, katerih ni zanikati, sedaj prvikrat naletela na resen odpor, ki je rodil potrebo, da se vojni načrti izpremene. Letalska ofenziva proti Angliji je Angliji prizadejala doka j šn o škodo, vendar ni dosegla ciljev, zaradi katerih je bila započe-ta. Ta ofenziva je verietno že prekoračila svojo kulminaciio m nastala je potreba, da se prične z novim načinom akcije proti Angliji. V angleških političnih in diplomatskih krogih so si na jasnem, da bodo sestanku na Brennerju sledile dalekosežne akcije, bodisi na vojaškem, bodisi na diplomatskem področju. V Angliji je bolj ko kdaj poprej utrjeno prepričanje, da je mirna poravnava popolnoma izključena in to prepričanje je nedvomno enako trdno vsidra-no tudi v državah osi. Zaradi tega sodijo v angleških krogih, da se je na Brennerju govorilo v prvi vrsti o novih še obsežnejših strategičnih sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče streti odpor Velike Britanije. Navzočnost maršala Keitela, ki ie bila v izdanem komunikeju še posebej naglasena, je v tem pogledu zelo značilna. Italijanski demanti angleških trditev Rim, 5. okt. AA. (Štefani). O priliki sestanka na Brenneriu ie angleška orooa-ganda trdila sledeče: 1) da sta se marala dva šefa sestati zaradi ureditve cdnošaiev med silama osi. ki se baje ne skladata; 2) da sta Mussolini in Hitler odločila razširiti vojno akcijo; 3) da so se menili o neki mirovni ofenzivi Pooblaščeni rimski krogi izjavljajo, da te tri predpostavke spadajo med največjo fantazijo in da kažeio. v kakšno skrb je spravil sestanek na Brennerju sovražnike osi. Solidarnost osi ie popolna in absolutna. istočasno 1e prav tako popolna glede vseh političnih in vojnih vprašanj. Navzočnost generala Keitela dokazuie. da se je oziralo na vsa voina vprašani a in torej ni govora o neki mirovni ofenzivi. Poleg tega gredo vsa vprašanja sil osi za tem. da se vojna omeji in da se izključi vsako razširjenje voine. To lasno dejstvo naporov osi. pravijo v Rimu. priia vsem Ako bo tem splošnim željam, ki jih danes razen političnih in javnih delavcev vedno bolj glasno izražajo najširše množice Slovencev, Hrvatov in Srbov, sledilo tudi konkretno prizadevanje v tej smeri, ne dvomimo, da bomo po tej poti najlažje našli rešitev vsem svojim velikim notranjim problemom ter tako konsolidirali našo državo v zadovoljstvo vseh njenih delov in brez škode za državno skupnost. V tem uravnove-šenju posebnih in skupnih interesov vidimo eno izmed glavnih neposrednih nalog naših dni. Tudi te naloge bomo lahko izpolnili le, ako bomo vsi brez razlike pomagali pri zbiranju vseh pozitivnih sil v državi, ker si njihove pozitivnosti brez volje do izvrševanja teh nalog ne moremo predstavljati. Glede na čas, v katerem živimo, so oblike tega zbiranja manj važne od duha, ki naj to zbiranje vodi. Zato mislimo, da ne more biti nobenih predsodkov proti takšnim akcijam z nobene strani, v kolikor je njih neposredni cilj samo iskanje prepotrebnega notranjega ravnovesja kot enega izmed bistvenih pogojev za dosego one notranje duhovne strnjenosti, ki jo svetovni razvoj zahteva od nas — zaradi nas samih. narodom ki od zmage sil osi pričakujejo novega reda v Evropi in osvoboditve od angleške hegemonije. Iz Moskve še ni komentarjev Moskva, 5. oktobra, i. (SDA). Vest o sestanku Hitlerja m Mussolinija na Brenerju je bila v Moskvi sprejeta z velikim zanimanjem. Prve vesti o brenerskem sestanku je objavil moskovski večerni list »Vječer-naja Moskva«. Moskovski radio je med svojimi zadnjimi vestmi razširil tudi poročilo o brenerskem sestanku, vse to pa brez komentarja. Španske napovedi Apmrid, 5. akt. j. (DNB) Pod velikimi naslovi prinašajo madridski listi poročila o brennerskem sestanku. Glasilo španskih falangistov »Puebloc, piše med drugimi »Dogodki v zadnjih tednih so zmerom jasneje dokazali, da nastaja v Evropi novo enotno veliko ljudstvo, ki ga je treba sedaj oskrbeti z vsem potrebnim, da bo lahko v miru izpolnilo svojo misijo « »Infarmaziones« naglašajo, da sta se vodja Nemčije in šef italijanske vlade sestala v čistem zraku Brennerja, da bi tamkaj izmenjala prav tako čiste in jasne misli- Jasni sklepi, ki sta jih storila Mussolini in Hitler na Brennerju, bodo — preliti v dejanja — pretresli svet s svojo mogočnostjo. »Alkazar«, sodi, da bo razgovor med obema državnikoma na Brennerju svet v kratkem nemalo začudil. List spominja, da je zadnjemu sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju v kratkem sledil poraz zaveznikov v Franciji. Suner odpotoval iz Pred odhodom ga je grof Ciano obvestCI o brennerskem sestanku Rim, 5. okt. br. (Štefani) Španski notranji minister Ramon Serano Suner je danes odpotoval iz Italije nazaj v Španijo. Davi na vse zgodaj sta se predsednik vlade Mussolini in zunanji minister Ciano vrnila z Brennerja v Rim. Ob 8. se je italijanski zunanji minister podal v vilo »Madame«, kjer se je sestal s španskim notranjim ministrom. Imela sta 40 minut trajajoč razgovor. Ciano je španskega ministra obvestil o rezultatih brennerske-ga sestanka. Ob 9. se je Serrano Suner s svojim spremstvom odpeljal na rimsko letališče, kjer so se med tem že zbrali tajnik fašistične stranke minister Muti, zastopniki ministrskega predsedstva ter zunanjega in notranjega ministrstva, osebje obeh španskih poslaništev v Rimu, rimski guverner, prefekt rimske pokrajine in več generalov. Na letališče je prišel tudi grof Ciano, ki je španskega notranjega ministra še poslednjič prisrčno pozdravil. Skupno s svojim spremstvom je Suner okrog 9.15 z letalom odpotoval v Španijo. Rim, 5. okt. j. (Štefani) Ob priliki današnjega odhoda španskega notranjega ministra Serrana Sunerja se italijanski tisk še enkrat spominja njegovega biva- nja ter razgovorov v Berlinu in Rimu in ga ob odhodu iz držav osi pozdravlja kot velikega prijatelja Italije in Nemčije. Njegovo bivanje v Italiji, med katerim je imel priliko podrobno se seznaniti z italijanskimi političnimi organizacijami, bo nedvomno mnogo doprineslo, da se bodo še bolj poglobile vezi med Španijo in njenima prijateljicama Italijo in Nemčijo. Suner ni bil pri papežu Rim, 5. okt. AA. (DNB) »Osservatore Romano« v zvezi z odhodom španskega notranjega ministra Sunera sporoča sledeče: Z več strani so vprašali, zakaj španski notranji minister Suner ni bil med svojim bivanjem v Rimu sprejet od sv. očeta. Po naših informacijah ni nihče prosil, da bi sv. oče Sunerja sprejel. Radio v Španiji pod vojaško kontrolo Madrid, 5. okt. br. (SDA) Danes je bil objavljen dekret, ki postavlja pod kontrolo ministrstva za narodno obrambo vso radiofonsko in radiobrzoiavno službo v Španiji. Amerika ln evropska vojna Rooseveltove izjave o vplivu predsedniških volitev na zunanjo poEtiko Zedinjenih držav — Italijanski list o ameriški politiki Washington. 5. oktobra, br. (UP). Prezi-dent Roosevelt je snoči na običajni konferenci z novinarji dejal, da skušata po vesteh, ki so mu na razpolago državi osi na vse načine preprečiti njegovo ponovno izvolitev za predsednika Zedinjenih držav. V interesu osi je, da Zedinjene države opuste ali pa vsaj zmanjšajo na minimum svoje vojne dobave Veliki Britaniji. Roosevelt je k temu poročilu dodal, da bodo Zedinjene države v vsakem primeru nadaljevale svojo sedanjo zunanjo politiko, pa naj bo izvoljen za predsednika on ali Will-kie. Nadalje je Roosevelt izjavil, da se Zedinjene države že nekaj tednov pogajajo z južnoameriškimi državami glede skupne obrambe ameriškega kontinenta. Pogajanja se v glavnem nanašajo na južnoameriška letalska in pomorska oporišča, ki naj bi se jih ameriške vojne sile posluževale v danih primerih. Washington, 5 oktobra, j. (DNB). Na včerajšnji tiskovni konferenci v Washing-tonu je bilo predsedniku Roosevelru zastavljenih nekaj vprašanj glede stališča Zedinjenih držav naprav zopetni otvoritvi burmanske ceste, ki jo je napovedala Velika Britanija Roosevelt je odklonil vsako pojasnilo o tem vprašanju. Prav tako Roosevelt ni maral dati nobenih pripomb glede izjav japonskega ministrskega predsednika kneza Konoia, ki je baje pripomnil, da bi bila Japonska prisiljena Zedinjenim državam napovedati vojno v primer, da bi Amerika vztrajala na neizpremenljivosti položaja na Daljnem vzhodu. Nato je predsednik Roosevelt naglasil, da njegova vlada stori vse, kar more v pomoč Angliji, zlasti si prizadeva pospešiti ameriško letalsko proizvodnjo. Velesili osi, Amerika in Anglija Rim, 5. okt. AA. (Štefani) »Messagge-ro« v 'svoji današnji številki odgovarja senatorju Peyperu, ki je v ameriškem senatu ugotovil, da se italijansko časopisje preveč briga za predsedniške volitve v Zedinjenih državah in na ta način tudi za ameriško poli tiko. »Messaggero« poudarja, da Italije ne zanima ameriška notranja politika, pač pa je Italija zainteresirana na predsedniških volitvah v toliko, v kolikor volilni boj poteka v prvi vrsti v zvezi z vprašanji zunanje politike. List tudi omenja govor predsedniškega kandidata Willkieja v Clevelan-du, v katerem je govoril o trojni zvezi ter postavil vprašanje, ah imajo države, podpisnice tega pakta v resnici napadalne namene proti Zedinjenim državam, ah pa je to samo sumničenje. »Messaggero« pristav Ija, da obstoje napadalne namere držav, ki so podpisale trojni pakt, samo v domišljiji gotovih zainteresiranih ameriških osebnosti. Ob isti priliki list tudi poudarja, da italijanske šumnje glede namenov USA temelje na izjavi, ki je bila večkrat podana o morebitnem oboroženem posredovanju Amerike v sedanji vojni. Naj preneha v Ameriki hujskanje k vojni, piše »Messaggero« — in potem smničenja glede Zedinjenih ameriških držav ne bodo imela več nobene podlage. List dalje naglaša, da je WiUkie pozval USA, naj obdrže rezervirano stališče vse dotlej, dokler Zedinjene države ne bodo popolnoma oborožene, kajti v današnjem času je za USA neobhodno potrebno, da ostanejo nevtralne in da se oborožujejo z ozirom na bodočnost. »Messaggero« tudi ugotavlja, da je Willkie zahteval, da je treba že calje podpirati junaški britanski narod, ki se bori za svobodo, kajti Zedinjene države bodo imele tako več ča-Sa pripraviti se, v kolikor bi Velika Britanija dalj časa mogla nadaljevati z vojno. Preostane še vprašanje — piše »Messaggero« na koncu svojega članka — da se vidi, s čim bodo Zedinjene države pomagale Veliki Britaniji, ko nimajo niti vojske, niti mornarice, niti letalstva. Najdaljša seja vlade New York, 5. okt. br. (Ass. Press.) Ameriška vlada je imela sinoči sejo, ki je trajala pol drugo uro. Bila je to najdaljša seja, od kar je Roosevelt predsednik Zedinjenih držav. Na seji so razpravljali o trozvezi in o položaju na Daljnem vzhodu. New York, 5. okt. s. (Ass. Press.) Ameriška mornariška misija je dospela včeraj na Jamajko, da uredi vse potrebno za ustanovitev ameriškega mornariškega oporišča na otoku. Manevri argentinske mornarice Bnenos Aires, 5. okt. j. (AR.) Vojna mornarica argentinske republike je odplula na manevre, ki se bodo razvijali v južnem delu Atlantskega oceana ter bodo trajali do 20. oktobra. Nikoli ne odpove — vselej uspe — „ Jutro v" mali oglas Danes ponudb in povpraševanj! j »JUTRO t št. 234 Nemška vojna poročila Slabo vreme Je zaviralo letalske akcije — Nad Nemčijo ni bilo angleških bombnikov — Obstreljevan konvoj Nedelja, 6. X. 1940. Otvoritev velike nemške razstave v Beogradu Navzoči so bili tudi Nj. Vis. knez namestnik, kne^inja Olga ter kraljeva namestnika dr. Stasiker/ic in dr. Perovič - Poslanik Heeren o pomenu razstave Berlin, 5. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške voiske ie davi obiavilo naslednie vojno poročilo: Kljub zelo neugodnemu vremenu so močni oddelki letalskih sil pod poveljstvom generala Suerrla včeraj uspešno napadli važne vojaške objekte v in okrog Londona. Mnogi požari na severnem robu Londona, v centru in ob severnem obrežju Temze so pokazali učinek nemških bomb. V polno so bili zadeti železniški objekti pri College-parku. Nadalje so bile napadene pristaniške naprave, tovarne življenskih potrebščin in orožja, velika skladišča tankov, kakor tudi železniški objekti in letališča v južnovzhodni. vzhodni in srednji Angliji. Hangarii in drugi objekti so bili razdejani. Opaziti je bilo hude detonacije požare in goste oblake dima. Mornariško topništvo ie obstreljevalo britanski konvoj, ki ie skušal pluti po Kanalu ter ga ie prisililo, da se umaknil nazaj proti Dovru. Včeraj in v pretekli noči ni bilo nobenega sovražnega letala nad nemškim ozemljem. Sovražnik je izgubil razen letal, ki so bila uničena na tleh. pet letal v letalskih spopadih. Pet nemških letal se ni vrnilo na svoia okorišča. Nad Lont?n, o, okt. j. (Ass. Press) Nemška letala so v petek zvečer bolj zgodaj kakor običajno napadla London, čulo se je močno stieljanje protiletalskega topništva, ki je zlasti okrog londonskega, centra trajalo z neizpremenjeno silovitostjo brez prestan-ka nad dve uri. lMid«n, 5. okt. j. (LEF) Nemška letala, ki so preteklo noč v številnih, toda majhnih formacijah večkrat priletela nad London. so naletela na izr«dno učinkovit ogenj angleških protiletalskih baterij. Zaradi velike oblačnosti in posebno zaradi tega, ker je bila plast oblakov zelo nizko nad Londonom, so se morala nemška letala držati nad oblaki, skezi katere so kakor običajno spuščala bombe- Zaradi tega je bila v pretekli noči povzročena škoda zgolj na slučajno zadetih objektih. London, 5. okt. s. (Reuter) V Londonu je bil ponoči zopet že pred polnočjo prvič dan znak za konec letalskega alarma, pa se je enako kakor prejšnje noči alarm ponovil in je potem trajal do jutra. V začetku napada na London so vrgla nemška letala snoči več bomb na severozapadna predmestja. Pozneje je bilo napadeno tudi središče mesta in je ena bomba poškodovala neko železniško postajo. V središču Londona je bilo ponovno zadetih tudi več zgradb, ki so bile poškodovane že pri prejšnjih napadih. Sobotni napadi London, 5. okt. s. (Reuter) Nemški napadi so se pričeli danes zgodaj zjutraj, ko je 20 bombnikov preletelo v veliki višini kentsko obalo. V bitki z angleškimi lovskimi letali so bila tri nemška letala sestreljena. Nekaj časa pozneje je druga formacija, v kateri je bilo 10 bombnikov in 40 lovskih letal, napadla neko mesto v južnovzhodni Angliji. Napad je zahteval več človeških žrtev, med njimi tudi nekaj smrtnih. Neka šola in več hiš je bilo poškodovanih. V leialski bitki s to skupino nemških ietal so angleški lovci sestrelili dve letali. V Londonu je bil do večera trikrat letalski alarm in sicer enkrat dopoldne, dvakrat pa popoldne. Zjutraj je nekaj nemških letal preletelo tudi središče Londona, vendar bombe niso bile vržene, pač pa so bile ob tej priliki vržene tri bombe na vzhodni London, tik preden sta ' tja prispela na inšpekcijski vožnji novi notranji minister Morrison in komisar za londonska zaklonišča admiral Ewans. Popoldne so bila nemška letala opažena tudi nad južnozapadno angleško obalo, nad srednjo in severovzhodno Anglijo. Akcije angleških bombnikov London, 5 okt j. (Reuter) Zaradi slabega vremena angleški bombniki v noči na soboto niso izvršili nikakih napadov niti na Nemčijo niti na okupirana ozemlja. O priliki včerajšnjih dnevnih napadov pa so angleški bombniki bombniki poškodovali z direktnimi zadetki železniško progo pri Cherbourgu. ki se je poslužuje nemška vojska. Prav tako je bilo napadeno pri Cherbourgu neko letališče in je bil eden izmed hangarjev uničen. Tudi na letališču v Le Ville pri Le Havru je bil razdejan hangar. med njimi en deček in ena petletna deklica. Angleška letala so začela streljati > strojnicami na ljudi, ki so bili v pristanišču. Odstranitev svetlobnih reklam v Švici Bern, 5- okt AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo švicarske vojske je izdalo ukaz, po katerem se morajo od 16. oktobra dalje odstraniti izven mest vse svetlobne reklame. Nemške finance Berlin, 5. okt. AA. (DNB.) Predsednik »Instituta za proučevanje konjunkture« prof. VVagemann je podal zanimivo izjavo o vprašanju vojnih financ v Nemčiji. Med drugim je poudaril: Vrhovni cilj nove politike financiranja je, da se doseže ravnotežje med računom dela in računom denarja v narodnem gospodarstvu. Medtem ko je za časa svetovne vojne med tema dvema računoma obstojal ogromen jez, se že celo vrst« let v Nemčiji uporablja v javr.e namene do 40% narodnih dohodkov. Do teh finančnih sredstev pa država prihaja s pomočjo plačevanja davkov, socialnih dajatev, upravnih dohodkov itd. Temu je treba dodati še sredstva, ki prihajajo potom kredita v javne roke. Na kratko rečeno, nemško gospodarstvo že celo vrsto let odstopa polovico svojih dohodkov za javne potrebe. Proizvodnja in poraba sta bili v teku let dovedeni v sklad s temi potrebami in se je tako struktura nemškega narodnega gospodarstva organsko prilagodila vojnim razmeram. Državni dohodek Velike Nemčije znaša 100 milijard nemških mark. Davkov se plačuje 24 milijard, poleg tega pa je 26 milijard kredita. Večja sredstva prinašajo tudi občinski davki. Z ozirom na to prejema 50 milijard, t. j. polovico nemškega državnega dohodka, javnost, Id ga spet uporablja. V Angliji plačujejo danes 3.5 milijarde funtov šterlingov, medtem ko državni dohodek znaša 6.5 milijarde. V Angliji so pred vojno skupni državni izdatki znašali 20% narodnega dohodka. Anglija se danes bori s podobnimi težavami, da bi prilagodila svoje gospodarstvo vojnim potrebam, kakor Nemčija za časa svetovne vojne. To se vidi iz tega, da je brezposelnost v Angliji še vedno razmeroma velika. Finančni poiožaj Anglije je neprijeten tudi zato, ker se tam z davki plačuje vsega skupaj 30%, s pomočjo kreditov pa 70 odstotkov, medtem ko Nemčija in Italija pokrivata 50 odstotkov svojih potreb z davki. Isto se lahko reče tudi. če primerjamo državne dolgove v Nemčiji in Angliji. Medtem ko znaša državni dolg v Angliji 157 odstotkov državnega dohodka, predstaven v Nemčiji samo 59 odstotkov. ! London, 5. okt j. (Reuter) Angleško le-I talstvo je v bližini norveške obale napadlo dva nemška poštna parnika. Ena izmed ladij, ki mora imeti kakih 5.000 ton, je bila od bomb zadeta in je na njej izbruhnil požar, druga ladja, ki mora imeti kakih 1200 ton, pa je bila tako hudo poškodovana, da se lahko z zanesljivostjo smatra za izgubljeno. Na povratku so bili b^-grad, 5. okt. AA. Ministrski svet je predpisal naslednjo uredbo: Cl. I. 1. Na univerze, visoke šole, ki Imajo stopnje univerze, višje srednje šole, učiteljišča in druge strokovne šole, se sme vpisati samo določeno število slušateljev židovskega rodu. To število se bo določilo tako, da bo s številom ostalih učencev na šolah v tistem razmerju, v katerem je Stavilo državljanov židovskega rodu v primeri s številom ostalih državljanov. 2. Vrhovna šolska oblast, ki je pristojna za vsako posamezno vrsto šol, bo določila po točld 1. tega člena, koliko učencev židovskega rodu se bo začenši g šolskim letom 1940-41 smelo vpisati v prvi semester, oziroma v prvi razred, na posamezne fakultete in ostale šole. 3. Za učence židovskega rodu, ======== 2 ===== engieAd bombniki o padenl od močne formacije nemških letd ter je bilo eno angleško letalo sestreljeno. Včerajšnje izgube London, 5. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo po podatkih, ki so prispeli do 19., danes sestreljenih skupno 23 nemških letaL Angleži so Izgubili 9 lov-sktti aparatov, vendar so Stiije piloti rešeni. Konjska dirka med napadom London, 5. okt s. (Reuter.) Popoldne je bila med letalskim alarr.iom ravno v teku neka konjska dirka v južno vzhodnem Londonu. Številni gledalci dirke so zasledovali tudi potek dveh letalskih bitk, ki sta se odigrali v zraku blizu dirkališča. Žrtve med gasilci London, 5. okt s. (Reuter.) Po uradnih podatkih je bilo v septembru pri letalskih napadih ubitih 50 gasilcev okrog 500 pa jih je bilo ranjenih. Največje bombno in najhitrejše lovsko letalo Wa&hinjrton, 5. okt. o. 'As. Press). General Amold. poveljnik ameriškega letalstva, je izjavil novinarjem, da bo v kratkem dograjen največji bombnik na svetu. Ta bombnik bo lahko prelet:;! iz Los Angelesa do Evrope in nazaj brez vsakega pristanka. Ogromno letalo bo imelo 4 motorje po 2.000 konjskih sil. Raz-petina kril bo merila 70 metrov, dolžina trupa 37 metrov. Na pot bo moralo jemati 50 ton bencina. Oboroženo bo z velikim brzosiielnim topom in 5 strojnicami. Posadka bo štela 10 ljudi. V gradnii je tudi nov tip lovskega letala, ki bo imelo 2 motorja in bo razvijalo brzino po 800 lan na uro. Oboroženo bo z brzostrelnim tonom in 5 strojnicami. Njegov akcijski radio bo znašal okrog 1.800 km. Položaj v Dakarju Vichy, 5. oktobra, j. (Havas). Angleške radijske postaje in angleški tisk so razširile govorico, da je bilo v Dakarju proglašeno obsedno stanje, kakor tudi, da so bile francoske oblasti prisiljene k temu ukrepu zaradi akcij generalu de Gaullu naklonjenega francoskega prebivalstva. Na mednarodnem mestu v Vichvu poudarjajo, da jim o kakem obsednem stanju v Dakarju ni nič znanega. Bivši minister Zey obsojen VIchy, 5. okt. j. (Havas). Včeraj se je zagovarjal pred vojašldm sodiščem v Cler-mont Ferrandu bivši francoski prosvetni minister Jean Zey, ki je bil obtožen bega iz vojske pred sovražnikom. Zey je o priliki prodora nemške armade v Francijo skupaj z ministroma Mandelom ln Dala-dierom ter drugimi odgovornimi osebnosti na parniku »Massilia« pobegnil lz Francije. Tedaj je bil še častnik v francoski armadi ter ni Imel dovoljenja, da se odstrani lz vojaških vrst. Zey je bil spoznan za krivega ter obsojen na vojaško degradacijo in deportacijo. Muzej čajkovskega v Moskvi Moskva, 5. okt. AA. (Tass) Danes so v Moskvi odprli muzej, ki je posvečen velikemu ruskemu Skladatelju Gajkovskemu. V muzeju so vsi predmeti, ki se nanašajo na življenje skladatelja Čajkovskega, razen tega pa tudi njegovo delo- vpisane v ostale letnike, oziroma razrede, se ne bo izvajala točka 1. tega člena. CL H. Osebe židovskega rodu, katerih starši so si pridobili zasluge za domovino, se smejo po dovoljenju pristojne vrhovne šol. oblasti vpisati za slušatelje univerz in drugih šol iz čl. I. točka 1. te uredbe, brez ozira na omejitev, ki jo določa isti predpis. 61. m. Tujci židovskega rodu se ne morejo vpisati za slušatelje univerz niti ostalih šol, navedenih v 61. L točka 1. te uredbe. Cl. IV. Pooblaščajo se pristojne vrhovne šolske oblasti, da izdajo navodila ln pojasnila, potrebna za izvajanje te uredbe. Cl. V. Uredba stopi v veljavo z dnem objava v Službenih novinah. Beograd. 5. oktobra, a. V navzočnosti Nj. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge, ostalih dveh kraljevih namestnikov, predsednika vlade in vseh ministrov, ki so v Beogradu, številnih članov diplomatske sa zbora in velikega števila drugih uglednih osebnosti je bila danes svečano otvoriena razstava nove nemške arhitekture. Razstava je v prostorih nemškega paviljona na beograjskem velesejmu. Kakor paviljon tako so bili tudi vhodi na sejmičče bogato okrašeni z jugoslover.skimi in nemškimi zastavami. Z nemške strani so svečani otvoritvi prisostvovali vsi člani nemškega poslaništva na čelu s poslanikom v. Heerenom in njegovo sonroeo. Navzoč ie bil tudi nemški generalni konzul Neuhau-sen z zastopniki tukajšnje nemške kolonije in predstavnikom nemškega znanstvenega instituta v Beogradu, končno pa razen omenjenih zastopnikov tudi gostie iz Nemčije, med njimi župan občine Stettin in predsednik nemško-jugcslovanskega društva v Berlinu. Nemško zunanie ministrstvo ie zastopal kot posebni odposlanec svetnik v. Janson. Nagovor poslanika Heerena Ob 11. sta prispela na razstavo Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginia Olga Pred vhodom v paviljon iu ie p~>zdra -il nemški poslanik v. Heeren. ki jima je predstavil navzočne nemške predstavnike. Ko so kneginia Olga in kraljevi namestniki zavzeli svoia mesta, ie spregovoril nemški poslanik v. Heeren. ki je naiprei toplo pozdravil visoke goste in ostale predstav-nike. nato pa med drugim izvajal: »Obenem izražam zahvalo nemške vlade in vseh nemških ustanov, ki so sode1©-vale Pri prirejanju te razstave za naklonjenost. ki ste nam io. Vaše Visočrnstvo. izkazali s tem. da ste prevzeli pokroviteljstvo nad to razstavo, in da ste d^nes z Nj. Vis. kneginjo Olgo osebno prišli na razstavo. Mislimo, da v tem lahko vidimo ne samo nov dokaz za veliko zanimanje, ki ga Vaše Visočanstvo izkazu i e dn likovne umetnosti, temveč preko tega tudi dokaz posebnega zanimania in razumevanja Vašega Visočanstva za ogromno ustvarjalno delo. ki ga ie vodja Nemčiie Adolf Hitler začel in deloma tudi že izvršil. Razstava, katere otvoritvi danes prisostvujemo. nai nudi sliko novega nemškega stavbarstva. Gradbena umetnost vsake države ie vedno, morda še v večji meri ko kaka druga panoga ustvarjalne umetnosti. verno ogledalo živlienia in teženj, ki so v določenem času navrtaiaio narod, državo in gotov red v niei. Zaradi tega ie novo nemško stavbarstvo verno ogledalo življenja in teženi narodno socialističnega vodstva velikonemfkega raiha. Ta arhitektura ie nacionalna in socialistična tako po svoji zunanji obliki, kakor tudi po svojem stvarnem notranjem namenu. Ona želi biti istočasno reprezentativna ir«. lasna smotrna in zakoreniniena v narodu Gradbena dela. katerih mode^ tu vidite, zgrajena ali vsaj zamišljena v času. ko je Nemčija posvetila vso svoio silo zunanji varnosti svojega notranieffa dviga, vas bodo morda zadivila. Vse to se je moglo ustvariti samo zaradi tega. ker to nemško stavbarstvo navdajata duh in volia moža. ki ne pozna nepremagljivih ovir. duh in volja Adolfa Hitlerja. Kot ogledalo nove dobe bo to stavbarstvo vsekakor naletelo na zanimanje tudi v inozemstvu, predvsem pa v državah, ki so z ozirom na stare kulturne vezi in na zemljepisno sosedstvo dostopne odmevu tistega, kar se dogaja v Nemčiji. Vprav tu v Jugoslaviji, kjer se križajo mnoge starodavne kulture, na tej zemlji, ki ie kakor mi morala vod'ti srdito borbo za svoio svobodo, za svoie narodne težnje, v tei državi, v kateri se mora prav tako kot pri nas dobiti rešitev socialnih vprašanj, bo nova n°mška arhitektura — o tem sem prervričan — naštela na popolno razumevanje. Naj ta razstava služi temu. da obiskovalcem prikaže ideale nove Nemčije in nienega voditelja ter nai s tem postavi nov most med obema narodoma!« Govor gradbenega ministra Zatem je spregovoril gradbeni minister Vulovič, ki je izvajal med drugim: »Stojimo pred ogledom nekaj najboljših del nove nemške gradbene umetnosti. Iz njih se more najbolje razumeti ustvarjalni duh nove Nemčije. Novo umetnost tretjega rajha je ustvarila vera v vstajenje nemškega rodoljubja. Preporod je nastal, ko se je nemška mladina vrnila k oživljajočim virom narodnega duha. Realizem, ki temelji na poznavanju stvarnih činiteljev v narodnem življenju, in tesna povezanost z naravo se vidita tako sldadno v teh delih nove nemške gradbene umetnosti. Nemec tretjega rajha se je s takšno zdravo umetnostjo približal materi zemlji, rodni grudi, na kateri živi in na kateri dela. Njegovi umetniki so znali spraviti v sklad človeka Carigrad, 5. okt. p. Ob laredno lepem vremenu se je popoldne začela na stadionu v azijskem delu Carigrada balkanijada, na kateri nastopajo reprezentance Jugoslavije, Turčije ln Grčije. Zal, Rumunija ln Bolgarija nista poslali svojih zastopnikov. Na stadionu se je zbralo okoli 10.000 gledalcev. Jugosloveni so zavzeli tri prva mesta. V teku na 100 m je zmagal Stefanovič, v metu kladiva Slovenec StopJšnik (54.42) v teku na 1.500 m pa Košir (Jugoslavija) 4.4. Danes bo tekmovali v osmih disciplinah. Naši upajo, da se bodo v končnem rezultatu plasirali na drugo mesto, dočim bi bili Grki prvL rtafija—Jugoslavija v testisu prvi dan 1: l MIlan, 5. okt. o. Danes se je pričela teniška tekma med Jugoslavijo in Italijo. kot osebnost in narodno socialno telo kot višjo realnost. Posameznik v Nemčiji je zaveden in delaven član narodnega organizma. Zato današnja nemška umetnost močno podpira notranje nacionalno stap-ljanje nemškega naroda ter ga modro vzgaja za življenje v skupnosti ob skupnem veselju in lepoti. Arhitektura je glavna umetnost v Nemčiji. Tretji rajh danes v glavnem gradi velike socialne arhitektonske objekte, javne zgradbe, ogromna letališča, obširne stadione, veličastna zborovališča, smela urbanistična dela. Treba je poudariti velik uspeh nove nemške arhitekture v tenj, da je znala v teh prostorih ogromnih dimenzij odstraniti oni težki občutek, ki ga imajo posamezniki, ko se znajdejo v visokem tehničnem objektu, neorganlčno povezani z njim. Novi nemški arhitekturi se je posrečilo na čaroben način ljudem v teh velikih tehničnih zgradbah okrepiti moč in vero vase zato, ker se počutijo organlčno povezane z njimi. Novo nemško arhitekturo krasita monumentaincst brez varljivega sijaja ter klasična skladnost. Ta veličastnost novih nemških gradbenih objektov pa je v skladu tudi s praktičnimi potrebami, katerim je zgradba namenjena. Voditelj nemške-a rajha Adolf Hitler je v svoji knjigi »Mein Kampf« že pred desetletji podal temeljna načela novega načina narodnega življenja in nove nemške umetnosti. On in njegovi umetniški sodelavci, od katerih imamo nekatere od najboljših danes srečo videti tu v naši sredi, so uresničevali težnje nemškega narodnega preporoda. Arhitektonski uspehi njihovega plodnega umetniškega dela so tu ored nami. V njih je izražen duh Adolfa Hitlerja in ta duh je istočasno tudi duša velikega nemškega naroda. Predstavniki nemške kulture so nam Izkazali veliko čast, da so v tujini najprej pri nas v Beogradu priredili to veličastno razstavo. Ml smo neposredni sosedje in že stoletja živimo drug ob drugem in smo zato gospodarsko. socialno in duhovno po usodi navezani drug na drugega. Nemci kot stoletni neposredni sosedje našega naroda so koristno kulturno vplivali na gibanje naše narodne kulture, in ta veličastna razstava bo brez dvoma dala podobno pobudo za ideje in ustvarjanje naših arhitektov in ln-ženjerjev. Razstava nove nemške gradbene umetnosti v Beogradu je velik kulturni dogodek. Zelo sem vesel, da morem kot gradbeni minister tako v imenu vlade, kakor v imenu naše države izraziti zahvalo nemškemu rajhu iL organizatorjem te pomembne nemške umetniške ln kulturne razstave v Beogradu.« Otvoritev Zatem je govoril nemški profesor Hett-lager o duhu in smislu nove nemške stav-barske umetnosti. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je nato otvoril razstavo ter st s svojim spremstvom ogledal razstavljene predmete. Ob 12.30 sta se Nj. Vis. knez namestnik Pavle ln kneglnja Olga poslovila od poslanika Heerena in zapustila razstavne prostore s kraljevima namestnikoma dr. Stankovi-čem in dr. Perovičem. ter člani vlade. Bolgarski minister v Berlina Sofija, 5. okt. AA. Boig?.r^kl kmetijski minister Bagrijanov je odpotoval z letalom v Nemčijo, kjer se bo mudil nekaj časa. Naš soHfsM poslanik v Beogradu Sofija, 5. okt. AA. OpoLnomočeni minister kraljevine Jugoslavije v Sofiji Milano-vič Je odpotoval nocoj ob 20.20 z brzovla-kom v Beograd. Dve novi gimnaziji Beograd, 5. okt. p. S šolskim letom 1940-41 se ctvarjata v Nišu popolna EL moška realna gimnazija, v šabcu pa popolna ženska realna gimnazija. Iz državne službe Beograd, 5. okt. p. S kraljevim ukazom je postavljen za načelnika občnega oddelka banske uprave v LJubljani basiski svetnik dr. Lovro Bogataj; za banskega svetnika pri banski upravi v Ljubljani pa je imenovan dr. Karel Tekavčič, doslej sreski načelnik v Laškem. Samotne-? Slovenke v Zagrebu Zagreb. 5. okt. o. V pretekli noči si je vzela življenje hišna Mariia Ropotar. Doma i ? bila iz Slovenjega Gradca. K obustnemu dejanju se ie odločila baie zaradi nesrečne ljubezni ' Rezultat prvega dne je bil 1:1. V prvi sin-gle tekmi je Pallada premagal Rada s 5:T, 4:6, 6:4, 6:3, 6:3. V drugi single tekmi je Italijan Cucelli premagal Mitiča s 7:5, 6:3, 6:4. Jutri bodo tekme parov. Tekmi je prisostvovalo okoli tisoč gledalcev. Jedinstvo : Bask 1: O Beograd, 5. okt. p. Danes je bila ligaška tekma med Baskom in Jedinstvom. Zmagalo je Jedinstvo z rezultatom 1:0 (1:0). Tekmi je prisostvovalo okoli 1.000 gledalcev. Zemunska vrenienska nap°ved. Hladneje. Val dežja se bo razširil cd sevsnozapada, proti vzhodu. Nastopila bo postopno razve-dritev, ki bo zajela v popoldan?1""1' urah severno polovico države. vojna poročila Bombe iz oblakov — Zadet kolodvor v Londonu Vojna v Sredozemlju Letalska bitka nad Malto — Spopad motoriziranih oddelkov pr£ Sidi Baraniju — žrtve v Bengasiju Rim, 5. oktobra, br. (Štefani). Vrhovno poveljništvo italijanske vojske je objavilo davi 120. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Pri ofenzivni izvidniški akciji nad otokom Malto je prišlo do spopada med našimi in sovražnimi lovskimi letali. Sovražno letalo tipa »Glocester« ie bilo sestreljeno, drugi tipa »Huricane« pa bržkone tudi. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V severni Afriki 90 naši vrli oddelki po-gna'i v beg oddelke sovražnih oklopnih avtomobilov in tankov južnovzhodno od Sidi el Baranija. Sovražna letala so bombardirala Dio in Tobruk. Škode je bilo le malo, žrtev nobenih. Pri dragem napadu na luko Bengasi so bili med civilisti in vojaki 3 ubiti in 28 ranjenih. En večji čoln je bil potopljen. Sestseljeni sta bili dve sovražni letali; eno je sestrelilo protiletalsko topništvo vojne mornarice. V vzhodni Afriki se je neka naša pa-trola spopadla s sovražnikom v Disu južnovzhodno od Waihijra in ga odbila. Sovražna letala so bombardirala okolico Me-tenmaja, kjer je bil 1 vojak ubit, 4 pa ranjeni, nadallje Nakfo, Dimo in Asmaro, kjer je bilo nekaj škode, a nobenih žrtev. Nad Metenmajem je bilo sestreljeno so- vražno letalo. Sestreljeno je bilo tudi eno naše lovsko letalo, pilot pa se je rešil s padalom. Angleško poročilo Kairo, 5. Qkt s. (Reuter) Današnji komunike vrhovnega poveljništva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Na vsej fronti nobene spremembe. London, 5. okt. br. (Reuter) Italijanska letala so včeraj napadla Malto. Protiletalsko topništvo je z intenzivnim ognjem takoj razpršilo njihovo formacijo in takoj zatem so jih napadli angleški lovci. Eno italijansko letalo je bilo sestreljeno, drugo pa je bilo tako močno poškodovano, da mu bržkone ni uspelo vrniti se na svoje letališče. V ASržM ni nemških čet Rim, 5. oktobra. (DNB) Z merodajne italijanske strani se demantirajo vesti, ki jih je večkrat širil angleški radio, da se ob strani italijanskih čet v Egiptu borijo tudi nemški oddelki. Izrecno se poudarja, da se teh operacij udeležujejo samo Italijanske čete, je pa v italijanski Vzhodni Afriki oddelek nemških prostovoljcev, ki je bil osnovan po želji tamošnjih Nemcev, kakor je bilo to svoječasne že objavljeno. litneriis clausus za Žide Omejitev velja za vse visoke, srednje in strokovne šole Tujci židovskega rodu ne morejo posečati šol v Jugoslaviji Zadnje športne vesti Frvl dan Jugoslavija osvojila tri prva mesta — inž. Stepišndk je vrgel kladivo 54*42 m! kraji in ljudje po udarca usode Zadnji čas so bile izplačane tri posmrtnine „Jutrau v skupnem iznosu 30.000 dinarjev Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas usoda pokliče na beiih križev tihi kraj. Živimo v dubi ko padajo tisoči in je cena življenja tako rekoč gioboko razvrednotena Žal, velja to razvrednotenje le za splošno, grobo človeško pojmovanje. Sleherna smrt z bolestjo prizadene nekoga: svojca, sorodnika pnjateija, znanca. Pa ko je že v normalnih okoliščinah smrt bridek udarec, ki globoko pretrese ne samo srce in čustvo, marveč marsikod tudi usodno poseže v gmotno stanje pokojnikove družine, koliko hujši je udarec, ako družina po nenadnem nesrečnem naključju izgubi svojega dragega rednika ali zvestega opornika družine. V želji, da pomaga v širokem krogu svojih naročnikov m prijateljev, družinam tistih, ki jim je nesreča nenadno ugrabila dragega člana, je »Jutro« pred let. sklenilo vršiti socia no nalogo, ki se je že v tolikih primerih izkazala za blažiIno, utešno in uspešno. Številni nesreča! dogodki katerih zgovorna kronika je »Jutro«, leto za letom pričuji-jo. kako na naših vsakdanjih poteh, bodi že po opravkih ali po izletih preži na nas nesreča. Naj se podamo na pot peš, z vlakom, avtomobilom, motorjem, vprežnim vozom ali bicikljem, naj vršimo službo v zaprtem prostoru ali v svobodni prirodi, nikjer nismo tako na varnem, da nas ne bi moglo dohiteti nesrečno naključje. Tudi v letošnjem usodnem letu so nesreče ugrabile iz vrst naročnikov »Jutra« razmeroma precejšnje število žrtev. Dolžnost nas veže. da v naslednjem obudimo spomin na tri smrtne nesreče, pri katerih smo izgubili tri vrle slovenske može. Ker so bili pokojniki sami vestni naročniki in prijatelji »Jutra«, je zavarovalnica na »Jutrovo« sporočilo izplačala njihovim svojcem po 10.000 dinarjev posmrtnine. Smrt g, Jakoba Jimnana Bilo je v neddljo, 9. junija, ko je na cesti med Medvodami in Jeperco končal s^i?-je zgledno živiljenje g. Jakob Jurman, železniški zvaničnik v pokoju in zaslužni sokoiski delavec iz Zgornje Šiške. Pokojnik se je v spremstvu svojega sina vračal na kolesu z izieca. Naenkrat se je neki avto-mobilist zaletel vanj in ga odbil s tolikšno silo. da je g. Jakob Jurman obležal s pre-b to lobanjo v mlaki krvi. Takoj nato je privozil mimo veletrgovec g. dr. Fred C roba* h iz Kranja, ki je vzel globoko nezavestnega Jurmana na svoje vozilo in jadr-no zdrvel z njim proti Ljubljani. Že na vožnji pa je ranjenec izdihnil. Zapustil je tri sinove in dve hčerki, v imenu katerih je bila zavarovalnina »Jutra« izplačana sinu g Mirku Ju rmanu, ki nas je naprosil, dj se objavi naslednja zahvala: Podpisani Mirko Jurman iz Pod Hruške št. 4 smatram za svojo dolžnost, da se upravi »Jutra« iskreno zahvalim za izplačanih 10.000 din zavarovalnine, ki mi je pripadla po mojem pokojnem tragično preminulem očetu Jakobu Jurmanu, zvari. dri. i I I A RGOVSKA ŠOLA v Ljubljani — Kongresni trg 16/11. vrši naknadni vpis v svojo Dvoletno trgovsko šolo to ostale tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, Italijanščino, francoščino i. dr. VPIŠE SE LAHKO VSAKDO. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno. žel. v p. iz »Jutrovega« zavarovanja naročnikov. Pod Hruško, 4 oktobra 1940. Mirko Jurman l. r. Nesreča g. Josipa Gutenbergerja Nadalje je »Jutro« 26. t. m poročalo o usodni prometni nesreči, ki je terjala življenje 31 letnega elektrčarskegf podjetnika Josipa Gutenbergerja iz Aležice Gutenber-ger in njegov znanec s'a bila po opravkih v Prevaljah. Zvečer sta se na motociklju vračala v Mežico. Ob 21.30 sta se približala Trčev; žagi. kje" se je zgodilo že več prometnih nesreč Na ostrem ovinku se Gutenberger ni moge' več izognti nekemu tovornemu avtomobilu in je bile trčenje tako silno, da je Gutenbergerja in spremljevalca vrglo v velikem loku z motornega kolesa. Nesrečno naključje je hotelo, da je priletel Gutenberger v bližnje drevo, ob katerem si je razbil glavo m je obležal pri priči mrtev. Njegovemu tovarišu pa »o v bolnišnici koma i rešili življenje. Kraj nesreče je nudil žalostno sliko Smrt Josipa Gutenbergerja. ki je bil zgleden Sokol in narodnjak, je zbudila v vsej Mežiški dolini iskreno obžalovanje. Po pokojniku je prejela zavarovalnino njegova gospa sestra, ki nas je naprosila, da se objavi v »Jutru« naslednja zahvala: Podpisana Majda Gallob sem bila deležna »Jutrove« zavarovalnine, ki mi je bila prisojena po tragično preminulem bratu Jožetu Gutenberger ju, naročniku »Jutra«, ki se je 24. junija 1940 smrtno ponesrečil in je imel naročnino »Jutra« plačano. Zahvaljujem se tem potom Zedinjeni zavarovalnici d. d. za izplačilo »Jutrove« zavarovalnine 10.000 din Prav prisrčno hvalo pa izrekam upravi »Jutra«, ki je v priznani skrbi za blagor svojih naročnikov in njih svojcev zavarovala vse svoje naročnike. Iskrena hvala! Mežica, dne 4. oktobre 1940. Majda Gutenberger-G&llobova l. r. Usoden padec g. Avgusta Mlakarja Dne 7. avgusta pa je morale »Jutro« uvrstiti v kroniko nesreč naslednje poročilo iz Ptuja: Na Ožbaltov sejem v Ptuju so prišli trgovci, kupci in gostilničarji od blizu in daleč. Poleg trgovanja na stojnicah je bil veiiik živinski sejem In tako je prišel v Ptuj po kupčiji tudi ugledni mesar, posestnik in gostilničar Avgust Mlakar iz Šoštanja. Čez dan je nakupova! in zvečer se je nameraval vrniti domov z vlakom, ki pa ga je zamudil. Tako je moral ostati čez noč v Ptuju in »i je v nek: gostilni poiskal prenočišče. Ko je še*i zvečer čez dvorišče, je v temi stopil na stopnico kleti, pa- defl v ldlet in obležal. Prenesli so ga v sobo, kjer mu pa tudi zdravnik ni mogel več pomagati. Avgust Mlakai s je pri padcu zlomil tilnik in je kmalu izdihnil. Prepeljali so ga v Šoštanj, kier je zapustil ženo in majhne otroke. Gospa vdova nas Je zdaj naprosila da se objavi v »Jutru« naslednja njena zahvala V avgustu t. 1. je v Ptuju tragično preminil moj soprog Avgust Mlaka:, posestnik in gostilničar v Šoštanju. Bil je zvest naročnik »Jutra«, in ker je točno plačeval naročnino, sem bila deležne b'agodati »Jutrovega« zavarovanja naročnikov Zediniena zavarovalnica d. d. mi je kulantno, brez vsakih zaprek izplačala zavarovalnino 10.000 najiskrenejša zahvala pa velja upravi »Ju- tror, ki mi Je x zavarovanjem svojih naročnik cn- poklonila tako izdatno podporo. Šoštanj, dne 1. oktobra 1940. Marija Mlakarjeva l. r. Varujte pravico do posmrtnine v znesku I0.000 din! Ponovno moramo k tem poročilom in zahvalam dodati, da je bil pri vseh treh pokojnikih izpolnjen glavni pogoj »Jutrove« zavarovalnine: da je bila naročnina v redu plačana. Na žalost je bUo v teku leta tudi nekaj primerov, ko je zavarovalnica odklonila izplačilo, ker je bila naročnina v zaostanku. Le z vestnostjo, z rednim plačevanjem naročnine »Jutra«, varujete svojcem pravico do posmrtnine 10.000 din. Čeprav je ta vsota znatna, seveda ne more biti plačilo utehe za izgubljenim očetom, možem ali bratom, je pa svojcem v izdatno prvo pomoč in v veliko moralno oporo v hudih dneh, kar so izpričale že številne zahvale upravi »Jutra« Lojze Perko in Herman Pečarič Perko: Cerkev Aleksandra Nevskega v Sofiji V pasaži nebotičnika sta razstavila svoja dela dva malo znana mlada slikarja, ki sta vredna pozornosti prijateljev domače umetnosti: Lojze Perko in Herman Pečarič. Nastopila sta skupno že lani na razstavi v Mariboru in dosegla lep moralni uspeh. Lojze Perko je po rodu iz Loške doline. Z vztrajno voljo, nadarjenostjo in pridnostjo se iz tesnih razmer vzpenja kvišku, k soazemu idealu umetnika Študiral je najprej na Srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer mu je bil vodilni učitelj prof. France Kralj, dalje se je uril pri prof. Sever ju in Rajku Šubiču. Obiskaval je tudi tečaje »Probude«. V začetku letošnjega leta je odšel na Umetnostno akademijo v Sofijo. Kot edinega Jugoslovena, ki se je na njihovi akademiji pos\-etil študiju slikarstva, so ga Bolgari sprejeli z bratsko pozornostjo. Študiral. je pri profesorju Kožuharovu in bi se rad za n0\'0 šolsko leto vrnil v Sofijo, če mu bodo omogočile razmere sicer bo nadaljeval študije v Zagrebu. V salonu Kos razsta\'lja okrog desei slik (olja in risbe), povečim' motive iz Prlekije, kjer pn prijateljih preživlja počitnice. Herman Pečarič se je rodil v Spodnji Škofiji pri Trstu. Tudi on si mora prav ka- Staro vogalno palačo, nekdanjo slovečo Maličevo hišo nasproti ljubljanski pošti naglo rušijo in bolj in bolj stopa v ospredje nova palača Bat'e H. Pečarič in Lojze Perko kor njegov prijatelj Pet ko krčiti skozi pomanjkanje pota k umetniškemu slovesu. Šolal se je tri leta v ljubljanski »Probudi« in študiral umetnost akvarela pri Henriki Šantlovi. Na omenjenem mestu razstavlja pet akvarelov. Ruski jezik v Ljubljani Iz vseh mest naše države poročajo o novem, izrednem zanimanju za ruski jezik. Samo v Beogradu je bilo v zadnjem času prodanih okrog 5000 raznih učbenikov največjega slovanskega jezika. Novi val zanimanja za jezik Puškina in Tolstoja opažamo tudi v drugih državah, posebej še v Nemčiji. V Ljubljani, kjer imajo ruski krožki že predvojno tradicijo in kjer g. Kun prireja pod okriljem Ruske Matice že dvajset let redne tečaje ruskega jezika, ne opažamo takega zanimanja za ruščino, kakor bi ustrezalo pomenu in važnosti tega jezika, ki zajema v svoj krog velik del vzhodne Evrope in severno Azijo do Tihega oceana. Dolgoletne izkušnje in široka litera- turna izobrazba ruskega intelektualca g. | Kuna »o najboljše jamstvo, da se obiskovalci tečajev Ruske Matice kar moči hitro in temeljito seznanijo z melodioznim ruskim jezikom. Zato opozarjamo še enkrat na omenjene tečaje, ki se dele v tri skupine: I. skupina za začetnike, II. in III. skupina za bolj ali manj napredovale obiskovalce. V drugi skupini se obiskovalci bavijo že s Puškinom in Lermon+ovim, v tretji pa s Čehovim in Dostojevskim. Vpisovanje v te tečaje je vsak torek, četrtek in petek od 7 — 9 zvečer v Drž. dvorazred-ni trgovski šoli, Gregorčičeva ul. visoko pritličje levo. Mejni kraj, kjer si ne žele špekulantov v goste Redkokdaj se čuje glas z Babinega oo-Ua. In tako je naša vas zelo malo znana širni Sloveniji, čeprav šteje 110 hiš in je zadnja slovenska vas na jugovzhodni meji dravske banovine. Meji na hrvatsko banovino in Italijo. Politično spada »od občino Stari trg pri Ložu. Leži na 700 m visoki planoti Siromašna ie ta pokrajina. oolie slabo rodi. koruza in fižol ne uspevata zaradi prezgodnje jesenske slane. Se najbolje obrodi krompir, ki je letos sicer zelo droban, je pa kot glavna hrana trikratni dnevni gost v večini hiš. Marsdkod pečemo kruh le po trikrat na leto. ob naiboli imenitnih praznikih: o božiču. Veliki neči in o binkoštih, prav po stari navadi naših davnih dedov, ki so tudi tako skromno živeli zaradi takratnih gospodarskih razmer. V ožjem smislu pravimo naši vasi Buko-vica in to je naselje, ki se razprostira ob državna cesti in po bližnjih holmcih. Tu je imel sorodstvo dr. Janez Krek, ki jo je mnogokrat primahal peš čez Ložko dolino, čez Jermendol, do ovinkih, koder uda ja burja v našo planinsko vas. katero ie dr. Krek tudi omenil v neki svoji pesmi. Prosvetne razmere pri nas niso slabe, nacionalni tisk je dobro razširjen. Zelo pa bi bilo koristno, če bi imeli svojo knjižnico, ki bi uspešno vršila svoje kulturno poslanstvo med našim delovnim ljudstvom. Iz naših hiš romajo ljudje s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Najdete iih v Ameriki, Kanadi, in Franciji, povsod so znani kot izvrstni gozdni delavci. Kar nas je ostalo doma. se večidel pečamo s prevozništvom hlodov v bližnjo Ložko dolino alt pa na 6 ur oddaljeno postajo Rakek. Kljub vsej revščini pri nas ne poznamo bele kuge in je dosti družin s številnimi otroki, ki več ali mani srečno doraščajo, da se pomnoži število sinov in hčera matere Slovenije. Marsikod se zato v slabih letinah močno občuti bera, ki jo ie treba dajati v naslednji izmeri: mernik ječmena, mernik pšenice, mernik ovsa in dva ku-bika žaganih in cepljenih drv. V zdravstvenem pogledu je naš kraj na visoki stopnji. Tod živi rrunogo ljudi v starosti 70 in 80 let, pa tudi očanci in ženice nad SO let niso redki. V našem kraju je čist gorski zrak, ki blagodejno vpliva na naše delovno ljudstvo, da ie kljub siromaštvu odporno in zdravo. Slikovita pokrajina je obdana od vencev lepih gora. Rojaki v tujini nikoli ne morejo pozabiti svojega domačega kraja, med niimi je zelo razvit domovinski čut, ki posebno v tujini ve cenili lepoto domače vasi. Vsekalror je naš kraj vreden umetnikove roke. Tembolj na? ie zato pred dnevi presenetila vest. da bodo v naš krai pošiljali špekulante, ki 90 32 p>oželeli obogateti na ljudski račun. No. doslej nimamo še nobenega gesla. Va ki mnenje pa si je ustvarilo o špek: la ni i naslednjo sodbo: bilo bi zelo umetnostn i. č 3 bi oblastva poslala k nam razne špekulante pozimi, ko divjalo tod hudi. mrzli snežni viharji. Tu naj bi špekulanti poizkusili, kaj se pravi v mrazu in viharju čistiti pota in državno cesto proti Ložki dolini. Verjemite. da bi mraz in burja očistila špeku-lantske glave vseh umazanih računov. Toda lepih solnčnih dni je za špekulante škoda. Kakorkoli, nai poromajo te vrstice o naši doslei nepoznani vasi do Sloveniji. Naj bralci vedo, da biva tu zdravo, zavedno delovno ljudstvo, ki že stoletja kljubuje prirodnim in življenjskim viharjem in bo stalo tu, dokler se bo držal slovenski rod na svoji zemlji. Babnopoljec Mikula Letič: Slovenska kri ne fali. • . Se se dogajajo čudeži na svetu. Nedavno sem imel zadevo v Beogradu. Bila je tako važna in nujna, da sem sklenil, da grem sam osebno v Beograd. Izkušeni prijatelji .so mi svetovali, naj si vzamem za to stvar tri dni časa: en dan za dognanje, kateri urad je pristojen, en dan za iskanje odnos-nega spisa pri tem uradu in en dan za čakanje v predsobi referenta ter morebitno rešitev zadeve. Prav hudomušen prijatelj mi je še posebej nasvetoval, naj grem koj po prihodu v Beograd v cerkev in se toplo priporočim božji milosti. Omenil je tudi, da bi bilo dobro in koristno, če bi pri svojem romanju po uradih štel kljuke, na katere bom pritisnil. To da je zelo zabavna statistika, s katero bom vsestransko imponiral, ko se vrnem domov. Zgodil pa se je čudež: V enem dopoldnevu sem našel urad. spis in referenta, a zadeva sama je bila takoj rešena. Pri kljukah sem štel samo do tri. Tako sem imel več ko dva dneva prosta in ker že od prei poznam vse znamenitosti Beograda, sem sklenil, da si to pot malo ogledam beograjsko življenje. Popoldne mi je minilo z opazovanjem znanih in že stokrat opisanih beograjskih nasprotij: nebotičnik zraven stare nizke koče, osemcilin-drska iimuzina zraven škripajoče dvokoli-ce, eleganten pariški čeveljček zraven šu-madijskega opanka. Bližal se je večer in mnnp je obšlo domo-tožje. Zdaj se tam v mili Sloveniji zbirajo dobrodušni Slovenci pri svojih omizjih, vsak se vsede k svoji stalni mizi, na svoj stalni stol, dobi svojo stalno merico svoje stalne pijače, začne se plemenita tekma v barvah med rdečim cvičkom, črnim dalma-tinrem in rumenim Štajercem, merica se vrsti za merico, cigareta sledi cigareti, modri pogovori gredo od brade do brade, potem pridejo šale, smeh in nazadnje pe- sem, slovenska pesem, bolj ali manj visoko doneča. Mehko mi je postalo pri srcu in spomnil sem se pesnika: jjp* Slovenski svet. ti si krasžn, ti poln nebeške si milote! Toda, saj so Srbi naši bratje! Saj imajo tudi oni svoje gostione in kafane! Saj tudi oni živo spremljajo svetovne dogodke in gotovo čutijo isto srčno, narodno potrebo, da pri rujni plemenki ali pri mehkem sme-derevcu izmenjajo svoje globoke vsakdanje misli! Seveda, tako je. ne more biti drugače, vsi smo eno! Moje slovenske prsi so se vzbočile in nehote sem razprostrl roke. da bi objel in zagrlil ves bratski srbski narod. Vstopi! sem v bližnji lokal in se zvedavo ozrl okrog. Tamle je prijeten kotiček kakor ustvarjen za prisrčno, domorodno omizje. Toda pri mizi sedi en sam gost in mirno sreba svojo juho. Pri sosednji mizi sedi zopet en sam gost. črno kavo ima pred seboj, v roki časopis. Pri ostalih mizah še nekaj gostov, lokal je na pol prazen, dolgočasen. Joj. če pomislim, kaj se zdaj. ob tei uri, dogaja v naš;h slovenskih gostilnah! Hotel sem se že obrn;ti. ko mi pride nova misel: Mogoče pa so Srbi tudi v tem naši bratje, da gojijo lepo navado »ekstraštibel-cev«. Pristopi] sem h jros+ilričarju: »Je-li to jedina prostorija ili ima još koja soba?« »Ima, brate, samo ti izvoli!« No torej! Kaj sem rekel? Sledil sem gostilničarju, ki mi je pokazal prijetno so bico toda — popolnoma prazno: »Evo ti, brate!« Nič! Čakal bom, Srbi imajo mogoče drugačen urnik. Ta priazna sobica vendar naravnost kriči po stalnem omizju, po važnih kulturnih pogovorih in po visoki politiki' Naročil sem večerjo. Počasi sem jedel. Da pokažem, da smo tudi mi Slovenci ravno tako junaški kakor Srbi, sem sklenil, da naročim kar pol litra vina. Saj ga doma z malimi slovenskimi mericami končno še več spi jem: »Molim, pola litere vina.« Gostilničar menda ni prav razumel, ker je nagnil glavo k meni: »Koliko, molin?« »Pola litre! Smederevks!« široko me je pogledal. Ha. kaj misliš, ti Srbine. da smo mi Slovenci kar tako? K nam pridi enkrat, pa boš še vse kaj drugega doživel. Mar misliš, da imate vi Srb: monopol na junaštvo? Med mojo večerjo sta prišla še dva gosta. Vsak se je vsedel k s.oii mizi naročil večerjo in hitro pojedel. Potem zbogom! Jaz sem pa čakal. Moja želja je bila: om:z'e, omizje! Mora priti, moram ga videti. Vsaj cd da'eč. P:ti nisem hote1 v«* N:~orn tih oijan-ček. Mene ran^';" l^ dru'bn Na reči' serr črno ka**o. Pozneje še eno Toda ornima ni b:lo od nikod; r Kako naj si to ra"'ržim? Mogoče pa je ta go<=t:lna na preveč prometnem mrstu OmizH Hubno skr:te. zakotne krčme v stran^Vi r1?." »h. Tr ho. to! Pri-kii bon ('"lig lokal. Fojledal sem na uro S-TTr-j depft. »Mcl-m, platili.« Kmalu sem iztoknii v skrivnostni pol-temi stranske u'ico drug lokal, lep čeden toda — na pol prazen. Nekaj do'p,cčrisnih zasp~: ih obrazov noborrh pogovorov, nobenih ra;:prav, nič smeha, nič petja. zjokati se!« Pop:l som rr.erico vina in stop'.] zopet na ulico. — 3or?.rni Srb: so pa res trezen narod Mirno bo tlijo 00 ulicah nikjer nj vpit-a al' r^T^^ia. Stoj! Tam doli ie n-kdo zatikal. Pri;:ubnem. Pomota: avtomobil trobi. V daljavi se sliši zvonkljanje tramvaja. Drugega nič. So pa le drugačni, ti Srbi. k^kor mi Slovenci. Zdai ma -sikai razumom. Le trezen rarod lahko toliko oipstme in vedno spet vstane, čudno, namesto da bi se veselil se me je polotila zavist. Zavidal sem Srbom njihovo zgodovino, njihovo junaštvo, njihov napredek. Kaj bomo mi Slovenci! Vsa naša zgodovina, vsa naša kultura je povezana z gostilno. Najboljši naši možje so se vtopili v kozarcu. Srbi, to so narod. Zavidam jih. Pa me je naenkrat zavist minila. Ko sem zavil okoli ogla, mi je zadonela nasproti vesela godba in pesem. Kako da se nisem prej spomnii? Srbija je vendar klasična dežela pevačic in ciganske godbe. Tam bom našel izenačenje, ne bo sicer omizij, ampak pijejo pa gotovo. Kakor pri nas. Mogoče še več. Kaj bomo mnogo govorili o Srbih! Nič niso boljši od nas. Ce imajo drugo zgodovino, so pač prilike tako nanesle. Tudi mi smo se bojevali s Turki to smo se jih ubranili. Bolje ko Srbi. Slovenska kri ne fali! Pospešil sem korak v smeri proti glasbi in jadrno sem vstopil. Polotila se me trdna misel, da moram ugotoviti, da tudi Srbi nijejo, videti iih moram okajene, vsaj enega, da potolažim slovenskega brata v sebi. Lokal ie b!l zelo velik in poln, skoraj ooVto noln. Megla tobačnega dima je visela nad mizami godba in petje sta bila flasna v zraku sem začutil tisto razpoloženj? kakor pri nas na ljubljanskem velesejmu ali na kakem žegnanju. Hura! Res sro bratje, ena mati nas je rodila, vsi ga •"'jemo vsak po svoje! Ker ni bilo prazne mize, sem prisedel k nekemu gostu in v svojem navdušenju naročil zopet kar pol litra vina. Plemenke! Tako lepo demoredno ml je pri srcu. da moram to proslaviti. Prekinil me je sosed pri moii mizi • •»Očekuiete društvo, gospodine?« t Jok! Nemam društvo.« »Sigurno ste stranac?« »Jesam, iz Slovenije.« »A tako. Razumijem.« Kaj razume? Zakaj vprašuje? Zakaj buli v mojega pol litra ? Pogledam predenj, na mizo: črna kava. Ozrem se po drugih mizah: povsod kava, kava. Pač, tam daleč je nekaj podobno steklenici, toda zraven stoji zelena sifonka. Ljudje so mirni. Le godba je vesela, le pevačica je živa. Ne, to ni ljubljanski velesejem, to ni slovensko žegnanje. Spet se me je polastila zavist. Grizla me je vedno bolj, naročil sem še pol litra in še pol. Gost ob moji strani se je poslovil, drugi so začeli odhajati, ln ko me je natakar vljudno opozoril, da lokal zapira, sem se odgugal na ulico poln — slovenskega obupa. Ni nam pomoči, nam Slovencem. Srbi nas prekašajo, nikoli jih ne bomo dosegli. Kajti oni so trezni, trezni, trezni! Ne, ni res! Glej ga tam. kako ti štorklja nasproti. Poln je ko klada. Pijejo, pijejo tudi Srbi, samo jaz nocoj nisem zadel pravih lokalov. Pa jutri! Videli bomo, stvari bom šel do dna. V širokih lokih se mi je bližal vinski bratec. Najrajši bi ga bil objel. Pa vsaj pozdraviti ga moram: »Zdravo, brate!« »Zdravo! 2ivio narod!« Mimo je odplaval. Evo, to je spet Srb: niti v pijanosti ne pozabi na narod. Sicer pa smo tudi mi Slovenci hudo narodni, kadar ga imamo dovolj pod klobukom. Kaj bom gobezdal! Vsi smo enaki: Slovenci, Srbi in Hrvati. Pijemo ga ln se navdušujemo. Ustavil sem se. Po prazni ulici so odmevali negotovi koraki Srbina, s katerim sva se ravnokar pozdravila. Ves ginjen sem gledal za njim. Dvignil je roko in še enkrat zavpil: »2ivio narod!« Potem pa je dodal: »Prmej kršen krvav duš! Imel sem občutek, da mi je nekdo pri-smolil krepko zaušnico. Naslonil sem se oc zid. Glava mi je padla na prsi. Tam na koncu ulice pa je zadonel hripavi glas mojega • Srbina« od prei: »Ml Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo ...« še tisto noč sem zapustil Beograd. ^Sos^ddarstvo Pred zaključkom trgovinskih pogajanj z Nemčijo Ukinjenje preferenc za naše blago v Nemčiji Gospodarska pogajanja z Nemčijo, ki se vršijo v Beogradu v okviru stalnega jugo-slovensko nemškega gospodarskega odbora, bodo v kratkem zaključena. Na dnevnem redu je le še nekaj manj pomembnih vprašanj, medtem ko' so vsa važnejša vprašanja že rešena. , Tako je razčiščeno vprašanje tečaja nemške klirinške marke, ki je povišana od 14.80 na 17.82, pri čemer pa je predvidena za likvidacijo starih dolgov kakor tudi za izvršitev starih zaključkov prehodna doba 6 mescev. Prav tako je dosežen sporazum glede klirinškega plačilnega prometa z BeScijo in Nizozemsko. O riliki zasedanja gospodarskega od-■> bili določeni tudi novi kontingenti ..: ■■> dobave živil v Nemčijo. Glede na sla:>« ~tino pšenice je Nemčija odstopila od eve, da bi ji v letu 1940/41 dobi. pšenico, tako da pšenice ne bomo z „ ker je tudi izvažati ne moremo. ,voza koruze bo odločitev tudi od-d letine. V tem pogledu gre zahte-"mčije za tem, da ji dobavimo ono k-llčtuo koruze, ki ustreza dosedanjima kontingentoma za Nemčijo in protektorat. Po beograjskih Informacijah pa ni točno, « rf da bi morali Nemčiji namesto pšenice dol uviti se dodatni kontingent koruze. Doli; ■ zr.ai; 1 celotni kontingent koruze za Ker ^ijo 20.000 vagonov, za protektorat pa 450C 'onov. i?-1 'no v ino pa ie vprašanje nkinjenja ;-r ii-nr. V bodoče nam Nemčija ne bo več priznavala preferenčnih ugodnosti in ^-rnce ob koncu marca prihod-•j: a 1 ta docela ukinjene. Z ukinjenjem preferenc bo v večini primerov eliminiran večji izkupiček izvoznika zaradi povišanja tečaja klirinške marke. Kakor se zdi, je ukinjenje preferenc v neposredni zvezi s povišanjem tečaja marke na naših borzah. Izvoznik bo v bodoče dobil za 1 marko 17.82 din namesto 14.80, kolikor je dobival doslej, zato pa ne bo deležen preference, čas do 31. marca prihodnjega leta bo v pogledu preferenc predstavljal prehodno dobo prav tako, kakor v pogledu novega tečaja za marko, kajti izvoznik bo v tem času dobil le za eno tretjino vrednosti Izvoza novi tečaj 17.80, medtem ko se bosta dve tretjini nadalje obračunali po starem tečaju 14.80. Povprečno bo torej prejemal 15.80 din za marko. V tej prehodni dobi do 31. marca prihodnjega leta se bo moralo aaše tržišče pripraviti na novi sistem brez preferenc. Prvotna bojazen, da bo povišanje tečaja klirinške marke povzročilo višje izvozne cene v dinarjih in da bo pospešilo dviganje cen v naši državi, je torej le v izjemnih primerih upravičena. Seveda pa je jasno, da bo razliko, ki so jo doslej izvozniki dobivali v obliki preferenc, v bodoče nosil uvoznik nemškega blaga, ki bo moral za marko plačati višji tečaj. Pogajanja z Italijo Po končanih pogajanjih z Nemčijo Je verjetno, da bo takoj prišlo do zasedaonja jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Na tem zasedanju, ki bo prav tako v Beogradu, bodo določeni novi kontingenti za naš izvoz v Italijo. možna pa je tudi revizija nekaterih določb glede plačilnega prometa. V rok za zamenjavo st-arih kovausev po 1 din in 20 din Narodna banka opozarja vse interesente, '•a poteče 20. oktobra t. l. sikrajni rok, do katerega se lahko še zamenjajo stari kovanci po 1 din, in sicer pri blagajni Narodne tanke in državnih finančnih ustanovah. Dne 31. oktobra pa poteče skrajni rok, do katerega se stari srebrni kovanci po 20 din lahko zamenjajo prav tako pri Narodni banki in državnih finančnih ustanovah. Po preteku teh rokov se omenjeni ko\';nci ne bodo mogli več zamenjati. Pod blagajnami Narodne banke je razumeti tudi blagajne podružnic, pod državnimi finančnimi ustanovami pa državne ustanove, pri katerih se sprejemajo vplačila, oziroma se opravljajo izplačila, (davčne uprave. Poštne hranilnice, vse pošte itd.) Z ozi-rom na to je treba 20. oktober t. 1. smatrati kot zadnji dan za zamenjavo starih dinarskih kovancev, 31. oktober t. 1. pa kot zac.nji dan za zamenjavo starih 20 dinarskih srebrnih kovancev. Kolikor bi se denar pošiljal v zamenjavo po pošti Narodni baj ki ali omenjenim državrim finančnim ustanovam, je kot zadnji dan smatrati dan oddaje na pošti. Avtosnobl&kl klssfe & novisn omejitvam prometa z motornimi vozili Slovenski avtomobilski klub je včeraj poslal trgovinskemu, vojnemu in finančnemu ministru nujno spomenico glede najnovejše naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili. V spomenici pravi med drugim naslednje: Z novo naredbo se ukine skoro ves motorni promet v državi, kar lahko prinese veliko škodo narodnemu gospodarstvu, ki je z'asti v dravski banovini ozko povezano z motornim prometom. V dravski banovini ;e registrirana ena petina vseh motornih vozil v državi. Od teh vozil je morda le 5"/„ takih, ki se uporabljajo tudi za privatne vožnje, medtem ko ostala vozila služijo predvsem poslovnim svrham. Ker so nove omejitve tako občutne, bodo lastniki motornih vozil prisiljeni svoja vozila vzeti iz prometa in jih staviti pod plombo. To pa bi povzročilo brezposelnost številnih oseb, katerih eksistenca je odvisna od motornega prometa. Skoro 230 milijonov dinarjev narodnega premoženja, ki je danes investirano v motornih vozilih, je v nevarnosti, ker baje ni možnosti, da se zasigura vsaj 75% normalne potrošnje tekočega goriva, ki je znašala leta 1938 v dravski banovini S.3 milijona litrov. Od motornega prometa živi v dravski banovini okrog 15 tisoč oseb z družinami. Pripomniti je še treba na važno okolnost, da se motorna vozila, ki so izven prometa, kvarijo. Predvsem postanejo neuporabni akumulatorji, pnevmatike postanejo krhke, kar pomeni, da tako vozilo pozneje ne bo več moglo vršiti svoje funkcije. Količine tekočega goriva, ki se dobe danes na kupone, so itak zelo majhne in bi bila vsaka nadaljnja omejitev motornega prometa skrajno škodljiva za našo mlado motorizacijo, saj zavze ma naša država s svojimi 25.000 motornimi vozili poslednje mesto v Evropi. Vse predpise, ki so v zvezi z motornim prometom, je treba podvreči popolni reviziji, zlasti zadnjo naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili. Stanje Narodne banke Narodna banka zaznamuje v svojem izkazu od 30. septembra ziu iii ultima povečanje obtoka bankovcev za 284.6 na 32.403.1 milijona din (lani 9108.0). Temu povečanju obtoka stoj nasproti zmanjšanje obveznosti na poka.. z< ; >>3.3 na 2646.2 milijona din; med obvez. :.ii na pokaz so najbolj nazadovale žirovn aaložbe, in sicer za 155.0 na 1409.7 milijona din (lani 879.5). Zlata podlaga se je v zadnjem tednu septembra ponovno povečala za 8.9 na 2380.4 milijona stabilizacijskih din (lan; I9S6.8) v stvarni vrednosti 3314.5 milijona din. Devize izven podlage pa so nazadovale za 19.3 na 518.4 milijona din (lani 581.8). Menična in lombardna posojila so narasla za 9.9 na 1632.2 milijona din (lani 2493.9), eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za 131 na 5155 milijonov din. Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 30. t. m. zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.61«/o (prejšnji teden 269«/<>). Gospodarske vesti Opozorilo uvoznikom Na poziv direkcije za zunanjo trgovino od 21. julija 1940. nai vsi uvozniki prijavijo pošiljke blaga, ki se nahajajo v posameznih tujih lukah. bodisi v lukah nevtralnih držav ali v lukah vojujočih se držav. če teh pošiljk niso mogli uvoziti v Jugoslavijo, je prejela direkciia mnoge nepopolne prijave, ki ji onemogočajo uspešno intervencijo. Zato poziva direkcija ponovno vse uvoznike, ki niso do sedaj prijavili ali so nepopolno prijavili poseke blaga, ki se nahaja v inozemstvu in katere ne morejo uvoziti v Jugoslavijo, da predložijo nemudoma direkciji za zunanjo trgovino (Beograd. Poštni predal 818) naslednje podatke o zadržanem blagu: 1) vrsta blaga; 2) količina blaga v kilogramih; 3) a) vrednost blaga v valuti, v kateri ie bilo kupljeno, b) ustrezajoča vrednost v dinarjih; 4) a) kje ie bilo blago kupljeno in od katere tvrdke. b) eventualni posrednik pri nakupu, c) špedicijska tvrdka, ki ie blago odposlala; 5) a) kje je bilo blago natovorjeno (luka ali železniška postaja), b) ime parobroda ali društva, ki je prevzelo blago odnosno številko vagona. ako ie bilo blago odposlano po železnici. c) smer prevoza, d) luka ali železniška postaja do katere je bilo blago namenjeno; 6) a) kie se sedaj nahaja blago odnosno parobrod ali vagon, b) ali je blago že iztovorieno iz broda ali vagona in kie se sedai nahaja; 7) ali sc izpolnjene vse formalnosti. Id se zahteva jo za uvoz v Jugoslavijo. 8) a) ali je blago že plačano, b) ako ie blago delno plačano, kakšen zne- j sek ie bil že plačan, c) način plačanja (v devizah, kliringu ali kompenzaciji); 9) pod kakimi pogoji ie blago kuplieno (c. L f. ali f. o. b.). Uvozniki bodo sami nosili odgovornost za blago, ki ga niso mogli uvoziti v Jugoslavijo in ga niso pravočasno prijavili direkciji za zunanjo trgovino. Prijave ie poslati direkciii s tremi prepisi; originalno prijavo ie kolkovati s kolkom za 10 din. = Načrt naredbe o kontroli uvoza para-fina in o kontroli uvoza bombaža, bombažne preje in celulozne volne. Z uredbo o kontroli zunanje trgovine, ki je bila nedavno objavljena, je dobil trgovinski minister pooblastilo, da predpiše naredbe o uvozu in izvozu posameznih predmetov. Po beograjskih informacijah pripravljajo v trgovinskem ministrstvu več takih naredb, od katerih so nekatere že izdelane in poslane gospodarskim organizacijam v izjavo. Pripravljena sta načrta naredb o kontroli uvoza parafina in o kontroli uvoza bombaža, bombažne preje in celulozne volne, ki vsebujeta predpise o načinu kontingentira-nja, o nabavi in razdelitvi ter o organizaciji in poslovanju prisilnih uvoznih zajednic in prodajnih central. — Nazadovanje cene koruzi. V naši državi se bo prihodnji teden pričelo spravlja^ nje koruze. Za koruzo, ki je bila pozno posejana, bi bilo treba še 14 dni lepega vremena. To velja zlasti za one površine, ki so bile prvotno posejane s pšenico, pa je posevke uničila poplava in je bilo nato posejana koruza. Ob koncu prejšnjega mesca so prvo umetno sušeno koruzo prodajali po 330 din za 100 kg. ta teden pa po ceni 250 din ni bilo več kupcev. Glede na ceno koruze v štoržih, ki znaša 120 do 130 din za 100 kg, je računati, da bo znašala cena novi koruzi v zrnu 200 do 220 din. V trgovskih krogih smatrajo, da ne bodo potrebni nobeni ukrepi za reguliranje cene novi koruzi, ker je letina obilna in bo ponudba prav znatna. — Občutno nazadovanje turiema v Dubrovniku. Letošnja statistika tujskega prometa v Dubrovniku nam kaže, kako hude posledice je prinesla vojna onim turističnim krajem, ki so v veliki meri navezani na promet inozemskih tujcev. Na razpolago je statistika za julij in avgust, ki sta najvažnejša turistična mesca. V juliju je bilo v Dubrovniku le 3513 turistov (lani 10.126), v avgustu pa je imel Dubrovnik 4307 turistov (lani 8135). število domačih turistov se še precej drži na lanski višini, izredno pa je nazadovalo število inozemskih turistov. Do konca avgusta je bilo letos v Dubrovniku 12.033 domačih turistov (lani vse leto 15.118) in le 1657 inozemskih turistov (lani vse leto 33.920). = Ogromen padec cene sladkorju na svetovnem trga. Medtem ko se je cena sladkorju v naši državi in v nekaterih drugih evropskih državah zaradi višjih odkupnih cen za peso dvignila, je v zadnjih mescih cena na svetovnem trgu dosegla izredno nizko stanje. Sladkor se dobi danes na sve- ( touMu ten^koiD i iibIi nij Lvl Ob pričetku TOjna je ▼ New Torku notlral Se 1-55 centi; do", tetofajega junija j« cena popu-j stila na 1.05, ko pa se je vd£>a razširila na Srodoz&rasko morje, je cena r New Torku nadalje rupfdno nazadovala Sv je v septembru zdrknila navzdol na TB centov. Tako je danes sladkor na svetovnem trgu za več nego polovico cenejši nego lani ob Istem času. To nazadovanje cene je posledica onemogočenja prodaje v številne države. V kontinentalno Evropo sladkorja danes ni mogoče uvažati Anglija si Je ustvarila velike zaloge ln danes nima potrebe po večjem uvozu ter črpa lz zalog, na drugI strani pa je kupna moč Kitajske in Japonske zaradi vojne hudo nazadovala. Zaradi padca cene so predvsem prizadete Za-padna Indija, pa tudi Britska Indija ln Ho-landska Indija. — Vprašanje gospodarskega sveta banovine Hrvatske. »Hrvatski dnevnik« poroča, da se je v hrvatskih gospodarskih krogih pojavila pobuda, da bi hrvatsko gospodarstvo dobilo svoj osrednji gospodarski forum, kjer bi bile včlanjene vse gospodarske organizacije na področju banovine (zbornice, prisilna in prostovoljna združenja ter strokovne zveze). Ta forum naj bi postal osrednji gospodarski urad, ki bi imel naslednje naloge: 1) da ščiti Interese hrvatskega gospodarstva v celoti, 2) da informira vse prizadete gospodarske organizacije o pripravljajočih se konferencah ln anketah ter pripravljajočih se uredbah, ki bi se nanašale na kakršnokoli gospodarsko vprašanje, 3) da zahteva od vseh ministrstev ln banske oblasti, da glede anket in posvetovanj podajo uradu potrebne informacije, 4) da koordinira delo ln razvoj vseh gospodarskih strok, 5) da služi banski upravi In ostalim oblastem kot posvetovalni organ v interesu oočega narodnega gospodarstva = Risarski tečaj za mizarje. y teku jesenske in zimske sezone priredi Zavod za pospeševanje obrta zbornice za TOI v Ljubljani tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g Josip Tratnik, vršil pa se bodo v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Tečaj se prične v nedeljo, 20 oktobra t. 1. ter bo vsako nedeljo odnosno praznik dopoldne od 8. do 12. ure. Opozarjamo na to mizarske mojstre in pomočnike z vabilom, da se pismeno prijavijo s točno navedbo svojega naslova najkasneje do 14. t. m. na Zavod za pospeševanje obrti zbornice za TOI kjer dobe še podrobnejša pojasnila. = Tehnična dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za regulacijo Mure na notranji progi med km 95.0 ln km 91.0 v odseku Petan jci — Veržej (proračun 532.900 din) in licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 od km 0.509—0.847 (Selce — Sv. Marjeta — Rimske toplice; proračun 99.300 din). Nadalje je banska uprava razpisala licitacijo za dobavo lito-železmih cevi, fasonskih kosov in armatur za 1. etapo vodovoda v Vitanju (proračun 109.000 din). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.26 milijona din nasproti 8.33, 7.96, 5.86 in 1.73 milijona din v prejšnjih štirih tednih. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 9.95 (bankovci 4.S0), London 17.15 '(bankovci 7.50). Nevv York 434 (bankovci 4.15), Milan 21.90, Madrid 40, Berlin 173.62 (registennarke 52.75). Blagovna tržišča ŽITO Chlcago, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 81.125, za maj 80.75, za julij 76.875; koruza: za dec. 57.875, za maj 59.25, za sept. 59.625. ŽIVINA + Na mariborski svinjski sejem dne 4. oktobra je bilo prignanih 340 prešičev, prodanih pa jih ie bilo 131. Cene so bile naslednie: 5 do 6 tednov stari prasci po 80 do 130 din, 7 do 9 tednov stari po 135 do 175. 3 do 4 mes«e stari po 200 do 360. 5 do 7 mes. stari po 380 do 530. 8 do 10 mescev stari po 550 do 760. 1 leto stari 800 do 1100 din. Svinie so prodajali po 10 do 13 din za kg žive teže ki do 14 do 18.50 din za kg mrtve teže. Ljubljanski trg Deževje je tudi pretekli teden precej vplivalo na dovoz živil na naš trg. Cene zelenjavi in sočivju so po večini ostale nespremenjene, le bolj občutljiva zelenjava se je nekoliko podražila. Največ je sedaj naprodaj svežega zelja, ki ga prodajajo približno po 1 din kg. Cena na debelo je le malo nižja, zato tudi ni bilo dovolj povpraševanja zanj. Na Sv. Petra nabrežju je stalo kakih sedem voz z zeljem in nekaj voz s krompirjem. Krompir so ponujali po 2 din kg, kupci pa so dajali le po 1.50 din. Končno so se pa le zedinili, najbrž za kompromisno ceno. Perutninski trg je bil bolj slabo založen, tudi jajc ni bilo mnogo, cene pa stalno naraščajo. Da se ustavi stalno naraščanje cen jajc, naj se prepove izvoz in cene maksimirajo. V soboto je prvič prišlo na trg več Belo-kranjic z domačim grozdjem. Navadne vrste grozdja, ki je še precej sladko, so prodajale po 6 do 7 din kg. Ponujale so tudi kostanj po 5 din kg, nekaj jih je prineslo celo orehova jedrca po 32 din kg. Mnogo je na trgu tudi žlahtnega grozdja od 12 do 16 din kg. Domače breskve ah hruške nudi le sem in tja kaka prodajalka po 7 do 10 din, niso pa prvovristne. Manj kot druga leta, vendar z ozirom na povpraševanje in slabo letino še vedno dovolj, pripeljejo na trg jabolk. Slabše vrste nudijo po 4 din, bol jše pa do 8 din kg. Letošnje mokro leto še posebno občutimo, kako našemu živilskemu trgu manjka pokrito tržišče. Prodajalke, ki včasih ure in ure stoje mokre in premražene in ponujajo redkim kupovalkam svoje mokro blago, tožijo o revmatizmu in bolečinah v nogah in križu. Boje se že jeseni in zime, ko bodo nastopili poleg mokrih še mrzli dnevi. Tudi za razno prodajno blago je deževno vreme vse prej kot priporočljivo. Zmočijo se mlevski izdelki, krompir, sadje in tudi zelenjava niso, če se zmočijo, več odporni proti gnilobi. Gospodinje pa, ki dostikrat prihajajo iz oddaljenih ulic na trg, se nimajo kam zateči, če ima mestno poglavarstvo kak načrt za novo ureditev trga, naj upošteva vremenske prilike v Ljubljani in postavi pokrito tržišče, če za enkrat nI mogoče v polnem obsegu, pa vsaj za letos kako zasilno streho, mogoče ob Mahrovi hiši. Ceno kruhu je mestno poglavarstvo določilo na 5.25 din, o tem smo čitall že pred nekaj dnevi, še vedno pa prodajajo kruh, ki tehta 104 do 108 dkg, ln stane 6 din. Po nekaterih drugih mestih v državi, na primer v Splitu ln Sušaku, prodajajo kruh vedno na težo v splošno zadovoljstvo kon-zumentov ln menda tudi pekov. Mnogo se čuje o obveznem mešanju pšenične moke s koruzno. Nimamo nič proti temu, le tega ne želimo, da bi se mešalo med 100 kg pšenične moke kar 25 kg koruzne. Dovolj je 10»/, koruzne moke, sicer kruh ne bo dober. Mešajo pa naj jo pred uporabo peki, oziroma konzumenti sami Koruzno moko je treba pred uporabo za peko popariti, tudi se rada hitro pokvari in bi bilo skoro neizogibno, da bi se zaradi mešanja pokvarila Se pšenična. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode: Pri afekciji želodca aH črevesja v začetnem stadija zelo dobro kkoristi vrelec Tempel ali Stjria. Notranjepolitična previranja na Madžarskem Mnogi znaki kažejo, da prehaja Madžarska po svojih velikih zunanjih Uspehih v dobo resnih notranjih trenj, ki vzbujajo že sedai pozornost zunanjega sveta. Glavni narodnosocialistični organ »Volkischer Beobachter« z dne 5. t. m. objavlja v svoji dunajski izdaji dališe poročilo o tem iz Budimpešte. Po članku posnemamo nekaj zanimivih informacij in mnenj. List najprej navaja, da ie bivši ministrski predsednik lmredy s svojimi najožjimi somišljeniki pretekli petek poslal ministrskemu predsedniku Telekiju pismo, v katerem izjavlja, da on in niegovi prijatelji izstopajo in vladne stranke. List nato pripominja: »S tem se ie začelo že dolgo pričakovano premikanie sil v enotni vladni stranki, ki šteie danes 220 poslancev. Obsega in posledic tena premikanja sil trenutno še ni mogoče niti premeriti niti presoditi. Imredy. ki ie bil več mescev kristalizacijsko iedro kolebaioče privlačne sile desničarsko opozicionalnih strui v samem vladnem taboru, smatra, da ie sedanji trenutek ugoden za prehod v odkrito nasprotje z vladnim kurzom. V utemeljitev svojega izstopa, ki ie danes dokončen. navaja v svoji izjavi ministrskemu predsedniku, da tako nastalo k-hanje vladne enotnosti v parlamentu ne more imeti . za Madžarsko nobenih zunanjepolitičnih | posledic, češ da ni za Madžarsko po vr- nitvi severne Transilvanije nobenih zunanjepolitičnih rizikov več.« »Volkischer Beobachter« nato sporoča, da bo Imredy v kratkem ustano-.il lastno parlamentarno skupino, kateri se bodo po že doseženem načelnem sporazumu pridružili tudi zastopniki »puščičastih kri-žev«. Imredv napoveduje borbo za soc aL-no obnovo države, za novo zamisel narodnostne politike v duhu dodatnega protokola dunajskega razsodiščnega sk'epa ter končno za radikalno izločenje še vedno močnega židovskega vpliva iz madžarskega življenja. Vodilne osebnosti Imredyjeve stranke so bivši minister za Gornjo Madžarsko Jaros ter bivši vojni minister Ratz in trgovinski minister Kunder. razen tega nekateri vodilni madžarski puVicisti, kakor Milotav. Rainis in Olah. Število poslancev. ki pripadajo stranki »puščičastih križev« pod vodstvom S^alassiia. se ceni na okoli 43 do 45. Nova de-niearska opozicija v madžarskem parlamentu bo potemtakem precei močna. Tudi druge informacije iz Bud:mpe§te potrjujejo ta razvoj v madžarski notranji politiki ter govore že tudi o prizadevan' h ministrskega predsednika za zbližanje vladne stranke s skrajno desnico. Nekatere že zatrjujejo, da se pripravlja sesia- ek predsednika vlade z vodjo puščičastih križev Szalassijem. ELEŽ ŠTiCČ Razdelitev osrednjih fondov V hrvatskih listih se že precej časa ponavljajo članki in beležke, ki zahtevajo, da se razdele vsaj oni osrednji državni fondi, ki spadajo v področja, za katere je sedaj banovina Hrvatska avtonomna. Razdelitev teh fondov je bila predvidena že tudi v samem sporazumu, vendar doslej še ni bila izvedena. V poštev pride okrog 50 fondov, kar predstavlja polovico vseh centralnih fondov. Finančni efekt za Hrvatsko bi znašal približno sto milijonov dinarjev. Včerajšnji zagrebški listi poročajo, da je zadeva stopila sedaj v aktualno fazo in da se je zaradi tega mudil te dni v Beogradu tudi predstojnik tehničnega oddelka zagrebške banske oblasti inž. Pavešič. Sprejel ga je poleg zainteresiranih resornih ministrov tudi podpredsednik vlade dr. Maček. Poziv banske oblasti hrvatskemu delavstvu Z oizrom na nekatere protizakonite stavke, ki so se pojavljale v zadnjem času, je banska oblast v Zagrebu objavila komunike, v katerem je opozorila domače delavstvo, naj ne naseda tujim geslom. Zaradi mednarodnih vojnih zapletljajev je tudi pri nas nujno nastala draginja, ki Je prizadejala hud udarec tudi našemu delavstvu. Banska oblast je pripravljena upoštevati pravične delavske zahteve, toda te je mogoče uveljaviti le v smislu zakona in uredbe o reševanju delovnih sporov, po katerih mora posredovati med delavstvom in njegovimi delodajalci upravna oblast ln so stavke dopuščene šele, če tako posredovanje ne uspe. Popolnoma prepovedane so stavke le v onih podjetijh, kjer bi neposredno škodile življenjskim interesom naroda, njegovi preskrbi s hrano, vodo itd. Uredba o reševanju delovnih sporov podaja s pomočjo delavskega sodstva jamstvo, da se bodo delavske utemeljene zahteve Izpolnile brez izgube, kakršno redno povzročajo stavke. Le pod takimi pogoji je banska oblast tudi pripravljena varovati interese delavstva proti vsem In vsakomur, ki bi jih skušal ogrožati. Dolžnost hrvatskega delavstva je, da legalno čuva svoje pravice ln ne naseda brezvestnim agitatorjem, ki ga nagovarjajo k nezakonitim stavkam. Vsaka protizakonita stavka in sleherno nasilno postopanje ne odgovarjata zakonu, niti Interesom narodne zajednice. Banska oblast ju bogato z najstrožjimi ukrepi zatirala. Skrbi za strokovni delavski naraščaj v Rusiji Agencija Tass poroča: Predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetske unije ie izdalo zakon o »ustvaritvi državnih delovnih rezerv«. Zakon ie bil dopolnien z vrsto uredb posameznih pristojnih ministrstev. Namen novega zakona je. preskrbeti dovoli izobraženega naraščaja za potrebe sovjetske industrije. Ta naraščaj se bo po določbah novega zakona rekrutiral iz moške mladine v starosti od 14. do 17. leta. Vsako leto bo vpoklicanih okrog 809 000 dečkov v posebne obrtne, žeiezničarske ln tovarniške šole. ki se ustanavljajo hkrati, kakor to določa novi zakon. Nabavni prispevek mestnim uslužbencem v Ljubljani Iz obvestila magistratnega tiskovnega referata posnemamo: Kakor smo že poročali, bodo prejemali vsi nestalni in sezonski delavci mestne občine ljubljanske od L t m. dalje izredno draginjsko doklado po 3 din za ženo in vsakega otroka dnevno, aktivni in upokojeni mestni uradniki pa po 50 din mesečno za vsakega otroka. Lansko leto je dala mestna občina svojemu uslužbenstvu božičnico v namenu, da mu olajša nakup priboljškov in daril za praznike. Z ozirom na naraščajočo draginjo se je mestno poglavarstvo odločilo, da letos že zdaj namesto božičnlee podeli vsem mestnim uslužbencem enkratni Izredni nabavni prispevek po 1.000 din ter enkratni izredni nabavni prispevek po 200 din za vsakega otroka ter po 200 din zafleoo, če ta ni sama v kaki službi. Enkratni izredni nabavni prispevek po 500 din prejmejo tudi vse mestne snažilke. Obseg baSgarske amnestije Iz Sofije poročajo: O priliki včerajšnjega bolgarskega narodnega praznika je bilo Domiloščenih skupno 1329 obsojencev. od katerih jih je bilo 832 ta': j izpuščenih. ostalih 447 pa ie bilo deležnih delnega zmanjšanja kazni. Število pomi-loščenih političnih obso'eneev. k: so iih obsodile civilne in vojaške oblasti. znaša 141. Od teh je bilo popolnoma p mi šje-nih 82. ostalim pa ie bila kazen delno zmanjšana. Iz sofijskega cen ralnega zapora ie bilo izpuščenih 94 obsojencev. Med političnimi obsojenci ki jih ie dosegla amnestija. so tudi polkovnik D. m an Velčev. polkovnik Ilijev. ma or Kiriev S ai ev, polkovnik Krum Kolev. po.kovni t Ka: : n-darov in bivši poslanec Masankijev. Srbi v hrvatskih sresklh skupščinah »Seljački dom«, podeželsko in o' enem službeno glasilo Hrvatske seliačke s dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/35. * Ita Rina je dobila sina. V »Vremenu« čitamo naslednje poročilce: Ito Rino smo videli v nekem njenem filmu kot mlado mater, ki je rodila prvega sina. Pretekli četrtek zjutraj ie gospa Ita Rina-Gjorgje-vičeva v zdravilišču »Vračaru« odigrala še eno tako vlogo, samo da to ni bilo za film. Dobila je sina in tako opravila najvažnejšo vlogo v svojem zasebnem življenju. Sprejela nas ie zelo ljubeznivo, nasmejana in vedra. Med tem ko sta se dve bolniški sestri trudili okrog nje. da io čimbolje uvedeta v njeno novo vlogo, ie gospa Ita Rina zapuščala vtis igralke, ki ie v svoii najboljši vlogi. Toda mak sin Ite Rine ob svojem prvem svidenju z novinarji ni bil razpoložen. »Moj sin ne bo filmski igralec,« je rekla Ita Rina. ki zelo pozorno spremlja vsak pokret svojega sina. »Vidite, ni mu do fotografske kamere in do poroČ2val-cev.« Mali sinko ie izražal svoje nezadovoljstvo z glasnim jokom. Prt zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec aavadne Franc Jožefove grenčice * Skerjančeve skladbe za mladino. Skladate] i Lucijan Mariia Škerianc ie naoisal deset klavirskih skladb za mladino, ki 90 izšle v posameznih številkah mladinskega lista »Zvonček«, letnik 1939. Te skladbe je izdala zdai Glasbena Matica ljubljanska v svoji najnovejši ediciji ter iih izročila te dni na književni trg. Edicija stane 15 din. * Specialist dr. L. Trauner ordinira za revmatična obolenja Zagreb, Dolae 1 /ni. Tel. 23-486. (—) * Izžrebani dobitki efektne loterije Sokolskega društva Radeče pri Zidanem mostu dne 29. IX. 1940. Glavni dobitki: štev. 1025 1984 3287 3719 4065 4626 4636 5161 5721 6544; ostali dobitki št.: 18 75 95 148 179 234 293 355 402 429 625 642 656 6S2 684 757 770 867 882 911 933 935 939 940 956 961 976 987 1021 1023 1042 1083 1084 1109 1116 1183 1196 1205 1217 1285 1344 1389 1423 1471 1495 1514 1582 1654 1668 1705 1789 1878 1888 1922 1964 1967 1982 1988 1989 2058 2092 2183 2187 2222 2355 2358 2383 2419 2422 2427 2430 2461 2509 2558 2645 2670 2672 2705 2716 2779 2799 2847 2886 2929 2935 2956 2979 2989 3020 3075 3084 3091 3103 3114 3117 3133 3137 3147 3279 3378 3381 3419 3456 3466 3501 3517 3591 3658 3717 3721 3750 3783 3854 3896 3906 3918 3930 3958 4076 4087 4114 4153 4188 4189 4207 4209 4211 4235 4289 4418 4442 4453 4471 4488 4527 4552 4573 4587 4599 4631 4641 4656 4689 4695 4699 4724 4756 4762 4813 4836 4883 4898 4933 4934 5181 5218 5250 5258 5277 5349 5394 5401 5428 5547 5564 5574 5577 5609 5646 5659 5708 5759 5796 5963 5976 5984 5993 6524 6564 6611 6620 6663 «636 6722 6741 6880 6904 6915 6971 6992. Zimski vozni red »EKSFF nobenega resnega povoda, da policija Avseneka aretira, m ko se je prepričala o njegovi nedolžnosti, ga je takoj izpustila na svobodo. G. Matevž Avsenek med vsemi, ki ga poznajo, uživa sloves resnega, poštenega delavca in ni še nikoli imel opravka s sodiščem. Pn Požene-ki pa so v resnici našli več stvari sumljivega izvora in je bil izročen sodišču. STEKLENIcf5^^ samo Franz Josef. Drogerija KAN C, Židovska ul. * Premožen posestnik je ubil mlado gospodinjo. V Jaši Tomiču v Vojvodini je neka Elizabeta pred dnevi osumila zakonca Geirja. da sta ukradla nekai peri a in krompirja. Geierja sta vložila tožbo pri sodišču, ko sta se vračala domov in sta šla mimo Elizabetinega doma. je Elizabeta vzkliknila: »Lopovi, lopovi!« To ie Geierja tako razsrdilo, da ie z ženo planil v hišo in napadel Elizabeto. Najprei sta io pretepla. toda Geieriu še ni zadostovalo. Skočil i e na dvorišče oo sekiro in zamahnil po Elizabeti, da ie na mestu izdihnila. Po aretaciji sta zakonca Geierja nekai časa tajila zločin, nato oa enkrat vse oriznala. Senzacija v okolici ie tem večja, ker je Geier premožen posestnik, ki premore 40 oralov zemlje. Pred 6 leti ie umrl njegov oče. zaradi bolehania na možganih, zato bodo tudi aretiranca preiskali psihiatri, da doženeio. če ie bil pri zločinu sploh ori-števit. * Pekel v družini. V vasi Osudjevu v občini Vojakovcu pri Križevcih na Hrvatskem se ie zgodila strašna družinska žalo-igra. 581etni posestnik Anton Prueovič ie popival v svoji zidanici s sosedom Šimnom Rumenjakom, ko ie prišel v zidanico njegov 301etni sin Pavle. S sekiro v roki je hotel sin izsiliti, da odnese vinski mošt. Oče se ie uprl in ie nastal prepir, kakor že večkrat doslei. Sosed Rumenjak se ie odstranil iz kleti in ie šel v vas povedat, da sta se oče in sin spopadla. Od Rumenjaka obveščena o pretepu se je Prugovi-čeva žena Antonija brž podala v vinograd. Sin je ni pustil v klet in ie lahko samo skozi vrata videla, da leži mož krvav na tleh. -Hitela ie v vas po zeta. medtem oa je sin pokril truplo svojega očeta s slamo in zažPal klet. Kmetje, ki so prihiteli na pomoč, so še izvlekli truplo iz goreče kleti, izgoreli Da sta že obe nogi do kolena, obe roki in tudi glava je bila tako ožgana, da obraza ni bilo mogoče spoznati. Za pasom je imel pokojnik zaprt nož. kar pričuje, da se cče ni branil z nožem. Na desni strani vrata ie bila globoka rana. zadana od sekire. Ubijalčeva mati Mara je izpovedala. da se ie že dolgo bala nesreče. Oče in sin sta se večno prebirala in pretepala, da je bil v držini pravcati pekel. V veliki meri pa ie bil oče sam kriv. ker ie že sina od mladih nog navajal k zlobnosti Sin ie izpovedal. da mu uboia ni žal. ker se je eden moral umakniti. onterje za kurilne in sanitarne naprave SPREJMEMO. Obširne ponudbe pod »Graz Za 408« na Annonc. Exped. Rasteiger, G raz, Max-Reiner Ring 6. Iz Ljubljane u— Smrt vrlega narodnjaka. Na Vodnikovi cesti 5 v Ljubljani VII ie umrl g. Anton Miškot, nadsprevodnik državnih železnic v pokoju. Včerai ob 16. so ga številni pogrebci soremili izpred hiše žalesti na pokopališče v Dravljah. Pokojnikovi prijatelji iskreno čustvujejo z vdovo in tremi sinovi. V počaščenje spomina pokojnikovega pa so nam poslali naslednje vrstice: »V mračni dan je posijalo sonce in vsa narava ie zažarela v tisočerih barvah. Venci gora so odkrili obličja in tak jesenski dan. kakršne si Ti ljubil, smo šli za Teboi. gospod Anton, na to Tvoio zadnio življensko pot. Pust in prazen ie postal Tvoi dom. kakor ie pusto in prazno v srcu nam. ki smo Te poznali. In Tvoi vrt, kamor si rad zahajal sedet, ne bo več videl gospodarja. Zaman čaka drevje, obloženo z obiliem zornih sadov, da prideš in vzameš plačilo za trud. In v pomladi, gospod Anton, kdo bo šel ribarit, gori na vrhniško stran? In kam bomo Sli mi. ki smo prihajali k Tebi v vas in si imel za nas vedno lepo besedo in eostoliubno srce? Kakor pisano listie. ki se usiolie z dreves, tako ie gospod Anton, list Tvojega živlienia odolul tla. kamor Delle pot nas v?e. Prišla bo pomlad v zelenju in cvetju. Vse naokoli bo vstala priroda. ki si i o ljubil. v novo življenj«. Takrat bomo. gospod Anton, nabrali cvetja v pomladi in Ti ga prinesli. Pckramljali bomo o starih dneh in Ti se boš radostil cveti a. Dotlei pa. go-rr>od Anton, sladko spi! — KI. Odpošlfte in razvedrite se ▼ krasni, svetli in zračni kavarni hotela »Slon« v I. nadstropju. Številni tn In Inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe Hišna zaščita. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je ponovno obvestila, da morajo ved lastniki hiš, večjih od dvonadstropnih, industrijska in večja, trgovska podjetja nabaviti garflne potrebščine, zlasti pa male vstavijive ročne brizgalne. Mestno poglavarstvo Je hišne posestnike že pozvalo, naj pospravijo in ure. de svoja podstrešja ter nabavijo g^loo orodje, predpisano po pravilniku. Ker marsikdo temu pozivu še ni ustregel, ponovno opozarjamo prizadete lastnike hiš in podjetij, da store to čim prej, najkasneje pa v roku, ki ga bo določil mestni gasilski urad pri ponovnih ogledih. Ce prizadeti do tega roka ne bodo ugodili zahtevam, bo mestno poglavarstvo prisiljeno ukreniti vse potrebno na stroške lastnika poslopja samega. 5 neguje zobe z zobno kremo Deveti oktober na Viču. Dne 9. oktobra se bomo ob šesti obletnici marsejske tragedije z bolestjo spominjali prvega vodnika našega naroda blago pokojnega Viteškega kralja. Tudi viški Sokol, na čigar pobudo je bil postavljen prvi spomenik po marsejski tragediji v naši domovini, bo priredil pred spomenikom kralja Mučeni-ka žalno spominsko svečanost, ki bo v sredo 9. t. m. ob 19.15. Na sporedu bo petje združenih pevskih zborov Sokola in Edinosti, spominski govor staroste br. Pavla Borštnika in polaganje vencev. Vabimo sokolsko članstvo, naraščaj, deoo in vso vi-ško narodno javnost, naj se te pietetne svečanosti udeleži v polnem številu ln tako izkaže spoštovanje nepozabnemu kralju Vitezu in mučeniku. Naj ta dan obnovimo prisego, da bomo zvesto čuvali naročilo blagopokojnega kralja in Jugoslaviji močno in neokrnjeno izročili v varstvo mlademu kralju ob njegovem Eastopu na kraljevski prestol. Naž narz ta zaobljuba v teh tafeih č*3ifc ovets (Slava Viteškemu kra^l Aleksandra I. Tž-3©nitelju! sem*.«* K. PUČNIK Ljubljana, Frančiškanska S KROJAŠTVO ZA DAME IN GOSPODE Najelegantneje oblači lz lastne zaloge najboljših blagov in tudi iz prinešenega blaga. Balonski plašči! ffHMftMiBi. 'HHIHmimBimMMiBnMniiU: iiiicMiraMiimiiMiMiiin u— Delavski prosvetni večer bo v ponedeljek 7. oktobra točno ob 19.45 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22-A. Na prireditvi sodeluje poleg delavskega glasbenega društva »Zarje« tudi pevsko društvo »Sava« ter solista, čiana Narodnega gledališča v Ljubljani. Milica Polajnerieva in Vladislav Rakovec. Vstopnina je 2 do 5 din in se dobe vstopnice v predprodaji v društveni sobi »Zarje« v Delavski zbornici, Mikloš čeva c. 22-A/I, na dan prireditve pa zvečer pri blagajni K prireditvi ki tvori uvod v letošnje delavske prosvetne večere, vsi najvljudneje vabljeni. (—) SUHO SKLADIŠČE v Ljubljani, prostorno, vporabno obenem za delavnico iščem. — Ponudbe na Reklam ROZMAN, Ljubljana — Pražakova 8/L u— Mezdno gibanje v krojaški stroki v Ljubljani končano. Posledice izrednih razmer so prisilile tudi krojaške pomočnike, da so zahtevali povišek osnovnih mezd. Delodajalci so takoj pričeli zadevna pogajanja ter po možnosti upoštevali težnje pomočnikov. Za čas pogajanj so jim povišali draginjsko doklado na 20°/». Na šestih sestankih so mojstri pretresali vse težkoče, ki so združene s povišanjem mezd. Največ pomislekov je zaradi posledic, ker bo neizogibno povišanje cen krojaškim izdelkom, dohodki večine naročnikov pa se niso povišali v razmerju z naraščajočo draginjo. Posledica tega bi utegnila nastati še slabša zaposlitev v krojaški stroki in s tem t zvezi brezposelnost pomočnikov. Z obojestranskim popuščanjem je prišlo do sporazuma v četrtek zvečer, ko so delodajalci pristan na 27% povišek osnovne mezde kolektivne pogodbe. S tem pa bo nastalo neizogibno povišanje cen za izdelke krojaških deL S. K. Grafi«a. Otvoritev plesnih vaj bo v nedeljo dne 6. t. m. ob 15. ml ▼ dvorani Delavske zbornice. (—) Ogl. res. pod, S. B, 1318 od 16. 211. 1938] n— Zobozdravnik dr. Jos. Tavčar, nebotičnik', tel. 3393, izvršuje zobozdravniška dela za javne in zasebne nameščence po cenah od 1. avgusta 1939. dokler ne bodo urejeni njihovi prejemki. Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steKlo, kipe, lustre, nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12, vis-a-vis hotela »Uniona«. I n- Odpiranje in zapiranje manufaktur-nih trgovin v Ljubljani. Sekcija trgovcev z man ufak turnim blagom je na svojem širšem sestanku soglasno sklenila, da bo pri-čenši s ponedeljkom 7. t. m. veljal sledeči delovni čas v manufakturni stroki: od S. do 12. ure in od 14. do 18. ure. članstvo se naproša, da se sklepa točno drži, kupujoče občinstvo pa prosi, da to upošteva pri nakupu blaga. (—) dm nagrade dobi tisti, ki privede psa volčjaka, ki sliši na ime »Isegrim« z ovratnikom s številko iz Celja. Pes se je Izgubil v petek 4. t. m. v Ljubljani pred kolodvorom. Oddati ga je treba na policiji v Ljubljani, na vogalu Tyrševe in Masarykove ceste. Dnevni in večerni tečafl za »troje- stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, tuje jezike itd. se pričnejo na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. (—) V>U<* A u — »I-men. V Ljubljani sta .se včeraj poro a g. lavci AnderLč m guč. Berta šoto v-a, - i uradnika pxi zavarovalnici »Sa- va-v. Naprednemu in nacionalnemu paru naše iskrene čestitke z željo: hilo srečno! Prod s starimi izložbami! •O' .-.O f" S - v A f t« '£" >v« - N g - i- Si- * "fi* /irf žLu itu StJ kupuje vv.Vo KnKrjno po • : conah L j u b i | a k a Y»*n Jakoba ulica S t. 24 — Poroka. Dan^s se coročiiFi v cerkvi sv. T. k iia e. inž. A ' : Mu2'nič in Boiana Pvž&rjeva. učitelj., a. Čestitamo! u- Prostovoljna gasilska wta Ljubljana mesto proslavi v nedeljo dne 13. t. m 70 letnico svojega obstoja. Da si more nabaviti najpotrebnejše orodje, ki bo služilo nesebično v dobro ljubljanskemu meščanstvu, je četa izdala za jubilej loterijske srečke z lepimi dobitki. Večerni trgovski tečaj prične dne 8. oktobra. Informacije, prospekte daje trgovsko učilišče »Chrtstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-82). Bukov žir zrelo, odpadlo blago KUPUJEM v vagonskih pošiljkah — franco vagon nakladalna postaja. — Ponudbe na REKLAM ROZMAN, LJUBLJANA, Pražakova 8/L u— PieSne vaje »Zarje« bodo dane« ob 15. uri v dvorani »Metropol«. Vaje se vrše pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Pridite! (—) u— Otrck se je opekel do smrti. Kakor smo Dcročali. so pred dnevi pripaijaii v bolnišnico komaj 2 leti starega Janezka Sušte-rja. posestnikovega sinčka iz Zado-brove, ki se je doma igral z vžigalicami, pa si je zapalil obleko in dobi! cp.k.ine po vsem telesu. Otroku so v bol hišnici zdravniki posvetili vso skrb. a njihovo prizadevanje ie ostalo zaman in v petek popoldne ie nesrečni Janezek umrl. Kupujte srečke drž. razredne loterije v glavni kolekturi V M1L E £ SREČE ALOJZIJ PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ul. 14. u— Cenjeno občinstvo °pozarjamo na Dvorsko knjižnico v Gregorčičevi ulici. Knjižnica je dobila spet novo pošiljko knjig. Odprta je zdaj vsak dan od 10. do 12. in od 16. do pol 20. ure. Oglejte si izložbe! (—) PrimaHJ fe J©Že FlajS zopet redno ordinira Internistka dr. B&iena Merljak zopet redno ordinira Br. IGORTAVČAR zopet redno ordinira n— Dane« in v»ako nedeljo ofe 10. uri popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini ob znižani članarini. V ponedeljkov začetniški tečaj se sprejemajo še dame-za-četnice. v torek ob 20. uri nadaljevalni in v sredo ob 20. uri izpopolnjevalni tečaj. Posebne ure ln informacije dnevno. (—) Divji kostanj in želod kupuje po najvišjih cenah V.H.ROHRMANN Vodja tečaja: Deršek Ivo, aranžei tv. i. C. \layer, LJubljana Sprejema prijave m daje informacije u— Davčnii uprava ljubljena mlska društva v sredo ob 20. uri v Sokolskem domu. Udelež-i ba je obvezna za članstvo in naraščaj v ci-. vilu i znakom Na sporedu je govor, recita cije ir pevske točke. — Meddruštven? od bor — Komeinoracije udeležijo tudi čla n^ strcinkih družin ;n četniki. a— OUiiUovan je bil z redom sv. Save V. stopnje Ludvik Petrič. šolski upravitelj na n deški -4oli v Mariboru. Krekova ulica Zelo je priljubljen med tovariši in znanci Mnogo je storil za šolsko mladino ob ča su prevrata, ko je v Slovenskih Konjicah preuredil slovensko dekliško šolo S svojo mirno naravo in s prijaznim nastopom je kmalu pri obil mladino in starše Zvesto mu Je vedno stala ob strani njegova žena Kristinca, ki zdaj uživa zasluženi pokoj Odlikovancu naše čestitke! a— Jezikovni tečaj ruščine, nemščine ter italijanščine priredi Klub absolventom trgovske akademije v Mariboru za svoj«1 člane in ostale privatne nameščence. Prijave se sprejemajo pri klubovem tajništvu v Strossmajerjevi ulici štev. 6. Telefonsko naj se javijo interesenti na telef. štev 26-28. a— Izbira gledaliških sedežev za 8bo nente je zaradi odložene otvoritve letošnje sezone še mogoča. Na razpolago je tudi še nekaj boljših sedežev v parterju, na balkonu in v ložah. a— Himen G. Mirko Valjak. sin lastnika kina g. Gj. Valjaka, se je poročil z gdč. Anko Martinockijevo, mdustrijčevo ra po-sestnikovo hčerko iz Zagreba. — Trgovski pomočnik Gvido Suša se je poročil z za-sebnico Justino ^4čfcovo. — zasebnik Rudolf Zalar pa z Alojzijo Kronvogjovo. No-voporočencem obilo srečel a— Obsojen zaradi utaje 28.947 din občinskega denarja. Bivši trošarinski inka-sant studenške občine 40-letni Josip Ko-larič se je moral pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati zaradi obtožbe poneverbe občinskega denarja v znesku 28.947.50 din. Obtoženec je dejanje priznal Obvezal se je, da bo denar vrnil. Obsojen je bil zaradi utaje denarja na šest mescev strogega zapora. a— Židje ln zplavarjt. V zadnjem času Čutijo tudi naši dravski splavarji pojema-nje zaslužka in zaposlitve. Kakor znano gre precej našega lesa na Madžarsko, kjer je lesna trgovina po večini v rokah Zidov, ki pa odklanjajo do nadaljnega večje kupčije, da ne morejo tega tvegati, ker ne vedo, kaj še lahko prinese razvoj evropskih dogodkov. a— Predsednik okroinega sodišča okra-den. Is stanovanja vpok. predsednika okrožnega sodišča Aleksandra Hrašovca v Čopovi ulici so odnesli tatinski dlikovci 150 din. gotovine, uro budilko in večjo količino cigaret Policija poizveduje za njimi a— Zaradi bolezni v smrt. 73-(etni npok. železničar Alojzij Golob je sam šel v smrt zaradi težke neozdravljive dolgotrajne bolezni Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju v Smetanovi Ulici 58. •— Mestni avtobusni promet te preeett r nove gorate danes v nedeljo 6. oktobra. V dosedanjih prostorih v Plinarniški ulici št 5 mestni avtobusni promet • poslovnimi prostori in garažami ni mogel več obratovati in je bila zaradi tega nujna selitev v ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 y Ljubljenec žena — življenje študenta na vseučilišču v Oxfordu LjuMfsiiee OsSorda V glavni vlogi: ROBERT TATLOR Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob uri Prihodnji spored (v soboto 12. X.): Šestna j stletniki KINO MOSTE Danes ob 14.30. 17-30 in 20.30, jutri ob 8. uri Poročna potovanje Theo Lin gen, M Andergast Paul Horbiger FanSara ljubezni Raketa smeha, v kateri nastopijo »TRIJE TOPNICARJI« Zvečer za dodatek: češki film MarvSa V torek VELIKA LJUBEZEN (Myrna Loy — Robert Young> novo moderno avtobusno garažo na Tržaški cesti 41 in v Linhartovi u-iici št. 1, kjer je kupila mestna uprava svojčas od tvrdke Zelenka & Co. primerno zemljišče in tudi nekaj stavb, ki so bile uporabne za potrebe avtobusnega prometa Dela za zgradnjo garaže so bile poverjene tuk. stavbni tvrdki inž. Jelenec in inž. Šlajmer, ki je svoje delo odlično izvršila Velikost garažne dvorane je 2240 kv m. Mehanična delavnica meri 395 kv m, električna in strojna delavnica 150 kv. m Kovačnica, varilnica, prostori za gumo. akumulatorje m čistilni material merijo 50 kv. m, skladišče za nadomestne dele 560 kv. m, kurilnica 65 kv. m, delavska garderoba z umivalnico in kopalnico 68 kv. m, upravni prostori 100 kv. m. Glavna dvorana je pokrita s strešno konstrukcijo »Ambi«. Nove gar2Že bodo zadoščale za dolgo vrsto 'let potrebam našega avtobusnega prometa. a— Gospodinje so na\'a!ile na navijalca cen. Včeraj dopoldne so navalile mariborske gospodinje na nekega možaka, ki je na trgu prigo.varjai mlekancam, naj prodajajo mleko in mlečne izdelke po višji ceni. Možak je čutil upravičeno ogorčenost naših gospodinj. Posredovati je morala policija, ki je možaka zaslišala. a— Tat. ki je pazil na paznika. Delavec U. 0 Tezna Je Imel svojevrsten doživljaj. Vso noč je pazil na buče na svoji njivi, da bi mu jih kdo ne odnesel, saj so poljske tatvine v zadnjem času na dnevnem redu. Ko pa je proti jutru šel domov, se je tat splazil lz skrivališča in m« odpeljal vse buče. Orožniki poizvedujejo za pretkanim tatičem, ki Je vso noč pazil na paznika, potem ps nemoteno izvršil svoj tatinski posel. Iz Logatca BANO VINSKI ZDRAVNIK dr. PERPAR ZOPET BEDNO ORDtNTBA Sentpetrski podružnici CMD iz Ljubljane sta izkoristili prvo krasno jesensko nedeljo za izlet ▼ Lukovico, da pri bratih Rusih proslavijo 60-letnico svoje marljive odbornice gdčne Manice Romanove in 30-letnico delovanja za CMD gospe predsednice Nilke Potočnikove. Veselo razigrani so bili Šentpetrčani, ki so se pripeljali z velikim avtobusom. Prisrčno so bili sprejeti in čakala jih je lepo okrašena dvorana. Po ogleda gradu in cerkvice na Brdu so se podali izletniki na grob pisatelja Janka Kersnika bi bivšega dolgoletnega blagajnika CMD dr. Janka Kersnika. Pri intimni proslavi v Rusovi dvorani so bile Manici izrečene številne čestitke, predsednica pa ji je v imenu obeh podružnic izročila lepo sliko ustanovitelja CMD msgr. Toma Zupana. Prav tako so bile ge. predsednici izrečene lepe čestitke. Od samostana do nebot Samostanska četrt al! menisko predmestje Ljubljane V srednjeveški Ljubljani, ki je zrasla pod Gradom ln v plitvem dolu z obeh strani Ljubljanice, ni bilo hiše, ki ne bi imela zunaj mestnega obzidja vsaj po nekaj njiv, kjer si je pridelovala vsakdanji živež. Za te namene je nudila najbližja zemljišča vzvišena ravan, ki se razprostira v vznožju šišenskega hriba. Tod so tudi nastale meščanske pristave z vrtovi in sadovnjaki. V 15. in 16. stoletju zaradi nevarnosti od turške strani ti odprti prostori še niso bili primerni za udobno in mirno meščansko prebivanje, še v Valvasorjevih letih so stali na primer na danes toliko prometnem prostoru Knezovih hiš in gostilne pri Figovcu sami dolgi kozolci. Le po sedanji Kolodvorski ulici je začela v dol skrita Ljubljana segati tudi na vzvišeno ravan, vendar samo v obliki preproste Blatne vasi. Gosposki dvorci Primeroma mirnejši časi so nastopili šele po srečno začetem ofenzivnem vojskovanju združenih Slovencev in Hrvatov z bitko pri Sisku dne 22. junija 1593. Prvi, ki jih je spoznal, pa ni bil nihče drug ko vsestransko delavni škof Tomaž Hren. V primerni oddtHjenosti od mestnega življenja, a v napeti legi, 21 m nad ravnino, si je dal seziaati letni dvorec, imenovan Pod Turnom ali Podturen od tega, ker so na bližnjem šišenskem vrhu samevale od leta 1444. razvaline Turna. Hren sam pa Pod-turna ni dolgo užival, ker ga je že 1603 prepustil svojim ljubljenim gojencem, jezuitom ljubljanskega Šentjakoba. Ko je bil jezuitski red 1772 zatrt, je postal gradič last provincialnega fonda. Posvetni grajščaki se po tem zgledu niso mogli ravnati, ker so vsled kmečkih pun-tov, turških vojn in protireformacijske gonje zelo obubožali. Sredi pota med Podtur-nom in šiško pri cerkvi sv. Jerneja v slični legi stoječi Cekinov grad so sezidali grofje Lambergi šele L 1720. Samostani Obilni dohodki pd protireformacijske vneme so Hrenovi podjetnosti omogočili, da je uvedel v Ljubljano tudi vrsto novih me-niških družb. Ker pa za te namene preproste meščanske hiše niso mogle služiti, jim je moral najti zunaj obzidanega notranjega mesta velikih, svežih ploskev in sezidati prostorne samostane in cerkve. Leta 16GS je blagoslovil kapucinom samostan s cerkvijo in obzidanim vrtom tam, kjer stoji današnja Zvezda, a leta 1625. je vpeljal vrnivše se avguštince v prostore sedanjega frančišlianskega samostana. Tadva samostana sta torej še dobila ugodni legi na robu nad Ljubljanico vzvišene ježe in obenem vendar še tik pred vhodi v obzidano tedanje mesto, kapucini pred vicedomskimi, avguštinci pa pred špi-talskimi vratmi. Naslednji samostani so se pa že morali zadovoljiti z zemljišči, ki so ležali v primeri z mestom že dokaj v ozadju, namreč na črti sedanje Tyrševe ceste in njenega južnega podaljška, šelen-burgove ulice. Tretja ustanova protirefor-macijskih časov, samostan klaris, ki so prišle lz Loke, je bila sezidana na levi strani začetka Tyrševe ceste leta 1657. četrti samostan, ki je zrasel na Ajdovščini, pa so naselili diskalceati (bosopeti avguštinci) nekako ob istem času. Ko je živel ln pisal veliki Valvasor, je Štela Ljubljana vsega skupaj sedem samostanskih naselbin. Dve sta bili v obzidanem notranjem mestu, namreč jezuitska v Šentjakobu in frančiškanska na sedanjem Vodnikovem trgu. Ostalih pet je stalo že zunaj mestnega dola. Najstarejši med njimi, komenda križnikov, je bila še v kotu obzidanega Novega trga, vsi drugi pa so zrasli v 17. stoletju na prostoru od Ajdovščine do Gradišča. Zaradi tega smemo z vso pravico ta del Ljubljane imenovati samostansko četrt ali meniško predmestje. Za bodočnost tega novo rastočega mestnega dela se je zbala že vojaška komisija, ki je potovala leta 1657. po Avstriji in pregledovala trdnjave. Bali so se namreč novih turških vpadov. In komisija je v Ljubljani našla, da je črta mestnega obzidja na severnem zahodu prešibka. Zato je napravil grof Montecuccoli načrt, da bi se utrdila tudi ta stran našega mesta na Vaubanov bastionarni način, v obliki trd-njavske zvezde s središčem na čevljarskem mostu. Nova trdnjava bi segla od Vodnih vrat na Prulah ob Gradaščici čez Mirje in Lužo, zajela bi vse samostane razen diskalceatskega, nad sedanjim Zmajskim mostom bi se vrnila do starega obzidja. K sreči je vse to ostalo le pri načrtu. Naštetim samostanom se je v začetku 18. stoletja pridružila še ustanova bogatega trgovca šelenburga, namreč samostan Hršulink, ki so prišle iz Gorice leta 1702. Ta samostan s svojo okusno cerkvijo se je ohranil vse do naših dni in dela lep gornji okvir Kongresnega trga. Zatrti samostani Prišle pa so velike cerkvene reforme 18. stoletja, zlasti cesarja Jožefa II., In prinesle mnogo sprememb posebno življenju v samostanih. Nedotaknjeni na svojih mestih so ostali tedaj samo križniki in uršu-hnke. Jezuiti so se morali razseliti leta 1772. Leto pozneje je njihov veliki kolegij, ki se je tiščal šentjakobske cerkve, pogorel in napravil prostor sedanjemu Šentjakobskemu trgu in hišama poštne direkcije. Samostan frančiškanov na Vodnikovem trgu v mestu ter samostani avguštin-cev, klaris ln kapucinov v predmestju so bih prav tako zatrti. Kapucinski samostan se je moral leta 1817. umakniti, da je bila leta 1824. na njegovem prostoru zasajena Zvezda; njega nas spominja danes samo še ime katastrske občine »Kapucinsko predmestje«. V poslopja klaris sta se naselila za dobo 1784—1908 vojaško oskrbo-vališče in vojna bolnica. Stari Ljubljančani so rekli tem hišam »prefont« (Pro-viant) v razliko od nasproti stoječega »Ele-fonta«. šele ko sta oba vojaška zavoda po prizadevanju mestne občine dobila nove prostore v Novem Udmatu in na Kodelje-vem, je bil na »prefontu« pridobljen prostor za tri bloke modernih hiš in palač med Gajevo ulico in Aleksandrovo cesto. Slično je diskalceatski samostan s cerkvijo sv. Jožefa nekako sto let služil za javno bolnico, ki so jo oskrbovali usmiljeni bratje, dokler ni deželni odbor kranjski postavil sedanjo bolnico na Zaloški cesti. Ko je bil veliki kompleks hiš na Ajdovščini po potresu podrt, sta tam zrasla dva bloka visokih hiš med Dalmatinovo ulico na jugu in Trdinovo na severu. Poslednji spomin od tega je bil s Tyrševo cesto sporedni drevored divjih kostanjev. Verska družba avguštincev je bila prav tako razpuščena, ali njen samostan s cerkvijo je cesar Jožef H. podelil očetom frančiškanom zato, da so izpraznili svojo dotedanje bivališče na Vodnikovem trgu. Obenem je bila leta 1785. ustanovljena zanje posebna mestna župnija, ki obsega še danes ves prostor bivšega samostanskega predmestja. Sijajni razmah Ko so našteti samostani rasli iz tal sredi sedanje najmodernejše Ljubljane, njihova stavbišča še niso imela nobene visoke pro-metnogospodarske vrednote. Da pa so začele med njimi rasti majhne meščanske hiše, je opazil že Valvasor, ko piše o »mestu sličnem predmestju s štirimi samostani«. Vendar še leta 1784. v kapucinskem predmestju ni bilo več ko 16 hiš in 20S prebivalcev. Velika važnost tega predmestja pr. se ie kazala čedalje vidneje in v naglo rastočih stopnjah. Močen razmah je bil videti v Prešernovih letih, ko so razen dveh zabavišč v notranjem mestu stale prav v našem predmestju kar tri takšne »hudičeve« hiše, namreč gledališče (danes filharmonija), kazino in kolizej. Doba železnice je dala vrsto hotelov. Posebno naglo je bilo pozidano vse predmestje od potresa do danes, s tem da so bila prostrana stavbišča dveh bivših, na najprometnejših točkah stoječih samostanov razkosana za celo vrsto največjih poslovnih hiš sedanje Ljubljane. Svoj vrhunec pa je dosegel ta razvoj, ko je zrasel na nekdanjem nunskem svetu nebotičnik, najvišja ljubljanska hiša. Močnim silam razmer nista mogla odo- leti niti frančiškanski, niti nunski samostan. Frančiškanski kompleks v svoji vzvišeni legi, na visokem stopnišču, a sredi najživahnejšega prometa že pred sto leti ni mogel drugače, kakor da je dovolil, da so se k njegovem obzidju v Prešernovi prislonile nizke prodajalne. Nedavno pa se je zbudila podjetnost v samih očetih ter so po starem zgledu sezidali slične prodajalne tudi na svojem obzidju v Frančiškanski ulici. Končno je prišel na vrsto tudi nunski samostan, ki je bil doslej v nekakem zatišju. Sila za dragoceni stavbni prostor sredi strnjeno zazidanega mesta je pritisnila z vso močjo tudi na njegovo visoko obzidje. Zahodna stranica obzidja se je umaknila štirim visokim stanovanjskim hišam Pokojninskega zavoda, ki se pravkar dozidavajo. V doglednem času pa se bo še na istem nunskem vrtu odprla podaljšana šubičeva ulica ter bo še bolj poživila življenje na dičnem Kongresnem trgu hi v Zvezdi. Dr. Jože Rus 60 let dela Malo je trgovskih sotrudnikov, ki bi si morali še v svojem 75. letu služiti svoj kruh. Večina se jih v zrelih letih osamosvoji ali pa uživajo zasluženi pokoj. So pa tudi taki, ki jih je nesrečna usoda spremljala skozi življenje in si v teku službe kljub marljivosti niso mogli priboriti skromnega počitka ob zatonu svojega življenja Zgled zavedne in požrtvovalne matere Ob osemdesetletnici gospe Amalije Gradišnikove Celje, 4. oktobra Gospa Amalija Gradišnikova, vdova po Arminu, nadučitelju celjske deške okoliške šole, znanem narodnem, vzgojnem in stanovskem delavca, je stavila v četrtek 3. t. m. 80letnico svojega bogatega življenja. Rodila se je 3. oktobra 1860 v Šmarju pri Jelšah kot hči sodnika Josipa Drenika iz sloveče ljubljanske narodne rodbine. Njen oče, kot pravnik v službi graškega gubernija, se je l. 1S48 odšel borit v vrste Nacionalne garde na dunajske barikade, zaradi česar je izgubil mesto in je šele kasneje mogel preiti v sodno službo. Komaj dve leti stara Amalija je izgubila mater, šestletna je pri teti v Konjicah pričela obiskovati šolo, nato pa je spet sledila očetu sodniku v Brežice in Stično. Iz škofjeloškega samostana je vstopila na ljubljansko učiteljišče, ki ga je končala l. 1879. Dobro se spomin j a iz te dobe svojih profesorjev skladatelja Nedveda, Lazarja, ki je učil slovenščino, ter Sammhaberja, ki slovenski ni znal, a je s pomočjo zavednih gojenk Kobilčeve, šušteršičeve, Bohinj-čeve in jubilantke prevajal Prešernove pesmi v nemščino. V tem času ji je umrl ie oče. Kot učiteljiščnica je /. 1879. na svečnico posetila »Vodniko\~o besedo« v Ljubljani v stričevi družbi Tu ji je v dvorani prišel naproti dr. Stare, ki ga pa ni poznala, z besedami: »Kje pe imate gospoda Kersnika?« Hotela je ugotoviti njegovo pomoto, a ta je vztrajal: »Saj ste vendar njegova nevesta!« To naključje fo je ta večer privedlo v družbo duhovitega pisatelja Janka Kersnika in njegove mlade neveste, pa so se zmoti dr. Stareta veselo smejali. Nastopila je pot učiteljice l. 1879. v Šmartnem pri Litiji, odkoder je odšla v Trbovlje, kjer je pouče\'ala do 120 otrok v razpadajoči stavbi. Tu se je seznanila z idealnim učiteljem Arminom Gradišnikom, ki je bil v Trbovlje jjrispel iz Senožeč, doma pa je bil z Vranskega, kjer se je njegov oče, zdravnik, naselil iz Železne Kaple. Z njim se je poročila l. 1886 v Hrastniku, kamor je bila k njemu premeščena V srečnem zakonu se jima je rodilo osem otrok. Gradišnik je po Lopnnovi smrti 1897 dobil mesto nadučitelja na deški okoliški šoli v Celju. Bil je ustanovitelj Slovenske učiteljske zveze in dolgoletni predsednik Celjskega učiteljskega društva, ki je s krasno besedo in smelimi dejanji znal dvigati duha in pogum. Tu je gospa Amalija po 20-letnem službovanju stopila v jx)koj, da se čim bolj posveti domu. V mestu Celju, kjer se je zatirani slovenski živel j vse krepke je uveljavljal, je čakalo Armina Gradišnika mnogo dela, pa tudi burno življenje. Nacionalen, značajen, borben in delaven, kakor je bil, je stal med najvidnejšimi idealnimi Slovenci. Opiral se je tudi na vzorno učiteljstvo svoje šole, ene izmed najvažnejših utrdb proti germanizaciji mesta in okolice. Tu je bil letos umrli učitelj Franjo Kranjc, mecen CMD, njegov najožji prijatelj in sodelavec. Stalni napadi v nasprotnem časopisju tn de-nunciacije, pogoste disciplinske preiskave, sledeče ovire v napredovanjih in začasne suspenzije ga niso spravile z ravne poti. Da je tu mogel vzdržati, je zasluga tudi njegove gospe, zveste in močne tovarišice v dobrem in slabem. Toda že dve leti potem, ko je po težki vojni dočakal vstajenje slovenskega Celja v svobodni Jugoslaviji z veliko radostjo, je legel v grob. Tako je gospa Amattfa že dvajseto leto vdova. Niso Je strle brige, trpljenje in leta. Duševno in telesno krepka in sveža živi v Celju svoje mirno življenje, ki bi ga mogla vsega posvetiti oddiha, vendar je neumorno skrbna in delavna ostala. Saj izvira iz klene rodbine, živijo ji še sestri z 92 in 86 leti ter brat z 82 leti, dočim ji je drugi umrl 86 let star. Z vso ljubeznijo je na\'ezana na svojih pet živečih otrok. Izmed njih je Fedor, znan tudi kot pisatelj, lekarnar v Celju, Stanko in Minka sta sledila učiteljskemu poklicu staršev, dve hčerki pa sta se poročili v tujino. Njeni najljubši in najpogostejši obiski veljajo pokopališču na grobova nepozabnega soproga in prezgodaj umrlega sina Ka-mila, čigar izguba jo je nadvse hudo zadela. Tako bo vzorni gospe, polni visoko inteligentnega duha, naklonjenih gotovo še mnogo tihih, sončnih let, ki jih bo doživela iskreno spoštovana od s\'ojcev in vseh, ki jo poznajo. Med njimi vsemi uživa sloves gospe z naj plemenitejšo dušo in najboljšimi v: linami. V zavesti, da je vse življenje nesebično pos\'etila sreči dragih svojcev in v oporo idealnemu delu soprogovemu, naj bo tudi njena sreča velika. V njeni zarji naj nasmehijana praznuje svoj lepi jubilej. Postani in ostani čian Vodnikove družbe! Eden teh je g. Jurij Schaffer, ki ga tvrdka Skaberne zaposluje v svoji veletrgovini manufakture kot pomožno moč. Kljub svojim 75 letom si še vedno služi svoj kruh. Vprav 4. oktobra je praznoval šestdesetletnico svojega poklicnega dela kot trgovski sotrudnik. S 15 leti je leta 1880. vstopil v službo pri Miklaucu, zdaj »pri Škofu«, kjer je ostal deset let, nakar ga je zaposlila manufakturna veletvrdka Souvan, kjer je služI malone dvajset let. Njegovi tovariši so se drug za drugim osamosvojili in tako je tudi g. Schaffer poskusil svojo srečo. Prevzel je trgovino po g Janu Fortuni v Stični, ki pa mu kljub prednikovemu srečnemu imenu ni bila v srečo. Razne okoliščine so ga prisilile, da je moral trgovino spet opustiti in ne po lastni krivdi samostojnost v lastnem podjetju zamenjati z odvisnostjo uslužbenca. Tako se je vrnil v Ljubljano in služi zdaj že od leta 1922. pri veletvrdki Skaberne na Mestnem trgu. V letih svoje zrele moške dobe se je jubilant pridno udejstvoval v tedanjih kulturnih društvih, pomagal prirejati narodne veselice in družabne večere, ki so se vršili v ožjih slovenskih krogih predvojne Ljubljane. Bil je dolgo vrsto let član Sokola in je z vnemo pomagal pri vseh večjih društvenih prireditvah. Povojne razmere so mu vzele vsako možnost na zasluženo penzijo. Petnajst let je plačeval v penzijski fond tedanjega društva trgovskih nameščencev, ko pa je prišel prevrat, se je društvo razšlo, ne da bi bih člani dobili kakršnokoli povračilo. Z uzakonjenim obveznim zavarovanjem v Jugoslaviji si pa spet ni mogel pomagati, ker je tedaj že prekoračil predpisano starostno dobo. Tako mu ni preostalo drugega, ko da si še v visoki starosti prizadeva, služiti si svoj kruh. Prav tako mu je tudi Kolma-nova ustanova, na katero se je jubilant obrnil, odrekla stalno mesečno podporo. Tvrdka Skaberne je tako širokogrudna, da ga je kljub bolehnosti in visokim letom obdržala kot pomožno moč v svoji veletrgovini, za kar ji gre vsa hvala in čast. Vztrajnemu in marljivemu delu vse priznanje! Jubilant je v polni meri zaslužil, da mu ob njegovi 60 letnici dela čestitamo in mu želimo, da se kmalu izboljša njegova usoda, da bi mogel na večer svojega življenja mirno uživati svoj zasluženi počitek. Tone je bil srednjevrsten Igralec šaha ln biljarda, pa je vse eno trdil, da je v teh dveh igrah porazil šampione. »Kako se je moglo to zgoditi ?< so ga vprašali. »čisto preprosto,« je odvrnil. »S šahovskim mojstrom sem igral biljard, zbiljard- nim prvakom pa sem igral šah!« * »Upam. da niste klepetavi, Mica?« »Ne, gotovo ne, mil ostiva. Poglejte mojo hranilno knjižico! Teh 300 din je denar, ki so mi ga dali, da bi molčala!« ieležke s poti Nekaj spominov na kraje, ki jih vsako leto obiskujejo letoviščarji in izletniki Oni čas sem bil nekaj dni na dopustu. Saj veste, kako je s to stvarjo. Tako težko sem ga čakali in tako hitro je minil. Kakor vsakomur ali morda še bolj. Toda to pot sem kljub odmoru tudi »delal« in sicer beležke na rob dnevnika ki mi je do večera ostal v žepu. Nekaj teh papirčkov sem prinesel celo do doma. * V Zagrebu se mi Kranjci ne počutimo dobra Ne vem, kako je to, čeprav srečujemo na vsak korak še drugega Kranjca. Toda tudi ta in še oni tretji pravita, da jima ne prija v novi banovini. Še manj kakor prej, ko je bila še savska. Zvečer sedimo skupaj. Prostrana soba samih rojakov, starih znancev iz časov, ko smo še trli avstrijski komis. »Boš videl,« pravi prijatelj, s katerim sva na Tirolskem pričakala konec vojne, »še ga bomo dobivali, še. bolj trdega in še bolj kislega, -v . v-^o.. - ...« Ka; iaz vero. zakaj govorijo tako .. * Od Zagreba do Splita se menda ves svei vozi z nočnim brzim vlakom ob enajstih. Tako se je zdelo oni večer in tako je menda večer za večerom kadaT na Jadranu sije sonce in v Ljubljani lije kakor iz škafa. Prostore zasedejo nosači za svoje gospodarje, kdor pa prenaša svojo revščino sam, khko stoje počaka aoce. Ali —r recimo —s zvit v klopčič na svojem sedežu. Vse to je za prvo navdušenje nad morjem zelo malo vzpodbudno. Ko nas v Perkoviču začne ogrevati sonce in nad Kašteh zagledamo srinji Jadran, smo nergavi kakor ose. Pravijo, da bi bilo treba to zveze izboljšati ali pa vsaj vsak večer vprašati, koliko jc takih, ki hočejo v eni noči od Zagreba do Splita in narobe. Sicer pa je menda ta pritožba stara kakor železnica, ki teče po Liki. Split je čudovito lep, vselej znova, kadar človek stopi vanj. Toplo je zdaj tam kakor pri nas sredi poletja in kar vesel sem bil, da mi s seboj nisp dali tudi še dežnika. Vrvež je po obali kakor v vseh mestih ob morju. Mladina žvrgoli na soncu, upokojenci pa razpravljajo v senci, kako bo z do-kladami za zimo. V luki je živahno, toda vsi potniki so samo naši. Ciceroni so brez posla, saj so njihovi lanski gostje raztreseni po frontah ali pa čepijo po zakloniščih. Ob dveh popoldne odhaja kopica parni-kov na v9e strani. Jaz potujem z »Bosno« naprej do H vara. Letos je naš Jadran še dvakrat lepši kakor druga leta. Malo nas je na krovu in kar igra nam v srcih, ko gledamo, kako se dan na morju brez skrbi in strasti nigiblje k večeru. Gledam parček poleg sebe. »Takole bi se vozSla_do konca dnk, gesvv semte ona ~ pa, sem si mislil in prestavil ležalnik še bolj proti soncu ter se obrnil čisto na drugo stran. Na Hvaru sem bil prvič. O tem da mu pravijo naša Madeira, sem nekaj slišal, in tudi še to, da lahko človek tamkaj prebije leto in dan pod top1 i m južnim soncem. Živahna postrežba v nristanu me je odnesla v najboljši hotel — Kovačičev. Dobra hiša in tudi sicer — saj veste, kakor se spodobi. O tem divnem otoku so napisane že mnoge in samo lepe stvari. Kaj bi se silil. Podnevi sem prehodil vsa ona krasna sprehajališča proti severu in jugu in nisem opustil niti edinstvene Avellinijeve poti po grebenih tja gori do razgledov na Brač in kopno, zvečer pa sanjaril — prosim, to je bflo vsega dvakrat — pod brajdami tamkajšnjih kavarn in gostiln. Med njimi ne smem pozabiti na oštirja Janeza iz Šiške, ki se iz leta v leto bolj vživlja v svoj poklic, in na onega, ki si je dal nad vhodom napisati na tablo, da je Kovačič pošteni. Ko sem ga vprašal, zakaj tako javno postavlja v slabo luč tovariše iz stroke, ki pač vsak po svoje posnemajo galilejski čudež, je dejali, da mu prav zaradi tega prihajajo pod gostoljubno streho vsi lopovi do zadnjega. Hvar zaspi ob pol dvanajstih; nekaj prej zamežikajo vse žarnice po mestu. To je obenem poziv za mojstra iz elektrarne, naj stopi v svoje podjetje in vzame ključe s seboj Ona dva večera smo imeli lunin svit in zato nismo niti opazili, kdaj se je menjala svetloba. Na Hvaru je prekrasen svet in pravim, da bi tamkaj lahko ostal še kar naprej. \Jožnja od Hvara do Dubrovnika je del oaiMI ohifajrav ki jo £k»q?$qi tim- či s karto za Jadransko morje. Opoldne dvignemo sidra, ob sedmih zvečer smo v Gružu. Na to pot nas je vzela s seboj »Ljubljana«. Ime našega mesta na morju nima sreče. Ono ponesrečeno iz vojnega brodovja so pred kratkim zavlekli do Tiv-ta, tale od Jadranske plovidbe pa je tako tesna in še nemirna povrhu. Do Korcule se zibljemo bolj kakor je treba, potem pa nas le skrijejo otoki in otočički pred odpr-rim morjem. Spretno se ogibamo vseh ovinkov in čeri ter se varno bližamo Gružu. Družba na ladji je pestra kakor vselej. Vojaki, športniki — to so oni z Žižkom na čelu, ki v Splitu niso hoteli obleči dresov s hrvatskim grbom — ter dame, samostojne in nesamostojne. Da ne pozabim, potem še trgovci in oštirji. Da, celo Sokolov Jože iz Ljubljane je bil med njimi. Kakor nalašč... Tako sva od tod laže nadaljevala vožnjo, parama zavzela Gruž, ušla množici nosačev in hotelskih slug ter se odlično spravfla v vilo »Zoro«, tik nad pomorsko akademijo. In tudi v tej hiši gospodari — Slovenka. Kar čudiva se, koliko nas je in kje vse lahko zdaj govoriš z ljudmi kakor pred pošto v Ljubljani. Dubrovnik je biser Jadrana. Škoda, da je tako daleč od Ljubljane in držijo pota do njega samo preko Like ali Bosne. Vsa ta pa so silno dolga m nič koliko naporna. O Dubrovniku spet ne bom pisal jaz, to so drugi opravili bolje in v raznih jezikih. Kopali smo se na Lapadu, dobrote dalmatinske zemlje okušali pri Količu v Ombli, tišino m veličino dubrovniške riviere uživali na Lok rumu, okno v veliki svet pa nam je bik) vsak večer odprto v razkošni X vsako izmed tega zelo, zelo malo. Treba je res hiteti. Ker je bilo vreme tako lepo, smo se največ vdajali morskemu blagru. Tudi tukaj smo skoraj zmerom sami med seboj in med kopalci prevladuje domača govorica, toda sem in tja je še zmerom kdo, k! nič ne skriva, da pripada narodom, ki so zdaj v vojni. Zdi se celo, da ti redki govorijo bolj glasno kakor vsi ostali. Ne vem, ali niso veseli, ker bodo morda tamkaj zmagali brez njih. Na Lokrumu je letos še vse bolj tiho kakor druga leta. Ta dan je bilo na otoku vsega deset ljudi — še štiri koze so bile začudene nad nami — med onimi desetimi pa tri lepe Amaconke, ki so se tam v samoti veselile prijetnega objema na valčkih morja. V mestni kavarni je jazz in vse tako kakor na Bledu ali kjer hočete drugod. Prav za prav še vse lepše, kajti pod prostranimi oboki se pogled preko mestne luke izgublja v brezmejno daljo, z lučkami na morju in zvezdicami na nebu. Pot nazaj iz tega razkošja sonca m veselja je še daljša kakor do tja. Mene je vodila preko Sarajeva in — za spremembo — še mimo Beograda v Ljubljano. Kakor ▼ Splitu, odhaja tudi od tod samo eden hitrejših vlakov in kakor v Splitu je treba tudi v tem čez noč poskusiti marsikaj, da se človek v Sarajevu skoraj odreče vsemu, kar bi ga še veselilo na svetu. Toda ta večer, biLa je sreda in tako krasno v morju, da nihče ni hotel domov, je bil moj oddelek prazen. Tako sem zaman bogato nagradil postreščka in si kmalu potem, ko so globoko pod menoj izginile zadnje luči v Rijeki Dubrovački, uredil posteljo po bosansko. Dejali so, da je v nekaterih va gongi ieit Hi ta aafa tmfc fr^ gp fofo »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna A. S. — L. — Kdo plača davek na poslovni promet, obrtnik ali stranka? — Na to precej splošno vprašanje Vam odgovarjamo samo z določbo čl. 6. zakona, ki med drugim veli, da plačevalec davka (prodajalec) ne sme onemu, ki ima pravico do prejema ali storitve, zavezane temu davku, zaračunati davka posebej. Istotako ne sme niti kupec od odškodnine, ki mu jo je zz i £ Č v r 11 paccajalec, pdbiti davka, ki pripada na nadaljnjo prodajo kupljene stvari. Na pogodbe, ki bi nasprotovale temu določilu, se ne sme sklicevati niti plačevalec davka, oziroma v poslednjem primeru niti kupec. Oglasite se, prosimo, ponovno ter nam zlasti navedite, s kakšno obrtjo se bavite. Nato bomo stvari pogledali nekoliko bolj do dna. F. S. — K. — V svojem podjetju zapo-slujete osebe, ki jim izplačujete deloma njihove prejemke vsak mesec, deloma pa vsak teden. Kdaj morate v prvem in v drugem primeru odvajati zanje uslužbenski davek in katere dohodke je smatrati za ponavljajoče se dohodke? — Vsi trajni dohodki, ki se pojavljajo v istem časovnem razdobju, se smatrajo za en davčni predmet in se obdavčujejo skupno po celotnem mesečnem ali tedenskem dohodku. V okviru istega razdobja je od takšnih dohodkov tudi plačevati uslužbenski davek. Pod nazivom »ponavljajoči se dohodki« je razumeti trajne dohodke, ki se ponavljajo ali povečajo vsak mesec, teden ali dan. Ako dohodek ni določen po času, marveč Izvira iz dela »po akordu« ali iz dela »po kosih«, se mora skupni dohodek porazdeliti na število delovnih dni in ugotoviti, koliko dohodka r ipade povprečno na en dan. Ko je to ugotovljeno, se poišče — vpo-števaje število zaposlenčevih otrok — po lestvici pravilnika davek za en dan in ta znesek pomnoži s številom poslovnih dni. A. K. — N. m. — Na Vaše vprašanje Vam sporočamo na kratko, da mora zbrati davčno oblastvo razen podatkov, ki jih predlože davčni zavezanci v davčnih prijavah, tudi sdmo v prilog pravilnega poslovanja za odmero davka bodisi neposredno, bodisi po drugih državnih in samoupravnih ustanovah čim več zanesljivih podatkov, s katerimi se laže presodi, ali je ocenitev davčne osnove pravilna. Sedaj boste morda mogli bolje razumeti vso »skrivnost«, ki je bila v zvezi z oceno čistega dohodka Vašega obrata. A. T. — Lj. — Davčna uprava Vam je radi davčnih zaostankov do gotovega zneska zarubila dohroimetje na Vašem čekovnem računu pri pcštni hranilnici. Ali je bila za takšen postopek po veljavnih zakonih upravičena? — Izvršilna uredba iz leta 1928 nikjer izrecno ne navaja, da bi se dobroimetje pri poštni hranilnici ne smelo ruhiti. Izvzete pa so med drugimi iz ru-bežni hranilne vloge pri poštni hranilnici do 2.000 din. Da bi finančno ministrstvo glede tega vprašanja izdalo kako posebno tolmačenje, nam nI znano. F. ž. — M. — Ce Vas prav razumemo želite 7. vedet i. kolikšno takso je treba plačati za proizvajanje strupov, zdravil in rasnih zdravilnih speclaiitet. — Po spremenjeni tar. post. 92. taks. tarife je treba za takšno dovolitev, ki jo daje ban po zakonu o obrti plačati takso v znesku 4.000.— dm. I. T. — M. — Zvedeti želite, kako država pobira skupni davek na poslovni promet na pivo? — Ta. davek se pobira obenem z dr-2-ivnr, trošarino, t. j., ko se ugotovi količka proizvoda in se pivovarna obremeniu-■io j- zrirskom državne trošarine v »beležki vr. i?raxur:avsnje in nlač^vnnie trošarine r.a pivo' (r*osebe-n obrazec). V ta namen v r-T,;:beležk! na stvari zadolžitve v m>r« delku pripomba doda nov razpre-drl- :;, v kritrresa se vr>'še znesek skupnega davka na pivo za vsako kuho posebej. Pravita />1>ri.ivni upokojenec«. Si uri ste 61 let, -Iržavn) upokojenec in sc nameravate ;»cn>- \ /iti 7. Al k-tno žensko osebo. Ali bo po Vaši j —Krti tukoj dobila pokojnino, ali šele j v t c itiiii vajinega zakona. Ce ste bili v «'.ržj«vn! .-iužM .»pokojen! po uveljavljeni« ui adniškejra zakona v letu 1923 ali 1931. ho Vaši ženi-vdovi takoj po Vaši smrti piizi un.1 rodbinska pokojnina. Po § 147 Uradniškega zakona pripada rodbinska po-koinii": '< :u Ln otrokom uradnika-upoko-jenoa. k: je plačeval prispevke v pokojninski fond. Po § 272 odstavek 1 so pa vpla-čr. • v pokojninski fond tudi oni državni upokojenci, ki so bili upokojeni po uradniškem zakonu iz leta 1923. I. B. R. T. Na orožnih vajah Vam je močno zbolel Vaš sin. Ko je dobil dopust radi bolovanja. je bil tudi na dopustu še bolan. Ali mu pripada kaka odškodnina — bolestnina in kje bi jo mogel dobiti. — Doslej še ne obstoja zakon ali uredba, ki bi dajala obolelim vojnim obveznikom, ki zbolijo na orožni vaji, kako odškodnino ali podporo-bolestnino. Dokler vojni obveznik nI odpuščen iz vojaške službe, se zdravi brezplačno v vojaških bolnicah. Na dopustu — bolovanju ponovno oboleli vojaški obveznik se je mogel iti zdravit v vojaško bolnico. L. O. Celje. Ste zasebni uradnik brez posla. Ko ste zahtevali pri mestni občini uradniško službeno knjižico, Vam je niso izdali, ker niste zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Ali je bila odklonitev upravičena. — Svetujemo Vam, da točno proučite Uredbo o legitimacijah, ki je bila izdana v Službenem listu dne 10. junija 1938 in tozadeven Pravilnik o izvrševanju uredbe o legitimacijah, objavljen v Službenem listu dne 17. septembra 1939. Uradnik, ki Vam je izdajo legitimacije odklonil, je postopal popolnoma pravilno v smislu čl. 11 navedenega pravilnika, ker niste bili zavarovani kot zasebni uslužbenec pri Pokojninskem zavodu. Upravičeni ste bili zahtevati delavsko službeno knjižico, kamor bi Vam vpisali dovršeno šolsko izobrazbo. »Zapuščinska zadeva med bližnjimi sorodniki«. že pred več leti Vam je umrl oče. Niste na jasnem, kaj je bilo z njegovo zapuščino. Kdo je podedoval posestvo. Ali nimate kot najstarejša med hčerami pravico prevzeti očetovo posestvo, sedaj ko ste že polnoletni. —; Glede očetove zapuščine se je vsekakor morala vršiti zapuščinska razprava pri sodišču, v območje katerega spada kraj, kjer se je nahajalo očetovo nepremično premoženje. Ce oče ni zapustil nobene poslednje volje, je dedovala po njem eno četrtino celotne zapuščine njegova žena, Vaša mati; ostale tri četrtine pa njegove tri hčere, torej tudi vsaka eno četrtino. Okolnost, da je ena od hčera-otrok starejša od druge, ji ne daje nikake predpravice ter morajo dobiti pri dedovanju — brez poslednje volje — po zakonu vsi otroci enake deleže. Pri pristojnem sodišču morete na uradni dan vpogledatl do-tični zapuščinski spis. Ker ste bile ob očetovi smrti vse tri hčere še mladoletne, Vas je po zakonu moral pri zapuščinski obravnavi zastopati varuh, ki ga je postavilo sodišče, če je sklenil varuh s sodedinjo — Vašo materjo — kak dedni dogovor, ga je moralo za Vas — nedoletne otroke — odobriti pristojno sodišče kot zapuščinska in varstvena oblast. Det. Ljubljana. — Sporočite točen naslov. Ker je nujno, bomo odgovorili pismeno. »Kolo«. Neki mladenič je kupil dekletu kolo. Ker sc je pa njuno razmerje radi dekletove nemoralnosti razdrlo, bi rad vedel, če sme zahtevati kolo nazaj. — Ce sta si mladenič in dekle obljubila, da se bosta vzela v zakon, ju je smatrati za zaročenca, četudi se zaroka ni praznovala javno ali v družinskem krogu. Ce je zaročenec dal svojemu dekletu z ozirom na bodoči zakon kolo ali kakršnokoli darilo, ga sme preklicati in zahtevati nazaj, če dokaže, da do poroke ni prišlo radi njene krivde. V ostalih primerih so pa daritve praviloma nepreklicne. Darovalec more preklicati daritev le radi velike nehvaležnosti obdar-jenca, kar se smatra v slučaju, če zagreši obdarjenec nad njim poškodbo na telesu, časti, svobodi ali imovini ln če bi se zato moglo nehvaležneža kazensko zasledovati. »Prosvetni odsek«. Člani prejšnjega društva, ki so temu društvu pomagali zgraditi dom, so postali člani drugega društva in bi vslecl pomoči, ki so jo dajali prvemu društvu, radi uporabljali, kot člani drugega društva njegove prostore. Ali morejo to zahtevati, če ne, ali smejo zahtevati plačilo za svoje delo. — Ce so prispevali člani svoje delo potom kuluka, prostovoljnega dela. ki ga je izvedlo med svojimi člani prvo društvo, niso upravičeni do ni-kakega plačila v nikakršni obliki. Da, so ostali v prvem društvu, bi mogli svoje težnje uveljaviti na reden v društvenih pravilih predvideni način. Ker so stopili v novo društvo, ne morejo za to društvo zahtevati koristi od prvega, društva. Če so eni in isti člani obeh društev, bodo mogli uveljaviti svoje namere na občnem zboru ob glasovanju po tozadevnem predlogu. M. M. Mariiror. Pri odvozu zemlje od neke zgradbe so Vam vozniki, ki jih je najel stavbenik, napravili šk«de, ker so Vam z voziloma podrli plot. Stavbeni gospodar se brani plačati škodo. Tudi stavbeniki se ne odzovejo Vašemu pozivu na plačila. — Za škodo odgovarja dotičnik. ki Vam jo je povzroči!. V Vašem primeru stavbeni gospodar ne odgovarja za škodo, ker je odda! vsa s postavitvijo stavbe potrebna dela stavbeniku. Ce je voznik, najet od stavbenika, odvažal zemljo no njegovem naročilu in navodilu, Vam stavbenik odgovarja za škodo, ki jo ie povzročil njegov voznik le, če bi dokazali, da je za ta posel najel nezmožno osrho C? ne plač" po opominu, vložite tožbo. Vsekakor pa ugotovite, če ni morda voznik nalašč ali lz velike malomarnosti povzročil škodo. V tem mimeru bi odgovarjal le sam. JNSERIRAJTE V ,,JUTRU"! V polsnu sem slišal nekaj c Mostarju in Konjiču, potem pa me je megleno jutro zbudilo pri Ilidži. Od Sarajeva do Užic je sto in toliko predorov. Ko bodo tod vozile električne lokomotive — škoda, da so zdai motorni vlaki v remizi — bo poglled na ta krasni predel nase zemlje še vse lepši. Tako pa se potnik pripelje v zeleno Šumadijo ves sajast in siten in mu vse prepočasi minevajo še dolge in dolgf ure vožnje do prestolne-ga Beograda. Pa je tamkaj okoli Užic. čač-ka, Lajkovca in Obrenovca še toliko zanimivega, da bi bilo treba zdaj tu. zdaj tam stopiti med ljudi in prehoditi vsak košček te zgodovinske zemlje posebej. Tukaj je vsega dovolj! E. da, bogata je naša domovina in lepa povsod, od triglavskih ledenikov do modre jame na I/okrumu in nič manj po stari Srbiji. Beograd je ves drugačen kakor Zagreb. In tudi pravo velemesto je zdaj kjer je treba — kmetu z dežele, kakor smo mi iz Ljubljane zaspane — previdno stopati po cestah. Pa ne samo njegovo vnanje lice, tudi v svoji notranjosti je čisto svojstven. Tukaj vidite na vsak korak žive slike one tako redke domačnosti, ki človeka pritegne in v kateri se človek počuti kakoT doma. Tisoči in tisoči hite mimo tebe, vsak ul svojim poelom, marsikdo tudi brez njega aH e hudimi brigami na čelu, toda vse se zdi, da je tukaj prišel v svoj kraj, kjer ga bodo razumeli, kjer mu bodo pomagali in kjer bo tudi ostal, če treba, zadovoiljen. brat z bratom. In ko se naša prestolnica potopi v morje luči in ti s Kalemegdana zajameio oči njene široke meje tja na vse strani, ob njenem vznožju pa gledaš oba velika vodna toka, ki sta že tolikokrat zadržala sovrago-ve napade, potem ti nehote uidejo misli na prvo stran večernika, ki spet objavlja, da je vojna vihra zajela nove kraje. Naj bi usoda obvarovala to lepo mesto ob Savi in Dunavu ter državo, ki se zgrinja okoli njega, vseh pretresljajev tudi v bodoče in mu omogočila razvoj, kakor ga po svoji burni zgodovini zasluži. Pa tudi po svojem naravnem položaju, ki mu ga je dala narava med tolikimi lepimi mesti Jugoslavijel ★ Od Beograda do Ljubljane se zdaj vozi vsak in vsak dan. To je pot, ki traja po najnovejšem 11 ur in bo slej aH prej lahko še krajša Spet smo samo domači ljudje med seboj in pogovor teče tako prisrčno, da pozabimo na vse križe in težave, ki nas tarejo v teh usodnih dnevih Saj nas vse druži ena misel: potrpi no da se bo polegel požar po svetu, potem bomo še vse lepše uredili i ta svoj krasni dom. Če greš takole na pot, se vrneš z novimi pogledi in se otreseš marsikaterih pomislekov, ki zastirajo jasen pogled v bodočnost Lav. Struna Zdravniška M. J. P.: V Vašem primeru se mi zdi, da prihajate polagoma v meno. Temu dejstvu odgovarjajo tudi Vaša leta. Iztok, kolikor ga imate je verjetno posledica vnetja nožnice, odnosno katarja. Dobro bi bilo, da greste ob priliki k zdravniku, da Vam predpiše zdravilo in da Vas preišče tudi v drugih pogledih. Sklepam namreč, da ste precej rejeni. Pogledati bi torej bilo urin, krvni pritisk itd. F. Z. Maribor — Korošceva ul.: Krvavitev iz mehurja v Vaši starosti zahteva takojšne zdravniške preiskave. Pojdite torej takoj k zdravniku, ali pa v bolnico. Možno je, da gre za kamen, polip mehurja Itd. V vsakem primeru pa je potrebno strokovno zdravljenje. M. R. Beograd — Katičeva: Bolečine v križu so med drugim lahko ?nak vnetja vretencev, najbolj pogosto pa spremljajo vnetje maternice. Potrebna bi bila zdravniška preiskava. Po mojem mnenju operacija verjetno ne pride v poštev. Pač pa razne injekcije, obsevanje in banje. Gejša 7: Po mojem mnenju gre v Vašem primeru za novotvorbo, ki pa nima značaja rakastega obolenja. Potrebna je mala operacija, radi katere pa ni treba hoditi v Zagreb. Operirate se lahko namreč tudi v Mariboru. Zagorje G.: Jasno, da me zanima Vaš način zdravljenja, kar prosim, da mi opišete. 2e v naprej pa se mi zdi, da je bila Vaša volja največji zdravilni faktor. K. R. 1. B.: Najverjetnejše je, da ste ponovno zanosili. Pojdite k zdravniku, ki bo v teh mesecih mogel že s precejšnjo verjetnostjo ugotoviti noso-"->ost. R. O. Z.: Vaš položaj je tak, da absolutno spadate v bolnico. N?kaj težav gre sigurno na račun mene. Na drugI strani pa so bolečine tudi sigurno re matičnega značaja. Uspešno zdravljenje je doma, ker nimate zadostnih sredstev in ker je obolenje tako težko, izključeno. Preskrbite si od občine napotnico v bolnico ln imovinski izkaz, ter pojdite v bolnico! Kmetlfska Pšenica za setev O. P. 8.: Pravite, da je pšenica v vašem kraju zelo slabo obrodila. Mnenja ste, da bi se moralo seme izmenjati. Želite vedeti naše mnenje. Letošnji pridelek pšenice je slab v vsakem pogledu. Zrno je lahko polno plevela ln gotovo okuženo po eni ali drugi bolezni. Zaradi tega morate na vsak način preskrbeti za boljše seme od drugod. Dobro zrno dobite na semenogojskih postajah, kmetijskih šolah in pri nekaterih vzornih kmetijah. Mnenja smo, da je ne le korist, ampak tudi dolžnost vsakega kmetovalca, da baš letos seje samo zdravo in čisto seme. Letos naj ne bo kmetije, ki bi kakor prejšnja leta uporabila za setev karkoli je pri roki. Obrnite se na Kmetijsko družbo. Verjetno bodo imeli za oddajo dobro pšenico. Konzerviranje zelenjave Ker pozimi ni pri roki vsakovrstne zelenjave za začimbo, si jo moramo že sedaj preskrbeti. Najprikladnejše je konzervirati začimbe s pomočjo masti ln soli. Zmes je sledeča: y2 kg zelene, % kg korenčka, '/j kg peteršilja, kg zelja (sveže liste), >4 kg čebule, Vi kg pora, V2 kg kolerabe. Dalje po en četrt kg gomolja zelene in peteršilja ln pol kg gob. Ce nimamo svežih gob. zadostuje 10 dkg suhih. Vso zelenjavo temeljito opereif.o. nakar zrežemo na mlinu kakršnega imamo za rezanj« mesa. Vzamemo večjo kožico, damo vanjo tš kg masti, čistega topljenega loja, aH še boljše kg masla. Nnto natrosimo zmleto zelenjavo in pridamo še 12 kg seli. Na prav močnem ognju pražimo dober č?trt ure. Ves čas mešati, da se ne piipeče. Gorko zmes polnimo nato v lonec ah v kozarce. Ko st ohladi, pokrijemo s pergamentom ali s čre-vom in shranimo na suhem mestu. Sadjevec K. G. Si. I\.: Radi bi napravili sadjevec in prosite za recept take pijače. Edini recept, ki vam ga moremo dati. je ta da se. dober sadjevec napravi iz zrelih, zdravili jabolk, ki se stisnejo v mošt. ta prevre in oskrbuje po pravilih kletarstva. Ce tmate jabolka, je stvar enostavna, drucih receptov ne moremo dajati, ker 1e vsak z ekstraktom napravljen sadjevec proti principom kmetijske proizvodnje. Morda se glede tega obrnete na kako vinsko trgovino. Kakor poročajo listi, se je Poslovni odbor J. š. saveza v Zagrebu konstituiral pretekli teden, torej mesec dni po občnem zboru saveza v Celju. Baje pripravlja odbor prireditev turnirja za državno prvenstvo. O pripravah za reorganizacijo saveza v sporazumu z narodnimi savezi pa ni zaenkrat nobenih poročil. V turnirju za rusko prvenstvo v Moskvi je nastal v zadnjih treh kolih še en preobrat: Smislov in Boleslavski sta zopet zaostala, v vodstvu pa se je povzpel Bon-darevski z zmago po sreči v prekinjeni partiji s Keresom. V zadnjem kolu je Lilien-thal, ki je sledil vodečemu s točko razlike, premagal Bondarevskega in tako razdelil prvo mesto. Botvinnik in Keres sta zapravila vse izglede na zmago že s slabimi uspehi v prekinjenih partijah po 16. kolu. Končno stanje v turnirju je bilo: I.—II. Bondarevski in Lilienthal po 13% iz 19 možnih (približno 72%), HI. Smislov 13, IV. Keres 12, V.—VI. Boleslavski in Botvinnik po 11%, VII.—VIII.—IX. Dubi-nin, Makagonov in Veresov po 10%. Pod 50% so ostali vsi drugi: Petrov 9, Lisičin in Ragozin po 8%, Konstantinopolski, Mi-kenas, Panov ln Stolberg po 8, Gerstenfeld 7, Kotov in Levenfiš po 6%, Rudakovski 5%. Edino zadnji je ostal pod tretjino. Lilienthal je edini neporažen v turnirju. Smislov je izgubil eno samo partijo, Bondarevski dve, Boleslavski in Keres po tri, Botvinnik pa kar štiri. — Lilienthal ln Bondarevski bosta sedaj Igrala še mateh za naslov državnega prvaka. Verjetno je, da bo zmagal Lilienthal. Da nista zmagala v turnirju ne Botvinnik ne Keres, je seveda je izreden dogodek. . Kakor pa je Lilienthal sam takoj po koncu | turnirja Izjavil, to nikakor mt pomeni, d* ne bi bila še vedno najmočnejša med udeleženci turnirja ln med najboljšimi šahisti na svetu. Oba sta pač igrala nekoliko ne-slgurno. Zmaga Bondarevskega ln Lilien-thala je gotovo za oba velik uspeh, ne more pa pomeniti važnejšega preobrata v razporeditvi moči med vodilnimi šahisti na svetu. Oba zmagovalca sta že ponovno Igrala na turnirjih. 30-letni bivši madžarski prvak Andrej Lilienthal — ki je rodom lz Moskve — se je sicer že ponovno izkazal v mednarodnih borbah, toda nikdar tako, da bi bilo sedaj mogoče od njega še pričakovati uspehov, kakršne sta imela doslej na pr. Botvinnik ln Keres. Oba sta tudi mlajša od Lilienthala, Botvinnik ima 29 let, Keres celo samo 24! Tudi Igor Bondarevski vsaj v ruskih turnirjih nI neznanec. Kot prvak Rostova je Igral ponovno na ruskih turnirjih zadnjih let, vendar s skromnejšimi uspehi. Bondarevski je star 27 let, Je torej tudi starejši od Keresa. Zmaga Bondarevskega ln Lilienthala kaže predvsem zopet že znano dejstvo, da so moči ruskih mojstrov sedaj tako Izenačene, da zadostuje že malenkost za drugačno razporeditev mest v turnirjih. Pri tem ne smemo prezreti, da bi najbrž lahko postavili Rusi še vsaj 10 mojstrov, ki niso igra'' Da pravkar končanem turnirju, pa po moči za udeleženci nikakor ne zaostajajo. Pomembnejši dogodek nego zmaga Bo^ darevskega ln Lilienthala je po mojem mnenju uspeh 19-letnega Smlslova in 21-letnega Boleslavskega. Iz njunega Izredno dobrega rezultata je mogoče sklepati, da se je pojavila v Rusiji že nova generacija »najmlajših« velemojstrov, preden je še »mlada« generacija Keresa in Botvinnika spregovorila zadnjo besedo v borbi za svetovno prvenstvo. Morda se bosta tudi Du-blnin ln Veresov uvrstila med nove velemojstre. Značilen je nadalje neuspeh bivSega ruskega prvaka Levenflša, edinega 50-letnika med udeleženci. Moč turnirja je mogoče dobro presoditi po rezultatu Petrova in Ml-kenasa, ki sta zelo stalna igralca, pa sta dosegla v Moskvi približno po 10% manj nego sicer na mednarodnih velemojstrskih turnirjih. Gerstenfeldu pa se je godilo celo mnogo slabše. Partij s turnirja razen obeh nedavno objavljenih še ni na razpolago. S turnirja za nemško prvenstvo v Oeyn-hausenu je še naslednja partija. Holandska obramba Beli: Gilg črni: Kohler 1. d2—d4 e7—e6 2. c2—c4 Lf8—b4 + 3. Lcl—d2 Dd8—e7 4. g2—g3(?) Morda je le e4 najenostavnejši odgovor. Crnl bi imel potem težko stališče v borbi proti močnemu središču. 4............f7—f5 5. Lfl—g2 SgS—f6 6. Sgl—f3 V poštev prihaja tudi 7. Lc3, Se4, 8. Db3! 6............Lb4 : d2+ 7. Ddl : d2 Tu pač neumestno, ker izgublja preveč časa. Enostavneje ln bolje je 7. Sbd2:. 7............o—o S Se4 bi bil črni že dosegel jasno prednost. 8 Sbl—c3 d7—d6 Odločilna napaka Napad na pozicijo belega kralja se sedaj razvije tako hitro, da uspešna obramba ni več možna. 9............Sb8—d7 10. Dd2 - d3 a7-a6 15. Sf3 d2 Ta8—b8 12. f2 f4 b7—b5! Sdveda začne črni takoj odpirati iinije Beli pa ponujenega kmeta niti ne sme vzeti, kar bi sledilo 13. cb5:, ab5:, 14. Sb5: Lau itd. 13. e2—e4 Lc8—b7 11. c4 : b5 a6 : b5 15. a2 a3 Nova slabitev pozicije. Rešitve pa itak naibrž ni bilo več. 1 5............c7—c5! črni kmetje odločilno posežejo v borbo. 16 d4 -d5 b5—b4 17. Sc3—bi c5—c4! Eleganten zaključek. Kmeta beli ne sme vzeti, ker bi na 18. Sc4: sledilo fe4:, 19. Le4:, de5:. 18. Dd3—d4 e6—e5 Kmetje so oživeli! 19. Dd4—e3 e5 : f4 20. De3 : f4 Na 20. gf4: sledi seveda Sd5:. 20............Sd7—e5 Na d3 je nepopravljiva slaba točka. 21. Lg2—fl f5 : e4 22. Sd2 : c4 Na 22. Se4: dobi Se4:, 23. De4:, Tfl: in nato Sd3-f. 22............Sf6 : d5 23. Df4—d2 Tf8 : fl beli se vda. Skakač c4 je izgubljen, pa še ni niti črnega napada konec. Vasja Pire R D Nedelja, 6. oktobra Ljubljana: 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Dueti: klavir in harmonij (gdč. M. Gnjezda in g. Kaškarov). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Klavirske skladbe. — 9.45: Verski govor g. J. Jagodic. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radijski orkester. — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Veseli trio, vmes poje g. F. Držaj, spremlja prof. M. Lipovšek. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Iz slovenskih krajev. — 20: Koncert s sodelovanjem g. A. A. Sladoljeva (tenor), g. S. Pre-ka (lutnja), radijski orkester. — 21.30: Veseli napevi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (gg. Vilko Skok in Ivan Kosi). Beograd 20.40: Orkestralni koncert. — 22: Petje. — 22.30: Plošče. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.30: Pester glasbeni spored. — 20: Sremske pesmi. — 21: Godba na pihala. — 22.10: Ples. — Sofija 19.25: Bolgarski plesi. — 20: Sonate. — 20.30: Zborovsko petje. — 21: Lahka godba in ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 20: Dvorak: Slovanski plesi. — 20.50: Zvočna igra. — Berlin 19.15: Veliki orkester in solisti. — 21.10: Lahka glasba. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 20.50 Spevoigra. — 23.15: Plesna muzika. Ponedeljek, 7. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila: — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, — 18: Zdravstvena ura: Duševno zdravstvo (dr. A. Bre-celj). — 18.20: Iz daljnih krajev (plošče).— 18.40: Položaj Slovenije v Evropi ln Jugoslaviji (dr. V. Bohinjec). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 1925: Nac. ura, — 19.40: Plošče. — 19.5: Gibraltar (g. V. Pirnat). — 20: Koncert delavskega glasbenega društva »Zarja«. — 21.15: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Domač kvartet. Beograd: 19.40: Komorni pevski zbor. — 20: Zvočna igra. — 22: Komorna glasba. 22.50: Plesi. — Zagreb 17.45: Harmonika. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.15: Lahka glasba. — Sofija 19: Znameniti goslači. — 20: Simfonični koncert. — 21.20: Lahka glasba. — 22.05: Ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 21.15: Plošče. — 21.30: Operra glasba. — 22.10: češki skladatelji. — B, *iin 19.15: Pester spored. — 20.15: Godalni kvartet. — 21.10: Drobne melodije. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.40: Koncert orkestra. — 20.30: Zvočna igra. — 21.50: Komorni koncert. — 22: Lahka glasba. — 23.15: Ples. Živali med bombnimi napadi V londonskem živalskem vrtu so opazovali, kako se vedejo razne živali med letalskimi napadi. Brbljave papige, golobi ln tolščaki utihnejo, ko se oglasijo svarilne sirene. Levi in tigri skušajo te svarilne znake po vsej priliki preglasiti s svojim rjovenjem. Leopardi se prav nič ne zanimajo za letala, nasprotno pa zapornih balonov, ko se dvigajo in nižajo, ne izpuste iz oči. Ujede postanejo ob glasu siren bojevite. Samo opice se za vse skupaj nič ne brigajo in skačejo ter plezajo dalje, kakor da se nič ne dogaja. Kar se tiče mestnih golobov, so ugotovili na Trafalgar Squareu, da reagirajo na bombne razpoke bolj zanesljivo nego človeško uho. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Peter in Olga sta sedela pri koncertu. Olga je Petru razburjeno zašepetala. v uho: »Glej, tam nekdo spi!« Peter se je ujezil: »Zavoljo tega me budiš?« Križanka št. 55 Vodoravno; 1. glavno mesto Iraka, 7. obokan hodnik, 12. reka v Jugoslaviji, 13. reka v Franciji, 15. vrsta gibanja; lahko-atletska panoga, 16. vrsta, 17. pritok Donave, ki teče skozi Jugoslavijo ln Madžarsko, 18. kazalni zaimek, 20. Stevnik. 21. kratica za »mlajši«, 22. nemški filozof, 23. Ibsenova drama. 25. lnidali izumitelja dinamita, iz čigar zapuščine delijo vsako leto po njem imenovane nagrade, 26. reka v Sloveniji, 27. glasbeno delo, 29. znak v glasbi, 30. vrsta angleškega piva, 31. tuja beseda za »urad« 33. dan v tednu 35. nadnaravno bitje, 37*. del kolesa, 39. druga beseda za blago, 40. svojilni zaimek, 41. kakor 25. vodoravno, 42. del tedna, 44. iniciali hrvaškega pisatelja* 45. Noetova barka (srbohrv.), 46. organ sluha, 47. že-želka, 49. otroška igrača, 50. druga beseda za udor, 51. mesto v Italiji, 52. poljedelsko orodje. Navpično: l. pokrajina v Indiji. 2. Kajnov brat, 3. strupena kača, 4. kratica akademske titule, 5. reka v Srbiji, 6. reka v Italiji, 7. ime pesnika Aškerca, 8. naša kratica za KP, 9. pogojni veznik. 10. razdobje, 11. mediteranska rastlina, 14. konica, 17. gora ob Skadarskem jezeru, 19. največji polotok na svetu, 22. mesto v' Boki Kotorski, 23. svetopisemska oseba, 24. hunski kralj, 26. mednarodni klic na pomoč, 27. strast, 28. predplačilo, 30. oče, 32. pogorje na Balkanskem polotoku, 34. koo no ob morju, 35. tuja beseda za samoglasnik 36. ena izmed elektrod, 38. kraljica iz svetopisemske dežele Or, ki je obiskala Salamona, 40. zatemnitev sonca, lune, 41. poldragi kamen, 43. predlog, 45.' zagrebški tenis klub, 46. ameriška država, 48. predlog, 50. nada. (NSERIRAJTE V „JUTRU"! Velika žena Drug za drugim odhajajo v večnost tisti narodni delavci in delavke, ki so nekoč z največjo požrtvovalnostjo in neustrašenost-jo izpovedovali svojo ljubezen do domovine in do materinega jezika V Plevi ji v Sandžaku živi v borni kočici devetdesetletna Mitra Šečerovič, ki je bila nekoč ponos celega Sandžaka, zdaj pa je osamljena, od vseh pozabljena starica, ki ji v najbolj zanemarjenem koncu Plevi j a potekajo zadnji dnevi življenja. Leta 1909 so prinašali vsi beograjski listi žalostne vesti iz Plevi ja. kjer so sovražniki vršili na-silstvo za nasilstvom, eno bolj krvavo od drugega Prvi je padel za narodno stvar Mitrin sin Damio. Ubili so ga na Novega leta dan 1909., ko je Danilo kot omladinec Narodne odbrane nosil skozi mesto razvit srbski prapor, ki ga je bil skrivaj prinesel iz Srbije Sovražniki so nato skušali prisiliti Alitro šečerovičevo, da obtoži kot mo- rilce svojega sina svoje sorodnike, prijatelje in sosede, vse najbolj ugledne družine v Plevlju Na ta način so se hote'e oblasti odkrižati vseh teh srbskih prvakov v Plevlju. Mitra je bila vse preveč odločna in zavedna, d abi jo mogle preplašiti grožnje tujih gospodarjev In tudi zanjo so nastopili tedaj težki dnevi. Hodila je od advokata do advokata, a nobeden ji ni hotel spisati tožbe zoper prave morilce, ki jih je nesrečna mati dobro poznala. Morala je napisati sama obtožbo Kljub temu je sodišče zaprlo in obsodilo dvanajst oglednih meščanov, ki so bili prepeljani v državno kaznilnico Kuršumli Han v Skopi ju. Tudi za časa okupacije je doživela Mitra Šečerovič mnogo hudega zaradi svoje narodne zavednosti. Vendar je doživela dan, ki nam je prinesel narodno svobodo, to dragoceno svobodo, ki je bila tako drago odkupljena. Priljubljene okrasne rastline za sobo Poleg cvetlic, ki cveto v tem času (kor-ček, jeglič, cinerarija i. d.), gojimo nekatere lončnice zaradi lepega listja. Posebno so priljubljene nižje navedene, ki pa mnogim ljubiteljicam ne uspevajo, kakor bi želele. Vzrok je, ker jim ne nudijo vsaj približno istih prilik, kakor jih imajo te rastline v bivši domovini. Posebno obrajtan je Philodendron per-tusuni. Pravilno ime je Monstera deliciosa, po naše, zaradi ploda, ki ga ljudje v njeni domovini uživajo, bi rekli okusni storžni velikan, je doma v vlažnih gozdih južne tropične Amerike. Ker se vzpenja po drevesih visoko v krošnjo in se med vrhovi tako razraste, da jih odene, so mu zaradi tega dali tudi ime Philodendron, kar pomeni dušilec dreves. Na dolgih, močnih pecljih so veliki, temnozelenl listi z luk-nja.mi, najbrž zato, da gre skozi svetloba do drugih listov in delov v notranjosti te rastline, katere je v temnem gozdu malo. Ker je njena domovina v vročih, vlažnih, senčnatih in gnojnih gozdih, moramo pri vzgoji to vpoštevati. Kot otrok vroče domovine zahteva pozimi 12—20° C toplote. Ker je pa v zakurjeni sobi suh zrak, treba rastlino zaradi vlage večkrat z razpršil-nikom poškropiti z ogreto vodo. Pozimi zalivamo zmerno, poleti pa redno, da je zemlja vedno mokra. Kot gozdna rastlina ne uspeva na soncu, zato jo postavimo poleti na prostem v senco, v sobi pa, kamor ne segajo sončni žarki. Zadovoljivo raste le v prav dobri zemlji, zaradi tega moramo poleti po enkrat v tednu gnojiti z razredčeno gnojnico, ali pa z raztopino umetnih gnojil. V 10 1 vode dodamo 2 dkg rudninskega superfosfata, 1 dkg kalijeve soli in 1 dkg sečnine. (Močnejši odmerki bi škodovali). Po nekoliko dneh je ta gnojna brozga gotova. Umetna gnojila prodaja »Kmetijska družba«. Nega obutve Obutev je postala zaradi 30—40% podražitve izredno dragocena in zato ni vseeno kako ravnaš z njo. S skrbno in pravilno nego si jo lahko ohraniš dlje časa ne samo lepo, marveč tudi trpežnejšo. Predvsem pazi, da takoj čim sezuješ čevelj, z mehko krtačo odstraniš prah, ki razjeda usnje. Pri tem nikoli ne pozabi temeljito skrtačiti tudi podplata. Ce so čevlji zelo blatni, ne odstrani blata s krtačo, marveč jih umij. Počakaj, da se čevelj osuši in nato šele namaži s kremo, kajti sicer ostane vlaga v usnju. Čim očistiš čevlje, jih natakni na kopito, ker le tako jim ohraniš lepo obliko. Ce nimaš kopit, jih nabaši s papirjem, kar je zlasti priporočljivo za mokre čevlje, ker jim papir odvzame vlago, čevlje hrani vedno na suhem prostoru. Tudi jih ne pozabi pravočasno odnesti k čevljarju v popravilo, čevlja, ki ga nosiš tako dolgo, da pogleda prst ali podplat skozenj, tudi najboljši čevljar ne more več popraviti. Po možnosti čevlje pogosto menjavaj. To je priporočljivo zlasti za one, ki se jim noge pote. Ali veš, da moraš lakaste čevlje in ga-loše večkrat namazati z vazelino, če nočeš, da ti razpokaio? Lak prav tako kakor usnje potrebuje od časa do časa maščobe. Skrb za tieco V Italiji so v poslednjih letih posvetili veliko pozornost materam in otrokom, kajti odstotek mrtvorojenih otrok je bil izredno visok. Tudi umrljivost dojenčkov je delala Italijanom preglavice. Da je mladina bodočnost naroda, so se Italijani dobro zavedali in problema otroške umrljivosti Filodendron (to Ime je splošno udomačeno) presajamo vsako leto spomladi v mešanico dobre kompostne m ilovnate travniške zemlje z dodatkom nekoliko izpranega rečnega peska. Ljubi namreč težko zemljo. Razmnožujemo ga s potaknjenci, pa tudi z deli stebel, ki že imajo največkrat korenine, ki se kakor motvozi spuščajo proti zemlji iskajoč hrano. Prav tako je pozimi priljubljena kot okrasna rastlina Ficus elastica (kavčukova smokva), ki je sorodnica naše smokve (fige). Doma je v vzhodni Indiji. Poleti jI moramo nuditi kar največ sonca na oknu ali na prostem, pozimi pa ob oknu svetlo lego s toplino 5—10» C. Ako je pravilno oskrbovana, stoje njeni debeli, usnjati listi lepo ob debelcu kvišku. Takih je pa le malo pri naših ljubiteljicah cvetlic. Ako se listi klavrno povesijo, je vzrok pomanjkanje hrane, suh in slab zrak, pozimi pa preveč moče ali prevelika toplina. Kavčukovo smokvo presajamo redno vsako leto spomladi v dobro, srednje-težko zemljo t. j. polovica travniške ln polovica humozne z dodatkom nekoliko peska. Rast, lepoto in velikost listja pa pospešimo z gnojenjem, kakor je omenjeno pri filoden-dronu. Potaknjenci s celim listom, katerih dolgost zadostuje samo en člen, se kaj radi primejo. Ker pa izcejajo iz rane mlečnat sok, ga je treba pred sajenjem izprati v ogib gnilobe, še raje se primejo, če jih pred sajenjem v zemljo predkalimo v malih stekleničlcah v vodi, katere postavimo na južno, sončno lego. V teku 4 tednov od-ženejo koreninice, na kar jih varno posadimo v lončke ali v gredo pod okno. V začetku jih zasenčimo, potem pa jih polagoma navajamo na zunanji zrak in sončne žarke. so se lotili pri njenih koreninah. Številnejšim družinam dajejo posebne podpore, ki omogočajo otrokom boljšo hrano, materam več počitka in nege. Obenem so posvetili veliko pažnje higijeni in zdravstvu. Uspeh nI izostal. Dočim je znašal v letih 1911— 1914 odstotek umrljivosti dojenčkov 14, se je v letih 1931—35 znižal na deset. Odstotek mrtvorojenih je znašal 1.1924. 4.2%, v letu 1939 pa 3.1%. Tako poroča »Aglt«. Za koliko bo spričo skrbi, ki jo Italijani posvečajo svoii deci, naraslo število prebivalcev v 1.1940., tega za enkrat še ne poročajo. Idealne ženske nogavice Na dunajskem velesejmu so, zlasti med ženskim svetom, vzbujale posebno pozornost nogavice treh vrst. Prva vrsta nogavic namreč ne spušča zr.nk — in nI naključje, da se jim niso mogle načuditl ravno ženske, ker so njihove danes že pretirano drage nogavice često zaradi ene same spuščene zanke za vedno pokvarjene. Druga vrsta nogavic, ki so vzbujale občudovanje, ne prepuščajo vodo, ki se, ne da bi zmočile noge. izteče preko njih. Naše žene bi jih, zlasti zdaj ob deževnem vremenu gotovo bile vesele. Tretjo vrsto nogavic pa so pri barvanju tako preparirali, da žuželke s svojim želom ne morejo skoznje ubosti vanje obute noge. Tovarnarji si zdaj belijo glave, kako bi izdelali kombinacijo vseh treh vrst nogavic, ki bi bile res idealne. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naši deci se obetajo lepi Časi V francoskih šolah so napravili svojevrsten preizkus. Skušali so ugotoviti, če je človek sposoben dojemanja tudi v podzavesti. Prvi tak poizkus je napravil s svojimi učenci neki mornariški učitelj v nekem mestu na Floridi (USA). Njegovi učenci so se s sprejemnim aparatom na ušesih vlegli na posteljo to ko so zaspali je učitelj priklopi lsprejemni aparat z gramofonskimi ploščami, ld so tiho govorile v ušesa spečih šifre ta razlago teh šifer. Naslednji dan so celo učenci s slabim spominom znali lekcijo, ki Jim Jo Je med spanjem razlagal gramofon. Tudi kasnejši poizkusi v Franciji so pokazali presenetljive uspehe. • • • Kako prirejajo pečenko naše gospodinje, menda ni treba pisati. Da je velikonočna šunka okusnejša, če jo »pečemo v testu, mesto da bi jo skuhali, ve vsaka dobra gospodinja. Drugače delajo argentinski gauchi. Oni pečejo vole, teleta in razno pampsko divjačino obenem s kožo in dlako. Rumunski cigani si poslastico kakršna Je jež spečejo tako, da ježa obdajo z ilovico. Ko postane ta na ognju trda kakor opeka, jo razbljejo, pri čemer ostanejo bodice in koža v ilovici. V Meksiki zakopljejo kos surovega mesa v zemljo ln nad njo zažgo velik ogenj. Na otočju Sand-wich pečejo meso v posebnih listih, ki jih dobijo na trgu obenem s mesom. Tako pečeno meso je selo mehko in okusno. V Franciji pečejo meso v nepremočljivlh papirnatih vrečicah. Zanimivosti Ameriški učenjak Thomas Norton Je Iznašel posebno vrsto pilul, ki odpravljajo tremo. Priporočljive so zlasti za Igralce ln lspitnike. Vzeti jih morajo tik pred nastopom, ker delujejo trenutno. Njihov učinek traja okoli dvajset minut. Imajo pa Se drug učinek razen tistega, da odpravijo tremo — po daljSem uporabljanju namreč uničijo živčevje, ter zaradi tega niso priporočljive. Umivanje — pokora. Laponska plemena na najsevernejšem delu Finske se ne umivajo, kadar so umazani, marveč le, kadar kaj zagreše. Dokler imajo čisto vest se ne dotaknejo vode in tako je na Laponskem veliko ljudi, ki se leta in leta ne umljejo, ker zaradi malih pregrešk res ni nujno, da bi si »oprali vest«. Trije brezmesni dnevi na Madžarskem Madžarska vlada Je izdala odredbo, ki uvaja tri brezmesne dneve na teden. Ta ukrep je bil potreben zaradi smotrenejše oskrbe prebivalstva z mesom. V brezmesnih dnevih se ne bo smela prodajati niti div-• jačina. Brezmesni dnevi so ponedeljek, torek in sreda. Bolnišnice, vojaške ustanove, okrevališča in oskrbovaliSča za otroke niso podvržene tem določbam. Za dojenčka lahko vse napravite doma Matere, ld prvič pričakujete otroka — aH ste že pomislile, kaj vse potrebuje takšen nebogljenec, da bi se kolikor toliko udobno počutil v novem svetu ? Poleg plenic, katerih Število se bo pač ravnalo po vaši denarni zmogljivosti, je tu še nešteto malenkosti, ki jih lahko počasi že začnete pripravljati, da ne boste občutile vseh izdatkov na mah. Opozarjamo vas, da boste pozimi težko shajale, če boste imele manj kakor 18 plenic iz kotenine in 6 plenic iz flanele. Sraj-čic ne potrebuje otrok več kakor tri, ko jih preraste, jih sproti lahko nadomeščate z novimi. Nikar jih ne obSljte s čipkami. MODNI ATELJE »FEMINA« DANICA ROVSEK SEDAJ GRADIŠČE 18 T ki se pri pranju raztrgajo ln ki otroka žu-lijo ob vratu, če jih hočete na vsak način nekoliko okrasiti, jih pod vratnim izrezom obšijte z vrsto gladkih pralnih krepi ncev ali pa z drobne vezanimi cvetkami. Tudi tri majice zadostujejo novemu zemljanu, dva elastična povoja in. Če hočete, trije povoji iz platna s priSitim trakom. Blazina ni neobhodno potrebna, pač pa 4 rjuhe in topla volnena odeja. Odejo lahko okra- site s stranskim šivom iz barvaste volne in z vezenim cvetličnim motivom iz enake volne. Kupite si nekaj štren rožnate ali svetlo-modre volne! V kratkem času boste napletle tri volnene jopice, ki jih dojenček neobhodno potrebuje. Nekoliko večjemu dojenčku pa pride prav tudi troje volnenih pletenih hlačk, ki jih potegnete preko plenic. potem ko ste jih med nogami zavarovale s podlogo iz nepremočljivega tvoriva, če ste količkaj spretne, lahko napravite tudi dva para volnenih copatk in majhen prekrižan telovnik, ki v mrazu zavanije otroka pred prehladom. Za otroka, ki že sedi, boste napletle hlačke z životkom, ki ga zapnete na ramenih z gumbi Takšen životek lahko spredaj okrasite s cvetlicami v različnih nežnih barvah, da je bolj prikupen videti. Zaenkrat priobčujemo navodilo, kako je plesti preprosto volneno jopico za novorojenčka. Ta jopica je tako enostavna, da Kroji, krojni tečaji in ihodni salon Rozman Pavlina Pod Rožnikom, vila »Marja« Rožna dolina, c. X/1 — Telefon 46-24 v bližini restavracije »Katrica« KRZNENE PLAŠČE izdelane in po naročilu najcenejše nudi Posebna izložba krzna v prehodu Nebotičnika L. ROT LJUBLJANA MESTNI T S G 5 vam ne bo delala težav pri Izdelavi, četudi ste začetnica v pletenju. V pošte v pride srednje debela volna in igle s premerom 3 mm. Pričnemo s spodnjim robom desnega rokava in končamo z robom levega rokava. Na tanjših iglah naberemo 52 zank in ple-temo levo desno do višine 3 cm. Potem vzamemo igle 3 mm in pletemo na obeh straneh samo desno do višine 14 cm. Tu dodamo na vsako stran 35 zank. Sedaj imamo vsega 122 zank na Igli, ki jih pletemo 5 cm naravnost, potem 10 zank v sredini zaključimo. Odslej pletemo le še 56 zank na levi, ostale naberemo na nit ln pustimo čakatL Teh 56 zank, ld tvorijo polovico hrbta, pletemo 11 cm, potem zaključimo. Povzamemo ostale zanke in pletemo 10 cm naravnost. Tu je sredina jopice. Ostalo polovico pletemo enako naprej, le da velja navodilo v nasprotnem smislu. Brez težav deluje OarmoL * temu prijetnocl iri uporabi: nobenega kuhanja ča-ev,nltl poilran|a krogljlc in ne grelcih soli. Darmol le okusen kakor Čokolada Ne pocfcuiajte t nepreizkušenimi preparati, temveč uredit« svojo prebavo t aohrirr odvajalnim sredstvom mi moti ion« Ko dokončamo jopico, jI vratni izrez obro-bimo s 106 zankami, ki jih pletemo gladko, to se pravi eno vrsto desno eno vrsto levo. Luknjice okoli izreza napravimo tako, pletemo dve zanki skupaj, nato ovijemo nit okoli igle in zopet pletemo dve zanki skupaj. V naslednji vrsti potem preplete-mo ovite niti kot običajne zanke Skozi luknjice potegnemo kvačkano verižico, ki jo zadaj zavežemo. Prihodnjič objavimo Se navodilo za pletene hlačke in za copatke. ELITNA KONFEKCIJA r,-: ->. ■: -.i P Q/NASA VEDNO NAJNOVEJŠE Sive jesenske obleke Mira Pucova: šopek za Ido Zora ie stopila v sobo. Bilo je po kosilu, imela je še mastna usta. Obrisala si jih je s hrbtom roke. »Kaj je s tabo?« je vprašala. Ida je še globlje zakopala svoj zali obraz v kvačkano posteljno pregrinjalo. Hotela je zadušiti ihto v sebi, toda bolest, ki jo je mučila, je bila prehuda — telo se jI je krčevito treslo. »Ida?« Dekle je kakor iz uma planilo kvišku, zadelo ob prijateljico in ji brez besede padlo v naročje. Potem sta obe sedeli na postelji, Ida je s solzami namakala Zorino bluzo, skozi okno je vel lahen veter in lenobno dvigal etaminaste zastore. V kletki, ki je visela na rožasto poslikani steni, je žgolel kanarček. Bilo je čudno pomirljivo poslušati, da je tu, v tej sobi. neko živo bitje, ki ne doume drugačnih čustev mimo neke preproste radosti do življenja. . . Ida se je za silo potolažila. Iz žepa Je potegnila zmečkan list pisemskega papirja. »Tole sem dobila danes po pošti. Od Petra.« »Slovo?« je uganila Zora. »Kakšen junak — ni se mi upal povedati tega v obraz!« Zora je zmignlla z obliml rameni. Takšni so pač moški: ženskim solzam se tudi najbolj pogumni rad izogne. »Kaj je prišlo vmes?« je vprašala. »Druga ženska?« »Druga. . •« »Nikar ne joči tako. Saj se ne Izplača.« Zares, ne Izplača se, si je še v mislih pritrdila. Ljubezen mine kakor je prišla, ne da bi nas vprašala, če se strinjamo . . . To je povsem naraven pojav in nespametno bi bilo žalovati za lučjo, ki je ugasnila, ker je dogorela. Objela je Ido in ji z bridko pridobljeno izkušenostjo prišepetala v uho: »Minilo bo — tudi pri tebi « Toda spričo pomisli, da je resnično vsega konec in da ji Zora, pametna, izkušena Zora ne ve svetovati drugega kakor pozab-ljenje, je Ido znova spreletelo tolikšno gorje, da se ni mogla premagati ln je zajokala na glas. »Kaj pa je, za božjo voljo!« Gospa Ogriz-kova, Zorina mati, je odprla vrata. Njen široki, razoranl obraz je bil videti takšen, kakor da se vsak dan prebuja v novo skrb. Bila je vdova po nadučitelju in je tesnobno živela od njegovega spomina, od skromne pokojnine, od sobe, ki jo je oddajala v najem, in od nekega nedoločnega upanja, da ji bo na onem svetu bolje . . . »Zakaj jočeš, Ida?« je hotela vedeti. »Fant jo je zapustil«, je rekla Zora tiho. »Bog pomagaj!« Brez dvoma bi se bila tudi gospa Ogrlz-kova lz vsega srca razjokala, da ni prav ta hip zunaj nekdo pozvonil. Tekla je v predsobo. Potem se je vrnila vsa upehana. »šopek za Ido.« »Daj sem«, je rekla Zora. »Na šopku je pismo, Ida.« Novo upanje je vzvalovalo v dekletu. Peter se je premislil! Peter ji je pošiljal rože in to pismo! Slabost jo je obšla, toda to je bila drhteča slabost nenadne sreče, ki jI je kakor sladka utrujenost legla v ude, da se ni in ni mogla premakniti. »Poglej, kdo ti piše«, je z Izpodbudnlm nasmeškom dejala mama Ogrizkova. Dve leti je Ida stanovala že pri njej in poleg tesne sobe ji je prepuščala še nekaj toplega prostora v svojem širokem materinskem srcu. Ida je vrgla solzav pogled po drobnem pisemskem ovoju. Tuja pisava! Za hip je pomislila, da tega razočaranja pač ne bo prenesla ln da se ji bo srce pri priči ustavilo od bolečine, pa je vendar utripalo še naprej ... »Kar ti preberi, kaj je v pismu, Zora«, je hripavo zašepetala. »Ne zanima me.« Gospa Ogrizkova jc iztegnila vrat, da bi Zori čez rame ujela pogled na pismo — toda izkušena hčerka je spravila popisano vizitko nazaj v ovitek, še preden je mati s svojimi kratkovidnimi očmi utegnila kaj več razbrati od treh besed brez posebnega pomena: »Mila gospodična Ida ...« »Ravnatelj Grebene ti poSilja Šopek«, je povedala Zora z nekakšnim čudnim poudarkom. »Za božjo voljo — prijatelj tvojega ie-fa!« je vzkliknila mama Ogrizkova. »Mama, tukaj Imaš rože, deni jih v vazo. In zapri vrata aa seboj, prosim.« Saj, mama je bila zato tukaj, da je opravila vsakršno delo v tej hiSi, le Jedli so dostikrat drugI, kadar je bila Ma lačna. Po- pravila si je sivo Štreno las, ki ji je bila padla na nabrano čelo. Prijela je za Šopek. TakSnih dragih, temnordečih vrtnic 4e davno ni imela v rokah! Nu, ne bo ji predolgo potreba čakati tolažbe, si je malce pikro rekla spričo Idinega s solzami obli-tega obraza. Toda molčala je. Bila je vajena, da so otroci delali po svoje, ona pa se ni vtikala v njihove zadeve. Nerodno je pogladila Ido po ramenu, tiho je odila iz sobe. »Ni nujno, da bi mama vse vedela«, Je prišepnila Zora prijateljici. »Na sestanek te vabi. čakal bo nocoj ob sedmih pri spomeniku ob železniški progi — z avtomobilom.« To jc bila žalitev. Idi je kri planila v obraz. »Nikoli mu nisem dala prilike, da bi kaj tekega o meni mislil. Nikoli! Ta človek ... Samo zato, ker ima denar, bi mu vse morale biti na voljo, ali kaj ...« Jezila se je in ta nenadna jeza ji je dobro dela, kajti veljala je na mah ravnatelju Greben-cu, Petru, vsemu svetu. »čemu pa ne bi Sla? Saj si svobodna sedaj — ali mar ne?« »Zora!« Merili sta se s pogledom. Zora je prva povesila oči. Stopila je k oknu. Skozi visoke oblake je neizrečeno rahlo prodiralo sonce ta i spreminjalo motno sivino obzorja v srebrno ta zlato valovanje. Poklmala je v nebo. Tako Je, ljubi bog: gospo bančnika ln njegovo gospodično v pisarni si ustvaril s podobno nečimurnim hlepenjem po lepih oblekah, po svilenih nogavicah is po vsem tem bedastem razkeftju, ld se mu Siva barva je pač izmed najbolj praktičnih, ker jo lahko kombiniramo z vsako drugo barvo. Sive obleke so torej splošno veljavne, lahko jih nosimo k vsakemu pla-Sču, lahko pa jih tudi okrasimo sedaj S takšnim, sedaj zopet z drugačnim pasom, ovratno ruto, žepno rutico, ovratnikom itd. Vse takšne možnosti izpramembe pa 80 nam letos posebno dobrodošle, ker se moramo spričo težkih časov kolikor mogoče omejiti v svoji garderobi, eaagg n t-iiii m oi n i ■um— pravi moda... toda nisi jima dal enakih sredstev, če potem gospodična iz pisarne zamiži, stisne zobe in si z nekaj malopridnimi urami odkupi košček dobrega življenja — kdo bi Jo zaradi tega smel soditi prestrogo ? Grenko se je zasmejala, obrnila se je k Idi. »čemu še vedno strmiš vame? Kar samo sebe poglej rajši. Niti ene pofltene obleke več ne premoreS. Seveda pri plači dinarjev tisoč na mesec... Ni čuda, da Petru takšna nisi več dovolj mikavna« Pristopila je bliže. »Tudi ti se boS navadila«, je zaSepetala ta je z nekakšno grozo občutila, kako želi v srcu, da bi ji Ida sledila po poti, ki jo je bila že preizkusila sama in ki je kljub vsemu bila neizrečeno bridka. V nemem drevenenju so se Idi Širile zenice. »Pusti me...« »Kam naj postavim rože, Ida?« je vprašala gospa Ogrizkova, ki je z vazo v roki ta hip stopila v sobo. »Kar na nočno omarico jih bom dela« Vrtnice, prevezane z zlatim trakom, so opojno dehtele. Bile so kakor privid nekega bujnejSega, IepSega življenja. Ida je zakopala obraz v te rože. če bi me Peter videl v lepi, novi obleki, je pomislila, če bi si mogla kupiti krasen, nov klobuk, da bi mu zopet bila všeč ... Oh Peter! Razjokala se je nad šopkom, lznenada vsa prevzeta hrepenenja, mučne izkuSnjave, težkih dvomov. V kletki je brezskrbno zažgolel kanarček. Amerika - prva na morju 688 vojnih ladij in 400 tisoč mornarjev - Pomorski velikani, kakršnih še ni videl svet Pred kratkim ie ameriška vlada objavila načrt ki predvideva v sedmih letih zgraditev naivečiega vojnega brodovia. kar jih ie kdai svet videl. L. 1947. nai bi na Pacifiku in Atlantiku plavalo pod ameriško vojno zastavo 688 vojnih ladii vseh vrst. niih posadke naj bi obsegale 400.000 mož. Samo velikih bojnih ladii bo v tem ogromnem brodoviu nad 30. Takšno brodovie ie mogoče primerjati samo še z angleškim brodoviem 1. 1914.. a že samo deistvo da ie to brodovie štelo takrat le 150.000 mož. nam daje spoznati. za koliko močnejša bo v razmeroma kratkem času ameriška voina mornarica. Amerika se ni prav za prav šele danes odločila postati najmočnejšapomorska velesila temveč ie bilo videti že pred začetkom te vojne, da bo krenila v to smer. Poleti lanskega leta ie imela njena mornarica 348 vojnih ladii v službi. V gradnji je bilo tedaj že šest bojnih ladij po 35.000 ton. matična ladja za letala z 20.000 tonami, četvero lahkih križark po 6.000 ton in nešteto rušilcev. podmornic ter pomožnih ladii. Sele pred začetkom voine je ameriški senat dovolil tudi gradnjo dveh nadaliniih boinih ladij po 45.000 ton. ene matične ladje za letala z 20.000 tonami. štirih lahkih križark po 8.000 ton poleg rušilcev in drugih brodov. Ob izbruhu voine ie dovolil nadalje še gradnjo treh matičnih ladij za letala in štirih nadalj-njih križark. Proračun za L 1940./41. je potem povečal izdatke za pomorsko oborožitev v takšni meri. da ie moral že vsak laik to opaziti. Mornariški gradbeni program za tekoče poslovno leto ie zahteval in ie dobil sredstva za gradnjo dveh novih bojnih ladij, ene matične ladje za letala in dveh malih križark. S tem se je število najtežjih bojnih ladij ki naj bi se zgradile, zvišalo že na deset. Obenem pa so v rednem proračunu dali na razpolago sredstva za modernizacijo starejših matičnih ladii za letala ki so s svo- jimi 33.000 tonami največje na svetu, in petih bojnih ladij po 32.000 ton. ki so bile postavljene v službo med leti 1920. do 1923. Sledile so nato naknadne dopolnitve normalnemu proračunu za tri nove matične ladje za letala in dvanajst križark. A tudi to še ni bilo vse. Predlog za pomorsko oborožitev, ki ga je pred kratkim predložil predsednik Roosevelt v odobritev, predvideva gradnjo nič manj nego 200 novih vojnih ladii v skupni vrednosti 4 milijard dolarjev Ze eno uro potem ko so ta predlog odobrili so tudi že izdali naročila za te gradnie. Gre za sedem nadaljniih bojnih ladij osem matičnih ladii za letala. 27 križark. 155 rušilcev in 43 podmornic. Uspeh vseh teh raznih zahtev in odobritev je torei gradbeni program ki obsega 17 novih bojnih ladij. 13 matičnih ladii za letala. 39 križark in nešteto rušilcev. podmornic ter vsakovrstnih pomožnih ladii Med zadnie soadata n. pr dva potniška orekomornika za Tihi ocean po 35.000 ton. ki se v primeru potrebe z lahkoto preuredita v matični ladji za letala. Toda pospešena oborožitev Zedinjenih držav na morju ni samo kvantitativne vršite. temveč tudi kvalitativne. Korak do 45.000-tonskih bojnih ladij je napravila Amerika že lansko leto Sedaj sradi samo takšne boine tedie obenem p^ misli že na oborožene velikane oo 50.000 ton. Nekai časa so govorili celo o tem. aH bi ne bilo bolje, da bi gradili še večie orjake oo 65.000 do 80 onn ton. ki bi iih oborožili s 50-centimetrskimi topovi. Vcaka takšna lad.ia bi stala o<~> ameriškem računu nad 130 miliionov dolariev. toda denarno vprašanje ni bilo tisto, ki ie na zadnje odločilo, da so takšne načrte začasno opustili. Traia-lo bi bržkone osem do deset let. preden bi iih mogli postaviti v službo in toliko časa Amerika noče čakati. Prekoračila pa Mesta v nočni temi Sijaj v stari Antiohiji — Mračni srednji vek — Pot k moderni razsvetljavi V starem veku so mesta ponoči razsvet- V nočnem Kolnu 14. stoletju sta pred-ljevali le ob priliki kakšne velike verske I stavljali vso mestno razsvetljavo dve bor ali politične slavnosti. Samo bogato in ele- —" -- gantno sirsko velemesto Antiohija je že v 4- stoletju po našem štetju delalo izjemo. Antiohijec Libanij pripoveduje s ponosom: »Pri nas se noč od dneva razlikuje le po različni razsvetljavi, sončno luč nadomestijo tedaj druge luči. Pridne roke ne vidijo razlike in kujejo dalje, in kdor hoče lahko poje in pleše.« Sredni vek je bil v tem pogledu res »mračen« Ponoči je javno življenje počivalo. Negotovost ozkih, temnih ulic z nepravilnimi vrstami hiš in previsnimi nadstropji, ki so sence še poglabljala, močvirja, nesnaga ki je pokrivala ceste do pol metra visoko in v kateri si lahko obtičal še ob belem dnevu je bila vzrok, da je pošteni meščan zvečer ostajal doma. Proti temnim elementom, ki so se svetlobe izogibali, so nastopali mestni očetje s strogimi odredbami. Tako so ponočne sprehode brez svetilke sploh prepovedovali. V Pragi je v 12- stoletju obstajala n. pr. odredba, po kateri prebivalci neke ulice niso bili dolžni skupno plačevati vse stroške za iskanje storilcev, če so v tej ulici našli človeka, ki je bil ponoči umorjen in ni imel svetilke pri sebi. Ob slavnostnih prilikah so srednjeveška mesta ponoči seveda tudi kdaj razsvetlili. Mož z železnimi pljuči, srečen oče Američan Fred Snyte, »mož z železnimi pljuči«, ki so o njem nekaj časa pisali vsi listi na svetu, se je kakor znano, poročil navzlic težki bolezni, ki ga ie silila ležati v železni aparaturi in se oskrbovati na umeten način s kisikom za dihanje. Med tem se je njegovo zdravstveno stanje tako popravila da ie postal sedaj, kakor poročajo iz Chicaga, celo oče lepe deklice Medicinska znanost in tehnika sta znali tega moža rešiti ne samo sigurne smrti, temveč sta ga celo ozdravila in mu omogočila da je postal srečen družinski oče. Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode ln dečke. Ribič: »Sai to ie menda nekakšna fotografija — samo gotovo mnogo bolj po- ni svetilki, ki ju je vsak večer prižigala posebna ženska. V Haagu je bilo v 16. stoletju že bolje. Cim se je zvečerilo, je moral vsakdo obesiti gorečo svetilko pred svoja vrata in kmalu so ob vogalih najodličnejših cest postavili kamenite hišice, v katerih je ponoči gorela luč. Ob istem času je drhal, ki se boji svetlobe, po Parizu ponoči tako gospodarila, da so vsem prebivalcem zapovedan, da morajo na svoja okna postaviti svetilke z gorečimi svečami. Razen tega so vsako cesto opremili s tremi javnimi svetilkami in v redkih primerih še z večjim številom, če je bila kakšna cesta posebno dolga, šele 1622- so v francoski prestolnici glede nočne razsvetljave uvedli potem razne izboljšave, ki so obveljale do revolucije. Takrat je italijanski abč Lau-dati dobil dovoljenje, da sme v Parizu in vsakem francoskem mestu namestiti nosilce svetilk. Ti nosilci so stražili"v razdaljah po tri sto korakov drug od drugega. Tudi pred vsako pošto so obesili svetilko V nemških mestih je trajalo dolgo, da so razsvetljavo spravili na to tedaj najnaprednejšo in tudi razsipno stopnjo, kakor so tedaj menili V Berlinu so šele 1679. izdali odredbo, po kateri so morali ponoči pred vsako hišo obesiti na droge gorečo svetilko, tri leta pozneje je ta odredba dosegla tudi popoln uspeh. V večini drugih mest pa je bila stvar z nočno razsvetljavo še dolgo stoletje in več obupna, šele v poznem 19. stoletju so se začele razmere povsod temeljito spreminjati. Peta Metuzalemova žena 129-letni Hotentot Jožef Windvoel. ki živi v middelburškem okraiu v Transvalu. se namerava v kratkem petič poročiti. Mladi mož ie izjavil novinarjem, da ie s svojo četrto ženo poročil šele pred tremi leti in ta žena ie bila celih — 81 let mlajša od njega ... Poročevalci ooudariaio. da ie Windvoel pokazal papirje, iz katerih ie razvidno, da ie mož res tako star. kakor pravi. Tudi naistareiše osebe iz njegovega plemena zatriuieio. da ie bil Jožef že v njihovi mladosti »starejši gospod«. Kako naj prezimi pelargoni ja ? Ko se v jeseni pojavijo prve mrzle noči, je treba pelargonije dvigniti iz zemlje ln jih prenesti s kepo zemlje ob koreninah vred v svetlo klet ali drug svetel prostor, ki v njem ni miaza. Ko se zemlja malo posuši in pričnejo listi veneti, damo rastline vsako zase v večje lončke. Manjše rastline vsadimo lahko tudi skupaj v zaboje. Vode ne prilijemo. šele tedaj, ko spodnji listi uvenejo in so rastline videti kakor izčrpane, odrežemo vse liste razen tistih na koncih poganjkov. Sedaj pa je tudi že potrebno zemljo ovlažiti, toda poganjki se pri tem ne smejo zmočiti. Do spomladi zalljemo še dve ali tri krati. Ce poedini poganjki gnljejo, jih je treba odrezati ln rane posuti s prahom iz lesnega oglja. Postani in ostani član Ke^iiilrpiM! dzušh+1 je mere. ki so doslei veliale za pravilne, ne samo pri bojnih ladjah, temveč tudi pri drugih vrstah vojnih brodov. Tako bodo niene matične ladie za letala odrivale po 24.000 ton. ne samo 20.000. kakor doslej — če obeh orekomornkov oo 35.000 ton sploh ne upoštevamo — a kri žarke nai bi namesto po 8.000 ton obsegale po 20.000 toni Zdai nam ie tudi boli razumljivo, zakai se je Amerika z Anglijo takohitro sporazumela glede novih oporišč za svoio voino mornarico v Atlantiku in v nainoveišem času tudi v Pacifiku. Za tako silno mornarico jih Zediniene države pač potrebuiejo. Se pred letom dni so parlamentarne ustanove odklonile kredite za izpopolnitev Guama. v letošnjem proračunu so prodrli brez nadaljnjega. Z utrditvami v vrednosti 250 milijonov dolariev misli mornariško ministrstvo nadomestiti tam oddelek teh bojnih ladij. Na Atlantski strani bodo oteči1! oporišče v zalivu Gaumtemamo na Kubi Posebno pozornost posvečajo utrditvi pristanišča Newporta. kier ie sede? veMkih ladjedelnic Sedai nai bi postalo zaščite za New York z morske strani New Fort bo postal drugi Gibraltar. Tako se Zediniene države zavijalo v najtežji oklop. kar iih ie kdai imela kakšna dežela in postajajo najmočnejša pomorska sila na svetu. Čudež med nebom in zemljo O nenavadni letalski nezgodi, ki se je pa srečno iztekla, ooročaio iz avstralskega Sydneya. Dve voiaški letali avstralske vlade sta trčili v zraku in sta se pri tem tako zarili drugo v drugega, da sta bili kakor prikovani skupai. To se ie zgodilo v višini 350 m. Pilot in opazovalec spodniega letala sta po nezgodi odskočila s padali in srečno pristala na zemlji. Tudi opazovalec zgorniega letala se ie hotel pravočasno rešiti in ie odskočil s padalom na zemljo. Po-gumnejša sta bila pilota zgornjega letala Niima se ie posrečilo, da sta s strnjenima aparatoma zasilno pristala na tleh ne da bi bila pri tem ranjena. Obe lete'i ste pri tem. kar ie naiboli čudno, ostali celi in nepoškodovani. Ta dogodek priča tudi o veliki hladnokrvnosti, ki diči avstralske pi- i lote. Od kdaj vojaške uniforme? Enotna vojaška obleka izvira šele iz 16. stoletja Vojak in uniforma sta nam danes dva neločljiva pojma Komaj si utegnemo še misliti, da so bili časi, ko je bilo drugače. Resnica pa je, da še v 16. stoletju niso vedeli nič o kakšnih enakih oblačilih vojakov. Tedaj si je vsak vojak izbiral obleko, ki jo je plačeval iz svojega žepa, še lahko po svojem okusu in ta okus je bil v veliki meri odvisen seveda od njegove blagajne. Četa teh vojakov ob pričetku novega veka je bila videti kaj pisana, kakor si je danes ne moremo niti več predstavljati. Ta svoboda glede obleke je imela seveda svoje težke nedostatke. Dogajalo se je, da možje v kakšni bitki na zadnje niso več vedeli, kdo je prijatelj in kdo sovražnik, ker so se na zunaj premalo razlikovali oziroma preveč. Pomagali so si na ta način, da so vodje čet med bitkami v pri- lično kratkih presledkih z maki pozvafl svoje bojevnike skupaj ln k» se je red tako malo obnovil, so nadaljevali z bitko. Samo visoki častniki so tedaj nosili posebne barvne znake v obliki trakov ln čopov na helebardah, da so mogli možje še iz neke daljave videti, kam prav za prasv spadajo. šele proti sredini 17. stoletja je prišlo tako daleč, da so dobili pripadniki kakšne čete enotne znake. V vojaki Švedskega kralja Gustava Adolfa so se polki med seboj n. pr. že razlikovali s pomočjo posebnih barvnih našivov in čopov. Ta novota se je izkazala kot praktična in so jo kmalu prevzeli tudi drugi vojskovodje- Med tridesetletno vojno se je splošno uveljavila Proti koncu 17. stoletja so bile vojske uniformirane že od pet do glave. Prodajalna rumunskega kralja Trgovina kraljevega dvora v Bukarešti Zelo rapnovrstna ie dedščina. ki io ie prevzel mladi rumunski krali Mihael I. od svojega odstopivšega očeta najbolj čudna posebnost te dedščine oa ie nedvomno prodajalna živil ki ji ie lastnik vsakokratni rumunski krali. Ni mnogo liudi. ki bi lahko trdili, da kupuieio maslo. sir. sadie ali zelenjavo Pri vladajočem kraliu. v Bukarešti pa so takšni liudie. kaiti kraljevi dvor ima tam takšno prodajalno. »Prodajalna Njegovega Veličanstva« ie na zadnji strani kraljeve palače, ob križišču Calee Victo-riei in nove razkošne ceste Stirbev Voda. Gospodinje stoie tu ob določenih dnevnih urah v dolgih vrstah in kuouieio stvari, ki izviraio iz pristav, vinogradov in sadov-niakov rumunskega vladaria. Toda gospodinie ne kupujejo bi samo zato. ker so živila v tei prodajalni zares pečeni Kralj kot trgovec seveda noče delati dobičkov ali oa konkurirati drugim trgovcem Niegovo podietie skrbi le za to. da bi se proizvodi njegovih pristav, vino- gradov in sadovnjakov, ki bi iih dvor ne mogel vseh porabiti, ne pokvarili Zato prodajajo te proizvode po nizkih cenah mani imovitim slojem. A tudi skopi dohodki, ki jih donaša ta trgovina, ne gredo v kraljevo blagajno, temveč v dobrodelne namene. Nenavadna ustanova ie v Bukarešti žeto popularna. Včasih ie stopil bivši krali sam v trgovino, da pogleda kako se razvija kupčija, in ob tej priliki je stisnil roko marsikakšni kupovalki. Tako si lahko mislimo. da se Bukareštanci za kraljevo prodajalno zanimajo in da radi kupujejo v njej. pri čemer pa ie seveda omeniti, da morejo kupci postati tu le tisti, ki dobe posebno dovoljenje in to dovoljenje iim izda-iajo le po ocenitvi njihovega materialnega položaja. S tem ukrepom so se zavarovali zoper zlorabe te socialne ustanove, obenem pa krali na ta način ne more veljati za konkurenta drugim trgovcem. Koristna pajčevl&a Niti za fine instrumente Le malo ljudi bo znalo odgovoriti na vprašanje, kdaj je najboljši čas, da se »po-žanjejo« pajčevine. Le malo je namreč ljudi, ki sploh vedo, da se ti proizvodi pajčje marljivosti sploh pobirajo. Toda fini mehaniki, ki potrebujejo pajčevine za precizne znanstvene instrumente, lovijo pajke v jesenskih mesecih ter jih tri, štiri dni »Strahovi« so jo spravili v blaznico Usoda mlade, živahne in mične vdove V neki slovaški vasi si ie. kakor poročalo bratislavski listi, najela stanovanje mlada, zelo živahna in mična vdova. Ni trajalo dolgo, pa so io začeli oblegati moški, lri so ji kazali svojo naklonjenost tako očitno, da so druge ženske v kraiu postale vse besne in so se na zadnje združile, da osovraženo rivalinjo odstranijo. Izmislile so si nenavaden načrt, sestavile so kolono »strahov«, ki so se poiavliali vsako noč pred vdovinimi okni, tako da nesrečni ca od strahu ni mogla za ti sni ti očesa. Na ta način so io Preganjale tako dolgo, da so ji živci popustili in so io morali spraviti v blaznico. Ženske so sprva razširjale govorico, da ie mlada vdova znorela od žalosti zavoljo smrti svojega moža, resnica pa ie končno le prišla na dan. Ena izmed zarotnic ie policiji skesano priznala vse in tako ie sedai v teku obsežna sodna preiskava. Bomba je zapustila letalo hranijo v škatlicah za vžigalice. Potem odprejo takšno škatlico in pomolijo vanjo svinčnik. Pajek spleza na svinčnik kakor na lestvo, z njega se skuša spustiti na tla in za ta namen mora izdelati seveda nitko. Delavec navija to nit hitro na okvirček iz žice. En sam pajek mu more na ta način podariti kakšnih 100 m niti, potem ga mož Izpusti Pajčevinske niti uporabljajo v finih Instrumentih zato, ker se ne spreminjajo pod vplivom mraza, toplote ah vlage. To je za merilne in primerjalne priprave v teo-dolitih, daljnogledih, mikroskopih Itd. velikega pomena Tako daje neznatna žuželka dragocen sestavni del preciznih Instrumentov, za katerega tehnika še ni izumila enakovrednega tvoriva A v tem času, ko plavajo niti »babjega leta« skozi ozračje, si fini mehaniki krijejo potrebo po pajčevtai za vse leto. Obnovljen železniški promet Dne 23. septembra je bil obnovljen železniški promet med Rusijo ln Finsko. Prvi vlak je peljal čez obmejno mesto Enso. V bodoče bodo vozili vlaki med Rusijo ta lFnsko preko Viborga ta Kekshotma, Nemški letalec je pravkar odvrgel bombo nad sovražno ozemlje Indijanske čarovnije Pripomočki za pridnost — Zdravljenje V Britski Kolumbiji živijo zadnji ostanki Indijancev iz rodu Bellacoola, komaj več nego 200 duš. Znanstveniki so pri njih ugotovili čudne pripomočke, da si z zunanjimi vplivi pridobiš določene lastnosti. Tako se vsi doraščajoči Indijanci Bellacoola mnogo prizadevajo, da bi postali dobri plesalci in imajo v ta namen tudi »veliko medicino«, ki pa učinkuje — vsaj po njihovem mnenju — le tedaj, Ce Jo uporabijo že pri malih otrocih. S pepelom iz listov trepetlike namažejo otrokom roke, kolena in komolce, da bi postali nekoč veliki plesalci. Ti vrli ljudje so namreč prepričani, da listi teh dreves ne trepečejo zavoljo vetra temveč da po vseh pravilih plešejo in tako gre za nekakšen vpliv po simpatiji, če skušajo rokam in nogam na omenjeni način podeliti sposobnost za ritmično plesanje. Plešejo namreč tudi z rokami. Dva stara poglavarja sta izdala raziskovalcem poseben recept, da bi ženske in dekleta postale pridne. Komaj rojenim de-Kfcsm fiotegajo m ram* te tagta, odrezane ude bobrov, ki jih smatrajo za posebno marljive živali. Mladim dekletom dajejo tudi obroče iz bobrovine okrog rok. Na podoben način skušajo mladim moškim priskrbeti moč medvedov s tem, da jih zavijajo v kože teh živali. Umljivo je, da so si Bellacoolci po istem sistemu izdelali tudi posebne načine zdravljenja. Pljučnico odpravljajo n. pr. tako, da zmešajo v posodi izmečke bolnikov ta kaviar iz lososov ter nastavijo vse skupaj vranam. Ce se vrane spravijo na to »jed«, tedaj bo to bolnika prav sigurno rešilo. Krakanje teh ptic smatrajo za kašelj, ki sc ga prevzele od bolnikov. Tudi za slabe namene jim rabijo podobni pripomočki. Lokavi stariši drgnejo roke svojih dojenčkov z ogreto, mrtvo mišjo, da bi postali otroci sčasoma tako spretni v tatvini, kakor je ta žival. Sina kakšnega sovražnika skušajo napraviti prepirljivega In ga spraviti tako v nevarnost na ta način, da ga na skrivaj namažejo s pepelom ii sežz&Do roroflDO sraka. ANEKDOTE Matajev Matija je prišel prvič y muzej, kjer se je ustavil ves začuden pred marmornatim kipom, ki je predstavljal starega vojaka. Temu vojaku je manjkal noe, uho, leva roka ta desna noga, spodaj pa je bdi napis »Zmagovalec«. Matajev Matija se je popraskal za ušesom ta dejal: »Zdaj bi rad videl, kakšen je bdi šele premaganec'« ★ Oborožen mož je tekel za dragim moškim m je od daleč zaklical Sokratu, ki je stal ob svojih vratih: »Primi ga!« Sokrat se ni ganil Tedaj se ie med tJbarožendm in modrijanom razvil siedeči pogovor; »Zakaj nisi morilca zadržal?« »Morilca? Kaj razumeš pod tem?« »Kakšno vprašanje! Morilec je modt. KI ubija.« »Torej klavec?« »Neumnost! Mislim takšnega, ki dnggaai človeka v najglobljem miru ubijem »Razumem. Mislil si krvnika.« »Za Boga! Razumi me vendar: to je moj, ki drugega v njegovi hiši umori!« »Zakaj nisi tega takoj povedal? Zdaj sem konično razumel, da misliš zJdravnikaU VSAK DAN ENA »Ne zapopadem. pa ne zarooDadem. ka-. ko da se primeri več nesreč s kolesi kan kor z lokomotivami« »Veš. dragi, to ie čisto preprosto: stroja-vodje nimaio navade, poljubovati kurja-čev!« Celjski mestni svet Gradnja poslopja ekspoziture OUZD — Preskrba z rezervno hrano — Povišanje mezd mestnemu delavstvu — Razširitev ceste na hrib sv. Jožefa — Podaljšanje električnega omrežja na Ostrožnem in v Zavodni — Asfaltiranje hodnika za pešce ob Mariborski cesti — Razširjenje hodnika za pešce v Vodnikovi ulici — Nadaljevanje regulacije Savinje in Koprivnice — Opustitev ulice Lastni dom v Gaberju ŠPORT VI. kol o v slovenski ligi Olimp v Ljubljani Ostale tri tekme bodo v Kranju, Trbovljah in Mariboru Danes je že tretja zaporedna jesenska nedelja, ko morajo na igrišča — skoraj val do zadnjega — po točke. Takole so jih danes razvrstili: V SLOVENSKI LIGI V LJUBLJANI: Ljubljana^-Olimp ob 15.30 na Igr. Ljubljane; v TRBOVLJAH: Amater—Železničar ob 15.30 na igr. Amaterja; v KRANJU: Kranj—Bratstvo ob 15.30 na igr. Kranja in v MARIBORU: Maribor—Mars ob 15.30 na igr. Železničarja. V L RAZREDU V LJUBLJANI: Jadran—Moste ob 15.30 na igr. Jadrana m Svoboda—Grafika ob 10. na igT. Ljubljane; v DOMŽALAH: Disk—Hermes ob 15. na igr. Diska; v CELJU: Celje—Jugoslavija ob 15.30 na igr. Celja; v BREŽICAH: Brežice—A t le tik ob 15.30 na igr. Brežic; v PTUJU: Ptuj—Mura ob 15.30 na igr. Ptuja. DRUGORAZREDNI IN JUNIORJI: V Ljubljani: Slavija—Mladika ob 10.30 na igr. Mladike ln Adrija^-Lidja ob 15.15 na igr. Most; v Stražišču: Savica—Kovinar ob 10; v Naklem: Slovan—Ljubelj ob 15.30; v Duplici: Virtus—Kamnik ob 15; v Trbovljah: Svoboda—Dask ob 15. na igr. Svobode in Trbovlje—Retje ob 10. na igr. Amaterja; v Celju: Store—Radeče ob 10.45 na igr. Olimpa in v Guštanju: Slovan—Slovenj Gradec ob 15.30. V Ljubljani: Ljubljana—Slavija jun. (pop. predtekma na igr. Ljubljane), Grafika— Mars jun. (pop. predtekma na igr- Jadrana), Hermes—Jadran jun. ob 10. na igr. Hermesa in Korotan—Mladika jun. ob 15. na igr. Korotana; v Celju: Atletik—Jugoslavija jun. ob 9.30 na igr. Atletikov in Olimp—Celje jun. (pop. predtekma na igr. Celja) ter v Mariboru: Železničar—Rapid jun. ob 10. na igr. Železničarja in Maribor— Slavija rez. (pop. predtekma na istem igrišču). Spet skoraj trideset tekem za točke in priložnosti torej dovolj, da bo prišel na svoj račun sleherni, ki ga zanima ta igra z žogo... Celje, 5. oktobra Celjski mestni svet je imel v petek zvečer prvo redno sejo po poletnih počitnicah. Na dnevnem redu so bila poročila odborov. Gradnja poslopja ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici je bila 30. septembra na licitaciji v Ljubljani poverjena Združenju zidarskih mojstrov v Ljubljani. Gradnja »e bo pričela čez dva tedna. V Ljubljani bo 7. t. m. licitacija za oddajo del za gradnjo sodne palače v Celju, 10. t. m. za tlakovanje Mariborske ceste in dobavo granitnih kock, 11. t. m. za oddajo ostalih gradbenih del za to cesto. 14 t. m. pa za oddajo regulacijskih del na Savinji v drugem delu pete etape. Finančno ministrstvo je dovolilo mestni občini pobiranje kanalščine od poslopij, ki uživajo davčno prostost. Proračun za regulacijo Savinje v drugem delu pete etape od Orenadirjeve brvi dn drugega železniškega mostu znaša 2.014.855 din. Banska uprava bo prispevala 624 000 din mestna občina celjska 450.000 din. celjski sre.ski cestni odbor 300 000 din. ostanek na naj krije državna uprava Če bi pa bil državni prisoe-vek negotov bodo izvršili regulacijska dela samo v okviru zneska 1.254.000 din. Morebitne višje zneske bi občina prispevala samo r>o dosedanjem ključu Stavbno podjetje Fr. Nerad v Celju bo uredilo čistilno napravo v mestni klavnici za 47.004 din in razširilo Mad;|lrico v klavnici ra 135.716 din. Banovinska akcija za prehrano prebivalstva dravske banovine je razširjena tudi na Celie. V smislu uredbe o rezervni hrani Ko tudi celjska občina nabavila velike količine rezervne hrane in jo shranila v biv-§em Mestnem mlinu, ki ga je dala tv. Ra-kraseh n« rarp<^ago. Prvo poSiljko fita »o že prispele. Mestni svet je naknadno odobril povišanje mezd pri rednih gradbenih dedih zaposlenega mestnega delavstva na višino novih minimalnih mezd 'n povišanje mezd pri izrednih gradbenih delih mestne občine zaposlenega delavstva za 0.50 din na uro. To povišanje velja. od 2. septembra dalje. Najemninske pogodbo s sresklra sodV Rera je mestni »vet podaljšal do konca 1941, najemninsko pogodbo t dri. dvora z- j redno trgo SOKOL Sokol L Tabor opozarja vse svoje društvene pripadnike ln prijatelje Sokola, da priredi v četrtek 10. t. m. ob 20. url v svoji društveni telovadnici vadbeni večer ženskih oddelkov Sokola L Vabimo vse, ki se zanimajo za sistematično delo v telovadnici, da se te prireditve zanesljivo udeleže. »Sokolska volja« priobčuje v svoji zadnji številki krasen uvodnik, posvečen spominu Viteškega kralja. Sploh je vsa prva stran lista polna raznih Izrekov pokojnega velikega kralja. Vsak Sokol naj si Jih pazr Jlvo prečita. Tudi sicer prinaša list razne zanimive stvari iz sokolskega življenja v dravski ban ovni in izven nje ter nadaljevan ie podlistka »Tratarjev Mirko«. Nove sokolske edinice. Sirom domovine Je sedaj naše Sokolstvo pridno na delu, da tudi tamkaj ustanovi svoje male edinice, kjer ni zaenkrat mogoče delovanje društev ali čet ln vendar prebivajo tamkaj tudi Sokoli ln Sokoli ce. Ako Jih Je vsaj 6, ad. bodo ustanovili svoje »sokolsko bratstvo«, če pa jih nI niti toliko, bodo v posameznih krajih delovali posebni sokoiski poverjeniki. Prepričani smo, da bodo vse edinice storite ▼ polni meri svojo dolžnost ln ustanovile svoja bratstva ln poverjeništva v sleherni vasi. Naše gledališče DRAMA JTe*5e!Ja. 6.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek. 8.: Kovarstvo in ljubezen. Red torek. Breda, 9.: Romeo ln Julija. Red Breda. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. občinstvo, naj prihaja pravočasno na začetek predstav v drami in operi ln naj ne moti po začetku poslušalcev v avditoriju in izvajalcev na odru. Blagajna Narodnega gledališča v LJubljani sporoča p. n. abonentom, da je zapadel v plačilo drugi obrok za abonma in je plačljiv do 15. t. m. Predstava Schillerjeve drame »Kovarstro hi ljubezen« v režiji Petra Malca, režiserja lz Maribora, bo drevi izven abonmaja. Echiller, v čigar delih je močno poudarjena Ideja humanosti in borbe za človeško dostojanstvo ln svobodo, Je zajel v tej svoji drami tragedijo mlade ljubezni. Konflikt drame ln oseb v njej je zgrajen na socialni razliki ter na nasprotju nazorov o morali ln etiki, kakor jih pojmuje v Igri aristokratski in meščanski svet. Igrali bodo Le-varjeva, Jan, Levar, Boltar-Ukmarjeva, Peček, Gregorin, Sever, p. Juvanova in J. Boltarjeva. Vlogo knezovega komornika bo igral tokrat k. g. režiser Peter Malec. Abonenti reda torek bodo Imeli v torek predstavo Schillerjeve drame »Kovarstvo ln ljubezen« v običajni zasedbi. V letošnji uprizoritvi Gogoljeve komedl*" »Revizor« bosta nastopila v glavnih vlogah Daneš (revizor) in Cesar (poglavar). Z zasedbo teh dveh glavnih vlog bo dobila letošnja uprizoritev značaj nove premiere. Ostala zasedba bo ista kot lani. Režiser dr. Bratko Kreft. Predstava v četrtek 10. t. m. bo za red premierski. OPERA Nedelfa 6.: Grof Luksemburški. Izven. Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek. 8.: Fidelio. Red A. Sreda 9.: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven. M^Joitozno Leharjevo opereto »Grof Lu-ksemburSki« bodo peli v operi drevi. Dejanje ki slika zapleteno zgodbo o ltiožitvi pariške pevke Angele D;dier, pokaže življenje pariških bohemov in aristokracije. V tej klasični opereti z učinkovitimi pevskimi. igralskimi in muzikalmmi točkami, bodo sodelovali Franci, Ivančičeva, Barbiče-va. M. Sano'n PoTčeva in Zupan. V opereti sta dva vložka, koloraturni valček, ne občine, ostanejo neizpremenjene. Na-bavijalna zadruga drž usliužbencev, ki je imela doslej prostore v tem poslopju brezplačno v najemu pa bo morala od 1. t. m. dalje plačevati občini 4.000 din mesečne najemnine. Zavarovalnino za novi dvoriščni trakt mestnega poglavarstva so povišali na 800.000 din in poverili zavarovanje spet Vzajemni zavarovalnici. Občina bo razširila cesto na hrib sv. Jožefa pri Vidi-čevi hiši; proračun znaša 9.942.50 din. Po toči prizadetem posestnikom je občina nabavila 5.430 kg pšenice, 3.675 kg ovsa in 380 kg rži za seme. K stroškom v znesku 36.091 din je prispevala občina 23.223 din, prizadeti posestniki pa so plačali 12.868 din. Stavbišče poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu je občina pripravljena prodati odvetniški in notarski zbornici v Ljubljani po 350 din kvadratni meter. Na cestnem križišču pri Krulčevi hiši v (Sretu bodo namestili javno električno svetilko. Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod na Ostrožnem od Antlogovega do Vengustovega posestva, v Zavodni pa do hiš posestnikov Sorčana, Sotlerja, Gro-bina in Petelinška K stroškom, ki bodo znašali 6.120 din, mora vsak posestnik prispevati 400 din. Občina bo v prihodnjem proračunskem letu podaljšala mestni vodovod do hiše Silve Grahove na Dečkovi cesti; proračun znaša 12.930 din. Občina odslej ne bo več dovoljevala priključkov na mestni vodovod izven mestnega teritorija. Hodnika ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice ne bo občina beto-nirala ali izvedla z asfaltnim mešanim ma-kadamom temveč z Ftim asfaltom. Asfaltiranje je poverjeno zagrebški tvrdki A. Res za ceno 700.942 dm. Cestišče Vodnikove ulice, ki jo sedaj tlakujejo, bo široko 6 m. Na obeh straneh bodo uredili hodnik za pešce. Sedanji hodnik pred poslopjem Ljudske posojilnice in meščanske šole pa bodo razširili na 4 m do cestišča. Ti stroški bodo znašali 13.860 din, krila pa jih bo mestna občina sama. Občina bo nadaljevala regulacijo Koprivnice v tretjem de-hi na Dobrovi. Ker bo tvrdka "VVesten v Gaberju poveča'la svoje ldjučavmčarske delavnice, bodo opustili ulioo Lastni dom med Kovinarsko ulico in cesto proti Bukovemu žlaku, zato pa bo moraila tvrdka Westen zgraditi novo cesto od Kovinarske ulice do ceste proti Bukovemu žlaku vzporedno z državno cesto. Straussa »Pomladni zvoki« in plesni dlver-tissement, Leh&rjev valček »Zlato in srebro«. Dirigent D. Zebre. Režiser E. Frelih. Koreograf inž. P. Golo vin. Abonente reda A, kakor vse obiskovalce, ki pri dosedanjih uprizoritvah »Fidelia« niso dobili vstopnic, opozarjamo na predstavo, ki se bo vršila v torek za red A. Ker ta abonma nI docela zaseden, je za to predstavo večje število vstopnic na razpolago. »Fidelio« je edino Beethovnovo operno delo. Komponirano e v simfonično-dra-matskem slogu tn se odlikuje z elementar-nostjo muzikalne koncepcije, kakor z Idejno tehtnim libretom Sodelovali bodo La-boševa, Franci, Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša in Sladoljev. Dirigent dr. švara, režiser C. Debevec. Gostovanje umetniške plesne dvojice Ple »n Pina Mlakarja, članov mttnchenske državne opere, bo v sredo 9. t. m. Izvajala bosta svojo plesno stvaritev »Lok« na glasbo prof. Lhotke. Dirigent: Mario ši-janec. Kinematografi Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., pol 19 in pol 21. uri krasen dramski film »Sestra Angelika* (Zabloda). (-) BLED, Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer velefilm »Union Pacifik« Glavno vlogo igra Barbara Stanwyck. Opozarjamo, da se začne večerno predvajanje že ob 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma ne bo predigre. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes Ob 15. in 20. uri velefilm »Pesem pustinje« z Žarah Leander v glavni vlogi. Med dodatki tudi domač kulturni film in vojni tednik. — Opozarjamo cenj. občinstvo, da se večerne predstave vršijo spet ob 20. uri. Sledi »Dr. Robert Koch». (—) Ljutomer. Zvočmi kino Sokoiski dom predvaja danes ob 16. In ob 20. velefilm »Trader Horn«. Kot dodatek kratek zabavni film. Naslednji film dne i2. in 13. oktobra 1940. (—) Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Zvočni kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. url film »Miss Broadway«, kjer v muzikalni igri nastopa ljubka Shir-ley Temole. Za dodatek zvočni tednik. j— Francoski krožek bo oriredil brezplačne jezikovne tečaje za začetnike in za one, ki so že nekoliko napredovali, konver- zacijskf tečaj. Oglasiti K je v Dijaškem domu v prvem nadstrooiu Dri knjižničarju Ob 16. url j— Mestno poglavarstvo vabi vse hišne posestnika, da raaotoesiio danes, ko bo v Ptuju gasilsiki dan. na svojih hišah državne zastave, trgovci pa naj okrase svoje izložbo s slikami princa Tcmislava. pokrovitelja gasilstva. j— Pododbor združenja rezervnih pod-oficirjev iz Maribora priredi 13. oktobra ob pol 10. uri v Narodnem domu v Ptuju prijateljski sestanek rezervnih podoficir-jev, ptujskega okraja v svrho ustanovitve poverjeništva. Vabijo se vsi rezervni pod-oficirji, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. Vse ostale informacije se bodo dobile na sestanku samem. Iz Krškega k— Trčenje dveh avtomobilov. Ko je t« dni vodil svoj avto iz Trebljcga proti Bo-štanju obratovodja rudnika v Krmelju, g. Zupančič Anton, mu je na cesti pribrzel nasproti inž. Umefc Anton iz Ljubljane. Ker dela cesrta baš na tem mes4u ovinek, se vozača nista videla do zadnjega trenut-ta, ko je bilo že skoraj prepozno. Oba sta hitro zavila na stran ter se tako rešila hujše nesreče. Vendar je Zupančičev avto težje poškodovan. Nezgode je v glavnem kriva cesta, ki je na ovinku preozka. k— Sprememba v uprax-i občine. V petek je sprejel posle gerenta občine Krško po odloku bana primani bolnišnice dr. Murgelj. Nadejamo se, da bo vodil posle v zadovoljstvo vseh občanov. k— Vročekrvna meiaše Lojze in Jože, dva trdna posestnika iz Dedne gore, sta bila do nedavna prav deora prijatelja. Ko pa je te dni pokosil Lojze svoj travnik, je videl, da je pridelek manjši, zato je pokosil še nekaj Ježetovega Tako vsaj je Jože dokazoval Lojzetu, ki pa si tega ni pustil očitati. Oba sta se napotila na travnik, da vidita, koliko je resnice. Spotoma je Lojze naskočil Jožeta, ki jo je urnih krač popihal v bližnji vinograd in izdrl kol, s katerim je nato nekajkrat udaril po Lojzetu, dokler se ta ni zgrudil. Vse to je videla Lojzetova žena, ki ni hotela pustiti moža na cedilu in je s kladivom obdelala Jožeta, da je tudi ta obležal. Oba mejaša sta morala iskati zdravniške pomoči. Poškodbe obeh so precej resne. Ko pa okrevata bosta stopila pred sodnika. Iz Novega mesta n— Razprava proti ponarejevalcem ameriških čekov. Pred novomeškim okrožnim sodiščem Je bila že drugič zanimiva kazenska razprava proti ponarejevalcem dolarskih čekov, ki so se pojavili v Beli Krajini. Na zatožni klopi sede štiri znane osebe iz Metlike, Črnomlja in Zaluke. Obtoženi, dve ženski ln dva posestnika, so se pri zadnji razpravi prav spretno zagovarjali. Za obtožence so obremenilno izpovedali orožnik Krčmar in Stipan Ivan z Velike Pake. Ker k razpravi ni prišla ena glavnih prič, Leopold fiušteršič, je državni tožilec predlagal, da se poleg njega zaslišijo še neke nove važne priče. Senat je predlog sprejel in preložil zanimivo razpravo na 15. t. m. n —Dovolj bo krompirja. Letošnji pridelek krompirja je po Dolenjskem dober. V nižavah Je precej odstotkov gnilega, zato pa so kmetovalci, ki imajo njive na visečih legah in bolj peščeno zemljo, lahko zelo zadovoljni. Krompir se prodaja na trgu od 1.50 do 1.75 din po kakovosti. Tudi tur-ščlca bo letos obrodila, ajda pa Je slaba. Sadja letos Dolenjska nima nobenega, kar se predvsem pozna na domačem trgu. Spričo tega tudi naši posestniki ne bodo pridelali ne sadjevca in žganja. Slivovka se prodaja po 36 din liter, medtem ko je bila pomladi še po 15 din. Iz Hrastnika h— Himen. Jutri, v ponedeljek, se poročita na Brezjah g. Bojan Vakaelj iz znane ljubljanske družine In gdč. Tatjana Can-drova, slušateljica prava. Priči bosta g. prof. Tone Vakselj iz Ljubljane in g. dr. Jože Dolanc, zdravnik iz Hrastnika, Obilo sreče! Novi grobovi Včeraj popoldne je umrl nagle smrti v Ljubi jam g. Karel Lasbaher, višji poštni kontrolor v pokoju. Glasbena Matica ljubljanska ln Hubadova pevska župa sta izgubili svojega dolgoletnega zvestega blagajnika, vsa Slovenija pa odličnega pevca in najidealnejšega sotrudnlka za razvoj lepe slovenske pesmi. V vrsti več pokolenj pevcev in pevk Glasbene Matice je bil Lasbaher močno popularen ln iskreno priljubljen, imel pa je tudi Izven pevskega kroga mnogo prijateljev in znancev. S svojo idealno vnemo za lepo petje si je Karel Lasbaher zagotovil trajen spomin med nami. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. z Zal k Sv. Križu. — Na Verdu je umrl vitez Ljudomir pl. Zadurovvicz, polkovnik v pokoju, ožji sorodnik ugledne Lenarčičeve družine. Dosegel Je visoko starost 84 let. Pogreb bo danes ob pol 16. — Na Jesenicah je umrl v 72. letu starosti višji nadzornik proge v pokoju g. Ivan G o r u p. Na zadnji poti ga bodo spremili jutri ob 16. — Na Golniku je umrla gospa Angela Vodopivčeva, po rodu Vovko-ka, soproga šolskega upravitelja lz Dolskega pri Ljubljani. Pogreb blage pokojnlce bo jutri dopoldne na pokopališče v Kri-žah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Med ostalimi dogodki še nogometne tekme Nogometni spored današnje nedelje pa s številnimi tekmami v naših krajih še nI izčrpan. Kakor pri naa bodo danes tudi pri Hrvatih in Srbih nadaljevali ligaško tekmovanje. V hrvatski ligi sta to pot na sporedu samo dve tekmi, in sicer važno srečanje za prvo mesto med domačima nasprotnikoma Gradjansklm ln Concordijo v Zagrebu ter dvoboj med varaždinsko Slavijo ln Hajdukom v Varaždlnu. V srbski ligi bodo danes odigrali še štiri tekme v tej konkurenci, in sicer v Beogradu med BSK in Jugoslavijo, v Novem Sadu med Vojvodino ln Gradjansklm lz Skoplja, v Sarajevu med Slavijo In Jugoslavijo iz Jabuke ter v Subotlcl med Zakoni in Bato. V ostalih panogah Za pozni letni čas precej pester bo tudi spored pri motocikllstih in kolesarjih. Tako sta danes na sporedu dve veliki moto-ciklistični prireditvi, ln sicer prva na dirkališču Miramaru v Zagrebu, druga pa okoli Banjice v Beogradu. Prireditvi sta vsekakor konkurenčnega značaja, značilno pa je to, da so celo vsi vozači Motokluba Zagreb javno Izjavili, da na zagrebških dirkah ne bodo nastopili. Tudi tukaj Imamo enega primerov, kako složno ln smotrno se zdaj na vseh koncih »dela« za čim lepši razvoj našega športa. V tej skupini moramo omeniti še domačo kolesarsko dirko, ln sicer medklubsko prireditev Ljubljanice, na kateri bodo danes popoldne v treh raznih kategorijah na- ši kolesarji iz Zadvora vozili proti Dolenjski. Atleti — najboljši med njimi so prav r teh dnevih na balkaniadi v Carigradu — imajo danes v Ljubljani večji miting, o katerem pravijo v enem taboru — tu je govora o dveh taborih v slovenski atletiki, ki zdaj bojujeta boj, kdo bo prevzel njeno i vodstvo —, da je obenem izbirni za troboj i mest v Beogradu, drugi pa, da je lahko Izbirni za kamor koli. samo ne za oni troboj. Na istem prostoru bo v dopoldanskih urah tudi ženski atletski miting, dokaz, da so začeli nekateri naši klubi polagoma spet gojiti to že skoraj pozabljeno športno panogo. V Mariboru bodo preizkušali svoje sposobnosti na tekališču srednješolci obojega spola, ki so prvi del sporeda odpravili že preteklo soboto ln pokazali, da je med mnogimi tudi nekaj prav dobrih moči. ★ Da še za zeleno mizo ne bomo brez dogodkov, je poskrbela Slovenska plavalna zveza, ki Ima dopoldne svoj redni občni i zbor v »Unionu«. Za zborovanje je prl-i pravljenih rekai važnih sklepov, da bo prihodnja sezona še uspešnejša kakor je bila minula, verjetno pa bodo tamkaj sprožili tudi nekatera organizacijska vprašanja, ki so pričo zadnjih dogodkov med plavalci Hrvati ln Srbi nujno potrebne ureditve. Rovanžnl biljardskl dvoboj med Zagrebom ln Ljubljano bo v dnevih 19. ln 20. t. m. v Zagrebu. Kakor znano, so Zagrebčani i v prvem srečanju na ljubljanskih mizah zmagali s 6:2. Pripomniti pa je treba, da se Je to tekmovanje vrSilo na mateh-bi-ljardu, medtem ko bo revanžno tudi v prostih partijah na malem biljardu, v katerih so Ljubljančani slej ko prej najboljši ▼ državi. «••••. ' ;•' -.v - V - 'V.-*. :.•-'•••> - r V- ■ •" ■ ■ ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ln nas tolažili ob bridki izgubi našega preljubega soproga in očeta, gospoda LEOPOLDA KOŠENINA poštnega inšpektorja v pokoja Izrekamo tem potom svojo Iskreno zahvalo. Predvsem velja naša zahvala g. frančiškanskemu župniku P. Valei--janu Landergottu za tolažilne besede njegovega nagrobnega govora, pevskemu zboru »Poštni rog« in godbi poštnih uslužbencev za pretresljive žalostinke, ter darovalcem številnih krasnih vencev ln kit cvetja. Prisrčna hvala vsem prijateljem ln znancem, ki so od blizu ln daleč prihiteli ter dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu izkazali poslednjo čast. Maribor, dne 4. oktobra 1940. Žalujoča rodbina KOŠENINA Občni zbor zimskosportne podzveze v Ljubljani Za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Mirko Kuhelj V petek zvečer je bil v kavarni Emoni občni zbor Ljubljanske zimskosportne podzveze. Pogled na zborovalce je pokazal, da so se sestali delavci, ki opravljajo svoje organizatorično delo na terenu ln ne samo za zeleno mizo. Ker ob napovedani uri nI bilo še zadostno število delegatov, je predsednik g. Gnidovec otvoril občni zbor šele po običajnem odmoru. V svojem govoru, ki je bil kratek in jedernat kakor tudi vsa ostala poročila, je opozarjal navzoče, da sedanja preureditev v vodstvu smučarskega športa nalaga podzvezi mnogo večje dolžnosti, tem bolj, če bo hotela kakor lani ostati še najaktivnejša med vsemi. Ugotovil je med drugim tudi, da nered, ki vlada v skoro vseh drugih športnih organizacijah dosedaj še ni prodrl v smučarske vrste in upa, da tudi ne bo, saj je bil z ustanovitvijo Slovenske zimskosportne zveze na Jesenicah odstranjen zadnji kamen spotike. Za predsednikom Je podal svoje poročilo tajnik g. dr. Bradač. Tudi on je na kratko in stvarno prikazal navzočim tajniško delo v pretekli sezoni. Poleg tajniškega poročila je g. dr. Bradač podal namesto odsotnega blagajnika g. Fajdige tudi blagajniško poročilo. Blagajniška poročila so pri naših športnih organizacijah vedno naj-žalostnejše poglavje. Sami Izdatki brez dohodkov. Kdaj bodo odločilni faktorji priznali delo športnih organizacij ln jim kot drugod, s primernimi subvencijami omogočili bolj uspešno delo? Tehnični referent g. Se?elj Je zboroval-cem predložil lepo razčlenjeno poročilo, ki je pokazalo opravljeno delo v pretekli sezoni. Podzveza je med drugim popravila skakalnico v Mostecu tako, da je bila za trening uporabna vso sezono ln sta bili tamkaj tudi dve prireditvi. Prvenstva podzveze, ld so jih lani izvedli Zasavcl, so se tako kvalitativno kakor kvantitativno končala z lepim uspehom, saj se jih je udeležilo okoli 150 tekmovalcev. V splošnem pa je bila podzveza z Ilirijo ln Ljubljano, na čelu najaktivnejša ▼ državi. V teku zadnje sezone je 17 delujočih klubov z svojimi 272 tekmovalci Izvedlo 18 tečajev, 53 tekem v norveški kombinaciji z 860 tekmovalci ln 29 tekem v alpski kombinaciji a 400 tekmovalci. Vsa poročila so bila sprejeta brez razprave na kar je bil izbran za prihodnje leto, ki bo nekako jubilejno, saj stopa podzveza v 10 letnico svojega obstoja, naslednji odbor: predsednik g. dr. Kuhelj, podpredsednik Gnidovec, tajnik I. dr. Bradač ml., tajnik II. Berlot, blagajnik Fajdlga, tehnični referent Kočnik, odborniki: Zupan Bogdan, Kogovšek, fteSelj, Mahkovec, Cvar ln kot delegat smušklh učiteljev g. dr. Stane Kmet. Nadalje so bil! Izvoljeni za odbornike v Slovensko zimskosportno zvezo na Jesenicah gg. Zupan Bogdan, Kogovšek Boris ln inž. Blelweis Jana. Po volitvah se Je novi predsednik g. dr. Kuhelj zahvalil za Izvolitev m zagotovil navzočim delegatom klubov, da bo skušal storiti vse kar mu bo možno za povzdigo smuškega športa. Med slučajnostim! se je načelno sklenilo, da bodo podzvezlna prvenstva izvedena v alpski kombinaciji v Kamniških planinah, v klasični v Ljubljani, prvenstvo štafet pa na Javorniku. ček. ŠPORTNO ČTIVO »SPOUTSKA REVIJA«, najnovejša številka te edine ilustrirane športne revije iz Beograda, objavlja spet bogato zbirko najnovejših posnetkov o zadnjih športnih dogodkih, predvsem o uspelih treh nogometnih srečanjih z Madžari. Na slovenski strani so tudi nekateri prav zanimivi prispevki. Pa tudi ostalo gradivo bo zanimalo vsakega športnika. Posamezne številke te revije so po din 3.—. O sporu v kolesarskih vrstah, o dveh taborih v slovenski atletiki in o posledicah polemike zaradi »daj-dam« sistema v slovenskem nogometu se je ▼ zadnjih dveh številkah »Ilustrovanlh sportskih novosti« obširno razpisal ljubljanski sotrudnlk prof. Andro Kuljiš in že samo v teh člankih je dovolj zanimivega gradiva za vsakogar, ki spremlja brezplodne razprave tn razgovore o tem, kako bi bilo treba zdaj na novo urediti športno življenje doma — ▼ izvedbi načrta za splošno reorganizacijo, športa v državi. Sicer pa so v teh številkah podrobno obravnanl še številni drugi dogodki na terenu in za zeleno mizo lz zadnjih dni. Posamezne številke tega športnega poltednika so po din 1.—•. Boksar Evstahlj Baloh, član SK Bratstva z Jesenic, je bil pred kratkim na Izbirnem tekmovanju za sestavo reprezentance Hrvatske proti reprezentanci Madžarske v Zagrebu. Največji uspeh je v tem nastopu pokazal baš on. ki je premagal zagrebškega velikana Kovačiča v tretji rundi s knock-outom In si tako zaslgural mesto v hrvatski reprezentanci. Hrvatski boksarji bodo proti Madžarom nastopili dne 11. t. m. v glavnem s člani tovarniškega kluba Bate lz Borova, v težki kategoriji pa so pritegnili tudi našega Ba-loha. Občni zbor SK Tržiča. Športni klub Tržič vabi vse svoje člane, da se udeleže rednega občnega zbora SKT, ki bo v četrtek 10. t. m. ob 20. v kavarni hotela Lončar ▼ Tržiču z običajnim dnevnim redom. Med drugim se bo na občnem zboru obravnavalo tudi vprašanje prevzema podzveze v Tržič. Clanl-tekmovalcl, vsi na občni zbor! — SMUK. SK Jadran. Vsi Igralci prve skupine morajo biti brezpogojno na našem igrišču naj-kasneje ob 15. zaradi tekme z Mostami. Adamovlč sigurno. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15___ Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Din J.- v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »» Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam? Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje Q[treuipBN nia S baoisbu znesek 20 Din V gostilni pri Jerici (Perles) danes koncert s plesom, kjer se Dodete kakor pretečeno nedeljo izvrstno zabavali, lzborna vina in priznano dobra kuhinja ! 27267-18 Kam danes vri na Vii Glince, kjer je je vinska trgatev v gostilni Fabjan. 27248-10 Gostilna Martine, Zg. Šiška Danes vesela zabava s plesom. Prvovrstna kuhinja, dobra vina. Telefon 41-88. 27260-18 V gostilno »Triglav« pri remizi tudi danes kakor vsako nedeljo koncert s plesom. Prvovrsten šramel izborna vina, vsakovrstna topla in mrzla jedila. Prepričajte se! 27155-18 Jeseni je luštno Je godba je ples klobase krvave ln mošt srkaš vmes Gostilna »Pod gozdom: Dolenjska cesta. 27338-18 Pečene race porcija 10 din, ocvrte piške porcija 10 din. pristna vina v gostilni »Lovšin«. 27303-18 Pri Putrichu danes vinska trgatev, izborna vina, mošt, koline in vse najboljše. Vsi vabljeni. 27485-18 Kam pa kam? Danes vsi k Lasanu v Šiško, Tam boste lahko ob prijetni muziki ln dobri jedači pokušali novo dalmatinsko vino Za obisk se priporoča La-san 27586-18 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Delo Delo stalno, plača 250 do 300 din tedensko. Jenko Valentin, Slov. Javornlk 59. 27119-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj Konrad Gorenjak, Celje, Gospo Ska ulica 28. 26367-1 Šofer za tovorni Ford za prevoz lesa, se sprejme. — Ponudbe hotel Slon, soba 201, LJubljana. 26980-1 Stalna služba se nudi takoj spretnemu barvarju za spominske šatulje, Igrače, po-slikanje stekla itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Barvar« 27396-1 Ročno pletene jopice oddam delo na dom, isto-taro pletilji na stroj št. 8. dam delo. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 27285-1 Bolni na pljučih dobijo brezplačno navodila Ti zdravljenje doma, brez vsakih stroškov. Naslove, opis, poslati na Podruž. Jut ra Jesenice pod »Uspešna 40«. 27216-1 Steklarskega pomočnika M Je v stroki dobro Izurjen, sprejmem. Ivan Kovač tč, steklarna. Maribor. 27584-1 Čevljarski pomočnik se sprejme. J. Prešeren, Celovška c. 27587-1 Dekle 14 do 15 let. ki Ima veselje do gostilne, sprejmem Partllč Marica, gostilna Sv Marjeta ob Pesnici. 27585-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem. Baretič Vladimir. Pražakova 12, Ljubiiana. 27558-1 Pletiljo za nogavice išče takoj. Dubrovič, Nove Jarše 73 27595-1 Prodajalka izurjena v delikatesi, dobi takoj mesto. Franc Ocvirk, Povšetova 38, Ljubljana. 26611-1 Služkinja za vsa domača dela, ki zna nekoliko kuhati, se sprejme na deželo. Ponudbe z navedbo plače na naslov »Poštena«, Zagorje/S na ogl. odd. Jutra. 27289-1 Čevljarskega pomočnika iščem. Šišenska c. 64 Ljubljana VII. Pire August. 27256-1 Avtomehanike in ključavničarje sprejmem takoj. Vprašati : Beethovnova 14 vrata 21. 27510-1 Kuharica katera bi opravljala vsa hišna dela razen perila, poštena, samostojna, se Išče za manjšo obitelj. Zaželjeno znanje nemškega jezika. Pogoj: dolgoletna Izpričevala. — Predstaviti se od pol 8-do pol 9 zjutraj ali pisati na Mitzi Hobartner, Celje, Gregorčičeva ul št. 3. 27033 1 Krojaški pomočnik Šivilje Aranžerja iščem za malo izložbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Aranžer«. 27538-1 Partija damskih čevljev naprodaj. »Jnlijana«, Frančiškanska ulica 3. 27537-1 Mesarski pomočnik začetnik, dobi takoj mesto. Franc Ocvirk, Povšetova 38. Ljubljana. _27609-1 Hlapec trezen, pošten, dobi takoj mesto k živini. — Franc tp^ Povšetova 38. ^ sprejme Smole Josip, krz-nar, Ljubljana, Šeienburgo-va ul. 6. 27250-1 Dva mizarska pomočnika enega strojnega in vajenca, sprejmem takoj. Banič, Žab niča p. škofja Loka. 27178-1 Dekle pridno in pošteno, ki bi vodilo celo gospodinjstvo, iščem. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 27196-1 Dva čevljarska pomočnika za damska in moška dela, dobro izurjena, sprejmem takoj za stalno delo. Alojz Drobež, čevljarski mojster, Loke 305., Trbovlje. 27222-1 Kolarskega pomočnika veščega v izdelovanju smuči in vajenca sprejmem takoj Dolenc Jože, kolarstvo, Stražišče pri Kranju 122. 27210-1 Dober mlinarski pomočnik dobi službo pri Zorčič mlin Ptuj. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 27209-1 Natakarica, pridna in poštena Z znanjem nemškega jezika, dobi stalno mesto. Ponudbe na hotel Triglav, Sevnica. 27229-1 Frizerko perfektno samostojno moč sprejmem za 20. oktob. — Plača 300—400 din in vsa oskrba. Heimgartne, Slov. Bistrica. r Frfeerko prvovrstno moč, za stalno nameščenje traži frizerski salon Julko, Split, Peristil 7. 27091-1 Mlajši plačilni natakar marljiv, trezen in soliden se sprejme z 15. oktobrom t. 1. v boljšo restavracijo. Ponudbe s sliko poslati na podruž. Jutra v Mariboru pod »Trezen in soliden«. 27058-1 Mlado dekle se sprejme za pomoč v kuhinji. Gostilna pod Lipco, Stožlce 40, p. Je-žlca. 27403-1 Gospodinjo dobro kuharico, sprejme starejši vdovec. Pred-z nekaj gotovine. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl odd Jutra. 27392-1 Tkalskega mojstra z mojstrskim izpitom, verzi-ranega v tkanju ženskih što-fov in samostojnega desina-teurja, iščem za takoj. Ponudbe na Schmolka, oglasni zavod. Novi Sad, pod šifro »Majstor«. 27089-1 Mlado dekle za čez dan k 5letni deklici, ki pomaga tudi v gospodinjstvu, po možnosti z znanjem nemščine, iščem. Vprašati na telefon 27-62. 27314-1 Pletiljo in učenko sprejmem. Plača dobra Naslov v vseh posl. Jutra. 27346-1 Sobarico mlajšo, agilno, ki je vešča servirania, sprejme takoj v stalno službo renomiran hotel in restavracija v bližini Zagreba. Znanje nemškega jezika zaželjeno. Ponudbe s sliko, katera se vrne poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobra sobarica«. 27351-1 Služkinjo pridno, pošteno, iščem za takoj. Dvoržakova 13, pritličje. 27359-1 Tri čevljarske pomočnike za šivano delo, plača dobra, sprejme za stalno — Zarnik, Gajeva 9. 27441-1 Čevljarje za fina dela in čevljarje za navadna dela, z možnostjo učenja boljšega dela ali strojev sprejme Triumf, Miklošičeva 12. 27445-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj za velike kose Sober Slavko, Tržič. 27305-1 za moške in damske ob leke, komade, se sprejme Slavko Vodevnik. Zagorje ob Savi 27037-1 Absolventke obrtne šole sprejme takoj v prakso — Atelje Bazanella, Gajeva 2. 26961-1 Pisarniški uradnik (uradnica), ki popolnoma obvlada nemščino in strojepisje, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna oktober«. 27533-1 Dekle z znanjem kuhanja za gostilno, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 27524-1 Edinstvena prilika za stalno osamosvojit v se nudi podjetni osebi s kapitalom 30.000 dir.. Ponudbe na ogl. oddi*l. Jutra po »Kranj — 100 odst zaslužek«. 26466 1 Orodničar (Stan^nmcaher) mlad ln zanesljiv, dobra moč. vojaščine prost, dobi takoj shižbo. FVnudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zmožen«. 26505-1 Čevljarski pomočnik vajen vsega dela. tudi prikrojevanja. se takoj sprejme. Mesto stalno, hrana in stanovanje v hiši Naslov v ogl. cdd. Jutra 27050 1 Perfektnega železninarja zmožnega samostojnega vodstva želf-zninskega od delka. dobrega prodajalca sprejme takoj trgovina mešane stroke v mestu na eželi. Ponudbe pod »Hrana in stanovanje izven hiše*, na ogl. odd. Jutra 27130-1 Natakorico tudi za gospodinjska dela sprejmem takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27132-1 Gospodična sposobna knjigovodstva v lesni Industriji, se išče Ponudbe pod »Stalnost« na Agenturo Plchlei v Ptuju. Pekovski pomočnik mlad, vojaščine prost, dober delavec dobi stal no službo v pekarni, ki bi raznašsl tudi kruh. Plača dobra ln po do govoru. Novak, pekarna. Grosuplje. 27300 1 Slugo kl Je vešč tudi nekoli ko sodaretva, sprejmem. Novak., Makslmirska 64, Zagreb. 27246 1 Brivsko-frizerski pomočnik pomoč ali samoa2K -.op ali sam ofrizerska samostojna solidna moč dobi stalr.o mesto Nastop lahko takoj ali s 1. novem brom. Plača dobra. — Kreutz, Sevnica. 27138-1 Kamnoseškega pomočnika sprejmem takoj v stalno službo. Zmožen mora biti vseh del ln graviranja črk. Ponudbe na Anončnl zavod Sax, Ma ribor, pod »Kamnosek« 27139-1 Perfektna frizerka perfektna. dobi mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Maribor pod — »Samostojna moč« — 27106-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, po možnosti z znanjem šivanja uniform, Iščem. Kovačec Al krojaški mojster, Zagreb. Ljubljanska 21. 27126 1 Safarja veščega sdajarstva, živinoreje ln kmetijstva se išče za takojšnjo namestitev Ponudbe z vsemi podatki glede števUa ln starosti rodbinskih članov na ogl. odd Jutra pod »Safar«. 27129-1 Fino šiviljo in učenko za moško perilo sprejmem, takoj. A Mlakar, Tyrševa cesta 13. 27515-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj Musar Jože, Sv. Petra cesta 61. 27512-1 Krojaškega pomočnika mlajšo moč, takoj sprejmem. šišenska cesta 18 pri remizi. 27503-1 Elektrotehnik ali elektromonter z mojstrskim izpitom se sprejme kot poslovodja elektrotehničnega podjetja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Stalno me-•to«, 27565-1 Postrežnico za vsa hišna in vrtna dela pridno in pošteno, zdravo in močno, staro 30-—40 let, iščem za ves dan. Ljubljana Privoz, I. nadstr. 27527-1 Postrežnico mlado, reprezentativno, ki zna dobro streči pride v poštev, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27529-1 Več krojaških pomočnikov za boljše velike komade sprejme Šetinc Lado, Novo mesto. Nastop takoj! 27475-1 Mlado dekle pridno in podjetno, s širšim poznanstvom sprejmem v vinotoč. Gasilska 15. 27469 Postrežnico marljivo, za ves dan iščem za 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stožice«. 27483-1 Čevljarski pomočnik dober, dobi stalno delo. — M. Baje, Kostanjevica na Dolenjskem. 27428-1 Trgovski pomočnik star 18 let želi službe v boljši trgovini galanterijskega blaga. Obvlada srbohrvaščina, slov., nemški in rumunski iezik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27195-2 Brivsko-frizerski pomočnik z znanjem vodne in železne onjdulacije išče mesta. Nastopi lahko takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 27187-2 Upraviteljstvo stanovanjskih hiš prevzame uradnik — strokovnjak. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27069-2 Mesarski pomočnik Hotelski direktor Išče nameščenje Dcber ekonom, sprejme trudi resspcijo Naslov v vseh posl. Jutra. 27581-2 Trgovski sotrudnik verzlran manufakture. galanterije, konfekcije, 6 prakso, pošten. Išče slu žbe Vzame mesto za lz pomoč. Orožne vaje od služil. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Izurjen« 27606 2 Manufakturist 32 letni, samski, s pra kso, zmožen samostojno sti, la reference, kav cija 10.000 din. želi namestitev. Pqpudbe pevj »Dobra moč 116« na o^ odd. Jutra. 2760T-2 sekač, zmožen vseh del išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27080-2 Mlada gospodična simpatična, zmožna kavcije z znanjem nemščine, z malo maturo in trgovskim tečajem išče službo blagai-ničarke, trafikantinje ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27084-2 Pisarniška dela kakršnakoli bi opravljala od 16. do 19. ure. — Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Mali honorar«. 273S2-2 Knjigovodja z dolgoletno prakso v vseh strokah, želi name ščenja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Journal« 27603-2 Trgovski pomočnik začetnik, lzu£en v trgovini z mešanim blagom, želi z df-žele v mesto. radi povečanja tr gorskega znanja. Nastopi takoj Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pošten ln vesten«. 27601-2 Postrežnico pošteno in zanesljivo, vajeno pospravljanja sob — sprejmem za dopoldanske ure. Marmontova ul. 28. 26990-1 Krojaškega pomočnika za velike komade sprejme takoj v stalno službo Josip Gaberšek, Griže pri Celju 27555-1 Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Natakarica sposobna, zmožna kav cije, išče službo v bolj ši gostilni. Ponudbe na Krista Marin, St. Vid pri Ljubljani. 27163-2 Natakarica mlada, simpatična, Išče mesta za 15. oktober v boljšo gostilno ali restavracijo. Ponudbe je poslati na Mila Kovačič, Hotel Balkan, Kranjska gora. 27160-2 Absolventka dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, išče primerne službe. Gre v trgovino, večjo obrt ali tovarno kot blagajnl-čarka, knjigovodklnja ali kako drugo zaupno mesto v mesto ali lahko tudi na deželo. CenJ. ponudbe na M Le bar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina. 27049-2 Fant star 21 let išče službo za vratarja, slugo ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Priden in pošten«. 27281-2 Kentoristinja z znanjem vseh pisarniških del in nekoliko nemščine, išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena iri zanesljiva 3661«. 27284-2 Prodajalka vestna in poštena izučena v trgovini čevljev želi mesta v katerikoli trgovini. Gre tudi iz Ljubljane. Klun Magda, Ljubljana, Društvena 10. Moste. 27292-2 Uradnica z znanjem slovenske, nemške stenografije, strojepisja, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Agilna, vestna«. 27254-2 Gospodična izobražena, išče službo domače učiteljice, vzgojiteljice. Praksa, nemščina, francoščina in italijanščina. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgoja 66«. 27231-2 Skladiščni uradnik, zaposlen že 10 let pri večji industriji, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«. 27175-2 Šofer 25 let star, vojaščine prost, trezen, išče službo. Vajen osebnih in tovornih vozil ter popravil. Obavljal bi tudi hišna dela. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 27194-2 Šivilja gre na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. TBitSrl Kurjač T.a. centralno kurjavo Išče službo. Naslev v vseh posl. Jutra. 27389 2 Gospodinja stara 35 let, želi mesta k 1—2 gospodoma v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Dobra kuharica« na ogl. odd Jutra 27388-2 Tkalski mojster s stalnim zauoslenjem išče na-neščenje. Sem vešč avtomatov, šaft-strojev. Jaquardstrojev, svile ln drugih strojev. Csr^jene ponudbe pod šifro »Mlad specialist« 27397-2 Samostojna gospodinja dobra kuharica, želi mest« k starejšemu gospodu ali k orožnikom — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Goepodtnja, izurjena«. 27393-2 Prodajalka pridrka in poštena, išče kakršnekoli zaposlitve. Vaieaa tudi šivanja in gospodinjstva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27365-2 Samostojna gostiln. kuharica Išče službo v boljši gostilni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zmožna ln vestna« 27341-2 šofer miren, trezen in zanesljiv vozač Išče službo. Ponudbe pod »Siguren vozač« na ogl. odd Jutra. 27345-2 Polir star samostojen, sprejme za majhno plačo službo. Naslov: Ljubljana VII, Celovška cesta 55. 27374-2 Poštena gospodična pridna, išče mesto plačilne v restavraciji ali kavarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod šifro »Pridna poštena plačilna«. 27375-2 Praktik ant želi prakticirati v manufak-turni trgovini jli slično v Ljubljani. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trg. šolska izobrazba«. 27438-2 Brivski pomočnik dober in hiter, star 36 let išče stalno službo. — Jože Serše, brivski pomočnik, Vrhnika 27. 27443-2 Brivski pomočnik mlad, išče službo, vešč tudi v damski stroki. Nastop ta-koi ali po dogovoru. — Belovarec Matija. Milosav-ljeviča 7, Banja Luka. 27442-2 Mesto hišnika išče zakonski par Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »čistoča«. 27334-2 Krojaška pomočnica samostpjna. natančna v izdelavi, želi dobre stalne namestitve Ponudbe z navedbo plače na ogl odd- Jutra pod »Konfekcija« 27333-2 Perfektna kontoristinja začetnica. Išče primerno mesto. Sprejme tudi mesto praktikantinje brez nlačlla. Cenjene ponudbe poslati na naslov; K. *apec. Maribor, Aleksandrova 24 27590 2 Pomočnik aranžer samski, igilen, pošten z daljšo prakso v vseh panogah, z dobrimi referencami. Priljubljen pri strankah, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aranžer«. ..... _ m*fti Kuharica prevzame samostojno vodstvo gostilniške kuhinje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 27523-2 Pletenine ali kaj sličnega sprejmem v delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem poštena«. 27489-2 Gospodinja zmožna samostojnega gospodinjstva, v zakonu j ako nesrečna ln razočarana. pridna ln poštena Išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem kamorkoli«. 27332-2 Absolvent meščanske šole in trgovskega tečaja, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 27304-2 Izprašan kurjač želi službe kurjača ali kai primernega, zmožen tudi kavcijc. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »6.000 do 10.000«. 27245-2 Mesto v pisarni iščem. Grem tudi nekaj ur dnevno. Ponudbe pod »Samostojna 166« na ogl. odd Jutra. 27053-2 Strojnik izprašan za parne f troje Išče mejita. Ponudbe na oglas oddel. Jutra pod »Strojnik«. 27068-2 Službo sluge aH kaj sllčnega pri kakršnemkoli podjetju išče zakonski mož brez otrok Je zanesljiv ln kavcije zmožen. Naslov v vseh posl Jutra. 27494-2 Gospodična Išče namestitve v pekanjo. mlekarno ali slaščičarn® kot prodajalka. Naslov v vseh pos. Jutra 275162 žeH ■ 1. nor. premeni« službo v trgovino z meš. blagom aH na podružnico. Vešča tudi kot natakarica. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Zmožna prodajalka« 26881-2 Zakonski par pri boljšem gospodarju mesta hlapca ln dekle. Jeretlna Lovrenc, Blagovica pri Domžalah 26930 2 Prodajalka mešane stroke s 4 letno prakso, vajena gospodinjstva, prosi prirrer-ne zaposlitve v Ljubljani aH okolici. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Poštena — Ljubljana«. 26894-2 Trgovski pomočnik mlad želi službe kjerkoli v večji prometni trgovini. Ponudbe poslati: Gostilna. Metleče 138, — Šoštanj. 27137-2 Dekle z dežele želi službo k boljši dru ?ini za pomoč v kuhinji Slavica Bobera. Loka pri Zidanem mostu 27143 2 lSletna Slovenka pridna, vajena hišnih del lsče službe pri kaki boljši družini Grem tudi k otroku Ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ljubim snage in otroke«. 27147-2 Frizerka mlajša, dobra boč. Išče stalno mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samostojna frizerka«. 27111-2 Za zajutrk, popoldne ln zvečer pijte mesto ruskega čaja naš osvežujoči „Emoisau cvetlični čaj aromatičnega okusa m pomirjevalnega vpliva. Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah. Špc ecenst mlad, vojaščine prost, želi namestitve. Ponudbe na podružnico Jutra v Ptuju pod »Nemščine vešč« 27115-2 Trgovski pomočnik mlad. vojaščine prost, vešč nemščine, želi namestitve. Ponudbe pod »Zmožen železnlnar« na podružnico Jutra v Ptuju. 27116-2 Vajenec dober risar, bi se rad izučil. mehanične, ključavničarske ali fotografske obrti. Če mogoče s celo oskrbo v hiši. Gašperlin, Tržič. 27150-44 201etno dekle pošteno, pridno, absolventka meščanske in go spod šele. z znanjem srbohrvaščine. deloma tudi nemščine, prosi primerne službe kot bla-gajničarka v trgovini, hotelu ali rta kot proda laika v slaščičarno ali pekarno, kjer ima prakso. Ponudbe s pogoji Je poslati na podružnico Jutra na Jesenice pod »Zapopadem vsako delo« 27121 2 K otrokom kot vzgojiteljica prosi cenj starše 201etno" de k'e. res pošteno, absol ventka meščanske šole s perfektnim znanjem srbohrvaščine. d>loma tudi nemščine. Cenjene po nudbe s pogoji Je poslati na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Ljubim, razumem otroke« 27122 2 Službo skladiščnika ali inkasanta išče 251etni samski, soliden, s kavcijo 100 000 din v vrednostnih papirjih. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten skla diščnik«. 27128 2 Samostojen kuhar prvovrsten, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod šifro »Šef kuhinje«. 27497-2 Ve? tisoč dinarjev nagrade dam tistemu ki bi preskrbel 28 letnemu fantu kako stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27526-2 Mladi pridni dekleti iščeta službo za pomoč v goepolnjstvu ln k otrokom. — Ponudbe na Koinalj Francka. Seno-žetl 36, p. Dol pri L1ub-Ijanl. 270102 20 letni dekleti želita premeniti mesto s 1. novembrom, ena kot natakarica, druga v slaščičarno ali kaj podobnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridni ln pošteni« 26995-2 Trgovska pomocmca mlajša moč. Išče lužbe. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Pcžtena pomočnica« 27133 2 Mlinarski pomočnik mlad, vojaščine prost, zmožen trgovske ln kmečke meljave. Išče nameščen le za takoi ali s 15 oktobrom. Ponudbe po slatl na Stanko Skerget. mlinarski pomočnik. Sta ra nova vas. p. Krlževel pri Ljutomeru. 27136-2 Pletilja z mojstrskim Izpitom šče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra ^^ 27X45-2 Gospodična z malo maturo in trgovskim tečajem želi namestitve v trgovini ali pisarni. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe iji ogl. odd. Jutra pod »Maturi«. 27484-2 Brivski pomočnik mlad, dober delivec, išče namenščenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27424-2 Natakarica išče mesto v boljšem solidnem lokalu 1. novembra. Pridna, poštena, vestni, simpatična ter kavcije zmož na. Govori nemški in sr-bohrvatski. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27421-2 Brivski pomočnik dobra moč. vojaščine prost, z znanlem nemščine. išče službe. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Dober delavec« 27572-2 Samostojen mizar starejša moč. zmožen vseh mizarskih del. Išče zaposlitve pri kakem podjetlu. Gre tudi za oskrbnika. Naslov v v^eh posl Jutra. 27575-2 fke) Vajenko za bonbcniero, pridno, pošteno s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bonboniera«. 27268-44 Učenec za mešano trgovino se sprej me takoi. Hrana in stanovanje prosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod šifro: »Pošten učenec«. 25255-44 Učenka se »prejme. Ponudbe m ogl. od. Jutra pod Sfro: »Trgovina v Ljubljani«. 27261-44 Kuharskega vajenca sprejmem. Ponudbe naj se pošljejo restavraciji »Velika kavarna«, Mtribor. 27193-44 Vajenca ali vajenko z Jesenic ali okolice sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Na (tov t vseh podovilnicah Joto. £»1444 Dva mizarska vajenca sprejmem takoj Tram-pui - Trebu^ak. Vižmar-Je 6, St. Vid nad Ljubljano. 27387-44 Vajenca in vajenko za čevljarsko obrt sprejmem Jože Bitenc, Tyr-ševa 37 b, Poštni dom 27386-44 Čevljarskega vajenca sprejmem. Kupim in pro-dajem stare čevlje. Pregelj preje Rozman, Rožna ul. 3. 27318-44 Učenko sprejmem za trgovino čevljev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27366-44 Vajenca za kovinotiskarsko obrt — sprejme Josip Otorepec, Za Gradom 9, Ljubljana. 27371-44 Fant star 15 let, se želi izučiti za avtomehanika ali ključavničarja. Ponudbe pod značko »Nadarjen 1325« na oglas, odd. Jutra. 27450 44 Vajenka zdrava, močna z 2 razreda meščanske šole, išče mesta v trgovini. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Poštena in ubogljiva«. 27271-44 Mizarski vajenec se sprejme. Jože Gabrl-Jelčlč, mizarstvo, Ljubljana VII., Jernejeva 47 26629-44 Deklica z 2 razr. mešanske šole, stara 14 let, močna ln zdrava, se želi Izučiti v trgovini. Najraje na deželi. Cenjene ponudbe pod »Poštena deklica« na ogl. odd. Jutra 27131-44 16 let star fant star 16 let. se želi izučiti mesarske obrti kjerkoli. — Oskrbi v bili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27476-44 Frizersko vajenko sprejme salon »Rakar«. 24564-44 Šiviljsko vajenko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27521-44 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 5.000 din in več morete zaslužiti mesečno z izdelovanjem kemičnih predmetov. 155 odličnih preizkušenih receptov (mast za čevlje, laki, lepila,, črnila, pijače, pirfu-meriia itd) z navodili za vodstvo kemičnegi podjetji razpošiljamo interesentom za 96 din po povzetju. Idealna eksistenci. Potreben minimalen kapital. Kemični zavod, Pašičevo 27, Dunivska banovina. _27073-3 100 din dnevno zaslužijo osebe obojega spola pri razpeča vanju dveh življenjskih predmetov. Za pojasnila priložite (znamko. Ponudbe na podružnico Jutra. Maribor, pod »Denar takoj« 27579-3 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din English lessons Miss Parler Dvoržakova ul. 3-m. 27152-4 Poučujem vse srednješolske p.-ed-mete za najnižji nonerar ali za hrano Ponudbe pod »Akademik« na oql. odd. Jutra. 27B91-4 Akademika izkušena inštruktorja, nudita inštrukcije iz vseh fredane-tov. Sacer Jože in Fran Go-ličnik, Aljaževi 6. 27377-4 Pouk nemščine od začetka do popolnosti. Marta Cigoi, diplomirana učiteljica. Gosposka ul. 10, I. nadstropje. 27408-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika mladega, agilnega, kolesarja ali motociklisti za razpeča-vanje delikates in nakup vreč, sprejmem takoi s primemo kavci'0. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober provizijski zaslužek« 27356-5 Renomfirana zavarovalnica spreime potovalnega zastopnika. Nudimo fiksno plačo in provizijo. Le marljivi in vztrajni naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna eksistenca«. 27257-5 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Nagrobni spomenik lz bosanskega granita se poceni proda Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Spomenik«. 26790-6 Tulipani, čebulice krasnih mešanih barv, 5C čebulic din 45.—, poštnina vračunana, razpošilja vsako množino. Vrtne sadike, li-guster, mahonije. špargli, orjaške in mesečne jagode itd. nudi vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. 26507-6 Oprema za trg. lokal dobro ohran;rna se proda. Jesenice, Krekov trg 2. 272IV« Veliko zbirko hroščerv predam po nizki ceni. Ponudbe pod »Eksotični in domači« na ogl. odd. Jutra 2737ft-8 štedilnik prostn stoječ na 3 plošče M ne rabljen prodam. Tržaška C. 105. 25313-$ Posteljo z žičnim modrocem, karniz, stoječ obešalnik, nekaj stolov in štelažo za kniige, prodam. Naslov x vseh poslovalnicah Jutra. 27259-4 Železni štedilnik ln 6 ovalnih oodčkov a stojalom proda Oblak, Glinška ul. 3 27355-« Dežni plašč dam; ki, fini inozemske, prodam ali zamenjam za karkoli Naslov v vseii posl. Jutra 27331-fl Lutzova peč dobro ohrarvena, naprodaj. ' Poizve se: Dobovšek Ivan, ! Jezica 85, Ljubiiana. 27369-4 Gostilniški štedilnik na 3 plošče z 2 pečr.jako. ma in grelcem za vodo (boj. leriem) prosto stoječ, dobro ohranjen, prodam. Poizve m hote! »Union«, Miklošičev« cesta 1. 27360-4 Kovčeg gramofon in 20 plošč, modernih plesov, »e poceni proda. Moste Pokopališka ml. 1-H. 26617-4 Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Zlher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Moškanjcl, Zahtevajte ceniki 221-6 Ugodno prodam večjo množino ša:jlvll» kart. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27316-6 Peč primerna za pisarno att sHčno, dobro ohranjena, naprodaj pri ABC, LJubljana, Medvedova c 3 ("poleg kolodvora šiška) 27455-6 Prodam leseno drvarnico 4—5 raj. več oken in vrat, vse v do- I brem stanju, poceni. Dom-i Jale, Taborska c. 4. Setina. 27299-4 Bazno pohištvo ln razna posoda se radi selitve proda. Lazar, Mestni tng 5. 27204-6 Aparat za trajno ondnlacijo poceni prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 27395 6 Poceni prodam Jtiri vrata, novih nerabljenih. težkih, pripravnih za skladišči ali klet v izmeri 125x230 solidno izdelane. Ogleda »e lahko Gridišek, Moste, Na klančku 4. 27280-6 Nemško konverzacijo in pouk, nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13/II. 25986-4 Inštrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposeln! pro fesorskl kandldatje — strokovnjaki. Novinarski dom. Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12. 219-4 Nemščino od začetkov do popolnega obvladinji, poučuje profe-dr. Svoboda. Emootka s. a* m Otroški voziček globok in stijico dobro ohranjeno, prodam. Mar-montovi ul. 57 zidnja hiša. 27263-6 Črno obleko skoro novo, zelo poceni prodam. F. P., Mencingerjeva ul. 17. Kolezija. 27201-4 Električna centrala rabljena, z bencinskim motorjem 5 KS, 64 akumulatorji zi 110 voltno razsvetljavo, dinamo, predali za akumulatorje, kompletni na prava, prodam za din 10.000 Martin Egersdoifer, Slov. Bistrica. 27197-6 Zdravilnih zelišč, izbranih, suhih, 16 vTst, imam na prodaj za takoj! Neža Meglič, Tržič, Lju- Pež iz litega železa v obliki kamina, za 500 kub. m, primerna za večje lokale in 1 železna b'agajna, dobro ohranjena ter baročna Jedfl-nioa, vse ugodno prodaj. Ogleda se pri tv, Ivan MatJilan, Ty»> seva c 12, dvorišče. 27064-4 Železni Štedilnik beljska c. 50. 27181-6 Prodam kmečko krušno peč, z viem zraven pripidajočim okovjem, temno zelene bat ve, modeli podolgovati, rabljeni samo eno zimo, in 2 steklenici za kisik. Tomšič Ivan, mlin, Kočevje. 27223-6 Otroški voziček globok z žimnico, pleteno zibelko in staicp, prodam. Poizve se šubičeva 3/III. (Ko«). 272204 dobro obrani en, ugodno naprodaj. Bo škar, Mestni trg 17-T 27501-fl Prodam: kompletne smučke, ško smučarsko obleko, (Jamske smučarske hlai-če, damski plašč ln črn« čevlje ln lep športni otroški voeičefc po zolo .uedol oenl. VpraSafcl pei Mohar, Stoženska 18. — Ljubljana. 371134) Hladilno omaro malo rabljeno, 4vodetn% prodam. Cdovfta cesta O) mlekarna. 27432-0 Prodam več lončen Hi loncev, rabljenih za mast in 3 ždezn« ponve, emailirane pod roko. Istotam eo dvokole* ni voziček, dobro ohrmiea za domačo uporabo. ViJ^ štev. 6 pri posestnici. 2741*4 Zvezki za osnovne šole stara zaloga, naprodaj. — manjši po 30 in večji pO 40 para. Količina 100 kom. naimaniša. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod žifro »Ugodna priliki«. 274194 Višinsko solnce original Hanau. raerd novi modeli stalno na zalogi. Poskusno obsevanje brezplačno. Josip Bedrač, Elel-Keisova 3 27559-® Kegljišča pravilno grajena,, tefloC krogle in patentirane keele dobavlii: Drago čeferin, Liubliana, GledaliSka 7/L Telefon 27-57. 27605-4 250 parov čevljev novih damskih tn mošk§ čevljev, prodam. Cene staif nizke. Ugodna prilika S* trgovce in konrume. Ponudbe : Albin Turk, Ljub* ijana, Vidovdanska 3. T52M Beseda 1 Din, davek Dm. za šifro ali dajanje jaaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Kupimo kotel vaijastl, cca 70a30 cm dobro ohranjen, za kom prlmiran zrak do treh atmosfer Naslov v vseh posl J ti tra. 27059-7 Fotografski objektiv 7.5 cm, 1:2 8 do 1.3.5, Lelca povečalnik s pri borom, šlrokokotnl ob jektlv za 10x15 cm (po možnosti »Angulon«) in druge potrebščine ku ptm — Ponudbe pod i Plačam dobro« na o? odci. Jutra. 26958-7 Pozor mlinarji Kupim rr.aio rabljene mlinske valjke z mlinsko opremo. Ponudbe pod šifro »Valjke« na ogl. odd. Jutra. 27203-7 Stare moške obleke čevlje, perilo Itd kupu jem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje — Alojzija Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 26324-7 Tehtnico laboratorijsko analitsko, dobro ohranjeno, kupim Ponudbe s podatki na ogl. c J - odd Jutra be: Hafner, Čopova 27487-7 S i ar emu železu j.m i o .mam s-i - zvišali ceno. Pre tmo vsake količin-' .i o.n >k:adi5ču ali pa iiču me-.ta Zahte •e ponudbe Stabil, o roka c. 72. 27591-7 MiMMtm 3eseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje "ifLslfva 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Štiri gospode =T>rej : em na dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27336-14 Seseda 1 Din, davek 3 Dm, za šifro ali dajanje aaelova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Nov tricikelj prvovrstno izdelan, zelo agodno naprodaj. Vprašati Beethovnova 14, Trata 21 27507-11 Darnsko kolo ta tricikelj s plašči agoctno naprodaj. Meha nična delavnica Ambrož, Tyrševa 7. 27594-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš! znesek 20 Din Mayer lesicon a. izdaja, 22 knjig m »Kosmos« zadnjih 10 letnikov poceni prodam Koiarlč, Krekova 29, Celje. 27574-8 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo novo m že rabljeno. Ki ga želite prodati aii s a-mo dati v shrambo sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev Je * tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici a.i ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian, Ljubija na. Tyrševa cesta 12. 19-1 i Prodam novo 9delno jedilnico, orehova korenina, kovčeg, pisalni stroj, Voigtlaender 6x9 z daijnomerom, radio 4+1 gramofon His Masters Voice (elektrodoza) s ploščami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27264-12 Šivalni stroj rabljen, dobro ohran]en in samsko spalnico, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto«. 27265-12 Jedilnico spalnico in drugo, prodam. Ogled od 10.—12. in od 4.-5. ure. Štor, Stari trg 9-III. 27278-12 Orehova spalnica in biblioteka s primerno omaro naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27154-12 Pozor! Pohištvo! Sava! Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav, žični vložki, madrocl, oto-mane Sprejmemo vsa naročila po najnižjih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Pred jam ska 32, trgovina na Mi klošičevi cesU pred so d Iščem 27323-12 Dobavljamo I Fiat Topoli no f Posojila I Prostorne atorske naprave z malo, rožen, poceni proda ' različna preskrbim hitro -i—__ generatorske naprave čistilci znamke »HAN SA« za pogon z lesom aH lesnim ogljem od 2 do 25 KS, za stabilne motorje Nadalje gene ratorje za tovorne avto mobile do 120 KS. Vse informacije prt AMER1 CAN MOTORS, Tyrševa cesti 24 26392-10 Mercedes Benz avto črna štlrisedežna llmuzi na s 4 vrati, skoraj nov se proda za 62 000 din Ponudbe pod »Mercedes Benz« na ogl. odd. Ju tra 27602-10 Mali avto 2-4 sedežni kupim. Po uudbe s točnim opisom in navedbo cene na ogl odd Jutra pod »Ekono mičen«. 27599-10 Tovorni avto na oglje, še kot v novem stanju, ugodno naprodaj Ponudbe pod »5 ton« na ogl odd. Jutra. 27597 10 5-sedežni avto Škoda, v brezhibnem stanju gume dobre, ter več rablje nih gum 5.00—16 ugodno naproda). Ogled: Mehanič na delavnica Mirke Rome Dev. Mar. v Polju. 27308-10 Motor Harley Davidson s priko lico, dobro ohranjen, po ceni naprodaj. Vprašati Mala čolnarska 7, od 14. dalje. 27420-10 Avto » Škoda« limuzina, zelo dobro ohranjen ln ekonomičen ugodno ln poceni prodam. Naslov v vseh posl Jutra 27404-10 Motorno kolo 100 ccm malo rabljen, prodam. Znamka DKW. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27283-10 Pozor avto prevozniki Iz Splita ▼ Celje imel bi 8000 kg tovora za pripeljati Prevoznik nai takoj javi ceno Franc Erman, Celje. 27249-10 Pohištvo in druge dobro ohranjene in uporabne predme te, stalno kupuje in prodaja: ABC, Ljubija na. Medvedova c 8 (po eg kolodvora šiška). 27454-12 Spalnico dobro ohranjeno ln šl-valnl stroj kupim. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Rabim takoj« 27456-12 Radioaparat »Telefunken«, novejši, dobro ohranjen, proda: ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška). 27453-9 Kupim ponošene moške obleke, pridem na dom. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Obleke«. 27293-13 Biedermayer uro v brezhibnem stanju, prodam Vodopiia. Rožna dolina cesta VI. štev. 2. 27276-12 Pohištvo postelje, omare, divam etc se ugodno proda. Ogledati Soss, Mestni trg 18. 27535-12 Lepo garnituro spalni kauč, mizica, 2 fotelja. prodam. Ogleda se dopoldne: »Jugrad«, Beethovnova ulica 15/111. 27472-12 Moderno spalnico s trodelno omaro in psiho prodam radi odpotovanja. Ogleda se dopoldne: »Jugrad«, Beethovnova ulica 1? III. nadstropje. 27471-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hrastove doge vseh dimenzij ln primernih hrastov, kupuje Anton Birgmayer, Maribor, Aleksandrova 147a. 2710c;-15 20 kub. met. javor-jevih plohov od 30—80 mm poceni na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Javorjevi plohi«. 27228-15 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Dva DKW avtomobila »Lirrus«, »Maister«, dobre gume, brezhibna, ugodno proda Erjavec. DKW zastopnik za Do lenjsko, v Stični. 27112-10 Krznen plašč (Ciper mačka! dobro ohranjen naprodaj. Rožna ul. 27/11., Križnar. 27417-13 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Niirr.anjšl znesek 17 Din. 2G0 knjig romanov, povesti in revij prodam po nizki ceni. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Domača knjižnica«. 27379-8 Kupim knjige romane, slovenske, nemške, češke, italijanske. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lepa knjiga«. 27490-8 Za rabljena motorna kolesa zamenjam prvovrstne Radio aparate. kolesa, motorne trikolice z do plačilom Ludvik ller-šič. Ljubljana, Cesta 29 oktobra 13. 27101-10 Avto-gume 10 kom. 32X6. 15 kom 5 25 in 5.50—20, 10 kom. 4 00—19 ter 50 kom. zračnic 36 X8, 40X 8, 12.00—22 poceni naprodaj Pohitite, dokler tra-ia zaloga. Jugopromet. Golob Ivan. Celje. Krekova cesta lOa. 27032-10 Avto Opel tipa 1290. v dobrem stanju. ugodno naprodaj. Naslov: šiška, Jernejeva c 29. 26948 10 6-sedežni avto »Austro Daimler« v ze lo dobrem stanju, s 6 kom. skoro novih pnevmatik se proda Cena din 20.000 Murska Sobota, Lendavska c. 7, Garaža Benko«. 27183-10 Ford 8 V tovorni, vožen 15.000 km, izvrstne pnevmatike, proda Automontaža d. d., Ljub ljana. 27180-10 Avtobus »Fiat« 18 sedežev malo vožen, ohranjen kakor nov dobra pnevmatika, se radi nabave večjega ugodno proda. Poizve se: Ljubljana, Borštnikov trg 1. 27226-10 Poltovorni avto dobro ohranjen, gume sko-rai nove, prodam. Cena ugodna. Joško Tratnik, Kočevje. 27212-10 2 ali 4 sedežni avto dobro ohranjen, v brezhib nem stanju, kupim. Naslov v vseh poslovalnisah Jutra. 27211-10 Dva tovorna avtomobila z Diesel motorji, original 3.5 tone, gume v zelo dobrem stanju, radi skrčenja ob rta, naprodaj. Cvetko Likar, Maribor, Aleksandrova 35 tel. 27-76. 27221-10 Avtomobile tovorne od 1 do 6 ton 2 Diesel in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po ugodnih cenah proda zastopstvo KRUPP, O. ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 27353-10 Generatorje za bencinske in avtomobilske motorje izdelujemo Mehanična delavnica Sv. Petra c. 85 27401-10 Motor DKW 250 ccm. novejše tipe, se proda za vsaJco ceno. Garaža Mikllč. 27394-10 Joško Bodlaj, Ljubljana, — Drenikova ulica 28. 27376-10 Stabilni motor na pogon z ogljem, kot v novem stanju, za zelo nizko ceno naprodaj. — Cizerl, Beethovnova 14 27506-10 Tovorni in osebni avto kot v novem stanju, za zelo nizko ceno napro daj. Naslov v vseh posl Jutra 27505-10 Avto 4 sedežni in s skoraj no vimi gumami poceni orodam al zamenjam za manjšega. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd Jutra. 27513-10 Avto dobro ohranjen, zelo močne konstrukcije, vožen 46.000 km, v brez hibnem stanju, s Ia skoraj novo pnevmatiko Cabriolet, poceni proda ■Tugo - Knoch, Kranj. 27502-10 2 Puch motorja "00 in 250 ccm šport, orodam. Štefan Simonič mlinar, Podbrezje. Go renjsko. 27141-10 Opel lep, 33.000 vožen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27422-10 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nnlmanjš! znesek 20 Din Vsakovrstno zlato ank m nraminic ter vrednostne papirje to najugodnitših cena". Bančno kom. zavod Maribor. 24458 16 1'reditev premo7eni;i poravnave konkurzne adeve odkup id Inkasr erjatev (tudi Kmečkih > nabavo posojil ln druž-lenikov. dobičkanosne varno naložitev ka-iltala. ureditev uprave n knjigovodstva bllan :e. kalkulacije uprave nepremičnin nadzorovanje soudeležb sp oh .-se trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite trokovni plsprnl Lojze Zaje jjubljana. Gledališka ui 16-16 Posojila iajemo našim članom it ?arčevalcem Ugodni po ojl. Vloge obrestujem^ po 5 odstotkov Vsi var čevacl brezplačno zava rovanl Zadruga »M0.1 Dom«. LJubljana Dvor akova 8. Iščemo pover enike 19« Kdor posodi 26.000 din gotovine na sigurno odplačilo po 500 dinara mesečno za dobo 5 let in ga vzamem na brezplačno stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27048-16 Prodam ali zamenjam za malt avto topolino Škodo Olimpia Adler avto BMW kabriolet v zelo dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27317-10 Mestna elektrarna v Brežicah proda takoj: 1. 1 diesel motor Deutseh 50 KS; 2. 1 diesel-motor Langen Wolf 45 KS; 3. 1 lsto-smerni dinamo stroj 2X 230 voltov 32 KW; 4 1 istosmerni dinamo stroj 2X230 voltov 30 KW; 5 Istosmerni dinamo stroj 2X220 voltov 15 KW; 6. Istosmerni elektromotor 2X 220 voltov. 15 KW; 7 razdelna plošča, kompl. za 2 motor ja; 8. 1 kompletna akumulatorska baterija 252 členov tln I 5; 9. 1 centrifugalna sesalka kompletna z motorjem 600 lit pr mm; 10. 1 centrifugalna sesalka, kompl. z motorjem 450 lit pr mm; 11. 160 istosmernih števcev 220 voltov in 2 X230 voltov, žigosani 1939; 12. 1 strugalnik 2 m dolžine; 13. razni elektromaterial in orodje. 27270-10 Avto DKW Spezial izredno lepo ohranjen, kot nov, nujno naprodaj. Posebno nizka cena. Ostrožnik, trgovina. Pasaža — Nebotičnik 27500-10 Kupim avto 1 ln pol do 2 ton, v dobrem stanju V poštev pride Opel-Blltz, 38 tipa ali Ford 32 tipa, z dobrimi gumami ali Diesel avto 2 ton. Ponudbe poslati na Vjekoslav Ožbolt, Adamovac, zp. Sv. Ivan Zellna. 27071-10 Vložno knjižico Zadružne gosp. banke na din 59.000 starega potraži-vanja, prodam najboljšemu kupcu. Vloga ni dobljena od večjega niti je deljena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vložna knjižica«. 27090-16 Družabnika sprejme podjetje z dobro bodočnostjo. Prednost tehn. inženjerji ali oni, ki se razumejo na tehniko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kovinarstvo«. 27447-16 ta brez kakega predpla čila. Rudolf Zore Ljubljana, Gieda.iška 12 Znamka 3 din. 27448-16 Bauxit Iščem financierja radi eki-ploatacije ali prodam ležišče 2 vsemi pravicami za izkoriščanje. Ponudbe na podružnico Jntra pod iifro »Bauxit«. 27477-16 Do 100.000 din nominale Ratne štete iščemo za 60 dni za kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna posojnina«. 27553-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din V najem dam trgovski lokal s skladiščem in 1 sobo. Sedanja trgovina dobro upeljana, na deželi. Reflektantom ugodna najemnina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27235-17 dvoriščne lokale pripravne za obrtno de lavnlco oddam za 1. november t. L ▼ Ljubljani. Stari tig »t. 15 Povpraša se lstatam na dvorišču 27493-19 Gostilna se proda, v Zagrebu naj prometne j šl ulici. — Mesečni promet 30.000 din. vsa režija mesečno 1900 din. Proda se nuj no radi ločitve zakona Cena 25.000 din. Maksi m irska 47, gostilna Gostilno dobroldočo, z gospodar sklm poslopjem, senčnim in zelenjadnlm vrtom ter sadonoBnlkom prodam. Vprašati: g06tllna Stani ta Breg, Ptuj. 27118-19 Gostilno dobroidočo, prevzamem najem ali na račun Marija Debelak, Lukovica pri Dom Žalah. 27186-17 Delavnico veliko in svetlo, dolžina od 20—30 m, širina od 5—7 m iščem. Dopise na ogl odd. Jutra pod šifro »Delavnica«. 27550-19 Ti Beseda 1 Din. davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Kompletno novo predtiskarijo z najnovejšimi vzorci, pro dam po izredno nizki ceni »Dema«, Masarykova c. 14 27279-30 STEZNIKE trebušne pasove nederčke po meri, dobite samo specialni delavnici za to ANA HUTTER, Gledališka 7/11. 27252-30 Krznar ki modernizira, čisti popravlja kožuhovino in izdeluje prinešene keče oroti garanciji. Kovačlč Mestni trg 8, I. nadstr 26729-30 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjš' znesek 20 Din Trgovski lokal aajmodefnejše oprem ijen (elektrika, plin, vo dovod, telefon ta lastni WC), nrikladen tudi za pisarno ali zastopstvo, sc takoj odda na Tyr ševi cesti št 47-b 26884-19 Elektromotor tričetrt HP 220/380 V ▼ brezhibnem stanju, kupimo. Ponudbe na »Jugoplastika« Trnovski pristan št. 4. 27286-19 Mlekarno dobro vpeljano, oddam. Igriška ul. 14. 27274-19 Zagrebški Express-buffet najstrožje središče, z letnim prometom 1,000.000 din, iz-vrstnoidoč, najboljša ugo stiteljska obrt, prodamo ! celokupnim blagom in inventarjem za 135.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 27240-19 V Trebnjem odda v najem velike tr govske lokale v veliki hiši. Opara Franc 27385-19 rgovine, industrije hotele, buffete, restavracije, gostilne, kavarne, parfume-rije, slaščičarne, bonboni-jere, mlekarne, mline, žage, prodajamo in posredujemo nakup uspešno in solidno: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 27237-19 Zelo rentabilno podjetje rabi 50 do 100 000 din pesojila proti dobrim obrestim ali ev. soudeležbo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro naloženo« 27492-16 Kompanjon (ka) s 50.000 din, mesečni zaslužek 5000 din Ponudbe pod »100°/o sigurno« na ogl. odd. Jutra. 27509-16 Kdor mi posodi 8000 din mu jih obrestujem in mu dam brezplačno družinsko stanovanje za tri leta. Naslov v vseh poslov. Jutra 26923-16 Gospodična mikvr.a, simpatična, pro si dobro situiranega gospoda, da bi jo gmotno opdpiral. Ponudbe prosim poslati na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Usluga« 27146-16 Hranilne knjižice vrednostne oapirje kupujemo stalno m 00 najvišjih cenab ln takolšnlemu t>'ačllu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledo'i«kn 27449-1* Din 250.000 vložim v rentabilno in dustrijo. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Varno«. 27568-16 Špec.-kolonijalno in delikatesno trgovino naiprometneišem zagrebškem centru, izvrstno idočo letni promet 2,000.000 din. prodamo s celokupnim blagom in inventarjem za din 225.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 27238-19 Buffet s trafiko v najprometne'ši zagrebški ulici, bližina kolodvora, — prodamo z inventarjem in blagom rudi nujne izselitve za 16.000 din. St^mrna mesečno samo 500 din : Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 27239-19 Trgovski lokal v bližini magistrata, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27319-19 Mlekarno zaradi bolezni ugodno prodam. Poizve se v ogl odd. Jutra. , 27354 1' Špecerijsko trgovino ali gostilno vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Takoj ali pozneje«. 27311-19 Prometno gostilno iščem zdaj ali pozneje. — 5irše ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vsestransko zmožen«. 27480-19 Brivsko-frizerski salon rentabilen, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Ljub liana 555«. 27481-19 Obširen prostor za čisto mirno obrt, dvo riščno, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obširni prostor«. 27429-19 Trgovino z mešanim blagom in mlekarno v prometnem kraju Ljubljane, prodam skupno ali posamezno. Ponudbe na •gl. odd. Jutra pod 2načko »Prilika«. 27414-19 Mizarsko delavnico v Celju ali v bližini Celja v -nanjšem obsegu, po mo ^nosti s 6tanovanjem. zamera v najem Naslov -e izve v podružnici Ju tra v Celju. 27576-19 Takoj prodam modno trge vino, dobro 'dočo, centrum mesta, radi družinskih razmer t,e resne ponudbe na lodružnico Jutra. Mari bor pod »Priložnostni nakup«. 27583-19 3eseda 1 Din. davek 3 Din za Mfro aH daianie naslova 5 Pln Najmaniši znesek 20 Din Stavbno parcelo v Celju ali manjše po -•5tstvo v okolic! kupim Ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Gotovina« 26409-20 »Posest« reailtetna pisarna Ljubljana. Mlk-osjieva cesta 4/n »daja lastn. elasllo »P»> sest« ki izhaja vsakeca 1 v mesecu. V njem je na ponud-oo veliko število hl6 vU ter parcel v mestu ln na '.leželi kmetskih W ve-ieposestev s točnimi opisi tn cenami Sdor kupuje ali pro lata nepremičnine nai Ust naroči na gornji na-;.'ov Zadostuje dopisnica. 94-2f Hiše, vile, parcele in posestva p rod as te oziroma kupite najugodneje potom rea-litetne pisarne Prlstavec Franjo, LJubljana, Go-sTvvvetska c. 3, telefon 23-81. 27399 20 Enonadstropno hišo novo z gostilno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27299-20 Malo hišico novo 2—3 sobi z vrtom v okolic: Ljubljane kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1617«. 27296-20 Vilo ali hišo Ljubljani ali okolici ev. tudi posestvo, kupim proti tako>šniemii plačilu. Ponud be na podružnico Jutra v Maribor pod »Vila«. 27198-20 Maniše posestvo ravnini v Gomilskem (Saviniska dolina) se zaradi bolezni proda. Ponud be na oel. odd. Jutra pod »SO tisoč«. 27232-20 [ V okolici Maribora: I Oglje I Dvosobno gozdno posestvo 200 ora- H«v«wn « no . lov, parna iaga, vila itd ;ozdno posestvo 200 ora' ov, parna žaga, rila itd ob Koroški železnici din 1,600.000; lepo donosno posestvo 43 oralov bosposka hiša, viničariia, preša, dve gospodarski poslopji, silosi krasni sadonosniki, vinograd gozd, njive in travniki za din 480.000; Manjša pose stva od 80 do 2"-0.000 din hiše in vile, proda: REALI TETNA PISARNA. Mari bor, Meljska cesta 3'I. 2T110-2C Kompleks 40.000 kv. m 20 km od Ljubljane, v me stu Gorenjske, z gospodarskim poslopjem, peščen teren, z osnutkom parcelaciie naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno prodam«. 27368-20 Novo hišo 10-stanovanisko v centru — prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1,300.000«. 27357-20 Banja Luka — Slatina Veliko posestvo ugodno na prodaj. Informacije pri A Zigon, Ljubljana, Wolfova ulica 10. 27440-20 Parcelo v Dravi J ah proti Št Vidu aH bližje proti ba novinskl cesti kupim za gotovino Ponudbe po slatl na ogl. odd. Jutra pod »Zidam 1941«. 27463 2C Hišo dvostanovanjsko v Ljub ljani kupim. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Za mojo hčerko«. 27462 20 Večstanovanjsko hišo v centru Ljubljane ali bližnji periferiji kupim Cena postranska. Plačam vse v gotovini. Pišite na ogl. odd Jutra pod >Dono6 ni važen« 27464-20 Hišo ali vilo v LJubljani kupim. Plačam do 1 milijon din. Ponudbe s točnim opisom naj se pošljejo na ogl. cdd. Jutra nod »Beograd« 27466 20 Parcelo kjerkoli kupim v mestu ali oko lici. Javite se ogl odd Jutra pod »Ne glede na velikost«. 27465 20 Parcela 5000 m2 v St. Vidu tik glavne ceste, zelo ugodna lega, po izredni nizki ceni naproda!. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 27306-20 Kup'na na periferiii Ljubljane ali na Gorenskem malo posestvo ali hišico. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl odd. Jutr a pod šifro: »Takoj posestvo«. 27217-20 Trisobna novozidana hiša kozolec, velik vrt in malo zemljišča ob bano vinski cesti v bližini tr ga Sv. Jurij ob J. žel. se takoj proda. Zemlji šče Je pripravno za obrt-Posr?dovalci izključeni Naslov v vseh posl. Ju tra. 2703=20 bukovo ima vedno na zalogi Konšek, Trojane 27140 6 Novo hišo stanovanjsko r Ljubljani, z 8 do 12 modernimi stanovanji, ku pim po ugodai ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšnja gotovina«. 27530-20 Prodam cca 3-000 kr. m vinograda z zidanico, njivo, nekaj zemlje, pripravne za vinograd z malim gozdom v Trški gori pri Novem mestu. Pojasnila pri odvetniku dr. Globevniku, Novo mesto. 27479-20 Vinograd (2.000 kv. m) z zidanico na Doleniskem ugodno na prodaj. Žlahtna trta. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 27478-20 Kupi se večstano vanj ska hiša v dobrem stanju, lahko novejša aH stara, od 400.000 do 650.000 din. Gotovina takoj Prevzamem tudi dolg. Cenj ponudbe pod »Resen ku pec 650.000« na oglasni odd. Jutra. 27096 20 Dvostanovanjsko hišo gospodarsko po&lopje, vrt ln njivo. 5 minut od p--staje Pragersko. prodam Cena din 35.000. — Vprašati Klaneček Kat: ca. Obrežna cesta 87. Studenci pri Mariboru 27577-20 Hišo 3 gostilno, trgovino (do nosno) prodam. Klar.p ček Ivan, Studenci pr! Mariboru, Obrežna 87 27578 20 Prodam hišo z vrtnarijo Napravi --e lahko 5 stavbnih parcel. Hipoteka 100.000 din Koroška cesta 63. Mari-oor. 27582 20 Vila v Celju komfortna. 4 sobe. m pri-tikline. 10 minut oddaljena od postaje ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Rustja, Celje, Dečkov trg 4 27608-20 Takoj prodam parcelo cca 3-500 m2. za liežigraisko gimnazijo po din 125. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar imam pripravljen«. 27557-20 stanovanje e kopalnico m kabinetom oddam s 1. novembrom solidni stranki. Ogled Tolstojeva 5, pritličje, od 16. tire dalje. 27383 21 2 sobno stanovanje z balkonom oddam za 15. oktober. Poizve se v trgovini Gračar v Dev. M. v polju. 27291-21 Dvosob. parketirano stanovanje pritikHne ln vrt oddam točnemu plačniku z no vembrom. Vprašati: Vila Rezlnka, Bežigrad. 15 27343 21 2 sobno stanovanje s kabinetom kopalnico in pritlkllnami se odda mirni maločlanski družini s 1. novembrom — Naslov v vseh posl. Jutra 27350 21 Trisobno stanovanje novo, moderno, z vsem komfortom oddam na Kode-lievem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27373-21 Dvosob. stanovanje oddam s 15. novembrom ali 1. decembrom. Linhartova 4/1. 27435-21 Dvosob. stanovanje solnčno, na Karlovški cesti oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27436-21 Trisob. stanovanje kabinetom in kopalnico v I nadstropju se odda — Lepodvorska 3. 27287-21 Stanovanje z 2 ali 3 sobami ln kuhinjo Iščem za takoj ali do 1 novembra Ponudbe pod »Plačnik 363« na ogl. odd. Jutra._ 27396-21& 4 sobno stanovanje s kabinetom ln pritlkllnami. čisto ln suho, iščemo za 1. november. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mirna ln solidna družina«. 27344-21& Dvosobno stanovanje komfortno v okolici bolnice |4če mala družina za noverrber aH december. Ponudbe pod »Reden ln točen« na ogl odd. Jutra 27452-21a prepreeto. Iščem, event. grem v skupno gospodinjstvo k sa-n06t0jnl gospej. Ponudbe na "igl. cddel Jutra pod »58-'etnl z lastnimi dohodki«. 26673 21a Iščem stanovanje 2 sob in kuhinje v centru s komfortom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Centralno ogrevanje«. 27412-21« Vpokojencu oddam enosobno stanovanje s pritiklinami 10 minut od postaje na Dolenjskem. Naslov v vseh posl. Jutra. 26939 21 Stanovanje trisobno, komfortno v bližini nove gimnazije Bežigrad, oddamo za takoj. — Pojasnila daie Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. 27416-21 Malo stanovanje sobe in kuhinje, pritlično, cena 220.- din le za 2—3 odrasle osebe, takoj cddam. Večna pot 29. 27518-21 Nova vila v Celju tristanovan-ska naprodaj za din 115.000. Irformacije gostilni Murko, Trnovlj pri Celju. 27573-20 Parceli v Celju ena za din 30 000, druga za din 65.000 naprodaj". — Poizve se pri Frajle, frizer Celje. 27571-20 Parcele naprodaj v šiški med re- miro in staro mitnico in na Kodelievem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nizka etra«. 27541-20 ^nonadstropna hiša nova, s petimi stanovanji naproda- me., staro mitnico n remi7e v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod ifro »Din 595.000«. Nova hiša vrto m v f.torah pri Celju v bližini dveh to-■•arn naprodaj za ceno din 45.0^*0. Naslov v vseh posl. Jutra. 27030 20 Hišo v Kranju pristavo, ali tudi parcelo kupim takoj. Ponudbe jx>d »Brez posredovalca 180« na ogl. odd Jutra 27C3S 20 Hišo v Ljubhljani aH okolici, do 80.000 din. kupim. Posredniki izključeni. Ponudbe pod »Plačam takoj« na ogl Ddd. Jutra. 27025-20 Hišo v okolici Rogaške Slatl ne s kompletnim stanovanjem ter vinogradom in sadovnjakom, na kra snem po^žaju. idealm za letovanje, prodam. — Thalec Juro. kapetan v okoju. Rogaška Slatlnn 27135 20 Enonadslropna hiša s pekarijo v sredini mesta, dobro vpeljana radi družinskih razmer ueodno na prodai. — Ponudbe na ogl. 'odd. Jutra pod »Priložnostni nakup«. 27047-20 Buffet na zelo prometnem me stu, dobro idoč in z velikim prometom se radi samote zelo ugodno proda. Cena zmerna Strogi center. Naslov v vseh posl Jutra. 27072-19 Skladišče za takoj ali za 1. november, iščem v sredini mesta ali kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Suho, čisto«. 27548-12 Posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem (6 ioh zemlje) gozd, sado-nosnik, njive in travniki, 15 minut od mesta prodam za din 100.000. Pomtdbe na oel. odd. Jutra pod šifro: »Vzorna domačija«. 27048-20 Zemljišče ■•koli s S00 kv. m v bližini Rakovnika, prodam za 80.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27309-20 Kupim hišo enodružinsko ali dvodružin-sko s hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »250.000«. 27367-20 Stavbno parcelo prodam. Roteče 31 pri škofji Loki 27347 20 Enodružinska hiša 5e nedograjena, z vrtom v bližini štor pri Celju, naprodaj. Naslov v vseh poslov Jutra. 27107 20 Stavebno parcelo na krasni leii v Ptuiu prodam. Ponudbe pod »Lena okolica« na podružnico Jutra v Ptuju 27117-20 Stavbo za lahko industrijo aH večjo obrt v sredini mesta prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Redka in ugodna prilika«. 27413-20 Hiša novozidana, 10 stanovanjska komfortna. netto donos 70.000 takoj naprodaj. Pojasnila daje Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. 27415-20 Malo hišico ali parcelo kuDim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amerika«. 27411-20 Vilo štiri sobe, z vrtom, opremljeno, novo ugodno prodam ob glavni cesti blizu vode. davka prosta, z ribolovom. Poizve se Dušek Ignacij, Moravče, pošta Sv. Križ pri Litiji. 27407-20 27540-20 Parcele naprodaj v St. Vidu, Viž msrjih in Mednem tik žel nostaie ob Savi. Poizve se Vižn-arje 78 (nasproti Mi zar.-ke zadruge). 27542-20 Parcelo majhno, v b. žigrajskem o:-:ra1u. za zidavo viso-Jcopritlične hišp r>rodam Podmilščakova 11 275M-2C Velika trgovska hiša -ležclnl pridelki. 3 lokali. 4 stanovanja. 650 000 din Trgovska hiša majhnem mestu. 1 ln ool orala sadonosnika 150.000 din. — Krasno -osposko posestvo z gradom 750 000 din. — Stavbna narcela Banla luka 40 ono din Znamko za clTOvor. Posredoval nlca Ranid, Maribor. Go sposka 28. 27589-20 Hiša z velikim dvoriščem in i°lavnlco, primerna za vsako obrt, obenem ve 'ika stavbna pare al a, v sredini mesta, ugodno naprodaj. Pcnudbe na o«rl odd. Jutra pod S! fro »Resen kupec« 27592 20 Stanovanje V Kranju prodam po ugodni cent večji stavbeni kompleks Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27551-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Slfro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Hiša se takoj odda ▼ najem 2 sobi, kuhinja, priti-kline, gospodarsko poslopje. vrt, plodna njiva. Pojasnila: Marija Ošina, Brežice, Zaknt 25 Za odgovor Je priložiti znamko 26986 21 Dvosob. stanovanje kopalnica, kabinet, ugodno oddam z novembrom na Tyrševi 92/1. desno. 27294-21 Trisob. stanovanje parketirano, sončno z vsemi pritiklinami oddam za 1. november. Kodeljevo, Zadružna nI. 16. 27251-21 Enosob. stanovanju oddam, poizve se Tyrševa cesta 8 gostilna »šestica«. 27272-21 Trisob. stanovanje komfortno se odda za 1. november Henigman, Zg. Šiška, nasproti nove šole. 27230-21 Dvosob. stanovanje kabinetom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27519-21 Trisobno stanovanje 7 vsem komfortom takoj za stadionom. M»»lov v vseh poslovalnicah j*CB. nm-r Sobo in kuhinjo prečiščeno oddam iahko takoj do 2 osebama — Rlharjeva 2, takoj za Obrtno šolo, čez most Gradaščice 27561-21 Enosob. stanovanje ali manjše dvosobno, išče mirna stranka za 1. novembra. Cenj. ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Suho in solnčno«. 27433-21« V bližini Tabora i?čem enosobno stanovanje s kabinetom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam do 500 din«. 27520-21» Dvo- ali enosobno stanovanje v bližini centra išče tričlanska solidna stranka. Ponudbe pod šifro »1 november« na ogl. odd Jutra. 27C-04 21a Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddamo na Emonski c. 10. 27277-23 Garsoniero z najmodernejše opremljeno kopalnico in predsobo z vzi danimi omarami se odda na Tyrševi cesti št. 47'b. 27295-23 Senčno sobo separirano, oddam opremlje no ali prazno eni aii d\em osebam, event. tudi kabinet in souporaba iuhinje. Naslov v vseh posiovalsicah Jutra. 262J3-2J V Šiški oddam 2 sobno stanovanje s kabinetom, event prodam hišo za 300.000 din Pojasnila trafika Bata. 27566 21 Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico in balkonom, v vili ob Tvrševi cesti oddam boliši družini odraslih oseb. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 27554-21 Dvosobno stanovanje komfortno, z vsemi pritiklinami, v pritličju, oddamo 1. novembra. Medvedova 5a. 27562-21 Stanovanje 2 sobi, parketirano in priti-kline v novi hiši, oddam 1. novembra. Vprašati pri Frank, Tyrševa 53. 27539-21 Dvosobno stanovanje s pritiklinami. suho, I nadstropje, se odda za november Železr.ikarje-va 10, Sp šiška. 27588 21 Stanovanja vm Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din 4 do 6 sobno stanovanje komfortno opremljeno, ali celo opremljeno vilo Iščem za 1. november. Eventuelno tudi na periferiji Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor« 27173-21a Opremljeno sobo lepo, oddam boljši oscltf za 15. oktober. Resiieva { 30. pritlič,e — Novak. 27266-4 Sobo s posebnim vhodom, oprem ljeno, lepo, parketirano s souporabo kopalnice, od-dsms 15. oktobrom ali s 1. novembrom, blizu mc-sta. Rožna dolina c. III. št. 5. 27328-23 Sobo s posebnim vhodom oddam za takoi z 1 aii 2 posteljami. Poizve se Sv. Petra c. 43. 27327-23 Prazno čisto in sončno sobo s s pesebnim vhodom in souporabo kopalnice odda boljši osebi zakonski par brez otrok. Naslov v vseh posl. Jutra 27345 23 Prazno sobo s posebnim vhodem, v bližini bolnice ln kolo-dvera se takoj odda. — Naslov v vseh posl. Jutra. 27348-23 Lepo sobo se odda gospej ali gospodični, Vrhovčeva ul. 12, priti. levo. (Tabor) 27349-23 Prazno sobo lepo, solnčno, s strogo se-pc.riranim vhodom s stopnišča in s souporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27372-23 Enosobno stanovanje s kuhinjo ln pritiklina ml Iščem za takoj! Po nudbe pod »Takoj stan« na ogl. odd Jutra. 27079-218 Dvo- ev. trisobno komf. stanovanje s kopalnico itd., zanesljivo čisto, suho in solnčno, išče štiričlanska družina za 1. ali 15. november. Ponudbe z opisom stanovanja in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Višji državni uradnik ▼ pokoju«. 27243-21a Enosob. stanovanje v Šiški ali nedalsč kolodvora , išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »December«. 27177-21a 4—5 sobno stanovanje išče za 1. november solidna stranka. Ponudbe na ogl od. Jutra pod šifro: »Točen, reden plačnik«. 27158-21« Starejši uradnici oddam novembra veliko krasno sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«. 27363-23 Prazno sobo parketirano oddam solidnemu gospodu ali za pisarno. Sv. Petra cesta 27/1. 27437-23 Opremljeno sobico preproeto, oddam ves dan odsotni gospodični za 100 din mesečno Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27320-23 Manjšo sobo čisto, s posebnim vhodom oddam gospodični z vso oskrbo v centru. Zrinjskega c. 5 (pritUč-Je desno). 27325-23 3 dijake ali gospode sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27326-23 Prazno sobo oddam takoj aH 1. novembra za din 200. Grab-lovlceva ul 20-U 27458 23 Prazno sobo se odda. Strogo separl-ran vhod. Poizve se Linhartova 11 27451-23 Dve opremljeni sobi z eno in dvema posteljama, souporabo kopalnice io s hrano oddam. Sokolska 8/1. levo — Prule. 27301-23 Nova specijalna trgovina za Vse kvalitete po izredno m — m - ^ Prepričajte se brez obveznosti za nakup. — Obrtniki izreden popust. — Zahtevajte vzorce! fiflflnrlrtiM AAMIIM Se priporoča MILAN JAGER. nizKin cenan. tyrševa cesta it. n. Opremljeno sobo s vso c>6krbo oddam. — Naslov v vseh po6l Ju tra. 27459-23 Opremljeno sobo prijazno, soinčno, mirr.o v vili oddam. Jegličeva »t. 11. 27460-23 Lepa solnčna soba prazna ali opremljena, se odda boljšemu gospo du ali gospodični" Na ■lov v vseh posl Jutra 27446 23 Sobo lepo opremlieno s posebnim vhodom in vezano s predsobo s souporabo kopainice v strogem centru išče gospod za 1. november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 27312-23a Odda se »oba z opremo ali brez. — Rožna dolina c. VIII. št. 26. 27302-23 Lepo sobo prazno sli opremljeno, oddam dami. Ogled dop. do 13 b. Naslov v vseh po-»lovalnicah Jutra. 27290-23 Iščem sobo majhno, s posebnim vho dom, s souporabo kopalnice in vso oskrbo Plačam 800 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »800«. 27499 23a Sobo Za 1 ali 2 diiaka z vso oskrbo, pa tudi brez hrane, iščem v I.jubliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 8888« 27473-23a Pianino in harmonij kupi v vsakem staniu Mlekarna. Florjanska ul. 28, Ljubljana. 27405-26 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aii dajanje naslova 5 Din NMm'aniš1 znesek 20 Din Stroj za strešno cementno opeko; 300 modelov, še v dobrem stanju, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27234-29 Stojalo za čevljarski levoročni stroj kupim. Znamka Pfaff. Ponudbe na Merlak Ivan, Prescrte 9- 27174-2? Kupim šerfmašino »Fortuna«. — Hribernik, Turnerjeva 20/a Liubliana, Jezica. 27552-29 Kupim žago (gatericoi v dobrem stanju. Cenj- ponudbe na podružnico Jutra. Maribor, pod »2aga<. 27580 29 Pošlji Marija pravi naslov. Viktor 27190-24 Garconiera komfortna, opremljena ali prazna, se odda. Po nudbe pod šifro Stres cen trum« na ogl. odd Jutra. 27508 23 Visokošolki Budim lero stanovanje z dobro oskrbo. Naslov v poslovalnicah Jutra. 27430-23 Sobo ( hrano ali brez odda dobra rodbina v centru samo ra gospodično. Naslov v ▼sch poslovalnicah lutra. 27525-23 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom in elektriko, takoj odd^m v Tovarniški ulici 11. Pojasnila v mlekarni istotam. 27532-23 Iščem stanovanje z vso oskrbo. Pomaga! b; rri hišnem in vrtnem delu. Četrt ure oddaljeno od drame. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sem pošten«. 27468-23.1 »Znnčaj in usoda« brezpbčno ako mi pošljete rokopis — restne podatke in 6 din v znamkah za stro- | pod šifro: ške. Franjo Polanec. Medno 44 d. Št. Vid, nad Ljubljano. 27244-31 Šivalni stroj rahlien, dobro ohranjen. Opremljen^ sobo udrbno, z vso o^V.rbo, v sredini mesta, jščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 27410-23a Opremljeno sobo lepo, soinčno, s souporabo kopalnice, oddam 15. oktobra. Masarvkova 23, pritličje. ' 27482-23 Prazno sobo veliko, sončno, komfortno S centralno kuriavo in souporabo kopalnice, oddam takoj v I. nadstropju v vili Levstikova ulica 16, (Vrtača). 27467-23 Opremljeno sobo oddam takoj ali pozneje s louporabo kopalnice. Knba-tidska 38, visoko pritličie. 25425-23 Zakonski par ali 2 eosooda sprejmem z vso oskrbo Gledali-8ka 16. pritličje, levo. 27556 23 Prazno sobo s štedilnikom oddam takoj. Janševa ul. 14, Bežigrad. 27560-23 Ooremljeno sobo postelio in otomano, tekoča voda, oddam najraje gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27543-23 Opremljeno sobo oddam za dve osebi s hrano ali brez, tudi diiakom. Frania Koman, Cankarjevo nabrežje 7/11. 27*44-23 Opremljeno sobo t posebnim vhodom, čisto in zračno. 15 minut od centra. odd'm 1—2 osebama. Karadžičeva 10. Kolesja. 27549-23 Sobo s štedilnikom se takoj p>?eni edia sa mo Tjcsarezni rospej a'i gospodični. Df-t 'a. Ljnb ljar.a, Pleteršniknva 32. 27593-23 Dijakinjo spreimem v ce:o dobro oskrbo v opntru mesta pri boljši družini. Nudim pornoč pri učenju in pouk v nemščini Naslov v vseh posl. Jutra. 27381 22 Dijakinjo ali visokošolko sprejmem k osmošolki v lepo sobo. Vsa oskrba 750 din. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 27439-22 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Opozorilo Dne 14 t. m mi je bilo izpred hiše št 14 v Maistrovi ulici v Ljubljani ukradeno motorno kolo znamke »Presto* sive barve, št Saehs motorja je 333 942, št. ogrodja 1.067.267. Evidenčna št je 3955 40. Kdor ga Izsledi, naj javi policiji aH orožništvu proti nagradi 27461-28 Na cesti Žale - aerodrom le bil izgubljen vazdu-hODlcvni bodež. Kdor ga najde, naj ga odda na aerodromu proti nagradi. 27511-28 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene »Dober«. 27189-29 Grafcloška pisarna Globočnik Feliks, Ljub ljana, Pra^akova 11 , se vljudno oriporo^n ob^in stvu. ' 27495-31 Oklic Moja žena Jo"efa če" nelč je pobegnila oa mole hiše. Iščem jo. a je ne najdem Kdor bi ve riei n.ieno bivališče, naj mi nazrnni Njo pa no "iivam javno. se v teku 8 dni vrne. Po pre tek-u tega časa nima več pravice vrnitve k hiši. Sv. Peter pod Sv. go-rami, dne 4 10. 19-!0 čemelo Iran 27123 31 Izjavljam da nisem plačnik do; sov, katere bi napravil? rnoja hči Slava Selca, 6. oktobra. šmid Valentin 27124 31 fB>r&HE&gii Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajan le naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Sobica Be tako' od"a šivilji — Naslov v vseh p-^1 Jutra. 27600 23 VJ> ■M". Vsaka beseda 50 oar za dajanje nas'r>va 5 Din najmanjši znesek 15 Din Opremljeno sobo lepo. v centru, z v.v oskrbo Iščem za takoi ali pozneje Ponudbe pod »Dobro nlaram« na ogl odd. Jutra. 25334-23a Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din Kupim harmoniko rabljeno. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 27282-26 Harmoniko Hohnerjevo, diatonično Z ■ registrom, dobro ohranje-i no, kupim. Naslov tra-i fika Hrvatski trg. 27388-26 Klavir dobro ohranjen, z močnim glasom za večio dvorano, kunim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«. 27236-26 Klavirsko harmoniko Hohner »Tango IV« dobro ohranjeno, kromatično, register. 120 basov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hohner IV«. 27249-26 Prodam klavirsko harmoniko »Hohner« 34 tipk, 48 basov. — Ugodna cena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27233-26 Mirna soba ae takoj odda. Beethovnova 15. desne strpoi-ee. vrata 17. 27380 23a Prazno sobo Išče samostojna šivilja Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod šifro »Mirna'. 27342-23S Drž. uradnica Bče opremlieno sobo s souporabo kopalnice, event. s celokupno oskrbo za takoj ali 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »Stalna«. 27358-23a Lepo sobo iJčem za starejšo damo pri boljši osebi, katera je po možnosti sama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priključek«. 27364-23a Prazno sobo Iščem za 1. decexber v bližini gorenjskega ali glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Točna plačnica 3662«. 27315 23a Gospod srednjih let. v državni službi, išče sobico z do bro domačo hrano Najraje pri Štajerski dru žir.i. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalen 3212«. „ 27322 23a Garsoniero Bčem za takoi. Ponudbf na ogl. odd. Jutra pod lifro »Takoj garsoniera«. 27496-iii » Pianino dobro ohranjen, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 27258-26 Pianino (klavir) iščem na posodo proti odškodnini. Ponudbe takoj na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Konzerva toristka«. 27307-26 Klavir in note naprodaj. Vprašati od 12. do 2. Ljubljana, Mestni trg štev. 8. 27362-26 Klavirsko harmoniko Izvrstno ohranjeno, 60 basov, ugodno prodam. Naslov v vseh po6l. Jutra. - 27457-26 Gramofon kovček. His Masters Voice, popolnoma nov z izbranimi ploščami, prodam. Medvedova 7/1. 27297-26 Cigansko solo violino prlma mojstrsko, n-.odel Quarnerius se odda v boljše roke za 2000 din. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Umetnost«. 27005-26 Klavir dobro ohranien, prodam. Pekarija Vovk, Lukovica pri Domžalah. 27406-26 Harmonij majhen, najamem. Hribar, ldri:ska 19. 27545-26« Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubliana, Cesta 29. oktobra št. 24/1, proda dne 5. novembra 1940 potom pismene javne dražbe ca 1900 plm smrekovih, 600 plm borovih in 50 plm mecesnovih pri Sumski upravi v Črni v režiii izdelanih hlodov. Pojasnila, pogoii in tiskovine so na razpolago pri gomil upravi v Ljubliani in šumski upravi v črni. 26768-32 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Mizarski univerzalni stroj 610 mm z elektromotorjem, v kratkem dobavljiv še po prejšnjem tečaju nemške marke, proda. Ludvik Ileršič, Ljubljana Cesta 29. oktobra 13. 27103-29 Stružnico najmodernejšo 200X1250 rmm z Norton-omarico in vdelanim elektromotorjem, po starem tečaju nemške marke proda: Ludvik Iler šič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13 . 27102-29 Krožne pletilne stroje (Rundstrickmaschine) že rabljene, dobro ohra njene. kupimo. Ponudbe ie poslati na ogl. odd ■Jutra pod šifro »Dobro ohranjen«. 27092-29 4 tkalne stroje v dobrem staniu po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27227-29 Čevljarski šivalni stroj levoročni, Pfaff ali Sin-~er. malo rabljen ln čili nderco. veliko, kurim Ponud!>e na 02I. oddel. Jutra pod »Malo rab-'jen«. 27402-29 Prodaja strojev parne žage Polstabilnn lokomobila Lanz, 10 Atm , ogTevna površina 20 2 kv. m. 2 /amašnjaka, prsd^orišče in pločevinasti dimn'k. — Delilna žaga 800 mm nremera s kro«rljlčni;ri ležali, — Tračna žaga °anhard et Levasser, °aris. orerr.er 1100 mm. velikost mize 1400x-1230 mm. Ogledati pri g Broznlč. parna žaga. Jo-sindol pri Ogulinu. Za sklenitev kunne pogodbe se obrnite r.a: Javna =k'aclišta, družba z o z.. Ljubliana, Tvrševa c. 33 273"9 20 Žagini listi za polnojarmenlke ln cirkularne žage. nove in rabljene rajnih dimenzij ugodno nroda. Javna skladišča, družba z o. z.. LJubljana, Tjrrševa c. 33. 27340-29 Kompresor z motorjem za pumpanie in dukolakiranje, kompleten in poltovorni avto ter tricikeli proda ali zamenia za karkoli »Metalia«, Go-sposvetska 16, telefon 32-SS 27434-29 Anker šivalni stroji za gospodinje, šivilje, krojače, tudi cikcak za entlanje ln z dvema Igla ma kupite najceneje pri Triglav, Besljeva 16. 27329 29 Španjela ; beir-rjavega 1 j -:dno starega prodair, za dir. 400 v dobre lovske roke Levstik. Litija 104 2 ^287 i 7 mladih, j čistokrvnih, 6 tednov starih psov »Doberman« 5 moških, 2 psici, rujave barve, 2 črna, prodam. — ' Drolc Franc, Laško 48. i 27218-?" I Ilirskega ovčarja ali pa čistokrvnega psa čuvaja kupL-n. Naslov: Plntar. Lesce 115. 27400 27 Višji uradnik simpatične zunaniosti, sred niih let, želi poznanstvo dobrosrčne dame zunaniosti. Cenj. na; se naslovilo na ogl. odd. qutra pod šifro: »Duševna harmonija«. 27200-24 Krasna Slovenka, Zagrebčanka trgovka, inteligentna, simpatična. 25 let, izvrstna gospodinja, dota v gotovini 250.000 din, želi ženitvenega poznanstva s trgovcem, uradnikom ali slično: In-čedne formaciie: REZOR, Zagreb dopisi pošta 3. 27241-25 Mlad trgovec star 25 let želi spoznati inteligentno gospodično, staro od 18. do 21. leta. Resna ponudba in slika seveda za želiena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča 9673«. Železničar v Liubliani z 2000 din plače, poročim čedno deklico bolj močne postave do 25 letno z balo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »•Sreča v dvoie«. 27095-25 Mladi železniški želi se Mlada mucka Iva. lepa, oddam samo dobrim ljudem! Od 17 do 19 Staničeva ul 6-1. 27319 27 Golobe >maltežarje , 15 parov, orodam. »Beksel«. Kran-27127 27 Bel angora maček se ie izgubil prejšnji teden. Prosim lepo za vrnitev ali za poiasnilo. k'e ie bi! opažen. Breg 20/111. 27361-27 27224-24 spoznati z gospodično v starosti od 21 do 23 let, s sredniešolsko izobrazbo. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 9673«. 27225-24 Izobraženka ki ji usoda ni prizana , Sala, osamljena, želi ple J t. en i tega starejšega to uridrllt variša - sonroga. Pisma UIdl" na ogl odd. Jutra pod Zavetje v jeser.1«. 27352 25 Boljša dama redr.jih let. želi z:iama z gospodom, starim od ^ : 45 let dalje. Ponudbe na Boljša dama cdl. odd Jutra pod »V leno bodočnost« Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Underwood pisalni stroj, skoraj nov, proda ABC, Medvedova cesta 8. 27498-29 Motor na vpojni plin (Sauggas motor) 30 KS rabljen ali v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Motor«. 27491-29 Pozor! Partija popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk (konkurznega nakupa) pri »Promet« nasproti križanske cerkve). 27522-29 Ali res še ne veste da so najcenejši šivalni stroji prvovrstnih znamk naprodaj po ugodnih pogojih le v Novi trgovini, Tyrševa cesta 36. Nasproti Gospodarske zveze. 27488-29 Peki prvovrstni stan hmeli za kvas, zahtevaite brezplačne vzorce od fme Pavel Fejdi, trgovina hmelja, Bački Pe-trovac. 27087-33 išče sebi primernega gospoda za nedeljske izprehode. Zenitev ni izkl'učena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ideal«. 27100-24 »Do 38« Dvignite pismo! 27370-24 Boljša gospa išče gospoda, nad 40 let, za trajno priiatelistvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležnost«. 27310-24 Železničarski uradnik torek. Prešernov spomenik, nisem vedela, prepozno dvig nila Določite ponovno sestanek. 27275-24 27335 25 Uradnik železniške direkcne. srednjih let. se te odločil, da se poroči. — Ne\rs:e' Sedai imate besedo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Natus orator«. 27199-25 Sluga v državni siužbi, 31 let star. kato ik. z 23 000 din prihrankov. !<>p. ne pije :n ne igra kart. bla.-zna*aj. želi spoznati sta rejše dLoteri'a« 27444 25 Premožna dama '.zooražena. poroči aka demsko izooraženeca go speda starega od 42 do 50 let. Loč-nci izključeni. Ponudbe na ogl od delek Jutra nod »215« 27142 2Z pri I njes. ki ni Mlad fant v življenju razočaran, z nekaj gotovine, prcsl starejie dekle ali vdovo za dopisovanje Ponudbe na ogl odd. Jutra d šifro iNovo življ--27013 25 Mlada, osamljena gospodična išče v svrho ženitve stareišeea. situirane-ga ali upokojenega gospoda. Resne ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Hladna lesen«. 27427-25 Podjetna dama :ell spoznati v svrho že-r.ltve dobro =toJečega in teliger.ta. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Po Ijakinja« 27567-25 Oženil | bi gospodično do 25 let i staro, iz dobre hiše, neod-| visen podictnik in posestnik. Lepota duše pogoj, dota postranska stvar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Duša«. 27563-25 Profesor v Ljubljani 26 leten, simpatičen, z lepim premoženjem, poroči do 2^-letno gospodično lepe zunanjosti, s primerno doto. Neanonimne dopise i sliko na ogl. odd. Jutra pod »Slučaj«. 27531-25 34Ietna kuharica z nekaj nrihranki želi dolrega moža s primerno službo Grem tudi na deželo. deželo. Ponudle na ogt odd Jutra pod »Skrbafc ^ena«. Upokojenec starejši, osamljen, želi .-poznati damo. enakega ali sličnega položaj in lepe zunnjosti. Dopise na ogl. odd Jutra pod šifro »Skupno gospodinjstvo«. 25991-24 Oj£K<> MASCHINENFABRIK AUGSBURG - NURNBERO'A'C> DIESEL M0T9RJ1 stabilni in brodski PLINSKI MOTORJ' SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Rumeno kolerabo .Tna, jedilna, en vagon ali manjšo količino prodam Vprašati v mlekarni Breg 8, Ljubljana 27330-33 Kislo zelje novo. prvovrstno v sodč fcih, dobavlja po narc čllu ln nalnlžji ceni Gu stav Erklavec. LJublja na Kodeljevo. Povšeto va 47. tel. 25-91 226-33 Mlad osamljen prijatelj prirode lovec, išče prijateljico. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Iskrena duša« 26922-24 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Namizna jabolka jedilni kostanj ln' vse vrste fižola kupim vsako množino. Ponudbe poslati Bezjak Konrad. Zagreb, Tkalčlčeva ul. 20 telef 24-692. 27384-34 UL Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din, n dajanje naslova 5 Din, najmanj a znesek 20 Din »Breg« Prosim dvigni pismo ▼ ogl. odd. Jutra. 27247-24 Mlada lepa dama želi poznanstva z dobro situiranim gospodom, ki bi ji pomagal iz male denarne zadrege. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Vednc hvaležna«. 27426-24 Višji uradnik vdovec, želi znanja z lepo gospo ali gospodično sred-nfu- • Dobilo st v vseh boljših trgovinah z urami 28 letna ločenka s hčerko išče dob.ega moža in očka Dopise s sliko poslati na ogl odd. Jutra pod značko r,Prisegam«. 27570 25 aretp/ačen pouk * /Ti Novi naslon fr&nafikanflka oL 8. SREBRO, DRAGE KAMNE tn vsakovrstne ZLATO kupuje oo najvišiin cenar. JOS. E8ERLE. Ljub.Jana. ryrševa i palača hotela »Slon« Najnovejši otroški in igralni vozičH.dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki r r a n k o ! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska 4 ^TosMjnonpSf^ Usoda 1 jttdl! Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko doeežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »NaS život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, talec ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA a 14 {oštevajte t>n??p/očen ren/k) HElMTHiiD ds.Oj zo/. trorrjce MAPJBORst ioi t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je danes ob 2. url zjutraj po mukepolnem trpljenju, pre videna s tolažili sv. vere preminula v svojem 29. letu starosti naša nadvse ljubljena Karolinca Ferlež Pogreb drage pokojnice bo iz hiše žalosti v Sv. Juriju ob juž. žel. v pondeljek 7. t m. ob pol 9. uri dopoldne. St. Jurij ob Jož. žeL, dne 5. oktobra 1940. žalujoči: oče, mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. i Mestni pogrebni m vod Občina LJubljana Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni papa, ded in stric, gospod Karel Lasbaher poštni višji kontrolor v pokoju Na njegov! zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 7. oktobra 1940 ob 4. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. oktobra 1940. Žalujoči rodbini: Lasbaher in Bacak Ze W. oktobra zvečer na dan žrebania bo glavna kolektura Državne razredne loleriie „V RELEC SREČE" objavila po radiu izid žrebania L razreda 41. ko/a Za£& pohitite tudi VI, ki še nf- ff?^^^ srečk s 'a novo 41 f. kolo k „WREL€U SRi ;€£", da bc I udi l?f deležni ir eiikih d c tbiikov Pr i poroča se Vam vsem glavna domaia koiektura , .Vrelec sreče" LOJZIJ PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova ul. 14 ■ - r- « 1 n ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BKEZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA I A. D. ZAGBEB, Boškovičeva 32-1 Telefon 63-06 ima serijske izdelke kct so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. V STALNI ZALOGI PARNA ŽAGA NAPRODAJ V nedeljo 20. oktobra 1940 ob 9. ari dopoldne se bo prodajala na licu mesta v Saborskem, pošta Plaški, parna žaga D. d. Vilhar skupno z zemljiščem in objekti, a eventuelno tudi posamezno: Kompletni parni stroj »Lang L. Gepgyar, Budapest« 250 KS; Parni kotel »Hschbein«, Budapest, ogrevna površina 169 m2; S polnojarmeniki: »Billov« 24 col. »Esterer« 30 col, »Strojne« 18 col. 10 cirkulark, 1 viseča žaga, 1 dinamo agregat »Ganz«, 3 elektromotorji, stružnica, aparat za avtogenično varenje, skobelni stroj, 20 vagonet, male tračnice, transmlsije z remenicami in mnogo drugih naprav, orodja in raznega materijala Informacije daje JAVNA SKLADIŠČA, družba z o. z., Ljubljana, Tyr8eva cesta 33. Industrijsko p&djetje IŠČE za tahof M.jf © za tovarno narodna Bkarna * znanjem državnega in nemškega jezika, tovarniškega knjigovodstva, poznanjem zakonov o delavnicah in davčnih predpisov. — Plača po sposobnostih. Samo dobre moči naj pošljejo ponudbe pod »Odlučnost 1359« !o, a* poštni pretinac 409. L Bsograd, L3UBL3ANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE SALON JULČ1 KLOPČIČ Reslf eva cesta 3 naznanja cenjenim damam, da ima zelo veliko zalogo najmodernejših klobučkov v najrazličnejših barvah in oblikah. Preoblikuje po zelo nizkih cenah prvovrstno! mm-• . ■ i sveTA .v ZAG2EB NIKOUCEVftlO ...aasas m ^ ** m c« _ i 1. ii M m 4 ^ al «3 z dovršeno rudarsko šolo — mlajši, :') energičen. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hercegovina«. Nastop |j čimprej. MIH* Ravifen Zgodbe btrez groze Klabund Ravifen VOjf3d Majerjeva Broširana knjiga, din 10,-Vezana knjiga. din 15.— gg LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA R Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v zdravilišču na Golniku zapustila, naša nadvse ljubljena soproga, mama in teta, gospa Angela Vodoplvec roj. Vovk soproga šol. upravitelja Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek dopoldne na pokopališče v Križah pri Tržiču. Dolsko, Ljubljana, Sv. Tomaž, Kronberg, dne 5. oktobra 1910. ŽALUJOČI OSTALI -"S ■. i.-,-; 4 -. w ■ šli 5 * fsdSB 'j Ud ii ši, fl y.f v... V- I Podružnice: Beograd, Bled. Kran.i, Maribor, Novi Sad. Split Vioge obrestuje po 4%. vezane na odpoved po 5% Qouoi|u;e kratkoročne Kred.te u tekočem ročunu Es^ontira HUUE ULUbfc zriFlSfllO 0«n &7.0CC.00G — (ijOJsRt: menice O. ¥ LJUHLJUfil DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje H. Adams g i SPI S £ .33 l* M Detektivski romar »Samo tri so bile, dve dekleti in švigljast dolgin, ki uiegne bit: takisto preoblečeno dekle. A saj ni šlo za to. Vidite, dal sem jim besedo in tako se nekako ni spodobilo, da bi jim bil potrgal krinko z obrazov.« »Si mar niste zapomnili številke voza?« »To pač, a toliko pametne so gotovo bile, da po si preskrbele napačno številko. Toda zaklel sem se, da jih bom zasledoval. Robina Hooda moram najti, pa da mi je pretakniti V90 obalo!« »Vaši prijatelji najbrže niso v majhnih straheh zaradi vas,« je pripomnil Bickerton. »Na žalost nimam skoraj nobenega prijatelja, ki bi mogei biti v skrbeh zaradi mene, razen nekoga, ki naj sklenem z njim neko kupčijo tam na vaši strani morja.« »Se pravi, ki hočete z njim skleniti kupčijo. Ali spada ta posel v moje področje?« »Ne, do zdaj se tiče samo Hondurasa.« »Hcrdurasa? Pa menda ne mislite družbe za raziskovanje in izkoriščanje severovzhodnega Hondurasa?« »Prav tako ji je ime! Ali morda natančneje poznate to podjetje?« »Ali ga poznam? Dragi Grey, ta družba je že vsaj poldrugo leto zgolj okostje. S kakšnim denarjem ste se pa hoteli udeležiti?« »Dogovorjeno je bilo, da vložim 40.000.« »2e spet 40.000! Roko lahko poljubite gospodu Robinu Hoodu, precej denarja vam je rešil!« »Kaj menite, da gre za sleparijo?« je preplašeno vprašal Peter. »Ogledal sem si načrt? in capine; ozemlje je velikansko in komaj tri ure od plovne reke.« »Duša božja, tudi meni so ponujali to kup.ijo; peljal sem se tja in si sam vse ogledal. Takšna je namreč moja navada. Vse je prekrasno. to:;a močvirje je pravo leglo malarije! Pičle tri ur?: cd rek ! Zastran mene nai bo še pol milje manj. a ie::\ ni plovna, kvečjemu ob povcdnji, in med n^o in moč • virjem se dviga visok gorski greben! Ake se ho-'ete za vsako ceno iznebiti denarja, si vsaj poiščite nekaj, kar vam bo v večjo zabavo.« »Za moj denar ne gre,« je rekel Pet-T. »Nek; prijatelj se je hotel tudi udeležiti, in ta nim5 sredstev ki bi jih lahko vtikal v izgubo.« »Tedaj naj vam bo hvaležen, da ste re~ii: njegov denar. Nekakšen lopov z imenom da Squ3ira je krošniaril s to stavrjo.« »Seveda je tisti.« jo Peter zamrrrrnl »Upam da bom še utegnil posvariti Billa.« »Povejte kaj o svojem Robinu H^o^u « je rekel Bickerton, ko sta brzela po cesti profi Londonu »To mora biti dekle čisto posebne vrste in rad bi jo poznal. Ali nameravate predati zadevo policiji*« »Na to ne mislim,« je odgovoril Peter. »Uoam. da ostane vse, kar sem vam povedal, med nnma Človek nerad govori o neumnostih, ki j h je napravil in pri katerih je bil drugim v posmeh, čeprav si je nazadnje rešil lep kupček demrja A zasledoval jih bom; nemara si vzamem 7a??b'tega detektiva, če najdem pripravnega moža « »In kaj mislite storiti z njimi, kadar jih izsledite?« »Tega še ne vem, o tem bodo odločale razne okoliščine.« »Na primer leta. oči. lasje, vnaniost in take reči!« je prevejano dopolnil Američan. »Mogoče,« je rekel Peter. Da bi prišla na diug predmet, je nato vprašal, kje stanuje rešitelj in kakšne nadaljne namene ima. »daj sem s svojim avtom na velikem krožnom potovanju in obiskujem najlepše kotičke. Včeraj sem prenočil v Arundelu. v senci stare fevdne trdnjave. Grcmska strela, kakšno življenje so morali imeti ti lordi v onih dneh! Podložniki so bili naj-brie tcir. večji s; roma ki. Danes sem bil namenjen k prijateljem v Warwi':cshire.« »Tn jaz sem vas povsem odvrnil s poti,« je dejal Peter. »N:č ne de, prijatelj. Usmiljeni Samaritan vendar ne more le na pol opraviti svojega dela. Razen tega pa me pri Gilbertu Summcrsu ne pričakujejo pred večerom.« »Pri Gilbertu Summcsu? Kje že stanuje; Prihodnji teden pridem najbrže tudi jaz k njemu.« »Ko je Gilbert Summers še poslovno deloval, »a je moja tvrdka zastopala v USA. V EUton Parku stanuje, in uredil sem si tako, da ga obiščem na svojem potovanjem križem sveta.« »Da. v Ellton Parku. Tja sem za prihodnji teden povabljen na kriket.« »Tudi jaz sem že nekaj slišal o tem žoganju, a najbrže me ne bo več tam, ko se prične « »Ali ste tudi ta čas zmerom skrbno pazili na to, da je bilo z vašo jedjo vse v redu?« je vprašal Peter in se poredno namuznil. »Zdaj ste vi na vrsti, da se smejete,« je rekel Bickerton. »Saj veste, kako mislim o teh rečeh. Človek naj malo je, zato pa z užitkom in pobož-nostjo.« »Obedovanje je torej treba gojiti kot nekakšno umetnost?« »Kuha je umetnost, obedovanje pa kult te umetnosti. Predsnočnjim sem večerjal z nekim pesnikom, nekim slikarjem in nekim glasbenikom. Go- vorili so svoj posebni jezik in goltali božansko, s kukmaki obloženo bajko iz morskih listov, ki bi jo ibl moral človek použivati kakor molitev. »Kaj je prav za prav umetnost?« sem jih vprašal. Eden je rekel: »Umetnost je izražanje ali uživanje lepote « »Kako bi imenovali človeka, ki ne zna lepote ne izražati ne uživati?« sem vprašal dalje. »Divjaka, brezčutneža in barbara,« so vzkliknili vsi trije. »Torej ste vi trije divjaki, brezčutneži in barbari,« sem jim dejal. »Ako stoji pred vai takšnale pre-lestna jed, vi pa jo goltate kot krokodil gručo kepo blata ali zamorsko stegno, tedaj niste niti za trohico boljši od človeka, ki pri sonatah smrči ali zavija obložene kruhke v lirične pesmi.« Peter je vedel, kako zgovoren utegne postati prijatelj, kadar začne govoriti o svojem konjičku, a v tem sta bila že prispela v London; kar odleglo mu je, ko je voz zavil pod vhod domačega St. Mi-chael's Courta. Zahvalil se je svojemu usmiljenemu Samaritanu in se dogovoril z njim za svidenje po kriketnem tednu. Nato je Peter stekel v svoje stanovanje, ves vesel, da se more obriti in preobleči. 11 V stanovanju ob Hyde Parku, ki je bilo malone že v Maida Valu, je bilo ozračje dokaj somorno. Bili in Vera Masonova sta bila doma použila skromen predjužnik, kar je bilo zanju povsem nenavadno. Toda njuni načrti so bili postavljeni na glavo in ta mah nista imela nikogar, ki bi se mu lahko dala povabiti. Navadno sta bila za več dni naprej založena s povabili. To pot sta si bila zaradi Petra Greya ohranila proste roke. V njuno veliko nejevoljo je bil izostal, ne da bi se opravičil. Poparjenosti in nejevolji so se. kakor zmerom, pridruževali očitki. NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V, PO CENI. ZAHTEVAJTE^2lMQ/SAM0 ZAŠČITNO PLOMBO ^STERILIZIRAN^ 11 ST ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D m A// res še nimate nove srečke državne razredne loterije? Dne 11. oktobra t. 1. se prične 41. kolo Državne razredne loterije, tekom katerega bo zopet izžrebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev Največji dobitek znaša dinarjev Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče 65,000.000. 3)200«000.< Bezjakove srečke so zadele v zadnjih letih med drugimi sledeče dobitke oz. premije: Din 2,008.000.- srečka št. 68.326 Din 1,002*000.- srečka št. 59-971 Bančne poslovalnice BEZJAK kjer je na razpolago veliko število novih srečk. Telefon štev. 20-97 dinarjev 301.000.— dinarjev 301.000.— dinarjev 200.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— dinarjev 100.000.— srečka štev. 56.910 srečka štev. 83.526 srečka štev. 34.210 srečka štev. 86.831 srečka štev. 86.834 srečka štev. 7.336 srečka štev. 77.664 srečka štev. 77.696 srečka štev. 4.638 in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 dinarjev itd. Velika Izbira RADIOAPARATOV Šivalnih strojev, pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Prodaja tudi na obroke! »Tehnik" J. RANJAI Ljubljana Miklošičeva cesta 20 MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se t vseh lekarnah. 30 pilili 84 din, ioo pilnl 217 din, 30« pUul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS oilnle: Po pošti diskretno razpo-snja Lekarna Bahovee, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. sem. la DoratoriJ »VIS-VISIT« Zagreb, Langov trg 3. _ Ogl. reg, S. br. 5646-3fc IZKUŠENE RADIJSKE TEHNIKE vzamemo v službo. Le prvovrstne moči naj stavijo ponudbo na »RADIO«, družba z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7. ■ ; •.V ZAHVALA Zahvaljujemo se iskreno vsem, ki so nas ob nenadni izgubi ljubljenega nam soproga, očka in sina, gospoda Vojteha štruklja profesorja I. državne realne gimnazije in poročnika v rezervi, tolažili, se ga spominjali v molitvi, ga obsipali s cvetjem, mu v življenju izkazovali ljubezen in ga končno spremili v veličastnem sprevodu iz drage mu hišice »Moj mir« do groba zatišja ln pokoja. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so nam izkazali pismeno svoja sožalja in sočutja. Naj jim bo Bog plačnik za vsako blago misel! Milena roj. Verbič s hčerko Tanjo, rodbini: Štrukelj, Verbič Opomnja: Maša zadušnica bo v sredo ob v farni cerkvi na Viču. Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše predobre in blage mame in tašče, gospe Ane Storove sočustvovali z nami, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. kaplanu Pogačniku za duhovno tolažbo, g. dr. Misu, ki ji je lajšal trpljenje in čč. Marijinim sestram od Čudodelne svetinje, ki so z neizrečeno požrtvovalnostjo in ljubeznijo stregle naši ljubi mami. LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1940. ŽALUJOČI OSTALI (i Ki •V ■ - v. m-mmm- * ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki Izgubi našega ljubega soproga in očeta, gospoda Flerin Ivana gostilničarja na Aerodroma ter ga spremiH na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, naša prisrčna hvala. Maša zadušnica za blagokojnim se bo darovala v sredo, dne 9. L m. ob 8. uri v cerkvi bv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1940. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti moje nadvse ljubljene pokojnlce, gospe Peselj Marije roj. šinkar vdove trgovca in posestnice sočustvovali in mi izrekli pismeno ali ustno sožalje, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. primariju dr. L. Merčunu za nadvse skrbno večletno lajšanje bolesti, kakor tudi gosp. dr. Fr. Brandstetterju, prečastiti duhovščini, čč. sestram v Leonišču za skrbno nego, pevskemu društvu za ganljivo petje ln gasilski četi iz Most. Končno izrekam najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem vencev ln cvetja, ter slednjič vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so predrago pokojnico v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 7. t m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Družine.. Ljubljana—Moste, dne 6. oktobra 1940. Globoko žalujoči FRANCI SAD AR in sorodniki ZAHVALA Vsem, ki ste našega ljubega soprog* in brata, gospoda Cesar Ivana žel. viš. kontrolorja v pokoju spremili na njegovi zadnji poti ln mu poklonili cvetja, naša najprisrčnejša zahvala. Sveta maša zadušnica za blagopokojnim se bo darovala v torek 8. t m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA dne 6. oktobra 1940. Žalujoči: soproga, brat in sestra. tu-. ZAHVALA Vsem prijateljem ln znancem, ki ste z nami sočustvovali, ko nam je umrl naš ljubi brat, gospod Viktor N. Zaiar sekretar filozofske fakultete vsem, ki ste ga v dolgi bolezni hodili obiskovat ln tolažit ln ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebej se še zahvalimo vsem, ki so položili na njegovo krsto prelepe vence in šopke, predvsem še gospodu rektorju, profesorjem ln uradnikom univerze, govornikoma ob odprtem grobu, glasbenikom v cerkvi ln APZ za ganljive poslovilne žalostinke. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1940. Dr. LUDVIK 21ALAR, za vse sorodnike. JŠ^MHMI ZAHVALA Smatram za svojo najsvetejšo dolžnost, da vsaj z nekaj besedami izrečem tem potom javno zahvalo, ki jo dolgujem gospe Pavli de Comelli za njeno čudovito sredstvo zoper izpadanje las. To mi je namreč pripomoglo, da sem zadobil spet lepe, goste lase, kot sem jih imel prej, v otroških letih. Izgubil pa sem jih takole: Oče je nekega dne opazil na moji glavi majhno golo mesto v premeru kakega pol cm2 in me vprašal, kaj ml je. Jaz na to malo goloto nisem polagal nikake važnosti, ker sem mislil: lasje mi bodo že porasli. Pa se je lisa večala in postala velika kot 50 dinarski kovanec. Poleg nje pa so se sčasoma pojavile še druge take lise v presledkih, večje in manjše. Tedaj sem začel stvar jemati resno in sem vprašal zdravnika. Toda njegova prizadevanja, ohraniti mi lase, so ostala brezuspešna. Končno sem se zglasil pri gospe Pavli de Comelli, ki me je na čudežen način ozdravila te bolezni in ji zato dolgujem najlepšo zahvalo. Tudi vsem drugim, ki jih muči ista bolezen, priporočam, da naj uporabijo to čudovito sredstvo zoper izpadanje las, namreč mazilo »AURORA«. Interesenti se lahko javijo pismeno ali ustno na naslov: Pavla de Comelli, Cesta 29. oktobra 19, v Ljubljani. Hvaležni Iršič Ivan, dijak prava. I Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri oče, gospod Ivan Gorup višji nadzornik proge v p. previden s tolažili svete vere, v svojem 72. letu starosti. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek 7. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. JESENICE, dne 5. oktobra 1940. Žalujoči sinovi DRAGO, STANE, TONE, BEBTLJ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da Je naš ljubljeni soprog, stric, svak ln brat, velerodnl gospod vitez Ljudomir pl. Zadurowicz polkovnik v pokoju previden s svetotajstvi za umirajoče, v 84. letu starosti, dne 5. oktobra ob uri ponoči po težki dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 6. oktobra ob %4. uri popoldne lz hiše žalosti na pokopališče v Verdu. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Antona na Verdu dne 7. oktobra ob 8. uri zjutraj. VERp, dne 5. oktobra 1940. Žalujoči: EMMA pl. ZADUROWICZ, roj. KOTNIK — soproga; rodbine: ZIETEN. KOSBCKA, MALIKIEWICZ, LENARČIČ, UFTENHEEMER, MAJDIC, DR. LOVRENCIC Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.