77. številka. Ljnbljana, v torek 6. aprila 1897. XXX. leto. lehaja vsak dan «*^rr, izirnJi nedelj« in praznike ter velja po post i preji man ca a v ■ t r o - o p p r h k e dei>1e sa vse leto 16 fcld., za pol leta S pjd.. za Četrt leta -i gtd., za jeden a.«ec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt leta I gld. 30 kr., sa jeden BMtM 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t n j dežele tobko već, kolikor poštnina snaAa. Za oznani la pladnje se od štirintopne petit-vrste po K ki., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, m po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. I>opisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifttvo in npravnifttvo je na KOfUnantOl Irgn 6t 12, Upravnistvn naj se blagovoliio poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodno vprašanje in slovanska „Zveza". (Dopis s Štajerskega.) V '• m 11 narodoib i 'ešk h in hrvatskih dnevnikih vleče bh kaki r živcrdeča nit veliko rezadovolj^tvo s prestolnim nagovorom. „Nar. Listy', „Hrvatska Domovi aa in „Politik* so povsem složni v t»m, da vse besede o gospodarskih in društvenih pr< -osnovah, katere je tako lepo nani al grcf Bideoi, ne smejo in ne morejo odvrniti pazljivosti narodoib drž. poslancev od dejstva, da se niti I j* dno besedico ne. omenja, kako naj se odstrani največje slo, katero tišSi ob eteno slovan. hvhUi In narode : gospodatvo Nemcev nad vnemi drugimi, zameta-vaoj« in teptanje narodnih slovanskih prave, ter tlačenje prave svobode, ki je v ChI tvaniji menda v zakupu Nemcev in Italijanov, v Translitvaniji pa V zakup i M4 d jarov Ako čitamo oni del prestolnaga govora, ki se nanaša na gospodarske odnoš a je v mooarhji, tedaj moramo priznati, da ni polja, katerega bi se grof Badeni ne bil dotaknil in za kabro bi ne bi obljubil preo'i ■ o Teh gosoodarskih. kot nujno potrebnih preosnov je tobko naštetih, da moremo b-natrafi Badenijev gospodarski program naravnost x-\ obtožnico prejšnega parlamenta in prejšnrga mi-nisteratva, ki sta toliko zanemarila. Kakor pa je hvalevredno, da grof Bodeni tako nekako javno prisna, kako upravičene so b le dosedanje pritožbe državnih poslancev glede gospodarskih vprašanj, in k >kor morajo veseliti vsakega prijatelja naroda, knpnijstva in kmetijstva obljabe sedanjega mini-Bterstva, s katerimi započenja novo š. Hib-1 no z »ko-nodajoo dobo vender 89 vzbuja tudi v nas eum, da hoče grof Badeni s tem. za toli kratko dobo preobsežnim gospodarskim programom camo odvrniti pozornost narodnih slovanskih poslancev od pili'i o h vprašani. Kakor pa se je varalo mini sterstvo \Vindisrhgriitiovo, hoteč kratko malo odstaviti iz svojega programa vsako mrodoostno vprašanje, tako se bo preveril tudi grcf B*deni, •ko ostane Se v minioterstvn, da avstrijski Slovani nikakor ne morajo b ti zadovolj ii, da se hote nji bova narodna, de toli nezavarovana prava s pre tvezo gospodarskih m socijalnih preosnov pritisniti v .')'•■ dje. Boji, kateri absorbirajo mej Ćebi, Rusini, mej Hrvati in mej Sloveuci toliko mo*i, ne bod nikakor prenehali, dokler se ne uveljavi v vs*j naš državi princip narodne ravnopravnosti- Kako daleč pa smo se od tega, ne dokazujejo same razi čne jezikovne naredbe za Č«ako in M jravsko, nego dokazale so tudi bas minole volilne b^rhe v Slovencih in I alijanib, in v Hr *atih in M.djarih Tu se j-* z not/ mi gazila jednakopravnest avstrijskih s'o-vanskih narodov prav tako, kakor da živimo še vedno v oni žalostni dobi, ko so bili Nemci, Italijani in M-djari jedini predativit^lji ljudskih in narodnih pravic v monarh ji. 1 > tegs razmerja mera b"ti kon^c ! Dcseči se mora kmalu stališče, na katerem ne b de veljal Nemec in Italijan prav nič več, knkor Slovan, bodisi potem ž* Č«\ Hrvat, Srb, ali Slovenec. Na rodu kakor narodu, pa naj bi bil najmanjši, pripada po ustavi isto pravo, kakor največjemu. K . Uc>r bo ljudska prava za vse ljudi jednaka, prav tuko si tudi narodaa prsva jednaka do • la z i vse narode. ,/. .'osfno je samo to, — piša .Hrvatska Domovina —, da pojedini nar di taki počasno prihajajo do tega izpoznanja, da je trebalo celih sto letij, predno je mej robski odgojevanimi narodi vznikla nrsel, da niso simo zategadel tu, da bi bili tujim narodom v podnožje in orežj«, da sa mučijo in trapijo — ne za se, nego za druge, da prelivajo svojo kri ne za s~ojo korist in za svoje int* rrse, nego za tuje, da treši njihov denar tnjec, ne pa sami, in ne za svojo, nego za tuji basek, da trpe v redni koči gospodstvo tu:ega jezika, kjer je rrept) pnmo rodr.emn jeziku." Taka politična odvisnost in podrejenost je tu 1i vzrok, da so nnše grspodarske sile trosijo v kori«t tui«tva. Narodno vprašanje je za slovanske narode najbolj pereče soc »jalno vprašr.nje D.;kfer se ne rfši naredio vprišinje, ki je nerazdrnžl ii v > zvezano z napredkom n^rodn*1 kolture, Ijndake pro-svete, in p sredno po tej tudi nedeljivo zi'rn.V n * proppevanjem narodnega obrta in krret'jatvi. dotlej se slovanski narodi v Avstriji ne mrejo in no smejo zado-.o'ji'i s svojo usodo. Naro 'na jednakopravno^ jo oni temelj, na katerem ss zgradi polagoma tudi g-spodarski in socijalni blagor! Se ni naš narodni obstoj teli zasiguran, d* b: ee acogli postaviti na stal šče narodno indif-rentne tod jalne deruokmc'je. Ako ne dosežemo narodne ravnopravnosti v uradih, v flelah in v različnih BJStcpib, nazadovati in končno propasti moramo kulturelno, nravno, pa go.spodH.r3ko in socijalno. Kakor daša 8 tefe^om js zrašćena narodnost s slovenskim in slovanskim ljudstvom sploh; ktor mu omejuje razvoj jednoga, kon'nje i druro. Z i to pa mora veseliti vsakega Jugoslovana, d* je aprejala zasnovana aZvsMa krščanskih ns-r.^dnih slovansVih poslancev za najbi^tvepejšo toTko, d> se ho'e potezati zi brezpogojno jedna-koprsvnost vseh narodov, zlast pa za narod-noatne interesi in pravce vseh slovanskih narodov na podlagi že po ustavi Bij mč nih narodnih pravic in kr^Čamhe pravilnosti. — Dal Bog, da bi se „Zveza- po tem tudi ravnala — v Čast c< le Avstrije in v has^k napraka OMtro pišejo p-oti aoc'ia'intom. D«, so sedaj volitve, socijalisti dobe dosti na a je glasov v čepkih kr j'b. LISTEK. „Demolirana literatura". (LIterarno-politiOno, krokarsko-postno žveplo.) II. fDalje.) Nikoli ns pozabim — piše Lovec — nasled nj»ga prizora. Lara 1874., ko ho po Ljubljani razsajale osepnice, pisal je Jurčič v kratki domači vesti, da se po Ljubljani vedno bolj šri — »ko ia bolez<»nM, razjarjen jo prišel Levsfik tisti dan k obedu in še predno je sedel, bruhne iz njega: „No ali si že bral?K .»M?-- nKaj! „Slovenski Narod" ! .Ko-js bolezen" se Siri po Ljubljani! In to piše Ju-čič, Jurčič, ki pravi, da je slovenski pisatelj 1 M rko Pohlin redivivns je, a ne pisatelj ! . . .a in tako je Šlo dalje mej vsem obedom. Ali nesreča je hotela, da je kmalu potem cesar nas, ako se ne motim, grofa Andraseyjn podelil „daa Orden des golđenen Vliesaes". Jur^rč je rakel v dotičnim telegramu v .Slovenskem Naroda", da je Aadrassv dobil „red zlate kožuiovine" (aa-aaesto: „red zlatega rana"). Zdaj pa Levstikova jeza ni poznala nobene meje ! Kar je bilo nap ar v Jurčičevih spiBib, vse so dobro O3ol,ete in zab?Ijene, še jeden pet ronavljane pr šle na v»«?to. In ko tiste dni neki večar Jurčič s!opi pri Prmetn v sobo, ol kritr.srčno povem, da bi bi I jas najrajši nevidno •zrnil iz gostilne, kajti preverjen sem bil da s> grozna toča z bliskom in gromom usnje na ubrzeg> Jur i a. 1 i tako je tudi res bilo. Jurčič nekoliko časa po<«Iuša Levstikov uku — ne ukor to je bilo že zmerjanje! — potem s* pa ujezi in reče: „E kai boS ropotal zaradi jedns besede, k -Uto dines beremo, jutr* že pozabimo! S*.j si še ti, ki noč in dan tiČiŠ v kniigah, ki im^š vsega Vuka v g'avi in vsega M klošiča v mazinc1, ki si nam spiral slovensko slovnico in nam obetaš slovar, zapel in tiskat dal pesen — nofa hano p-*»sem! — kat ro si imenoval „Spijoča dekhca" ! Spijcč pa vender jaz še nikc Ii nisem p:^al!" ,BPap?rlapi! Takrat 3*m bil še dijak, ti Bi pa urednik in pisatelj, toda dandanes hočete pisi-talji druge učiti, pa sami ničesar ne znate Le počasi se je polegla novihta in vsi smo nekako slabovoljni šli domov ... Tako Leveč. Taki prizori bo se vršili čestokrat v sedaj podrtem „narodnom hlevu", Dasi pa sta se Jurčič in Levstik večkrat prav do dobra sprla — pomagal jima je navadno če c e pokojnega „Brencelja" — Alešovec Jaka — ostala sta s; vender prava prijatelja do smrti. «- * 111. D ug\ posebno Boamenita ljubljanska p;vnica, ki izgine k^alu 8 površja, je An^rjev „vagon" v Htarih GleJiliškib ali v sedanjih \Vr Ifovih ulicah. O di «e je zbirala ob cvičku ali pri izbrrnem domačem pivu n. pr. I. 1875. tesna prijateljska zveza mladih mož. poln h vzorov in nar./doega navdušenja. V /i»g-nu" 86 ie shajala tedaj redno vsek ve<>r dahovita družba s!ove.rs^ h leposlovcev in politikov, katerih du** j«i bi »pet J OBJp Jnrčič. Najotli'oejši Slani pa bo bili slove-.ski romenopisf-c Janko Kersnik, slovenski dramatik in novelist dr. S k f«c in notar K. Krizman. Ti so zalagali na predi g K- snika dolgo č&sa „S'o^. Narod" z uvodnimi Člank;, katero so beležili s skupno A f o ti (= ^ega) V „vagonu" so so zbirali pozneje tudi naši jeziko-filovci, na čelu pisatelji profesorji PL-teršnik, Bartel, Žakelj, B»'žek, zvezdoslovec M. Vodnšsk, zgedovirar Rutnr. pa nekateri stare;š;. jnr''st:. — Ls fie malo tednov in zapele bodo rad toli priljubljenem »vagonom" mofike, krampi in hpate ! M-i izginolimi beznicami n^j omenim .Pekel*. Gostilničarka je imelt :Jprva gostilno — „na griču" — v hiši, kjer ima Bedaj prodijalnico g Merscbol, in s? je na to preselila v hišo na mestu današnje „Narodne Tiikarne*. V to gostilno, ki je imela obširne prostore ter spodaj dvoraro za plese in ve- 3564 Češki notranji uradni jezik. Namski listi so poprej običajno pisali, da notranji jezik stranke ns br'gt, to je stvar vlade. V tem smisla so se že izrekli tadi voditelji čeških Nemcev. Sedaj, ko je v jezikovni naredbi vlala vsprajela nekaj določb, ki te tičejo notranji g* jezika, je pa po vseh nemških listih zopet krik. Nubena redna uprava ne bode več mogoča, kajti ministri ne bodo imeli več jasnega pogleda v češke zadeve. Seveda je vse to prazen krik. Minister tako redkokateri sam natančno proučava upravo ponem enih dežel. Zato je dosti uradnikov v miniBterstvu. K večjemu se bodo sedaj nekateri višji ministerski uradniki morali zameniti s tak m , ki bodo tndi č'ski znali. Pogodba z Ogersko. Gre f Badeni pomladi baje neČC preiložiti zbornici prslancev pogodbe z Ogersko. Pessbnfgl zaupmja nim t v večino, katero je za silo skrpal. Poskusiti hoče to večino na manjših predlogah, i-le jei ni predloži zbornici pogodbo z Ogersko. Tedaj se bode pa tudi končno odločila osodtt sedanje vlade. Potreba bode gotovo pogajanj z rasnimi str»nkami, p'edno se dobi za novo pogoibo večiaa. PoeeLno kierikr.ici bodo najbrž izkušali to priložnost d ibro z t«a i^kuristiti. Toliko je že gotove, da pri pogodbi ne bel* to odločevalo, je ii pogodba dobra ali ne, temveč vai drugi oziri. Dogodki v Stari Srbiji. Poročila iz Stare Srbi;e niso pogista, ker so v tej dsželi komunika-c je jike prmanjk*ji*e. Po vaseh je več bojev mej muli ni":n.'d in kr h'ijau . za katere večkrat ne zvemo Zadnje doi jo bil hud poboj mej mohame danci in kristijani v N_>vem Varošu. Mnogo je pobitih in ranjenih. M jhninedanoi so napah knstijunake h še in jih oropali. Knatijanski prebivalci so se že večkrat cbrniii d) vlade v Carigradu, naj bolje poskrbi ca njih varnost, a vso šaman« Še mohame-dance oboroiujejo, da lož,e kristjane pobijajo. Utrjenje Carigrada. Goltz paša, ki je bil dolgo v tu.-*k službi, jo priobčil v n«k* m nemškem listu cbiiruo razpravo o napa'Ju na Carigrad m branit,i tega raesta. V tej raspravi dukazuje, da to meso ni dosti zavarovano m da bi je lahko vzfla kaka velovlast. Ta sp a je vzbudil veliko senzacijo v Carigrada. Tnška vi »da ue je že posvetovala o n nm ia baje sklenila, poskrbeti za novo utrjeuje C^rigrda. Seveda se bode »urška viad« imela boriti z veliko denarno težavo. U rjenje Carigridi po zah tevah novejše vojne t-huise b jako maogo stalo. Moritve kriati auov v jiiijatski Turčiji. To soboto je b I o sporoCbbu l.iu. o-ki kameri, kako grozua slodejstva so se dogajala v 11 .Ii A nji roino-le i leta. Konzul M yrier naznanja, da je bilo s imo v Diarhekiru umoijenih 2191 knstijanov. V okolici istega mesta je bilo uničenih 119 vasjj in obitih do 30.000 Ijudij. Djklet je ugrabljen h nsfitevilno. Francoski konzul je jedva rešil samostan kapucincev, za kar si je zahvalil k/idu.a! Rampclla mauom papeža. Kr.ve vseh t. h zlodejstev bo turške cblasti, ki so Turko delema same (čuvala, delo-na pa molčale k v ' -m ropom Konzul ii Aleppa poroča orni-ritvah v O sovi. Po njegovih podatkih je bežalo sebe-', se je prišlo po lesenih stjpnjicah ker je sr U za m-h nim obzidam B »š zato bj jej menda nadeli ime „P«kel*. Z gcsf.ilničarko se js tja preselil njen stalni gost, pesnik Fiao Prešeren, ki je malo pogledoval za bćerko Metko. Ko je pr šel prvič v „Pekel", videi je nekoga, ki je jedel v petek meao, in takoj so mu padli v g'avo stihi: ---Metka! Ne ■poltujel petka, Si p'stila ,,^rič'4, Vzel te bo budifi! — Prejšnje čase so po Kranjskem veliko bolj čislali svetega Mjrtina in ga praznovali s pojedinami, krščevaii most za vino in si ž njim zalivali Martinovo gosko. Ker je Prešeren vedel, da bo m 1 duigi dan milo „mačka", izprosil si je nekdaj pri svoje n šofu docuat, da praznuje sv. Martina. Tretji dan pride odvetnik Crobith v pisarno in vpraša soMcitatorja, kje je koncipijent Prešeren. ,1, gospod, pri Metki sedi", mu odgovori ta. No, Crobatb, ki se menda tudi ni vinca bal, gre iskat Prcierna. Ko ga najde za polno čašo. ga vpraša: „Kako, da Te> n; ža tri dni v pisarno?" — „Svetega Martina jraznujem," odgovori pesnik. „Martin je samo jeden." — „Predvčerajšnjem Bom praznoval Martina papeži, včeraj Martina škofa, danes pa Martina Lutra," sa odreže Prešeren ! In šef in koncipijent sta ostala pri Metki. Proteus. 3000 armenskih kriatijanov pred Torki v cerkev, surovi rasbojniki pa so razbili s sekirami cerkvena vrata, polili begune s petrolejem ter cerkev s kristijani vred zažgili. In vendar je imel knez Bismarck toliko srca, da je svetoval, naj se Evropa ns vtika v turške razmere ! Dopisi* i /. s«'n< urja p. K., 4. aprila. Boj, katerega bije naša mala, a trdna trdnjavica sa obstoj in napredek, ni krvav, ali naporniši, kakor najljutejša krvava bitka Odbijati navale pijonirjev one ljute, brezobzirne čete, ki m m na svojem prapora zapisano grslo: „čim več nasprotnikov pobiješ, tem večje imaš zasluženje", to je naša naloga. Z oprav moli m ilniKkini fanatizmom zaletujejo se v nas, žaleč nam pogina. Na čelu tej razdivjani tolpi, suče meč nož, č gar človekoliubje je znano, ne samo krogom v ozkih hlačah, temveč tuli onim v širših krilih. 0 njegovem pobočniku, zvestem zagovornika krščan ■ -k g t devištva, ve morda kaj več povedati zidovje (bbroe kaplani je — Povodom zadnjih občinskih volitev priporočala sta ta dva junaka našega rana, naj volimo samo „katoliŠke" može v občinski od-b r. Na vprašanje v „Stov. Narodu*, naj nam po kažeta nekatoliške može v naši občini, sta pozabita odgovoriti. S pripomočjo kratkovidnih zapeljancev zmagala sta z neznatno vejino. Spravila sta svoja ljubljence v odbor. Da so možje čisto katoliški, kaže najb>lj katoliška mejsebojna ljubezen: 14 so rodnih odbornikov. Dela njihova k&ž-jo čisti značaj. Jeden odbornikov pokaral je svojo katoliško ljubezen do bližnjega s tem, da je pripravil nedoletaega sina ob dedščino, in denar, kateri je imel dedičev oče pri njem hranjenega, zatajil, potem lepo doma raz delil mej mkntere sorodnike, češ, fant je mlad, če dt-n»r v roke djbi, bo zapravil. Da je njemu ostal največji delež se razume. „Pa je žs vrag bil pri de 1 tv.u, rekel je »skrbni mož Jedan deležnikov ni bil zadovoljen z delitvijo, — d>bil je premalo Potožil je svojo nezadovoljnost eoclišu, ki je takoj rešilo katoliškega moža iz težavnega posla delitve, a za cagrsdo poskrbi mu stanovanje in hran?, seveda ne brezplačno. Drugi ljubljenec župnikov hodi se zagovarjat k sodiš<:u radi zapeljevanja k krivemu pričevanju. Pretučeni teden umrl je tukaj žginjareki bratec nagle smrti. Anatnmična preiskava je dognala, da je umrl vslad precbiiu izpitega žganja (špirita) in br;:i. \e ta cve.u, s čimur mu je župnikov ljubljenec brezplačno postregnI Kako sa večini občinskega odbora Horodai občinski reveži oskrbujejo o tem mekim. Župan prepovedal nam je streljanje v predvečer rojstnega dneva, našega presvetlega ce sarja in šele na ukaz okrajnega g'avarstva dovolil in odkazil je prostor za s reljanje, pred pokopa liškimi vrati. Pove dom njegove izvolitve županem, dovo.il je z veseljem, da se je na treh krajih z možnarji streljal}. Pri nas prizadevajo si nekater-niki ustanoviti g;s lno društvo, katero bi v vasi, breječi čez 200 hišnih številk, bilo gotovo velikega d. ia ;i.i Oglasilo se je za pristop 27 mož in fantov, a občinski od nor je zah:evo 8 25 proti 1 glasu od klonil, češ, Š^nčurjanom ni treba parade. Na zahtevo, da se bnzgalni v Stnoorji prikupi nekaj metrov cevi, dobili smo lakoničen o Jgjvor: BNi denarja!" df s ravno je pretočenega Uta ostalo prebitka 400 gld. Ta denar je župan razposodtl, komu, je zjano! Občinski odb:r.:>iki dobivajo za seie dijete po 50 kr., dasir^vno je to protizakonito. Občinske seje vrše sa ob nedeljah od 1. ure naprej. To je gotovo strogo katoliško. — Gospoda, župnik in ka plan, prosimo Vaju, pustita nas ži jedankrat v pri-iiil' . ti pri miru ; poglejta nekoliko mej Vajine pri staše, garantiramo Vama, da dob.ta dovolj intere santnegtt gradiva za spremembo Vaiih sila je lno hčn h prid g. Dnevne vesti. V Ljubljani, G aprila. — (Nadvojvoda Ludvik Viktor) se je danes predpoldnem pripeljal iz dlovca, da inBpicira na prave tukajšnega društva Rudečega križa. Na kolo dvoru so nadvojvodo pričakovali dež. predsednik baron Hein, dež. glavar Detela, podžupan dr. vitez B lei vveis-Trsten iški , načelnik Rudečega križa ces. svetnik Murni k in več drugih funkcionarjev. S kolodvora se je nadvojvoda odpeljal k dež. predsedstvu. Popoludue si ie ogledoval vse na prave Ilidečega križa in se izrekel o njih jako pohvalno Kakor smo že javili, se odpelje nadvojvoda že ob polu G nri popoludue. — (Vzame se v vednost) .Slovenec" nam očita prvi naš Članek, katerega smo posvetili slo vanski zvezi. Pri tem piše takole: „Mt t m > doslovno navedli te besede „Narodove* za to, ker so klasičen dokaz, kateri nuj si blagovole zapomniti izvenkranj8ki državni poslanci, da mej nami in „Narodom" niso samo malenkostni prepiri, marveč načelna razlika, ter mj tem dejanskim razmeram primerno tndi v prihodnje vravnajo svoje postopanje8. — „Slovenec" meni, da je s tem kaj novega povedal. Da so naša in njegova načela v marsičem bistveno različna, to ve vsak pameten človek. In denuncijacija pri izvenkranjskih poslancih bi bila lahko izostala, toliko bolj, ker gotovih načel ne bi nikomnr na ljubo hoteli žrtvovati. Z aado-voljstvom pa sprejmemo 7 vednost, da je »Slovenec" eam za to, da naj postopa B zveza" z Ml». dotehi solidarno in prijateljsko skupno. Se z večjim zadovoljstvo pa ponatisnemo tele „S'ovenčeve* besede: .Glede ultramo ntanskih strašil, ki begajo „Narodovou domišljijo, pa g« lahko potolažimo, k er smo prepričani, da si te strahove dela le „Narod", poslanci, združeni v slovanski krščanski narodni zvezi, pa bodo vsi imeli druzega h v a let-nejšega posla dovolj". Prav I Če bode res tako, potem nas je ta in ona skrb brez potrebe morila! — (Brez komentara) .Agramer Zeitnng", katera ima notorično tesne zveze z dunajskimi vladnimi krogi in je vedno jako dobro poučena, piše: Eines nur badanern wir, dass der nene sla viseh cbristliche Club im Reichsrathe, Dank dem ungii istigen Entiiase der Dankelruraer aus Krain, eine Fiirbang ^ngenommen, die ihn vveit mehr anf die Seite der Dipaulischen katholisehen Volkspartei nnd der Christlich Socialen draagt, als dana er im Vereine mit den freisinnigen Jangczechen der Re-gierung nahe genug stil ide, nm meti, der guten Po-sifiou zufolge, der E kiinpfung nationaler Vortheile f m ■ die f-ii Islavischen Lilider mit Aassicht anf Er-folg w dmen zu konnen. — (Razpulčen shod) Sinoči so imeli železničarji v h> ■£ n-k-ni salonu shod. Ni dnevnem reda sta bdi dve točki: 1 K izpust železničirske organizacije; 2 časopisje. Shod ju trajal le malo časa, ker ga js vladni zastopnik, višji policijski komisar g. \Vratschko razpustil. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom meseca marce so pričali v LjuoHani izvrševati obrt in sicer: Somnitz Ivan, Sv. Petra cesta št 18, trgovino z zlatnino, srebrnine in optika*skimi ia« deiki; Vavpot č Tjma&, Kapiteljske ulice št. 8, branj urijo; Primožič Franc, Tržaška codta št. 12, jermeaarski obrt; Hib.č Neža, Prečne ulice Št. 8, prodajo sadja; Bah ^vec I^an, Ridackega cesta št. 2, gostilničarski obrt; Marovt Ivana, Radeckega cesta št. 4, prevažanje b'aga; Miklavc Matija, Tržaška oesta št. 12, pekarski t brc; tvrdka Kbam & Mumik. Renljeva cesta št. 3, proJaji žganih opojnih p'jač; Z^vnik Marija, Poljanska cesta št. 55, branjrrijo; K l*r Josip, Šelenburgove ulice št. 4, trgovino z biciklji; Peterlin Franc, Vodmat št 95, mizarski obrt; Kovač Jurij, Mastni trg Št 19, trgovino s prekajenim mesom; Skamperle Jakob, Sv. Petra cesta št. 43, trgovino z južnim sadjem; Ba-redičič Jakob, Vodmat št. 107, podobarski obrt; Tancik Franc, Zvezdarske ulice št. 2, krojaški obrt. — Odgtaaili, oziroma faktično opustili 80 obrt, in sicer: Schmarda Elvard, potovalno pisarno; Počivalnik Kari, trgovino s prekajenim mesom; čarnak Fran. i ik. sejmarstvo s krojnim blagom in žensko obleko. — (Tatvina) Delavcem Lsonardn Zarini, Petru Zarm* in Petru Ventnrini pokral je neznan tat iz spalnega prostora Supančičeve hiss na Rimski cesti št. 16 obleke v vrednosti nad 30 gld. Sumljiv tatvine je laški sodelavec, ki je popustil delo in pobegnil. — (Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) za oblini Stari trg in Lož imeli sta dne 4 aprila t. 1. svoj cb^ni zbor, pri katerem je bi o voljeno novo načelstvo in nov odbor. Moška Prdružnlca: Predsednik Fran Strašak, tajnik Ferdo \Vigele. blagajnik Ivan Bencinu, odborniki: Franjo Peče, Franjo X igar, Jakob Zebre. Zanska podrui-nca: Predsednica gospa Franja Žagar, tajnica gospa Franja Ne.uberger, blagajnica gospica Viki Peče, odbornice: gospe Kiti Grohmann, Oga Peče, Marija W>gele. Pri tej priliki nabrala je gospa Franja Nenbergerjava za družba 13 kron, katere odpošlje blagajn:čarica gospica Viki Pečetova dtuibinem vodstvu. Živeli rodoljubne darovalke in darovalci. — (Iz Preserja) se nam pi$e: I i t an o vila se je za (ibčmo Preser m okolico kmetijska podrui* niča. Predsednikom je bil voljan 4 t. m. g. Anton L 'kosit, nadučitelj v Preserju in njegovim namestnikom g Jjže Telban, župan. Podružnica Šteje is prvi dan čez 40 udov. — (Ode in sin.) Janez S e n i c a v Dragi je živel v veduem prepira s svojim nezakonskim sinom Janezom Klemenčičem. Pred kratkim našli so ljudje Klemenčiča blizu Brezovice težko ranjenega. Klemen r-u': je povedal, da je bil šel z očetom — krast, na patu pa ga je bil oče v hrbet ustrelil. Klemenčiča so prepeljali v bolnico, očeta pa izročili sodišču. — (Promocija) Včeraj dne 5 aprila je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem medicin? g. Ivan Robida. Kakor čujemo, se misli g. dr. Robida nastaniti v svojem rojstnem mesta Ljublani kot specijalist za živčne bolezni. Dr. It j bida j* bil na^ ^V9 na ■•aropatologični kli- niki prof. Antona v Gradcu. V soboto, 3. t. m. bil ie promoviran na graškem vseučelišou doktorjem nrava g- HoŽ. S tega is Postoj i ne na Notranjskem, jedaj c- avsknltant pri prisivnem sodišču v Trata- — (Osobne vesti ) Gimnazijski profesor v Olomucn g. Wang je premeščen v Beljak. — (Tržaški župan — potrjen ) Cesar je ie potrdil izvolitev dra Karola Dompierija županom friaskim. — (Novi zapovednik 3. voja.) Listi jav Ijajo, da je sedajni zapovednik 3. voja fcm. baron p,einlander imenovan inšpektorjem in da pride „a njegovo mesto podaaršal Succowaty, djslej divizijonar v Brnu, kjer je imel s Čehi OBtre konflikte, ker se jim je kazal skrajno nasprotnega. — (Intermezzo iz Parmine opere „ K so nije") jfl pnjavd — kakor smo že omenili — zagrebški „Vienac" v svoji 11. številki. Akopram je glavna krasota tega iatermezza v njegovi zares divni instrumentaciji, pcsibuo v godalih, je tudi Zli glasovir prirejen tako lepo, da naredi globok ntia in nam vsaj približno d je podobo tega bisera pttrisine glasbeue muze. Prav hvaležni moramo biti uredništvu .Vienca", da je oskrbelo prijavo inter-mezza, ter bi bilo želeti, da bi se mogel dobiti tudi ponatis za necaročnike. Gotovo bodo vsi prijatelji domače glasbene umetnosti radostjo Sjzali po njem, a o se pnr-di tak ponatis. — (Razpisane službe.) Po smrti notarja Franca Š t a j e r j a izpr^zneno je notarsko mesto v Metliki. Prošnje v 14 dneh po 3 objavi razpisa v uradu m listu notarski zb rnici v L;ubijani — Na jednora* redni ljndi»ki šoli v D o 1 a h učao mesto z letno plačo 450 gld.; funkcijsko priklsdo 30 gl< in prostim ptanovanjem Prošnje do dna 1. maja okr. šol. evetu v Ltiji. — Pri višjem dež. sodišča v Gradcu mesto računskega praktikaura Prošnje do »dne 15 aprila predsedstvu vjmj* g-i deželnega sodišči v Grud. u * (Dr. Johannes Brahms f ) D-isea pokopljejo n* Dunaji v «obi to, 3 t. tu. umi loga naj >eč jtga tkladutrtljv spdanje dobe, dr. Jjhanno* Brahmiia, v sarosti 64 ltt. Bnsboae je ta vseaa gusbeoem polju, razea na drtunariškenj ustvaril izborne urno tvore, v vseh so te pokazal originalnega in se pri Steva k prvim klaaičoim mojs rom. Zid nje delo njegovo jo op. 121 „V er omete G«saag«", Druga ve^ja delu so: 1 rtqaiem1 4 simfonije, 2 8*ra*adt in 2 overi uri za orketter, 2 sfksteta, koaceiti za klavir, trio, kvarteti in kvinteti za klavir itd. S polnil je, kar je prerokoval Schumann že 1852 leta o dvajsetletnem mladeniču: ,Weon er s^iuen Zjiubar-stab dah »i ^nnken \v.rd, wj ihm die M a ju te der Mas sen, im Chor UDd OrcLester, ihre Kriif e Kiben, so ateben uns noch wund*rb*re Bitaka in die G*-heimnisse der Gaist»rweit bevor*. — »Rqiiem" in „Vier ernste Ge>ii tg*" so vajvišji spomeniki z vsemi irčnimi občutki nadihniene unetntsi, v katerih se je liram-i pokazal vrednega vrstnika najidej^lnejšib J klasikov. — Br Jim i p« u bi (u vali k umetnik, bil ne tudi prebite človek. Največje zadostilo mi je 1 bilo, če je mogel vzbujati mlade talente io jih spraviti na površje Kakor je postal 1).< i.k popuUren fisven Češku domovin*) prav po Brabuisu, aa čegar : žel /o so s • v ii' mšči * o preveli D'cfakivi „moravski fdvospevi* op 32, na kar mu je D^fak kot znak 'hvaležnosti posvatil stoj d mol kvartet op. 34 tako ''h j« cela vrst* dunajskih skladateljev, ki so z Brabais *vo pomočjo prišli do veljave, n. pr. Perger, 'Gound, Zjmslmkj, Malatta i dr. Podpiral je osobito rad tudi nadarjene kon§ervatoriate, za mnoge je plačeval šolnino Mi jim preskrbe! gmotcih podpor, in tako marsikuk talent rešil pegube. Hva)ežnr«t vseh ga spremlja v »ečnont. — »Glasbena Mi-i c a" jo izvajala pri drugem rednem konesrta dve Brahmsovi točki: „Fmgatov sp^v* in „ Vrtnar*. Zadnji „Glasbeni v«čer" bo p;>dal pa jedno njegovih novejših del: „V»er Z geanerlii d^rtt za mešan abor s klavirjem op. 103. — Tudi Mjeartov ,Rqui«mB, kakor se bo izvajal v „ Matičnem koncertu14 12 t. 'm., j« izdal Brahms 1877 1 Jos. č t * (Zaroka na črnogorskem dvoru) Princ »Fran Josip Battenberg, najmlajši brat pokojnega 'bivšega bolgarskega kneza Aleksandra, se je v Niči saročd 8 pet0 hčerko kneza Nikole, s knjeginjico ■Ano, Iz Ptterburga javljajo, da sta car in carica ^rada prt vi 1 U v to zaroko. Ime princa Fr. Jos. -Battenberga si imenuje tudi pri rešenju krečanskega ■Vprašanja. Imenovan bo baje guvernerjem. Princ je jojen l. 180 L, naš ces^r mu je bil krstni boter. Priac ima naslov doktorji modroslovja. Zaročnica 'kujeginja Ana je v 23. letu. Prosil jo je roke že ;arbaki kralj Aleksander, a brez uspeha. * (Umor na železnici) V zapadni Pruski, blizu postajs Luškovko, naš«l jo železniški paznik Jttiplo učitelja G.utterja. Djgnalo se je, da se je bil Giiitter v kupeji spri s svojimi sopotniki, kateri so ga zadavili in vrgli skozi okno Povod prepiru mej njim in popotniki je bila politika. I * (Oče kot Hoduik in krvnik svoje hčere ) i£?etar ksmarre v Parizu ustrelil je svojo 17tetno hčer, ker se je bila vdala nenravnemu življenju in ^otem pognal sam sebi krogi jo v glavo. Ker se je 3'abo zadel, vzel je britev in si prerezal vrat. * (Zerlini se je podrla postelj.) Minoli petek se je dogodda čudna nesreća v UuJieidorf-skem gledališču mej Auberovo oporo „ Fra I) i a-vo lo". Ko se j* nasireč pevka „Zarlinine" vloga odpravila spat ter po znani ariji legla na postelj, podrla se je t« nbkrat a velikim ropotom, in pre etrašena pevka je izginila nekam v glrbočino. Vse se je smejalo. Občinstvo v gledališču ee je kar zvijalo cd smehu, igralci z kubsami pa so se glasno krobotali komični sitavajiji svoj« koleginje. ti vin pa je igraia dalje. I a ko ie zapel bandtt: „0 j t i uboga deklica!začelo sa ja krohot uj.» po gledalcu in zrn kulisami iznova. V polanu peta arija Zsriinu je dont la zopet tako komično votlo, da ni bilo smehu ni kraja ni konca. Šele trkanje Lorenca je rešilo nesrečno gostilničarjevo hčerko iz smešne sitavacrjr1. Darila, s Uredništvu nagega lista so poslali: Za družbo bv. Cirila in Metoda : Gospod j. K o kal j v J»vorniku na G jrenjak-m, s . etnik i n odbornik občme Koroške I i 4 krone, ker se n; n^otežil pojzr^ba ranjcega ča^tn^ga občan* v. č. gospoda stolnega kanonika barona G ■ h imh.i v L,ubijani. — G Očf.n Bayr v Ljubljuni 5 kron in g Aicjzij Jenko v Ljubljani 5 kron. — Na slednji člani opornega zber^: Rus Fr-n, Lumbar Jjikob, / rt I ■< 'i i Ivan, Stamcar A rgt predsednik, ]e prevzel predsedstvo dr. K a t h r e i n , ua kar se je vršila volitev pod predsednikov. I'.voljena sta bila I podpredsed nikom A b r a h a m o w i c z , II. podpredsednikom dr. K r a m a f. Volitev je trajala tri ure. Dunaj G. aprila Progresovci so inttr-pelirali vlado radi izgredov povodom zadnjih volitev v Trstu, na Goriškem in v Istri, ter zahtevali, naj varuje Italijane in kaznuje slovanske razgrajalce. Dunaj G aprila. Uradni list prijavlja že naznanjeno lastnoročno pismo grofa Ba-deniju. .Dunaj 6. aprila. Poljskemu klubu so došla brzojavna poročila o velikih nem rili in izgredih v Cliodorovu. Posredovalo je vojaštvo. Muogo kmetov je bilo ranjenih, nekaj tudi ubitih. Dunaj C. aprila. Uradni list prijavlja naznanjeni jezikovni naredbi za Češko. Prva naredba določa, da morajo, začenši s 1. julijem 1901. 1. dokazati znanje obeh deželnih jezi kov vsi, ki hočejo vstopiti v drž. službo, bodisi da skušnjo koj narede ali tekom treh let po imenovanji. Z\ sedaj je po potrebi skrbeti, da se pri oblastvih nastavijo jezikovno vspo sobljeni uradniki. Druga naredba obseza do ločila glede rabe dež. jezikov pri oblastvih na Češkem. Vse pismeno ali ustno podane uloge je reševati v tistem jeziku, v katerem so bile podane. Spisov in listin, spisanih v jeduem dež. jezikov, ni treba prevajati na nemščino. Urad jih izdaja v jeziku adresatovem. Te do ločbe veljajo tudi za občine in avtonomna obla-stva, kadar jih je zmatrati kot stranke. Izpo vedi prič je zapisovati v jeziku, v katerem so bile podane. Uradi morajo pri vseh uradnih posvetovanjih rabiti jezik, v katerem je pisana uloga, tudi sodui dvori in senati. Za obče vanje uradov na češkem s centralami ostane i v bodoče nemščina uradni jezik. Uradna raz glasila za celo deželo se izdajajo v obeh dež. jezikih, za posamne okraje in občine pa v jeziku, kateri je tam navaden. V kazenskih zadevah je pri pismenih predlogih in razsodbah glavnih obravnav rabiti jezik, kateri rabi obtoženec i u katerega se morata posluževati tudi drž. pravdnik in zagovornik. Za civilno pravne zadeve se t naredbi to isto določa. Vse vpise v javne knjige in registre je izvršiti v tistem jeziku, v katerem se je vpis zahteval. Pri drž. blagajnicah veljajo v bodoče sedanje določbe za občevanje s centralami, takisto pri poštnih in brzojavnih uradih in eraričnih inda-strijalnih podjetjih. Oblastva občujejo z avtonomnimi organi v jeziku dotičnih organov. Na uradni jezik vojaških oblastev in žandarmerije se te naredbe ne nanašajo. Pariz 6. aprila. Državni pravdnik toži razen že imenovanih bivših in sedanjih poslancev še dvanajst drugih, ker so zapleteni v panamsko afero. Narodno-gospodarske stvari. — Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah je imela v IV. upravnem letu (1896) prometa 129.968*54 gld. Pristopilo je 207 zadružnikov Nt vplačalo opravilnih delež-v 1 >l I gld. in doplačalo 9 zadružnikov opravilnih deležev 6 3 gldL 1377 gld., izstopili so trije zadružniki ter so vzdignili deležev 00 gld. Število zadružnikov se je za 202 pomnožilo in vplačanih deležev za 1317 gld., stanje koncem leta 1895 je bilo 247 zadružnikov in deležev 1U14 gld., torej je stanje koncem 1896 zadružnikov 441» in deležnv 3231 gld. V letu 1896 je prosilo 3G1 strank posojil v znesku 53.750 gld., načelstvo ja dovollo 200 strankam posojil v znesku 37.974 gld., a izplačalo aw je 251 dolžnikom posojil v znesku 30.224 gld. vrnilo pa je 278 dolžnikov posojil v znesku 6313 32 gld., torej so je več izposodilo 29.910 68 gld.; stanje posojil koncem leta 1895 danih 220 zadružnikom je bilo 30.148*32 gld., torej je atiinje posojil koncem leta 18S>0 danih 411 zadružnikom 00. 059 gld. Hranilnih vlog se je leta 1890 vložilo 262 krat in sicer 4D.883 58 gld., vzdignilo se je 23 3!)0 4G gld., torej so j« več vložilo za 20.493 12 gld.. stanj« hranil« n.h vlog koncem leta 1895 j-, bilo 29.488*68 gld., kapitalizovane obresti za 1896 iznašajo 1512 74 gld. torej je stanje hranilnih vlog konoeru lS'.Hi leta 57.498 54 gld. Vr-dnost hiAe vi. št. '2 21 v Šmarji je bila koncem 1895 leta 3500 gld. od tega 1 % o.lpia ii5 gld. torej je vrednost hiše koncem 1896 3-'i45 gld. Vknjižeu dolg na hiši vi, št. 224 v Smarji j-i znašal koncem 18U5 l«ta 3000 gld., odplačalo He je v 1890 letu 81 17 kr., torej znaša dolg koncem 1896 leta 296883 gld. Stanje inventarja koncem 1890. leta 122 52 gld. Čisti dobiček leta I89ti znaša 779 51 gld., ki se vsled sklepa občnega zbora naslednje razJeli: izplačajo se 59/0 obresti glavnim deležem z.i 1896. leto 23*75 gld. OjrauHk čistega dobička v zn^aku 745 70 gld. se doda po» Bebni rezervi za izgube. Stanje posebne rezerve za zgube koncem leta 1895 jn bilo 747*95 gld., do-nnsek v 1890 letu znaša 17095 gld. 914 90 gld., torej je stanje posebne rezerve za zguba koncem lSitO leta 1070 00 gld. Stanje splošne rezerve koncem 1895 leta je bilo 502 gld., vstopnina novih zadružnikov v letu 1890 znaša 410 gld., torej je stanje splošne rezerve koncem 1996 leta 912 gld. Oba rezevna fonda (sklada) torej iznašata koncem 1890 leta 2582*66 gld. Poslano.*) Pol EPglavjem .Sjiešno o. umi v vcerajsnem „SIov. Naroda" izneuiidda ja mene nesramna laž is lista „Sioventc", ,da bi bil jaz povodom Nabergojevega poraza razsvetlil ali razsvetliti puBtil okna svojega stanovanja v Trstu". Prvič naj nasproti tej nesramni trditvi služi B Slovencu" v ved joet, da jaz v Trstu nimam nikakepa stanovanja na svoje ime in da prilično «1 očajnih dohodov v Trat od it o pim vedno pri svoji svakinji g. lJi de Lanzo, Tisti dan, ko je propadel pri volitvah g. Nabergoj, bil sem na s vojen domu v Senožečah, mojem navadnem bivališču, kar js prav dobro znano „Siovenčevi" miloštevilni sanožeŠki gardi, katera moja postopanj« in bivaujs tako zanimivo zasleduje. S tem ža razkrita je vsa nesramnost označe* nega Užojivega poročila. Drugič pa na verujem, da bi se ravno li.it .Piccolo*1 t tko daleč zanimal za mojo osebo, da bi bil razsvetljavo hiše, v kateri biva več strank, po* sebej še za to omenil, ker včasih jaz tam odstopim. Msiiti si pa pač vsakd> mora, da je .Slovenec" to laž iz svojega iastnegu pobožnega rokava potegnil, saj je znano, da rad laži razpravlja, ako more s tam svojega nasprotnika prav krščansko oškoditi. Ali je b la hiša in stanovanje v Trstu, kamor sem ter tja zahajam, razsvetljena ali ne — odločno izrekam, da z mojo vednostjo in pripomočjo gotovo ne, in mislim in upam, da mi niti slovenskemu občinstvu niti gospodu Ntb9rgoju nasproti ni trebi daljnih zstrdil. t'1 . 'i je ii j^denkrat, da pusti „ Slov on »c- v miru poštene in zavedne može, če so mn tudi po-l'f i "ni nasprotniki in da poneha z obrekovanjem in neslauimi čenčami, dokler ee ne preptiča o resnici. ,Slovenec* naj rajše začne pometati pred svojim lastnim pragom in naj nidzoruje nekol ko bolj svojo lastno gardo, da ne bod* po njih fr>-liko trpela vera in morala, ki mu je nai v - (V). V Senožečah, dne 4. aprila 1897. _ Franc pl. Garzarolli. *) Za vsebino tega upisa je uredništvo odgovorno la toliko, kobkor določa zakon. Censno đomaift tđravllo. Za nrzvnavo in ohranitev dnhrepa preba. ljenju se priporoma raba mnogo desetletij dohroznan«1"*, pri»t nepa „Muli n \ e ml j n. Franceta Zaporca posestvo v Ćefinicah, cenjeno 2092, 950 in 40 • pld . itne II aprila in 7. maia v Novem mestn. Franceta Primta posestvo v Vel. Pod julinu, cenjeno 22HO pld. dne 9, aprila in 11. maja v No em mestu. Martina i'usa posestvo v (iurenji Lokvici, cenjeno 2.1*7 pld.. dne il>. aprila In h. maja v Metliki. Valentina Saj o* i ca posestvo v Selu, cenjeno 78152 pld., đnc II, aprila in 11. maja v Kamniku. Umrli nm v lijiiUljani : Pne *2. aprila: Ivan Kihift, c, kr. dež. sodišča nadsvet-nik v p, 72 let. Dunajski eeita ftt 18, nnttreloat. — Antonija Oalssak, ttlzzn, uradnika hfti, 2 dni, Slomškove ulice St. i 7, hi »ž j as t. Dne .'1 aprila: Fran Mole, pekov bjd. li dni, Karlov-ska resta St 'J2, oslaliljenje. Marija Vrtnik, čevljarjev* bli, 8 4j ni. Tržaška cesta i baraka) boijstt. — Valentin Škarz«, d»l;ivi'pv s D, mcs. Kurja v«k ftt 15, kron. črevesni katar — Marija Knmle, a€itkarca, 70 let, Tržaška cesta št. I'.', bronhitis. — [vana N. najlonka, približno 4 mes stara, Karolinška remija It, .11, jetika. V li i r a 1 n i r i: Dnć 3. aprila: Crtala UrbanciČ, delavka, 4S let, jetika. V deželni h o 1 n i c i: Dne 1. aprila: .L,kob Šiskar, kajžar, 5rt let, ra/hitje črepinje. Dne 2. aprila Nela Kristan, zidarjeva žena '26 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad ni' rjern 30ti*2 m. April Čas opa-rovaiija St nuje baroni etra V 11,11. feintiH-ralura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 nrah 6. i*, »večer 780*8 9 2 er. jvzh. oblačno ti n 7. zjutraj 2. po pol. 783-6 7:300 24 117 sr. vzhod »r. svzh. jasno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 9*8". as.ll>1 nad nor- ODftlom JD-u-^isijslca, borza dn*- ti aprila 1897. Jkuor-i državni dolg » notah ..... 101 gld. — *\ ikupni državni dolg s grehrn .... 101 f 10 , \vstriiska alata renta .... 122 t 60 Avstrijska kronnka routa V , .... 100 , 80 , >gwruka r.lata renta 4U ....... 121 , HO »porska kronska renta 4' , , ?9 , 1.', % Vvstro-operskc bančne delnic« £85 . — •Oaditnc delnice ... ... J49 — 'uOnrfon TiHta. . . ....... 11:* , nO *>em*ki dr*, bankovci ** 100 rar.rk . , Ii2't *0 marK . ..... . . . 11 12 !?0 frank-v .... ... v * Po« , italiiateki bankofoJ........ »6 „ 05 kr. cekin: . . . . , ti5 Dnć .">. aprila 18;*7. "*/, državne srečke ii I irf>4 po ^r>0 gld. 168 pld 50 kr. "Irfavnr irc4k« ir. I. 1864 po 100 pld. 18* ( .r»0 , ! mnava rep. srečke rJ'/0 po 100 glcl. !vf» „ 7^ , /au:w%"./iruf,t. vel, 170 a v , . 4.'W , — g P*aplTOftti rnhei; ' g 26' , . 1 se vzprejme. /. n sljiv, spreten m!ad mož špecerijske stroke, ' b<'b deželnih jezikov v govoru in pisavi veš>'% 8e t;*k( j vzprejme. — Ponudb« nuj ee pošiljajo uprav-riiStvu gS ov Naroda" pod šifro „L 300* [481—S Tekom 5C let od prvih avtoritet ket sajooljš& nnV~ um) iut vodu '^■B priznani i Anatherin ^'■ii/5f iatere^a izislu'e dvorni zobozdravnik .. b57 dr. J. G Fopp na Dunaju. (5| Q 1 * B Vgtek.en-.cahi-o gld. i'4C, rrii 1- - in gld. -'50 \ • x~*?t ~ ^s^b likarmh. dr.juerijah in parfumerijah. Pii novonatanovlieoani p«*ilitem iin««lii v <■«!% se lice (4Hi_2) poštna upraviteljica. Naston službo 1 maja. Plača po doerovorn. Ponndb • naj p»e ifišiji-jo na grmoo ti .ktier t n<» r dkraj,cb v Godoviču pri Idriji G. J. Steingaesser d Co. Miltenberg ob Menu, Bavarsko. (2«9—5} Ustanovljeno 1817, šozdtui semena. Senoictna semena, golfska semena. Suši/nt zarodi za sinervena sonetni, z zračno kurjavo in parno VTŠbo. i 880883B8 Ces. kr. avstrijsko ^ držaTrne železnice Izvod iz voznesjn reda ■nrel3a.-vTn.a«» ijnž. kol.). Progra čez Trbiž. Ob 12. nrl 6 min. po n..ći oiolmi vl»k t Trhi*. R*lj»V, n.|n FrinMn^frit«, Iiluhno; r"» Snlathnl v \iimer, Tudi', OuMMMlm, Selm.grmd 10 min njntrnj oaobni r'^k r Trhl*, Poi.tubel, R«'j»k, OpIotoc, Krknt^f r««tp, I1ji1l.no, OunAj ; ri>« SnlztliAl t ^..Inoirmil. o.n Amatnttf>n 11» rhiC, — Ob 11 uri *i<> mtn .lofi>linlii* »*>hni »Uk t Trt>U, Pontab«!, Rnljik lovi-,-, I.jlll ■no, Hel.it.11^1, I*ui!ftj — 4 ib 4. url pupi.hrliitt ntohr.i v!i\k v TrSlg Bji Mia, /■); Jesniii, Intimont. Hrui|4tia, Cirili, Opii.ito, Pinu ; čm* Kloin - Hai tt t m; v IjItiu, Tbicitilc« ine. 1'li.iiij. Mariime »ure, Hnb, Fmanofs vmr«, Karlov« tim Pruao, I.i|.>.ko, Puntj Via Anmtptl-11 Prog;a v Novo mesto ln v Kodevjo. Ob 0. uri Vi. uri Mi min pr polndnd ■utrnil vl(.l'. — Ob 9. url SO min. mtll mriftni rlftk. Frllto«! v l.|«l»liwno 'jm*. kol.). Prosra Iz Trhli«. Ob S ari 69 i.mm pjutrn) omlml »l»k ■ Ouuajn Tla Amttrit^v Iil[nl> "H%, i'rak'd, Ii'raiicuvili i»rov KurloTlh Tirov, fluS.i, Marijinih vkro., Flanja, RminJnTio, 8olKnur>.1a, l.nma, Stnrra, G inim.i.' na, lichla, Ai.„iM|t Iijnhna, Orlova*, floliaka, fnUUMIM'"natn. — Ob 11. uri iC* min. rt< imladni, oaobni vlak ■ Dnoalt m \ 1 \ «t.-»i-1.. KarlOTiti virov, Hnba, Marilinil) v,, Plan.ia, Hfi.iFi,•«■!«. - Mi.i'iiri.'i. Iiuna, Htoyr», 1'nrna, (rau«v^, Ourilia, Hr» genua, InumiiaU, /nlla na |.y.-ii, l^iuil-Oaateina, l.jnlui «, OoloTua, 1. ,, Pontakla — Ob t, uri lift mio. |.oj>oludiia uaolmi Tlak a Dunaja, Iijulint Solathala. 11 •!.»..t, Oolovca, Kr»ii«oimfnuli", Pontahla. — Ob O. uri 4 m Is av»i!*r imolinl vlak a Dunaja via Ainutoftau, la Ijjubna, Heljaka, Onlov-ui, Pontahla Progna 1« Novesra meata ln Iz KočnvJ*. Ob H. uri \9 i.ilu. ajutraj rnpinul Tlak. — Ok t url Sil min. p polnđnn i .nai.i vlak. — Oh b. url 81 mi::, avaćar maAani Tlak. »«§l»4»«l Is Ij|ut»lfuit«* (dr2 kol.) v Kiiiiimii. Ob 7. uri SI uiiti. ajutraj, ob a. uri A min. popolii'tua, ob I. rr BO min. IV''."', oh in. uri Ih min. ava.-ar. , l'i nlmi i. ti rlak !• T oktubn> ob iiivluljali tn praanlkih.) Frihotl v I.fubl)wn4> (drž. kol ) Im HminilkN, Ob 0. uri A8 min. ajutraj, ob It. uri 16 min. dopolnilo«, oh t u, 10 mlu. »vinar, ob V uri bit n\in. avnuor , ...Inji Tlak 1« v oktOlkrl ob noitcljat ln praanikih 1 llCH D I EN I --> r^._. ^ T ' Za varstvo občinstva proti vsem jonanjanjem tro2 vrednosti imam cdslej to oblast-vtno reg-.strcvano varstveno znamko. Jedino pristen ALZAM CTlSOtUrn br»ls *rnic;i) iz jui_'.-iii varuha i - - k ■. r-»> in tovarne farmareTlidnlh Isdelkov A. Thierrv V odpravi v 7 dneh popolnoma (81)U11) tir« C* lir I nI ofl-fk izborni neškodljivi Ambra-crćme jedino gotovo ttćinknjoćtl sredstvo proti pegMlu in za olcpšnnje polti. Pristno v /.elono zuppćnteinh izvirnih steklenicith po 80 niivi1.. ima na prodaj aTotV« .>I»iv r-jit 1 «iU h i" «•»» W L)nl»l < oni. st ;>uiy. pri Rogatcu-Slatini. l'*t /ilr.i .ni v rinMii ohla»tvu pre- Nknšenu ii ocenjeun. Naj«tar#jilf)| nnjreelnfjšo in naj-reiiej>i» Ijud^k" ih muce idravilo, tolliefio prsnu in u]j urne l»<»li, krr v želmlrii itd. za n«ttranjo in vnanjo v porabo. V znak pristnosti je vsaka tttekleničca zaprta s ■rebrnim tobotc«ni| v kutertmja vtisnjena moja firma: ..A«l4»!|* 'IliU-rrj, IcUitrnn pri i»nu---!;n Vit« niitii*. Vsak bal san, kinima fari itoječe aolftao 11 i. i * o, varatven« luanka, naj «e zavru«« k"t tira manj vredno ftim centjite punar^Jenja. Paal naj »t* t« f j t«llll«» hm K«'l«M14r \lirNlt('iio xl|i»lill,<, igomj hiirpčo! Ponarejale! m poNicin >v;iln nm je<:a jeiliro nri*tnejrn balatna, kakor tudi prodajalci breavrfdnostnib ponarejanihi obeinatvo ilepečih itrit-zdi baliantik li /iiumk, se bntte na podlag lakana za varstvo znamk Htroto Radno prekinjali in kaznovali Kjer ni toben« zaloge mojega Dalaania, »aj ni* lutroaT'a imraTUOvI ii» t*«11 AvktfftljH VMVUllH ! '■ mi.'t (.S4«h nlr«*iiit**l • A )'4>l ltvl44>) A. lin i'O I" * 1'rt-iina
  • rl Itonj*tcu-.Sltt-tiut. tVna franko r.a \s«ko postno postajo tu Avst.ro-Ogerakem j- lil malih al■ B dvojnih steklenic, i K, v Bomo m Hercegovino Vi malih ali *> dvojnih steklenic. 1 K tio vin M.nij ntgO 1' tnalih »li 6 dvojnih steklenic s,e ne polilja Razpošilja se samo proti po-prsjlnjamn nakazilu ali povzetju zneska. (61—14) fjg6&" i*a ti ll»»J »e«lll4a lllallklllii* 11» ^oril o selen« varatvano znaniIsoa IcHlero miori* inia'ii , u priataosai vanka aielcl«5nlaa> v Pregradi pri Ros-tcu-Slatini. Razglas 14 »8 ObMntkl s' 6t ljubljanski jp dovolil tud' za i' *"■< m>o . aprtot I4'l4»a> mi v n :li posebno naznaniti, alt borlM boln» \za otroku nprernlj<»l kdo domačih sam do Tržo'a (Morfalcone). ali ga bodo treba tja poslati z najetim nprr»ujHt.voni. Pri pi dobtvi t h p d. or (zirati bodo ma-gistrata v prvi vrat.' na otroi/o-, katnri imn odbornika gospoda c. ki. okrajnemu inženirja v Novnm mpHtu v navadnih uradnib nrah. Pri začetku ustne dražbe mora, kdor hoče dražit«, pet odstotkov od izklicne cene, to j<- 568 gld 77 kr. varščine vložiti, katera se pa po končani obravnavi taistemu, kdor ne bodi zdraž 1, proti potrdilu vin«*; nasproti pa mora, kdor bod.- d 1<> prevzel dodati varščino na d^set odstotkov, Na zapečatene p Bmene ponudbe, kiiti-n- m rajo biti kolekovane s 50 kr., katerim mora biti 10°/, »nričina priložena in katere morajo biti natanko po ; redpisa § 3. splošnih stavbenih pogojev uar^jene ter opremljene na zavitku h pripombo, za kar kdo ponoja, h«> bode oziralo le do začetka obravnave. Okrajni cestni odbor v Novem mestu d 11«» 2. aprila 1 89 7 S I lil I 1 1 ilajlBo>§|si fabrikgit; L kraijsti laneiooljnaii Imi I. kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najceneje (iso—ip) Adolf HauptmanBi prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, laki in Ueja v lijialiijitiki, na Sv. Petro cesti. i 1 1 I 1 Izdajatelj in od. t v >mi uj .uuik: Josip No II;. i^iiauiiuit m u«k „i\atodne Tiskarne*.