.....* ' • ' - ■ .
Issued three times a week every Toes, day, Thursday and Saturday.
Subscription for lifted States (except Chicago) per year $3 00, for Europe $3.-50. For City of Chicago >3.50.
ŠTEV. (No.) 114.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL,
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA—THURSDAY, SEPTEMBER, 28. 1922.
J^jesioga tlačif
LETO (VoL) Via
TURŠKA VOJSKA ROGOVIH OKOLI DARDANEL.
V CARIGRADU BAJE IZBRUHNIL POŽAR. — ANGLIJA POSTALA BOLJ MEHKA NAPRAM RUSIJI IN BOLGARIJI.
Carigrad, 27. sept. — Iz Angore poročajo vladni uradniki, da so ka-valerijske nacionalistične čete prodrle zopet nazaj v Canak pokrajino in zasedli mestece Eren Keui, ki se nahaja v nevtralni zoni Dardanel. Konjeniške čete kemalistov štejejo kakih 3 tisoč mož, in so oborožene s strojnimi puškami.
Angležki general Harrington, ki je postavljen na azijskem obrežju, kot višji komisar v Dardanelski nevtralni zoni, je obvestil Kemal Pašo, da so čete prestopile nevtralno mejo in da vsled tega zahteva, da se takoj umaknejo nazaj za predpisano mejo. Toda, dasi je poteklo že več ur, se turški konjeniki se vedno nahajajo v Eren Keui.
Iz Carigrada naznanja brzojavno poročilo, da je izbruhnil požar na glavni Carigradski ulici Perra, kjer so najmodernejša in najumetnejše zgrajena Carigrajska poslopja. Požar so zanetili najbrže pristaši Kemalistov, ki zadnje dni agitirajo za revolucijo proti zaveznikom in tujcem v Carigradu.
Iz londonskih poročil se kaže popustljivost V elike Britanije napram Rusiji 111 Bolgariji, katere se je do-sedaj popolnoma preziralo, kakor, c i a bi ne imtle imenovane države nobene besede .v vpogledu Darda-nelskega vprašanja. Angležki državniki so pričeli popuščati in so sedaj pri volji, da se dovoli na konferenci sedež Rusiji in Bolgariji.
Kemalisti hitijo z mrzlično hitrostjo organizirati turško armado, ki bo transportirana v Tracijo. Tudi so že določeni po Kemal Paši posebni komisarji, ki bono prevzeli vladanje v Traciji. Tudi finančna sredstva se mobilizirajo s podpisovanjem posebnih vojnih posojil.
Kje, da bodo Turki poizkusili predreti preko Dardanelske ožine, se še za enkrat ne da natančno omeniti, ker koncentriranje vojaških sil se vrši na več točkah. Za prehod pa še tudi ni izdano dovoljenje od strani Angležev. Toda sumi se, da bodo Turki najbrže v par dneh udarili naprej, brez vsakega vprašanja in dovoljenja.
Vse grško vodilno časopisje ognjevito ožigosa zaveznike, ki se hočejo izneveriti svoji obljubi, ko so obljubili, da Turka ne bodo pustili več nazaj v Evropo. Vse je odločno za takojšno vojno akcijo, ako zavezniki dovolijo Turkom nazaj v Evropo. Zlasti se zavzema zi vojno akcijo proti Turkom general Papo-ulis, ki je te dni odšel v Saloniko, da tam preorganizira grško armado za boj proti Turkom.
SMRTNE NEZGODE Y PREMOGOVNIKIH ¥ LETU 1921
New York. — Rudarski urad je izdal statistiko o smrtnih nezgodah v premogovnikih Združenih Držav tekom leta 1921. Iz iste je razvidno, da je v tem letu pomrlo vsleri nezgod znotraj ali okoli premogovni-
RAZNE NOVICE.
KRALJ KONSTANTIN SE ODPOVEDAL TRONU.
Atene, 27. sept. — Glasom nujno ! vejših poročil, se je kralj Konštan-tin odpovedal grškemu prestolu, vsled hudega pritiska vojaštva in političnih voditeljev, ki so z jako malo izjemo vsi proti kralju. Njegov na-j
slednik bo princ Jurij.
-°-
kov 1,973 ljudi. To bi bilo za 298 GRŠKI KABINET TUDI RESI-
smrtnih nezgod ali 13 od sto manj	GNIRAL.
kot v letu 10^20.	V vseh letih, za- ,
'	. . .. \tene. 2"*. set:t. — \ sled hitrega
censi » d 1. 1003..	)e vec ljudi unr- .. ... 1 _
, . "	.... naraščanja krize na (irskem radi ij*»-
To v . ed nezgod	v premogovnikih. J . 1
.. .	raza v Anatomi, je bil prisilien irr-
kot 1. 1921.	.... ,. J. . * ; ,
,	ski kabinet resigmrati. Kdo bo for-
) Zalibog pa to ne pomenja. da je mjra] novo vlado -e ni znano Pre, .id razmerje smrtnih nezgod pad- rokuje ge y kratkem povrat Venize-}<i. 1 reba pomisliti, da je 1. 1921. josa produkcija premoga vsled splošne	_ _
industrijalne depresije znatno pad- GRŠKE ČETE REVOLTIRAJO.
a. nnmreč za J3 in pol od sto na-
sproti prejšnjemu letu. To pomenja. Atene-	Voiastvo. ki u
da je razmerje manjše produkcije 1,1,0 Prepeljano iz Male Azije na K-
dvakrat tako veliko kot ono manj SeJsko oto^e' se Je uPrl° in °(,lo(h nezgod. U. S. Geological Survey no zahteva resignacijo kralja in se-j
ceni. da se je 1. 1921. izkopalo oko- danje vlade-li 404 miljonov ton premoga 407 mi-	----—<.
lijonov ton mehkega ali Mtuminoz- KEMAL PASA PRIPRAVLJEN, nega premoga in 87 milijonov ton	^^ UDARI,
trdega premoga (anthracite). Le- Carigrad. 27. sept. — Po poročilih ta 1920. pa se je izkopalo 645 mili- j iz Male Azije je sklepati, da je Kc-jonov ton premoga — 556 milijonov mal Paša premestil ze vso glavno mehkega in 89 trdega premoga, vojaško silo na novo fronto pred Razmerje smrtnih nezgod k izkopa- dardanelske ožine. Moč njegove vojnemu premogu je torej znašalo 3.99 ske je pripravljena, da udari vsak za milijon ton v letu 1921. nasproti trenutek in izsili prehod preko dar-le 3.52 za milijon ton v prejšnjem danelske ožine. Turška moč se šte-letu.	je na 180 tisoč mož.
Poslabšane varnostne razmere v	-o-
onih jamah bituminoznega premo TURKI V NEVTRALNI ZONI ga. ki so počivale večji del leta. se	SE UTRJUJEJO,
brezdvomno prispele k povišanju London, 27. sept. — Angleške vo-razmerja smrtnih nezgod.	jaške patrole so danes jutro poro-
1 Za vsakih 251.000 ton izkopanega čale da Turld kopljejo strelne jarke j premoga je 1. 1921. umrl po en v nevtralni 20ni, kar je znamenje. premogar.	se ne m,*slijo umakniti nazaj iz
GRKI YABIJO YENIZE-
LOSA NA KRMILO.
IZ JUGOSLAVIJE.
nevtralnega czemlia.
Ceni se. da je bilo leto 1921. <a-posljenih v izkopavanju premoga 750,000 ljudi nasproti 780,000 v iZVEN MORSKE MEJE SE NE nreišn«'em letu.	i SME ZASLEDOVATI BOOT-
Razveseljivo je, da ni bilo večjih	LEGERJE
nezgod, kjer bi ponesrečilo mnogo ljudi naenkrat. Le v petih nezgodah je umrlo po pet ali več ljudi, vsega skupaj 34. To je pripisati uspešnemu prizadevanju federalnih in državnih rudarskih oblasti in varnostnih organizacij v premogovnikih za reševanje v slučajih eksplozij in ognja. ki so svoj čas zahtevali ogromno žrtev.
VOJAŠKA PRAVILA V AMERIŠKI ARMADI SPREMENJENA.
Washington, D. C., — Vojni department je predrugačil vojaška pravila salutiranja v javnosti. Odsedaj naprej ne bodo rabili vojaki več sabotirati častnikom v javnosti, raz-ven. ako bodo hoteli s častniki govoriti. Ostane pa saiutiranje strogo zapovedano doma okoli vojašnic in v službi.
-o-
SLOVENSKI TRGOVCI OGLA-ŠATTE SVOJA PODJETJA v EDINOSTI!
Washington, D. C.. 27. sept. — Washingtonska vlada, je prepovedala pomorskim prohibicijskim detektivom vsako vmešavanje v zadeve tujih parnikov. glede opojnih pijač, ko se isti nahaja izven morske meje to ie 3 milje od obale Združenih Držav.
-o-
GRKI SE ODLOČILI ITI V BOJ ZA TRACIJO. •
Atene. 2j. sept. — Grški kabinet je danes poslal posebni apel na bivšega ministrskega predsednika Veil izelosa, da naj se vrne in prime za vladno krmilo grške vlade. Venize-los se nahaja sedaj na Francoskem in živi popolnoma zasebno življenje. Apel je poslal na Venizelosa grški minister gospodarskih zadev Afaneas.
Kak šen odgovor bodo dobili od Venizelosa se za enkrat še ne aa ugibati. Venizelos je velik patrijot. toda privsem je tudi velik nasprotnik sedanje grške vlade in mnogi sedanji grški državniki so prepričani, da če se odloči Venizelos za po vrat v domovino, bo stavil gotove pogoje, ki bodo zahtevali odstranitev sedanje vlade in odpoved seda-njega grškega vladarja Konštanti-na. Venizelos je že od nekdaj pristaš republikanske misli in vsi politični opazovalci so mnenja, da če se povrne Venizelos. bo aahteval u postavitev republikanske vlade.
Sedanji grški državniki so se izkazali kot politični slabiči, ki ne morejo doseči nikakega vpliva pri zaveznikih za korist Grške. Dokler je bil na krmilu Venizelos," je imel na svoji strani vedno vse vodilne zavezniške državnike. Sedanja vlada pa. ki se je tudi med vojno vedno kazala proti zaveznikom, ker vladarska hiša je bila v sorodstvu z H oh enzollernci. je izgubila vsako zaslombo pri zaveznikih. Najprvo je zapustila Grško Francija, katera j> celo podpirala Turke z orožjem in vsem vojnim materijalom. Sedaj ji obrača hrbet še Anglija, katera je že dovolila povrat Turkom v Tracijo na evropejski kontinent. '
Mejtem. ko nastopa za Grško s k raj ni cas za temeljito preorganizi- , ranje vlade, se bližajo rapidno trenutki, ko se bo morala Grška zopet odločiti, ali naj ponižno privoli, da
Nove umazanije dr. Žerjava in njegovih prijateljev je odkril povodom stavke trboveljskih rudarjev delavski voditelj Emil Štefanovič. Ko je bil dr. 2erjav predsednik deželne vlade, je izrabil svoje mesto ter pritisnil na Bamberga, lastnika velike tiskarne (sedaj "Delniška," kjer se tiskajo najsurovejši in najbolj brez-verski listi), da naj tiskarno proda njemu in njegovim prijateljem. Bamberg tega ni hotel, zato je proglasil dr. Žerjav nad njim sekvester dasi je Bamberg, čeprav Nemec vendarle jugoslovanski državljan, ter mu je zagrozil dr. Ažman, zastopnik dr. Žerjavove klike, da se mu odvzame koncesija. Tiskarna je bila takrat vredna 3 milijone kron, Bamberg- jo je moral dati za en milijon. — Dalje pripoveduje Štefanovič. da je dobila ta tiskarna, ko je .bila že v Žerjavovih rokah, od države v tisk neko knjigo. Ko je bila knjiga dotiskana, je na povelje dr. Breznika, odbornika liberalne stranke, naredil vodja tiskarne račpn za 68.000 večji, kot bi ga smel po tarifi. Ta denar je država izplačala, pa v tiskarni ni nikjer vknjižen, pač pa so ga vrgli v fond, iz katerega se vzdržuje najsurovejši in najbolj brezverski slovenski list "Domovina." Tako dr. Žerjav z denarjem naših davkoplačevalcev plačuje list, ki vedno zagovarja centralizem, bič našega ljudstva.
Tepena adamita. Po gorenjskih planinah se razkrekavajo nekateri presiti letoviščarji na ta način, da hodijo po gorah čisto goli kot liudo-žrci v Avstraliji. Tako so nesramni, da taki vstopajo celo v koče. Pred kratkim sta dve plenšarici tri take grdavše nabili z brezovimi metlami.
Turek pride in ji vzame nazaj Tracijo, ali pa naj se vrže v boj in poizkusi vojno srečo še enkrat s kr-voloki Turki. Grška stoji pred velikimi problemi, od katerih je odvisna vsa Grška narodna sreča.
SENATOR WATSON UMRL.
Washington, D. C., 27. sept. — Senator, države Georgie je včeraj na nagloma umrl v Washingtonu vsled naduhe, na kateri je bolehal že precej časa.
-o-
NESREČE V ARGONAUT RUDNIKU SO KRIVI LASTNIKI.
Jackson. Cal. 27. sept. — Pri preiskavi povzročenja nesreče, ki je zahtevala 47 človeških življenj v Argonaut zlatem rudniku, je včeraj izjavil državni pravdnik Negrich. da pada krivda nezgode na lastnike, ker niso imeli v rudniku zadost-j nih priprav za gašenje ognja.
Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar » Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih
Včerajine cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:
500 kron	..............$ 2.2o
1.000 kron	..............$ 4.25
5,000 kron	............. .$20.50
10.000 kron	..............$41.00
Italijanskim liram:
50 lir ...................$ 2.90
100 lir .................. 5 30
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 7849 West 23nd Street	Chicago, IH
&" Q	P	P	c ==




EDINOST
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishine Comoany.
x&49 W. aand Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, I1L
_ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
"Pro s vet a" omadeževala slovensko ime pred ameriško javnostjo!
...____v
Kar smo mi trdili v našem listu že leta nazaj, da je list "Prosveta" radikalen list. da je nevaren in da zastruplja slovensko delavstvo proti veri in vsemu, do česar je slovenski delavec, bodisi doma ali v tujini gojil spoštovanje, to nam je zadnji torek, dne 26. septembra potrdil največji Chicaški dnevnik "Chicago Daily Tribune" v svojem članku pod naslovom "Our Foreign Language Citizenrv". Kjer piše tako-le o "Prosveti	'
'*Že mnogo mesecev se naš list Chicago Daily Tribune trudi, da prestavlja razne uredniške članke iz tujejezičnih listov, ki izhajajo v Chicago. Ti listi reprezentirajo politično mnenje tujerodcev in v tujini roje*' nih ameriških državljanov. V teh člankih uredniki razmotrivajo o političnih situacijah v tej deželi. Dosedaj smo prestavljali uredniške članke iz dvanajst tujejezičnih časopisov.
"In v vsem tem toku tujejezičnega časopisja smo našli dosedaj samo en tujejezični list, kateri je neprestano v radikalni opoziciji napram normalnemu procesu našega političnega in socialnega življenja. Ta list obenem tudi vedno meče zasmehovanje in zaničevanje na našo vlado in naše institucije. Ta list je slovenski list "PROSVETA" . . .
"Vsi drugi tujejezični listi, bodisi kateregakoli jezika, so dosledni in so dokaj za interesirani v blagostanje te dežele in se tudi trudijo z nagovarjanjem in spretnim agitiranjem med svojimi naročniki, da zane-so med nje duh pravega mišljenja do naše dežele. Mi se seveda ne strinjamo vedno z njimi. Ker teorije raznih ljudi se vedno križajo med seboj, toda nikakor pa se ne da dvomiti o njihovi ljubezni in vdanosti do te dežele. So vneti sodelavci za prospeh te dežele."
"PROSVETA. pa je, kakor smo že omenili edini list, ki dela izjemo v tem oziru. Njeno politično delovanje je vredno vsega obžalovanja. Seveda, ker je cirkulacija tega lista neznatna, ki zastopa malo neznatno frakcijo, vsledtega ne pride vpoštev in se splošni javnosti ni bati njenega vpliva. Mogoče, da se nahaja kje še kak list takega kalibra, toda dosedaj še ni prišel pred našo pozornost. Vendar pa je kljubtemu naše splošno mnenje, da je tujejezično časopisje v splošrfem v korist te dežele in bo tudi vedno delovalo za prospeh, napredek in boljšo bodočnost naše dežele/'
Citirani odstavki "Chicaške Tribune," katere izide do 600 tisoč izvodov dnevno, govorijo dovolj sami in komentarja bi sploh k temu izvajanju ne bilo potreba. Toda. stvar se tiče slovenskega naroda v Ameriki sploh, zato se čutimo dolžne, da tudi mi povemo svojo sodbo o listu "PROSVETI,'' katera je naredila celemu slovenskemu narodu v Ameri-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
H
jO.
—	\ mesecu avgustu se je naro-dilo v Jolietu 132 otrok. 79. fantkov in 53 deklic. 70 se jih je rodilo v mestu samem, 62 pa zunaj mesta, po
in i mesta Jolieta. Pomrlo pa je v Jolietu in njegovi občin? tetkom avgusta 43 oseb.
—	Mr. Jakob Sega se je podal te dni v New York naproti svoji materi. ki 1k> dospela te dni iz starega kraja. Mr. Šega bo imel svojo mater poleg sebe na svojem domu v Jolietu.
—	V nedeljo cine 17. septembra se je vršila velika avtomobilska tekma v našem mestu, pri kateri se je prijela tetka sreča našega rojaka Ru-
. .	,	... dolfa Turka, ki je zmagal pri tek-
ki strahovito sramoto, da bo isti sedaj zaznamovan, radi par rdečih cve-|mi Zatem se je vršila tudi-"motor-
cvkle*' tekma, pri kateri je pa zmagal neki Hrovat. Pri zadnji "motor-cvkle" tekmi se je ponesrečil brat pr-
JOLIETSKE NOVICE.
—	Po nekakih 11. tednih brezposelnosti, so zopet pričeli z obratovanjem v delavnicah Elgin. Joliet & Eastern železnice. Na delu je nekakih 80 procentov delavcev. Delavci so se vrnili nazaj na delo pod pogoji, za plačo, kot so je prejemali v času, ko so odšli na stavko. Delavcem se je dalo nazaj vsa stara mesta. Uradniki te železniške družbe izjavljajo, da v teku tridesetih dni, bodo delavnice obratovale s polno paro.
—	Jolietski lovci so opominjani, da naj se čuvajo. <ia se ne pregreše napram lovski postavi katera je bila pravkar izdana v Springfieldu in zapoveduje, da bodo vsi občutno kaznovani, ako se pregreše napram nji. Lovci so obveščeni, da ne smejo streljati na lo\ju pred solnčnim vzhodom, nesme se streljati iz čolnov in sploh nesme se prezreti nobene postave, ki so raztolmačene in objavljene 11a vsakem lovskem dovoljenju licenci na zadnji strani Torej lovci pozor!
—	Povpraševanje za delavci narašča v našem mestu. Zlasti iščejo delavcev pri grajenju raznih potov
re.
Kakor je znano sem šel pred kakima dvema letoma v stari kraj in ker sem dostikrat na bližnjo poštD prihajal, sem videl, da prejema ta '.ist tudi več ljudi v stari domovini. Tudi jaz sem ga dobival. Seveda umevno je, da listov si ne morejo naročati, ljudje iz starega kra-a. ker tega finančno ne zmorejo vsled razlike med valuto. Naročajo ga jim sorodniki iz Amerike. In
ori tem lahko rečem, da boljšega -le!a ne morejo vršiti svojim prija-'slede svoji 'lepi zastavi
teljem, ako jim naročijo dober katoliški list, kakor je Ave Marija in Edinost.
S pozdravom do vseh čitateljev
Geo. Pavlakovich.
-o-
Chicago, 111. — Zopet smo imeli lep dan v naši naselbini, ki bo zelo prospešil naš skupni napredek in združil vse Chicaške Slovence, ki so dobre volje v lepo in zadovoljno družitiico bratov.
Ta dan smo imeli novo mašo, katero je daroval Rev. Leon Novitskie O. F. M. prvi amerikanski član našega frančiškanskega komisarijata. objednein slovesen blagoslov zasta-
do ob 10. uri dopoldne, ko so vsa naša domača društva počastila društvo Sv. Križ in je spremila v paradi v cerkev. Maršal je bil ■ Mr. J. Terselič, podmaršala pa Mr. Štefan Jakšič in Mr. J. Ros. Udeležba od strani naših društev je bila jako zadovoljiva.
Takoj za društvi so prišli strežniki nad 30 po številu in za njimi č. duhovščina z novomašnikom. Pri uhodu so pevci pozdravili novomaš-nika s znano pesmico "Novi mašnik bod' pozdravljen." Cerkev je bila natlačeno polna in veliko ljudi ni moglo v cerkev.
Blagoslov zastave je izvršil naš g. župnik in imel tudi slavnostni govor. Društvu Sv. Križ je častital na krasnem vspehu in bodril člane, naj
ne samo na
in cest, ki jih tlakajo vse okoli Jo-1 ve samostojnega prekmurskega dru-lieta. Pa tudi po tovarnah jih išče- stva Sv. Križ in popoldne pa jesensko zabavo v pritličju nove naše šo-
le. Vse tri slavnosti
so izvrstno vs-
pele. Imeli bi imeti pa še četrto kako bo
zunaj, temveč tudi po duhu. — Povedal je, da je to lepi dan zanj. ko
je spremil pred altar novomašnika, katerega je prvega poslal v kolegij v šole in pozneje v red. Želel je, da bi tudi v Chicagi se našlo veliko dečkov, katere bi kedaj tako slovesno spremili pred altar Gospodov. Azi-stirala sta pri sv. maši Rev. Frančišek BI an ko Kavčič O. F. M: in Rev. Dr. Hugo Bren. O. F. M. — Po sv. maši je dal g. novomašnik blagoslov celi cerkvi. Društva so se na to razvrstila v lepo parado in novo zastavo spremili v slavnostnem sprevodu po okolici.
Drugi del slavnosti je bil popoldne. Že dalj ča?a je vladalo po naselbini veliko zanimanje za to jesensko zabavo ali "Harvest hard time Party." Posebno je vse zanimalo,
to j. blagoslov nove šole. ki se je pa morala preložiti, ker šolski prostori še niso izgotovljeni.
Slavnostni dan se je začel s para-
vse to v novem pritličju.
Bali smo se radi povoljne udeležbe, ker pritličje tudi še ni izdelano. Vendar naši fantje "Orli" in člani
(Dalje na 3. strani.)
kačev na Lawndale s pečatom sramote, da je narod radikalcev, ki gleda ria to, kako bi omajal stebre, na katerih so pozidani vzvišeni ideali naše nove domovine Amerike, ideali velikega Washingtona in Lincolna.
Mi katoliški Slovenci v Ameriki odklanjamo ta pečat sramote, ki ga je vžgala Slovencem v Ameriki radikalna "Prosveta." Ta madež naj nosi gospoda na Lawndale, ki si ga je zaslužila s svojo gonjo z razšir-jevanjem socialističnih idej. Ako je "PROS.VETI" in kričačem. ki se zbirajo okoli nje postalo že prevroče v deželi Strica Sama, naj povežejo svoje cule in naj odrajžajo na Rusko med boljševike, kamor spadajo po mišljenju in delovanju.
Dosedaj smo dolžili rdeče "padarje" na Lawndale. odsedaj naprej pa dolžimo tega greha članstvo SNPJ., katere člani so tako globoko zaslepljeni, da puste svojemu glasilu, da maže, kakor hoče'po svoji lastni volji, kar je v sramoto celemu slovenskemu narodu v Ameriki. Opominjali smo članstvo te jednote že leta in leta. da naj pazijo, kam jih vodijo njih rdeči voditelji, toda našega opomina niso sprejeli in danes, ko pada to znamenje sramote na Slovenski narod v Ameriki, ko največji ameriški dnevnik "Chicago Daily Tribune"' opozarja celo ameriško javnost, na nesramno delovanje lista "PROSVETE." dolžimo članstvo, ker v resnici vi člani jednote ste krivi, da je padla ta sramota na slovenski živelj v Ameriki, vi ste krivi, da chicaška Tribuna danes 'imenuje SLOVENSKI ČASNIK, KATEREGA PLAČUJETE VI S SVOJIMI ŽULJI, da je ta časnik edina izjema med vsemi tujejezičnimi listi, ki meče zasmehovanje in zaničevanje na našo vlado, ki je bila do danes še vedno vzor vseh vlad, kolikor jih je še bilo na svetu. Ti članstvo si odgovorno za to sramoto, da bo odsedaj naprej Amerikanec, ko^ bo čul slovensko ime, ki je bilo do danes neomadeževano, mislil,,ko bo videl Slovenca, da ima pred seboj boljševika. Ti članstvo si odgovorno, ker si s svojo malomarnostjo dopustilo, da so ti kričači umazali pošteno slovensko ime, na katerega je bil ves slovenski narod ponosen. Kaj bodo k temu porekli naši očetje in naše matere, ko bodo zvedeli v stari domovini, da je ime. na katerega so t-ako ponosni, omadeževano in začrnjeno pred svetom javnostjo? Ali ne bodo letele kletve na tiste, ki so to izvršili? Da, po vsej pravici zaslužijo ti falotje, da jih tare vest do črnega groba! .
vega zmagovalca Frank Turk. Ko se je približal ovinku in cilju ni mogel radi prevelike hitrosti ustaviti bicikla. nakar se je pri padcu opraskal na bodeči žici. Poškodbe so lahke in bo kmalu okreval.
V kratkem zopet kaj več.
Poročevalec.
-o-
Calumet, Mich. — Ker se prav redko kdaj sliši iz naše naselbine sem se namenila jaz napisati par vrstic. Calumetsko mesto zapuščajo delavci, ker ni tukaj dela. Le malo mož je, ki dela. Dosti slovenskih družin se je preselilo od tukaj v druge kraje. Vsled izseljevanja od tukaj, raznih družin, seveda postaja tudi društveno življenje bolj tiho, kot je bilo nekdaj. Naše žensko društvo Presv. Srca Marijinega, še dokaj dobro napreduje. Skupno sv. spoved imamo vsaki prvi petek v mesecu in skupno sv. Obhajilo. Vsako tretjo nedeljo pa imamo skupno uro molitve, katere se vred z nami vedno udeležil* o tudi nas č. sg. župnik. Naša cerkev sv. Jožefa je sedaj preslikana in je dokaj veličastna od znotraj, kakor odzunaj. Nad ve-
likim altarjem je naslikan sodnji V zgodovini slovenskega naroda pa bo ostalo zapisano z neizbrisni-j dan, kar marsikaterega pretrese ob mi črkami, da je ta zločin, ki je izvršen nad častjo in poštenostjo naše- ipogledu na tako resno sliko, ga prelepega slovenskega imena, bil izvršen po listu "PROSVETI," KI JE GLASILO S. N. P. J.!
NAZNANILO!
Članstvu Slovenske Podporne Družbe sv. Mohorja v Chicago, se tem potom naznanja, da se prihodnja redna mesečna seja ne bo vršila v nedeljo 1. oktobra, ker na ta dan bo družba sv. Mohorja priredila svojo igro. Vršila se pa bo prihodnja redna mesečna seja naše družbe sv.
Mohorja prihodnji četrtek večer, dne
Anna Thomas-
-o-
Denver, Colo. — Cenjeno uredništvo: — Minilo je že precej časa
. . , A . .	. „ odkar se nisem oglasil v našem ka-
5. oktobra točno ob 7:30 uri zvečer.	.
rV .......	.	. toliskem listu. Sem ze dolgoletn
Vsi clam in clanice naj gotovo pridejo na to sejo.
Vsi člani (ce) so prošeni, da to iz-premembo glede seje vpoštevajo, ker seje in igre se ne more obdrža-vati v enem in istem času.
Družbeni odbor.
11 naročnik Vaših prelepih listov in se mi tudi vedno dopadejo. Rojakom širom Amerike, bi priporočal, da "vsi delajo za razširjanje katoliškega tiska, da bomo ameriški Slovenci enkrat imeli močan katoliški tisk, ki bo nas branil pred sovragi naše ve-
VABILO
k gledališkima predstavama
"IZPOD BURKELJ"
Veseloigra v 6. dejanjih
in
"KMET IN AUTOMAT"
Burka v dveh dejanjih
ki iih priredi
"SLOVENSKA PODP. DR. SV. MOHORJA"
V	nedeljo, dre 1. oktobra 1922.
točno ob 2:30 uri popoldne in ob 7:00 uri zvečer
V	CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA
NA LINCOLN IN 22nd PLACE.
Sedeži za odraščene: 50c. Za otroke popoldne 10c. zvečer 50c.
PROGRAM:
1.	GOVOR, govori............Rev. K. Zakrajšek.
2.	PETJE.
3.	IGRA "Izpod Burkelj."
IGRAJO SLEDEČE OSEBE:
Groga Butelj, kmet iz Babje-vasi Mr. Joe Fajfar.
Špela, njegova žena..............Miss Rosie Vahtar
Joža Krive, gostilničar .......'...Mr. Silvo Hrastar.
Urša, njegova žena ..............Miss Katheryn Gregorich.
f....................Mr. John Ovniček.
Mešetarji: J....................Mr Joh
n Prah.
'....................Mr. Frank Auguštin.
( .....................Mr. John Ovniček.
j .....................Mr. John Prah.
_ .....................M. Frank Auguštin.
4- IGRA "Kmet in Automat".
IGRAJO SLEDEČE OSEBE:
Peter, kmet iz Srednje vasi......Mr. John Jerich.
Mihec, nagajivi deček ..........Mr. Viljem Bogolin.
Pismonoša ......................Mr. John Prah.
Uradnik .....................'...Mr. John Kastelic.
Policaj.....................• •. Mr. Frank Auguštin.
5. PO IGRI PROSTA ZABAVA.
Vse Slovence in Slovenke iz Chicago in okolice naiuliudneje vabimo na te predstave. Obe igri ste nenavadno šaljive in smeha bo na cente. Kdor hoče viditi pristni slovenski humor, ta naj pride v nedeljo dne 1. oktobra na našo igro in dobil ffa bo. Za obilno udeležbo se priporoča:
ODBOR.
4 *
*
t
A
A V
A
A
S
4

s t
t-*
l
A . .	V
, 'ž	i . . , ea. .
., . .. ' . t. .




"EDINOST *
MSREDIN, TURŠKI
PAYLIHA.
"i. Ogledalo.
Mongolskemu poveljniku Timur-ju je dala narava zunanjost, ki se je ujemala* 1e krutostjo njegovega ^značaja. Ne le da je šepal, tudi obraz je bil spačen in je kazal zvitost njegovega srca.
Ko ga je nekega jutra brivec stri-gel, jih je bilo več od njegovega spremstva pri njem v šatoru, med njimi tudi Nasredin, ki ga je izbral vladar za nekaj časa, da mu dela družbo. Ko je bila glava ostrižena, "mu da brivec kot navadno ogledalo, da se prepriča, da je dobro izvršil -svojo nalogo. Timur je dolgo gledal svoj obraz in znova spoznal, kako je grd. Solze so se mu udrle po licu in tudi Nasredin je jokal z njim. To je trajalo precej časa. Ko so mu prinesli vojaki novice, se je premagal, Nasredin je pa jokal in stokal dalje, da se je vsakemu smilil. Ko je videl Timur, da sicer tako veseli mož neprestano toči solze, mu pravi: "Hodža, kaj mi koristi moč in bogastvo, ko imam pa tak obraz! Ko sem se gledal v zrcalu, sem spoznal. da sem res prav grd. Zato sem jokal. Zakaj pa ti neprestano jokaš? Hodža mu odgovori: "Gospod, če je že tebe tako pretreslo, ko si pogledal samo enkrat svoj obraz v zrcalu, da si jokal, koliko vzroka imam potem jaz, da jokam, ko moram gledati tvoj obraz noč in dan! Zdaj veš, zakaj sem jokal." Ta odgovor je tako učinkoval na Timurja, da je znova jokal — od smeha.
2. Uslišana prošnja.
Nekega dne ie stal Hodža Nasredin pri oknu in vzdihnil: "O Bog, daj mi tisoč zlatov, če bo pa samo e-den manjkal, jih ne vzamem!" Ko je slišal to pobožno željo njegov sosed, Jud, se je nasmehnil in si mislil: Prepričati se hočem, če bo bedak res zavrnil božji dar, če ne bo popoln. Odpre torej omaro, vzame iz ti je 999 zlatov in jih spusti v mošnji skozi dimnik v sosedovo sobo. "Moja molitev je uslišana!" pravi Nasredin, ko zagleda denarnico z zlatom. Odpre jo, šteje zlato in vidi, da jih je samo 999. Tedaj pravi: "Kdor ie te podaril, bo tudi še enega dal," in spravi denar.
Ker je bil dalje tiho, se ie začel vendar Jud malo bati. Vstane, potrka na sosedova vrata in pravi: "Dobro jutro, dragi Hodža!" "Dobro ju-ttro, Kajni! Kaj mi prinašaš?'' "Nič ti ne prinašam, ampak ti mi moraš nekaj dati." "Kaj neki?" "Zlate, ki jih imaš." Nasredin ga debelo pogleda in pravi: "Kakšne zlate, Kajm?" '"Katere! Tiste, ki sem ti jih vrgel skozi dimnik." "Ti nisi čisto pri pravi pameti. Res je, da sem našel mošnjo z zlati pri dinmniku, tega ne tajim; toda te sem si izprosil od ljube-
ga Boga, zato mi jih nisi mogel dati ti. Kako naj bi vendar ti prišel do tega. Kajm?" "Nikar se neumno ne šali, dragi prijatelj! Razločno sem slišal tvojo željo in sem te hotel samo za šalo poskusiti. Denar je moj, torej mi ga vrni!" "V denarnih zadevah ne poznam nikakih šal," pravi mirno Nasredin; "denar je moj." "Pojdiva torej k sodniji in razloživa vse kadiju!" "Dobro, jaz sem s tem zadovoljen. Toda peš ne grem tja, ker me trga. Pripelji mi osla!" Jud pripelje osla. Tedaj pravi Nasredin : "Tudi kožuh moram imeti, ker me zebe, in pregrinjalo, ker na mrzlem kamnu ne morem sedeti." Jud prinese hitro tudi kožuh in pregrinjalo. Hodža se s kožuhom odene, s pregrinjalom pa pokrije osla, ga zajaha in oba odideta.
Pred sodnikom razloži trgovec kot tožitelj natanko ves dogodek. "Kaj boš ti na to odgovoril?" pravi kadi zatožencu. "Efendi," odvrne Nasredin, "v revščini sem zaprosil Alaha, naj mi pošlje tisoč zlatov. In glej, moja prošnja je bila uslišana. Ko sem pa prešteval zlatnike in je enega manjkalo, sem rekel: Kdor mi ie dal toliko zlatov, mi bo dal še enega. Če trdi zdaj tožitelj, da mi je dal denar on, ne nebo, bo slednjič tudi trdil, da je njegova tudi žival, ki jo jezdim, kožuh, ki ga nosim, in pre-grijalo, na katerem sedim, kot si dovolil." Ko je slišal Jud te besede, je sklenil roki in vzkliknil: "Seveda je
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje s. 2. strani)
"kluba Sv. Štefana" so se zavzeli in so hoteli pokazati, kaj znajo. In čast jim, vsa prireditev je tako krasno vspela, da kaj takega še nismo i-meli v Chicago. Prostrana dvorana je bila od 4. ure popoldne do 11. ure zvečer tako natlačeno polna, da so se ljudje komaj ugibali drug drugemu. Naši fantje so dvorano okrasili s koruzo in z drevjem, da je vse izgledalo kakor v kakem skednju v jeseni. Mr. Lowrence Komučar, Mr. J-. Prah, Mr. Sil. Hrastar, Mr. Anton Bogolin, Mr. Leo Baškovč, Mr. Lu-dovik Skala, Mr. John Koščak, ti so se posebno veliko trudili za okrasitev dvorane. Mr. A. Stritar je posodil svoj "Truck," da so iz farm na-vozili potrebnih stvari. Pomagali so tudi Mr. A. Brodarič ml., Mr. J. Ši-mec, Mr. St. Kozjek in mnogi drugi-
Nastopili so tudi naši "Orli" in "Orliči" s prvim svojim javnim nastopom in vzbudili burno odobravanje in ploskanje od- vseh. Niso sicer veliko točk proizvajali, vendar te. katere so, so dobro naredili. Orlom je načeloval Mr. Sil. Hrastar, "Orli-čem" pa Mr. Ant. Bogolin. Posebno "Orliči" so se kaj krepko sukali. Tako je prav! Fantje, vsi med "Orle."
Mladeniški klub Sv. Štefana je nastopil skupno v raznih nošah. Mr.
Pa ni bila samo mladina tako dobro razpoložena. Kar je bilo nekaj
posebnega je bilo to, aa so se tudi starejši farani kiakor pomladili. Še Mrs. Shonta se ni mogla premagati, da bi se ne zavrtela pri svojih letih. Mr. Kobal je zaslužil "prvo nagrado." Imel toliko dela celi večer z otroci, da je bil gotovo utrujen, ko je šel domov. Mr. J. Kosmač in Mrs. Kosmač, s^a predstavljala naše krepke Gorenjce. Mr. Kosmač je imela pristno slovensko pečo, ali "abtoh" na glavi. Naše dobre žene, Mrs. Perko, Mrs. Terselič, Mrs. Kobal, Mrs. Shonta, Mrs. Auguštin, Mrs. Pazdertz so preskrbele okusnih potic in dobre kave in sandvičev.
Vse je bilo tako izborno urejeno in vse je šlo tako v lepem redu, in vse je bilo tako zadovoljno, da se je imela samo eno željo: "Ko bo vse v šoli gotovo, še eno tako zabavo hočemo." In to, kakor čujemo, tudi bo.
Naši Orli se pa sploh pripravljajo na redne mesečne zabave.
Tu smo pa tudi še le videli, kaj se pravi imeti lastno dvorano. Če smo že sedaj v pritličju tako vspeli, kaj še le bo, ko bomo dobili lepo in krasno dvorano v tretjem nadstrop-1 iu. Zato farani. lotimo se krepko de-
Naš Martinček iz Barbertona je zopet prilezel iz luknjice na dan ter
se v "Prosveti" razkoračil, kakor kakšen velik. Mrs. Konda, ki tako famozno razlaga sv. pismo, je lahko ponosna na svojega učenčka. Kako vam Martinček učeno razpravlja o spovedi in nebesih. Ta nedolžna stvarca, po katere hrbtu so plesale metle, seveda ne potrebuje spovedi. Saj je že takrat opral svoje grehe v solzah pokore. Da pa ne ljubi svetlobe, to mu vsak rad verjame, saj je ob svojem času jasno pokazal, da otroci teme ne ljubijo svetlobe. Tema je bolj usmiljena, ki s svojim plaščem pokrije razne neljube stvari. Živijo, Martinček, odkritosrčnost je lepa čednost.
OGLASI V EDINOSTI SO NAJCENEJŠI IN RODIJO VELIKE VSPEHE!
2LOV. XAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-
dina, iq53 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass
ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 6708 Edna
Frank
žuh in pregrijalo moja last
Zdaj je kadi nagrbančil čelo in rekel: "To je vendar nesramno! Zdaj vidim jasno, da je Jud goljufal. Služabniki, kje ste? Dajte mu jih petindvajset in ga vrzite potem skozi vrata!" Služabniki so izpolnili povelje do pičice, Nasredin se je pa ogrnil v plašč, zvil pregrinjalo, zasedel osla in veselo odjahal.
• (Konec prihodnjič.)
-o-
NAZNANILO!
Članicam društva sv. Neže Katoliških Borštnaric štev. 826. se tem potom naznanja, da naj pridejo na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo dne 1. oktobra popoldne, ako le mogoče že pred 1. uro, da bomo tako hitreje zaključile našo sejo, ker takoj po seji bo imela družba sv. Mohorja svojo igro v dvorani. Članice so prošene naj to vpoštevajo in se požurijo priti malo preje n?. sejo.
S sesterskim pozdr-ivom
Odbor.
la. Takoj spomladi se mora stavba nadaljevati in dodelati! Vsak dajmo
I I------------------- P« svoji moči in vsi dajmo, plačuj- avenue. — Blagajnik: Frank Matjasič
L. Skala je dobro oponašal Charley mo mesečnino, dajmo vsi ustanovi-1 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-
Clianlirm in v^hnHil nhiln smphn ne vsai DO S^O.OO. kateri ni^mn . ,1C' 6411 Varian ave-
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
to moje! Prisegam, da je osel. ko- 'Chaplina in vzbudil obilo smeha, i ne vsaj po $50.00, kateri še nismo.
Mala farmarja, bratec in sestrica pa bo šlo! Kar naprej! Chicaški Pičman sta pela na mizi in igrala na Slovenci, pogum ! "harmoniko" in vzbudila obilo zani- ———
lo $2/8x>o. Toda' bilo je veliko
' tatvine' na zabavi da so imeli po- SLOVENKA ALI HRVATICA
Iicaji polne roke dela, da so vodili
k sodniji zlikovce, katere je sodnik ^ fc. že|i sprejetj s,užbo	dj.
potem obsodil na večje ali manjše
denarne kazni v korist šole. kolikor nJe v hrvatskem župnišču. blizu je pač bila njih "tatvina" jabolk, Chicage naj se priglasi na upravni-
hrušk in grozdja. Včasih so pa ka terega tudi aretirali po nedolžnem. Tako je bil naš mlekar, Mr. Gril skoraj vedno v ječi. če prav ni nič drugega naredil, kakor to, da je mlekar. Da celo vsa dekleta so bila naenkrat aretirana in ko se je začel ples. so morali fantje v ječo •><> dekleta in jih odkupiti. Sodnik Hon.' J. Petrovčič pa vemo vsi, da ne pozna šale ko gre za našo šolo.
Da vladalo je tako veselo in živahno razpoloženje na tej zabavi, kakor še nikdar, vsem se je videlo na obrazu, da so bili veseli, češ, "na svojem" smo vendar "enkrat!" To je pa naša.
štvo tega lista.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari
šoli sv. Vida.
J. KOSMACH.
1804 W. 32nd St., Chicago. DL
Rojakom »e priporočam pri nakup n raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje his zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanifje ceae. Rojaki obrnite te vselej na svoj«** rojaka!

ZASTAVE
bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111.

KNJIGE!
SLEDEČE KNJIGE DOBITE DO 30. SEPTEMBRA PO POSEBNO ZNIŽANI CENI.
^ ANGLEŠČINA brez učitelja v slovenskem jeziku, A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu, Spolnuj zapovedi 400 strani.
Vse tri knjige dobite za $1.00

ni
CIGARETE
DOBRE.!
f If
o 0**0 SVETO pismo, Sveta ura,
Sprejemnica društva krščanskih mater.
Vse tri knjige s poštnino $1.25
0**0**0
ŽIVLJENJE našega Gospoda Jezusa Kristusa, Nebeška krona, Prst božji, Sveta Germana,
Vse štiri knjige s poštnino $1.25
0**0**0
DVE sliki, Rev. Meško, Franc Pire, Friderik Baraga, Prilike patra Bonaventure.
Vse štiri knjige s poštnino $1.25
o

o
4 PRIJATELJI poštenega berila požurite se in naročite te knjige. — Naročnino pošiljajte na:
AVE 1849 West 22nd Street,
MARIA
CHICAGO, ILL.

POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
K"
f
+
4 4
V VASO KORIST BO!
Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite
Vašega lastnega delavskega podjetja
"BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI"
KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO
IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE
DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU.
V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne
urade prejemnikov brez vsakega odbitka.
"LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI"
NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja.
DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih.	*
NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor
najsi bo kjerkoli drugje.
OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo.
ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno
na:	✓
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje!
4
A S
iiuai _
_
XI_
■ 1_
______ _____
__ ..»___,_______________...
__,_
...



"EDINOST1

LAKOMNIK
Ksaver 'Meško.
Starec je naglo opazil Tratnika. In clasi je šel do sedaj s stražniko-koma čisto mirno in mrtvo, kakor da se to vse skupaj prav nič ne tiče nJe&a* Je zdaj v hipu zabesnel in je začel ves togoten vpiti in groziti.
"Kadar se vrnem, ti zažgem še Trato, ti morilec! Če bi ti pa jaz ne mogel, ti jo zažge že kdo drug. Če ne drug, pa Bog. Pomni dobro, Tratar!"
Ničesar ni odgovoril močni, trdi gospodar Trate. Lice mu je posive-lo še bolj, oči so mu postale še mračnejše pod naježenimi obrvi. V hipu je polglasno zavzdihnil, skoraj zahropel, vse visoko mišičasto telo mu je vztrepetalo kakor pod ščemečim udarcem.
Poč&si je sklonil glavo kakor pod silno težo . . .
IX.
Sredi avgusta, v nedeljo popoldne.
Navkreber iznad Trate je polagoma stopal Tratar, visok, še bolj koščen, nego je bil pred letom osorej. Neprestano naporno delo, vedno računanje in tuhtanje, kako naj porabi to, kako naj obrne ono,, da bi prineslo več dobička, ga je povsem izsušilo. Izsušile so ga pa tudi tajne skrbi, skrivni srčni nemir. Vest, ki je nekdaj komaj vedel, ali je ima kje kaj ali povsem nič, mu je po dogodkih na Črešnikovini nenadoma oživela. Oglašala se je češče, povsem nepovabljena in nezaželjena, ob povsem neprikladnih časih: "Šimen, ali veš, ali kaj misliš, kaj si storil?" In prav nič se ni dala preplašiti in pregnati z mogočnim in srditim : "Molči!"
Svete maše je plačeval Šimen za rajno Črešnico. A s tem ni umiril vesti, ni ubil govorice, ki je krožila med ljudmi in ga dolžila in tožila: "On. samo on je kriv statrkine smrti. On je spravil Črešnika v nesrečo, v blaznico, kjer danes ali jutri žalostno umrje. Ubogi, usmiljenja vredni starec!"
Svete maše je plačeval Šimen in se je zagovarjal in izgovarjal sam pred sabo in pred vestjo! "Pošteno sem kupil. Kaj mi more kdo?'' Celo pred ljudmi, za katerih mnenje in sodbo se je brigal nekdaj preklicano malo, se je zagovarjal, opravičeval in pral: "Le dobro sem hotel starcema. Da bi na stare dni živela brez skrbi. Kdo bi bil mislil, drv bo prišlo tako?"
1	r
A ne. vest se ni dala varati, in luid;e se niso dali prepričati.
In čudno, na močeh nekdai brezčutnega, železnega moža ie grizel v vesti, majala mu je na njegovih duševnih in telesnih silah, izpod ie-dala mu vse veselje ljudska govorica, ki se ni marala usmiliti in ni bolela utihniti. In najsi je tudi ni večino slišal, vedel je. da hodi med ljudmi. od vasi do vasi, od hiše do hiše. Najsi je ni vedno slišal, videl jo ie iz oči. iz smeha, čutil jo je iz molka ljudi, čutil jo iz tega. kako so se ga izogi bali.
Zbudilo, zgenilo se mu je včasi v srcu kakor bridko strašeče spo znanja: "Težka je sodba ljudi, kakšna bo šele sodba božja!*'
A se je branil, da bi razmišljal o tem dolgo, da bi premislil vprašanje do dna . . .
Sol nce je pripekalo z neba tistega popoldne kakor pripeka in žge najmogočneje razplamteli ogenj v pekovi peči.
A I ratar je komaj čutil žgoče puščice, tako je bil pogreznjen v
es>
razmišljanje. Še zavedel se ni, kako mu polzijo in zdrkavajo potne kaplje po čelu in po upalih licih, rumenih kakor sveže ustrojeno usnje.
"\ se to je moje!" se je hotel pobahati in se razveseliti, ko se je oziral z nemirnim pogledom naokoli in doli po hribu.
A čud d, ni se mu razlil čez lica in okoli tenkih stisnjenih usten tisti zmagoslavni izraz bahave mogočnosti in samoljubne zadovoljnosti, ki se mu je vedno razlil čez lica pred meseci, kadar se je razgledoval po svojem kraljestvu. Niti si ni govoril danes poln zmagoslavne sreče kakor pred meseci: "Očitno me spremljata sreča in blagoslov vsepovsod na mojih potih."
Res, tudi zdaj si je govoril v mislih: "Vse to je moje!" Govoril si je, da si razveseli ali vsaj omami nemirno srce, da prepodi iz duše temne misli. A med lepe, sladko zveneče besede mu je venomer klical trd, neizprosno resen glas: "Pazi, Tratar! Si li že pozabil, kaj ti je zapre-til starec, ki si ga pahnil ti v pogubo, v noč blaznosti? Pa ni rekel: "Če ti ne zažgem jaz, ti gotovo kdo drug. In če ne drug, pa Bog. "Pazi, Tratar, nisi varen! Blazneži vidijo in vedo več, nego navadni ljudje."
Iz klanca se je ozrl na Črešnikovino, .napol radoveden, napol vznemirjen. S čudnim čustvom, kakršno vleče morilca na kraj zločina, so mu silile oči doli po rebri, dasi rajši ne bi gledal tja.
Zazeblo ga je v srce. Glej, okrog in okrog pogorišča stoje jablane in hruške vse ožgane, mrtve — neme, mračne priče žalostnih dogodkov tiste žalostne majniške noči, vedni brezsrčni, kruti klicarji v nebo: "Maščuj! Maščuj nas!"
Posekati je dal le tista drevesa, ki so jim veje povsem odgorele, in je bilo deblo ranjeno tako hudo, da na ozdravljenje in življenje ni bilo več misliti in upati. Drugim je prizanesel: "Morda še ozelene. morda še vzcveto." A kazno je. da mu niso hvaležna za to usmiljenje. Mrko stoje ob pogorišču in kljubovalno, vedno polna očitanja.
A glej, ob začrnelih, grozečih deblih so že/nakopičeni beli, prijazni skladi lesa. Za novo stavbo so določeni. Čakajo le delavcev. In tedaj zapolje spet novo življenje čez pogorišče, kar čez noč izbriše vse sledove neprijazne preteklosti, zamaši za vedno vse vire neprijetnih, mračnih spominov.
In Tratar se je razveselil, namenoma in hote se razveselil lepe misli in božajočega, tolažečega upanja. Odločno je stresel glavo:
"Pokaj se vedno vznemirjam kakor bolehav otrok? Spet sezidam, pa bo vse v redu, pozabljeno vse, kar je bilo."
S silo je odtrgal pogled od pogorišča, naglo se je zagnal gori po klancu.
Jabolk je šel kupovat v gorovje. Smrečnik mu je bil poslal glas: "Pridi, da se pogodiva. Po ceni dam."
"Dobro, pa se pogodiva že zdaj zanje," je tuhtal in računal. Smrečnik potrebuje denar, zato je poslal glas in je ponudil. Cene so še nedoločene, zdaj dobim najceneje. Plačam takoj, to Smrečnika najbolj i omami; mož je v zadregi."
VeseMl se ie kupičie. ker se ;e veselil dobička. Polagoma se je otre-i ^ ^
>e1 temnih misli nn Črešnikovino. na preteklost in na prihodnost. Povsem se je zaglobil v račune. Natanko je pretehtal, koliko bo ponudil in koliko sme v resnici dati. da bo dobiček znaten, naj že naredi iz jabolk mošt. ali jih proda jeseni doli v trg.
Vsega je spet premagalo in nodia^mila stara strnst, nenasitni pohlep. kakor da mu niso nikdar p ihajali. prihajali s silo. blagoslovljeni trenutki trpkega očitanja, tihega spoznanja, skrivnega kesanja . . .
A lisjak je naletel na lisjaka.
( Konec prihodnjič.)
Tolažljivo za soprogo.
Mož, ki je ravno prišel od zdravnika je povedal svoji ženi, da mu je zdravnik odsvetoval v tovarni tako težko delo, kot ga opravlja, in reče: "Rekel mi je, če bom ostal na tem mestu, da bom umrl okrog 40. let."
Žena: "Nič ne de, tedaj bom že še lahko dobila drugega!"
Mi naznanjamo
da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek z dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zimske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu.
SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE IN NAJBOLJŠE "GABARDINES" >7A FANTE IN MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE.
Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30., $35., $40., in $45-
MI VAS VABIMO, da pri
dete in si ogledate našo trgovino. Mi bomo Vam rade volje razkazali našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. Imamo obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti.

S
S
m v
. s >
č
s *
t *
t
*
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kai bo pripravila za za jut rek. za kosilo m večerjo. Najboli jo pa teži to. kie si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to ie ta : V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI IQ12 West 22nd Street
MESAR
Chicago, 111. Phone: Canal 6319.
P'i njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t
Nikdar zadovoljna.
Grocerist: "Kaj pa se je tista ženska jezila?"
Klerk: "Jezila se je, da je mogl^ predolgo čakati."
Grocerist: "Well, nekaterim ljudem se ne da nikoli ustreči. Včeraj se je pa jezila, da sem ji dal preslabo vago."
-o-
Nepremišljena obljuba.
Neki mladi fant je predlagal neki mladi tievojki zaroko, katera je pa isto z velikim veseljem sprejela. Ko sta prišla s to važno zadevo skozi, se je podala devojka ž njim v resni pogovor, mej drugim je tudi rekla:
"Sedaj, ko sva zaročena, morava začeti proučevati življenje. Mo] dragi, ti mi moraš obljubiti, da ne boš nikdar storil kakega koraka v finančnem oziru, da ne bi istega finančno zmogel."
Fant se je pričel smejati- Devojka ga vpraša:
'Zakaj se pa. dragi, smeješ temi* mojemu vprašanju?"
"Zato, če ti to obljubim, tedaj bom mogel preklicati najino zaroko."
KO POŠILJATE SVOJ DENAR STARO DOMOVINO, POŠLJITE GA SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI!
DR. J. Y. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E^ 62nd St., nad Slovensko Banko. lThod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozriravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.

K
Naboljša
CIGARETA.

Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek,'četrtek in soboto.
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
Jelinek & Meyer
1&0O to 1808 BLUE ISLAND AVE.
Chicago, 111.
Corner 18th Street







Pripravite se za neodvisnost!
\ arnn banka, kamor n* ' t^ate svoj denar
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost 8 tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.	f
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
toLl ISLAND AVE- CORNER 19th STREET
POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni.
PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.
— "i***"
_
_:_
_
_
.....m ..........v .............ttffiiiiii^rirMr
______