150! LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" AM ERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOT. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (NO.) 56. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. MARCA FRIDAY, MARCH 21, 1941 LETNIK (VOL.) L. Odpornost Balkana se ojaGUje - Vlada se bavi s stavkami | * Ustvariti se utegne skupna fronta nezasedenih držav , Alvahni diplomatski razgovori med turškimi, grškimi in angleškimi vodilnimi osebnostmi. — Jugoslavija ponovno zatrdila, da ne bo dovolila prehoda Nemcem. Belgradj Jugoslavija. — Iz lahnih diplomatskih aktiv-■ ttosti, ki jih je opažati zadnje v nezasedenih balkanskih drž da stv avah, se sklepa, da utegne resnici obstojati možnost, se bo ustvarila pod vodom Anglije skupna fronta v Cm delu Evrope proti nazijski in ni izključeno, da se llt'i Jligoslavij^ ne pridruži. Dočim so se iz jugoslovan-uradnih krogov to sredo 'sala ponovna zatrjevanja, a se bo vlada uprla nemškim X;'htevam po dovolitvi preho-tla nazijskim četam preko ozemlja, ki bi jim nu-J'° najboljšo pot do grškega Soluna, so se pa Počasno vršili sestanki med kimi in turškimi voditelji p™,., meji, ki so skupno pregle-f j 0vaTI obrambne pozicije, ki prišle v pošte v, ako bi na-a armada vdrla proti ju- l, Bolgarije. Podobno pričajo poročila tudi o razgo-v01'^ med turškimi višjimi Ustniki na eni strani in med Reškimi ter grškimi na dru-j*1- Povrhu vsega se je še izvejo'0. da je turški zun. minister _ araCogiu odpotoval nekam | roti jugu, baje v Palestino ali ? v Egipt, da se sestane z an-e«kim zun. ministrom Ede-0rri in drugimi angleškimi adnimi osebnostmi. • 2elo značilnim se smatra iz-ki jo je podal neki jugo-°Sanski visok uradnik, ko je >ejal da so poročila, da bo . ®°slavija stavila svojo voja-. 0 silo na razpolago Grčiji in ^'iji, "preuranjena, ako ne nepravilna." Opazovalci, globočji pomen v vsa-^ l2javi, pravijo, da bi se iz lzJ'ave, ako bi se jo površno tel°> dalo sicer sklepati, da a Jugoslavija namena, pri- NADŠKOF NA AGITACIJI Obiskal družino na delu za dr. Najsv. Imena. Chicago, III. — Družina Kaspar Knasiak, ki živi na 1042 W. 31st St., je bila do skrajnosti presenečena nad obiskom, ki ga je dobila v torek zvečer. Prišel je k njim sam nadškof Stritch. Ta svojevrstni korak je napravil nadškof, da pokaže drugim duhovnikom dober vzgled, kako naj gredo na agitacijo, da pridobe vse katoliške moške v društvo Najsv. • Imena. V to svrho je namreč prišel k omenjeni družini, dasi se z njo osebno ni poznal. Knasiakov naslov pa je dobil najbrž h d župnika fare. Seveda se Knasiak ni mogel upirati in je podpisal prošnjo za pristop v društvo, katero # je nadškof prinesel s seboj. —-o- NEMŠKI OTROCI SE UMAKNEJO NA SLOVAŠKO Berlin, Nemčija. — Iz seve-rozapadnega dela Nemčije, ogroženega od angleških bomb, bo v kratkem prepeljanih na Slovaško več tisoč otrok, v starosti od 10 do 14 let.. Tamkaj je brez dvoma najbolj varen kraj v celem ozemlju, ki ga ima Nemčija pod kontrolo. Kakor se je objavilo,je otroke povabila slovaška vlada sama, in slovaški tisk je z navdušenjem odobril načrt, češ, da bo s tem dana slovaškemu ljudstvu" prilika, da izrazi "hvaležno vdanost" svoji veliki zaveznici in zaščitnici — Nemčiji. Stroške za evakuacijo otrok bo nosila I nemška vlada in na Sloi/aškem ANGLIJA IMENOVALA TRETJEGA POSLANIKA Washington, D. C. — Iz Londona je prispelo v torek zvečer poročilo, da je britanska vlada imenovala za Ameriko še enega poslanika. Ze zdaj so v Washingtonu poleg Halifaxa še dva druga moža, ki imata ta naslov. Kakor se torej razvidi, pričakujejo Angleži, da bo njih tukajšnji po-slaniški urad izredno zaposlen. To je razvidno tudi iz cele armade osobja, ki je pri-deljeno poslaništvu, in, ki obstoji iz okrog 1,500 raznih diplomatskih in vojaških zastopnikov. To osobje stane Britanijo lepe svote denarja. Kakor se je razodelo, dobiva zdaj glavni poslanik, Halifax, nad $70,000 na leto. --o- AMERIŠKE LADJE V AVSTRALSKIH VODAH Sidnej, Avstralija. — V tukajšnje pristanišče je priplulo ta četrtek sedem ameriških ladij, in sicer dve križarki in pet rušilcev. Obisk ima namen, da se pokaže prijateljstvo Amerike do Britanije, in Avstralci so moštvo teh ladij nadvse prisrčno sprejeli ter proglasili njim na čast nekak praznik. Na N,ovi Zelandiji pa je istočasno na obisku nadaljnjih šest ameriških ladij; v avstralskih vodah jih je torej skupno 13. --o- AMERIŠKI DIPLOMAT SE VRNIL DOMOV New York, N. Y. — Z aero-planom se je v torek vrnil domov iz Evrope ameriški diplomat Donovan, ki je prepotoval na neki tajni misiji velik del Evrope in severne Afrike ter se je intenzivno udejstvova! zlasti na Balkanu. Kakor pravi, je napravil celih 25,000 milj. Stavke zavlačujejo delo na obrambi Vlada skuša najti način, da napravi konec tem oviram v uspešnem izvajanju obrambnega programa. — Poziv predsedniku, naj nastopi. — Nove stavke izbruhnile. KR1ŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. —Uradna nemška časnikarska agencija je objavila zadnji torek poročilo iz Pariza, ki trdi, da so ameriški državljani v zasedenem delu Francije dobili obvestilo od svojega poslaništva, naj zapuste deželo, ter, da se njih potni listi ne bodo obnovili. » — Šanghaj, Kitajska. — Okrog 2000 uslužbencev cestne železnice v francoski koncesiji je stopilo v sredo nepričakovano v stavko, zahtevajoč višje plače in več riža. Okrog pol milijona ljudi je prizadetih vsled ustavljenega prometa. — Vatikan.— Kongregacija za obrede je pričela raziskovati čudeže, ki se pripisujejo ameriški nuni, Materi Cabrini, ki je bila predlagana za proglasitev svetnicam. Omenjena je umrla v 1917, beatificirana je bila v 1938, in trdi se, da se je na njeno priprošnjo dogodilo več čudežnih ozdravljenj. Iz Jugoslavije •Velika gradbena delavnost v Mariboru. Lansko leto se je zgradilo 150 stavb v vrednosti skoro šestdeset milijonov dinarjev. — Za ženitev si je hotel preskrbeti denarja. — Smrtna kosa. — Razno. Washington, D.C. — Dočim pošilja vlada svoje posredovalce v razne kraje, kjer so v teku stavke, da dovedejo do sporazuma delavstvo in delodajalce, se pa istočasno raz-motrivajo tukaj razni načrti, kako bi se moglo sploh napraviti konec tem stavkam, katere v taki meri ovirajo delo na oboroževalnem programu. Vojni department se je ba-vil zadnjo sredo s položajem, ki so ga ustvarile stavke v aeroplanski produkciji. Zlasti je pokazal zaskrbljenost glede konstrukcijskih del na Wright field v Dayton, O. Eden uradnikov se je izrazil, da utegne department vzeti to delo v svojo lastno upravo, ako se ne bo stavka tamkaj kmalu končala. Bavili so se s stavkami tudi v poslanski zbornici, in sicer ob priliki, ko se je razmotrival predlog za nakazilo sedmerih miljard dolarjev za nabavo materijala v pomoč Angliji. Repu'bl. poslanec Taber iz N. Y. je povdarjal, da bo, dasi nasprotnik New deala, gla- SOCIJALISTIČNI VODITELJ UMRL Chicago, 111. — V Holland, Mich., na svojem domu, je preminul zadnji torek eden agil-nih chicaških socijalističnih voditeljev, Geo. Koop. V svoji'stranki se je udejstvoval nad pol stoletja ter je večkrat kandidiral za razne javne urade. Drugod podirajo, v Sloveniji zidajo Maribor, 9. jan. — Maribor še ni imel tako živahne gradbene sezone,kakor je bila lanskoletna. Gradilo se je tudi v preteklih letih veliko, dostikrat celo več kakor v lanskem letu, toda po obsegu in vrednosti gradbenih del pa ne dosega nobena prejšnja sezona lanskoletne. V prvi vrsti gre to na račun treh velikih zgradb — Hutterjevega stanovanjskega bloka, nove palače Vzjamene z a v a r ovalnice in gradnje nove mariborske realne gimnazije. Vse te navedene zgradbe sicer še niso kon čane, v naši statistiki pa so upoštevane tako glede stavbe ne vrednosti kakor glede števila pridobljenih stanovanj, trgovskih in ostalih prostorov, dasi bodo stanovanja prišla v poštev za uporabo šele v letoš njem letu. Glasom statistike je bilo vi preteklem letu zgrajenih oziroma začetih 150 novih zgradb. Od tega odpade 64 zgradb na čisto stanovanjska poslopja, 86 pa na ostale stavbe in gradbena dela. Med sta- J od nikoder. V gostilni je bilo tedaj še nekaj drugih gostov. France je odšel \z gostilne. Ampak, da bi sam odšel, bi bilo še dobro. Toda z njim je izginila tudi ročna blagajna, v kateri je imel gospodar nekaj čez 4 jurje denarja. Sum je seveda takoj padel na Franceta. Prijavili so ga varnostnim organom, ki so ga res kaj kmalu izsledili nekje v vzhodnem delu mesta. Pri njem so našli tudi na gospodarjevo veselje še ves ukradeni denar. Ko so ga zasliševali, je France dejal, da se je nameraval" poročiti in, da je vzel denar le v nuji in ker je bila prilika, da nikoli več take. Nepremišljenega fanta so po zaslišanju izročili sodišču, kjer mu bodo že odmerili kos poko-i re za njegovo nepošteno deja-' nje, . , soval za to nakazilo. Takoj novanjskimi poslopji je bilo Se namig, in sicer zato, ker . 1,1 v njej kar gladko povda- 'ilo Wai da ta država ne bo sode-a» marveč, da so,le poro- Pi'euranjena. v^mkaj je prišla tudi neka h ' ki govori, da si je Musso-j 1 baje izposloval od Hitler-, .Wliko, da lahko še enkrat POr - j ''kusi sam obračunati z Gr-^' čredno mu pride nemška rtla<3a na pomoč. Nov PRITISK NA JUDE V FRANCIJI P ariz, Francija, -t- V zaseda e.m delu Francije so bile te )u . l2dane nove odredbe proti d 0lri> s katerimi se bo ju-C(jj ska trgovina nekako do-Jahala. Predpisi namreč ^ °ea.io, da ne smejo v na- k. J sodelovati Judje v nobeni sov- ■ bodo veseli, da bodo lahko zopet postavili v uporabo številne hotele in gorska letovišča, katera je zgradila prejšnja če-hoslovaška vlada za turiste, in, ki so bila zdaj že dolgo prazna. Amerika bo sodelovala pri preurejevanju sveta niti ne kot delodajal '-mti ne kot uslužbenci. Od-a stopi v veljavo najbrž s ' ^'ilom. TEŽKE IZGUBE VSLED NA-ZIJSKIH NAPADOV London, Anglija. — Tekom treh noči nazijskega bombardiranja zadnji teden je bilo pobitih v okrožjih mest Liverpool in Glasgow okrog 1000 oseb, kakor je angleška vlada objavila to sredo. Istočasno je bilo ranjenih 1300 oseb. Izgube v teh dveh mestih so bile podobne, pravijo opazovalci, kakor svoječasno v Coventry; to mesto so nazijske bombe iz-premenile takorekoč v kup razvalin. Iz Glasgova so, pričakujoč nadaljnje napade, ta koj pričeli izseljevati ženske _ [in otroke v varnejše kraje. — London, Anglija. — Ko se bo po končani vojni spravljal svet v novi red, bo pri tem Amerika igrala važno vlogo. To zagotovilo je izrazil angleški min. predsednik Churchill v govoru, ko je v torek na nekem sestanku pozdravil novega ameriškega poslanika Win-anta. Amerika bo sodelovala z Veliko Britanijo pri ustvarja nju novega svetovnega reda, je dejal Churchill in nato pov-daril "Prišel bo dan, ko boste britanski imperij in Zedinjene države skupno izvajale slovesne, toda sijajne dolžnosti, ki so krona zmage." Winant je v odgovor izjavil, da se Britanija in Zed. države borite za iste smernice. "Smernice," je dejal, "ki spajajo v ožjo zvezo vašo in mojo deželo spričo skupne nevarnosti, so smernice, na katera je ameriško ljudstvo kot celota sloves- no pristalo." Ameriško ljudstvo, je povdaril poslanik, se je pripravilo, da bo dalo Britaniji v pomoč vse možno orožje, in sicer z največjo naglico in v najvišji meri. Min. predsednik je nato izrazil zagotovilo, da Britanija v čimdalje ostrejši meri vrača udarce, ki jih zadobiva na Atlantiku, in povdaril, da mora biti bitka na Atlantiku na vsak način dobljena, češ, da bodo drugače vse smernice, za katere se borite Anglija in Amerika, izjalovljene. Omenil pa je, da je Nemčija poostrila svoje napade ter jih razširila na večje okrožje in, da so njeni podmorniki v akciji celo na ameriški strani Atlantika. Navzoč je bil ob tej priliki tudi posebni zastopnik predsednika Boosevelta, Harriman, ki je omenil, da posveča posebno pozornost vprašanju, kako zalagati Anglijo z živili, četudi bi si moralo pri tem pri-trgovati ameriško ljudstvo. nato pa je izrazil poziv na predsednika Roosevelta, naj od svoje strani podvzame kake energične korake, da se bo obrambni program v resnici tudi lahko uspešno izvajal, namreč, da naj napravi kpnec stavkam. Poleg številnih dosedanjih stavk je v sredo izbruhnila še ena, nova, in sicer v Oakland, Cal., v tamkajšnjih itovarnah Fisher body in Chevrolet. Isti dan je šla na stavko unija tesarjev, zaposlenih pri popravah ladij v Galveston, Tex. Med podjetji, v katerih je že dalje časa v teku stavka, so McCormick tovarne v Chipagi, Richmond, Ind., ter Blue Island, 111. DOBRO IZRABIL ČAS PRO-B At I JE Chicago, 111. — Pred nekaj dnevi je prišel policiji v roke neki mlad fant, po imenu John Patnick, star 17 let, in sicer je bil ujet med begom v ukradenem avtomobilu. Ugotovilo se je nato, da je bil postavljen fant od sodišča na probacijo pred štirimi meseci, in sicer zaradi ravno istega pregreška, tatvine avtomobila. Končno pa se je po daljšem zasl'sevanju tudi ugotovilo, da je Patrick prav dobro izrabil čas proba-cije: V torek zvečer je ».am-reč priznal, da je med tem časom ukradel celih deset avtomobilov. Vzrok za to njegovo ambicijo je, kakor je fant navedel, v tem, ker se neznansko rad vozi v karah, ki niso njegove. Pravi, da se pri tem počuti kot "big shot." 15 pritličnih, 32 enonadstrop-nih, 4 dvonadstropna, 2 tri-nadstropna, 7 štirinadstropnih in 4 petnadstropne stavbe. Vseh sedem štirinadstropnih stavb in tri petnadstropne odpadejo na Hutterjev stanovanjski blok, ena petnadstropna stavba pa na palačo Vzajemne zavarovalnice. Celotna gradbena vrednost vseh teh zgradb je uradno ocenjena na 48,851.797 din, pri čemer pa še ni upoštevana vrednost nove gimnazije, ki se ceni na 10 milijonov, tako da znaša fak-tična vrednost vseh novih gradbenih pridobitev v Mariboru 58,851.000 din. Prav zanimiva je primerjava lanskoletne gradbene sezone s predlansko. Leta 1939. je znašala vrednost novih zgradb v Mariboru 22.66.272 din. Leta 1939. se je v Mariboru zgradilo 51 stanovanjskih in 51 drugih stavb. Med stanovanjskimi zgradbami je bilo 10 pritličnih, 24 enonadstropnih, 7 dvonadstropnih, 6 trinad-stropnih in 4 štirinadstropne, pridobilo pa se je 80' enosob-nih stanovanj, 103 dvosobna, 39 trisobnih, 4 štirisobna, 1 petsobna ter 1 večsobno stanovanje ter 50 obrtnih in pisarniških prostorov. -o- Če je ženin brez denarja Ljubljana, 9. jan. — Ta je pa znal, ta. Zeniti se je hotel, pa ni imel dovolj denarja. Kj« naj ga dobi. To je premišljal France, ki je ob dveh "dečkih" premišljal v Hribarjevi gostilni v Šmartnem ob Savi. Sedel je in premišljal. Glava mu je bila težka od skrbi. Ženitev pred vrati, denarja pa Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Arbi, pekovski mojster. — V Planini pri Rakeku je umrl Franc Dolenc, rentni mojster kneza Windischgraetza v pokoju. — V Železnikih je umrl Gabrijel Demšar, bivši mizarski mojster. — V Ljubljani je umrl Franc Peterlin, višji sodni svetnik v pokoju in posestnik. Velike sitnosti zaradi snega Južni sneg, in .odjuga, prizadevajo v raznih krajih Slovenije velike ^preglavice zlasti raznim telefonskim in električnim podjetjem. Na več krajih so potrgane telefonske in brzojavne ter električne žice. Zlasti so velike neprilike po krajih na Štajerskem. Utirajo se tudi plazovi. TO JE POSNEMANJA VREDNO! Iz IndianapoIisa,Ind. nam piše zavedni in vrli Slovenec Mr. Frank Urajnar: "Skušal bom dobiti "A-merikanskemu Slove ncu" dvanajst novih naročnikov, da bodo predstavljali dvanajst apostolov. Želeč'Vam obilo uspeha in božjega blagoslova v tej jubilejni zlati kampanji! Pozdrav. Frank Urajnar." \ — Kaj pravite na to po drugih naselbinah, vi vsi prijatelji "Am. Slovenca?" Ako je enemu samemu mogoče napraviti tako odločen in navdušen sklep in načrt, kaj pa vam, ni mogoče nikamor stopiti na agitacijo za list? Res ne? Ali naj med tem, ko se nekateri navdušeno borijo za svoj list, nekateri pa doma sedimo? To bi ne bilo prav, to bi ne bilo lepo. Pojdimo v tej jubilejni kampanji vsi na agitacijo in vsi delajmo in storimo kar moremo za svoj list "Am. Slovenec!" UNITED FEATURE SVt.'DICJT^ jane stood motionless. defiant. "see« my lords.' a spirrred lass: the auctioneer chuckled, 'but she can 8e di5cipunep." princes and chieftains, patrons of the slave market, stirred with interest when jane was placep on THE block. "BVBADE." THE AUCTIONEER COMMANDED HER;"SWOW YOUR GRACE AND BEAUTY TO THE NOBIS GENTLEMEN." AS HE RAISED HIS WHIP A VOICE BOOMED OUT: 'HALT,'" IT VIAS THE CHALLENGING VOICE Of-' TARZAN. Stran 2 AMEJRIJCANSKI SLOVENEC Petek, 21. marca 1941 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-MlkoV in dnevov po praznikih. day and the day after holiday!. Izdaja in thka: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto________$s-00 For one year-----------$5.00 Za pol leta____2.50 For half a year-------2.50 Za četrt leta___________1-50 For three months-----------L5Q 2a Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za telo lato_$6-00 For one year----$6.00 Za pol leta___— 3.00 For half a year--3.00 Za četrt leta_______— 1-75 For three months-----1.75 Posamezna številka__________ 3c Single copy-------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo T»aj dan in pol pred dnevom, ko izide list__Za zadnjo številko v tednu je čas de* četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ Amerika opazuje položaj Jugoslavije kom, nego pristanejo k temu, da se borijo za ohranitev neodvisnosti in svobode Jugoslavije in Balkana. Največje izselniške organizacije v Združenih državah in Kanadi, kakor "Hrvatska Bratska Zajednica", "Srbski Narodni Savez", slovenske "Jednote", in mnoge druge so dale izraza svoji solidarnosti z usodo Jugoslavije izjavljaje, da je potrebno ljudem, ki vodijo sedaj Jugoslavijo, ohraniti njeno samostojnost in svobodo, pa čeprav bi morali celo s krvjo potrditi svojo visoko nacijonalno zavest ter obvarovati svoje svobodnjaške tradicije. Te velike in iskrene manifestacije izseljene Jugoslavije se gledajo v ameriških krogih kot dokaz velike narodne zavesti enega milijona izseljenih Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki sirom po zapadni polobli manifestirajo neodvisnost, svobodo in edinstvo Jugoslavije." "Jugoslov. Kurir", ki zbira radio novice iz Jugoslavije je objavil te dni svoj komentar o sedanjem položaju Jugoslavije, in piše tako-le; "V dobro poučenih ameriških krogih se opazuje in zasleduje situacija na Balkanu v zvezi z nemško-jugoslo-vanskimi odnošaji z jako veliko pozornostjo. Usoda Jugoslavije pomenja iz dneva v dan-tudi usodo Balkana. Okoli Jugoslavije se borita dve veliki sili, in sicer Nemčija in Velika Britanija. Z usodo Jugoslavije je povezana ne samo usoda Balkana, nego tudi usoda Grčije in Turčije kakor tudi usoda Rusije in Anglije v iztočnem delu Sredozemskega morja. Vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije, so nejasne in neredne. Vsekakor pa je, kako se vidi, po mesecu dni velike diplomatske borbe vsaj nekaj popolnoma jasno. In to je, da nudi Jugoslavija na diplomatičnem polju zelo veliko odpora nemškemu pritiskanju. Ona pa ne dela morda tega zato, ker bi jo k temu tirali Anglija ali Amerika. Jugoslavija dela to zato, ker gre v tem vprašanju za ohranitev njene državne zemeljske neodvisnosti. V vprašanju je njen narodni in državni ponos. V vprašanju je obstanek njenega naroda* tako hrvaškega kakor srbskega in slovenskega. j' V ameriških krogih menijo danes, da stoji Jugoslavija pred težko alternativo, ki se da takole označiti: Jugoslavija mora podpisati pakt z osiščem Berlin-Rim-Tokio, ali pa jo čaka to, da jo prej ali slej napade Nemčija. Med tema dvema usodnima rešitvama je popolnoma naravno, da gredo voditelji Jugoslavije, tako Nj. Kr. Vis. Knez Pavle kakor tudi gg. Dragiša Cvetkovič in dr. Vlad-ko Maček, za rešitvijo kompromisa, a to pa ne v smislu podpisanja osiščnega pakta, ker bi to pač postavilo Jugoslavijo iz politike nevtralnosti v politiko dejanskega sodelovanja z Nemčijo, t. j. z drugimi besedami, da bi morala Jugoslavija pustiti nemško vojsko skozi svojo zemljo, kar bi v bistvu pomenilo zgubitev narodne in državne neodvisnosti. V ameriških krogih menijo, da se ne more pričakovati taka rešitev. Že samo dejstvo, da še dosedaj ni Jugoslavija pristala k takšni rešitvi, dokazuje kar najjasneje, da se Jugoslavija z vsemi sredstvi svoje politične neodvisnosti na diplomatičnem polju upira in ne popušča pred pritiski Nemčije. Tradicijonalna zavest neodvisnosti in svobode je tudi preveč prirojena narodom Jugoslavije, da bi mogli njeni odgovorni krogi — menijo tukaj — pristati k kapitulaciji. * Jugoslavija je v mobiliziranem stanju. Kakih milijon ljudi je na nogah. Južna Srbija je v vojnem stanju. Po Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Skoplju odhaja narod pojoč v vojsko ter demonstrira obrambi svoje zemlje v prilog. Prepiri med Hrvati in Srbi so potihnili in prenehali. Srbi, Hrvatje in Slovenci mislijo, da ima biti vsak prihodnji dan dan njihove zgodovinske odločitve in velike preskušnje narodne zavesti pred zgodovino. SLOVENCEM V CANONS-BURGU, STRABANE IN OKOLICI V NAZNANJE Strabane, Pa. V soboto 22. marca pride v Canonsburg Rev. Father Slap-šak iz Newburgha, Ohio, da bo spovedoval Slovence iz Ca-nonsburga, Strabane in okolice. Kot zadnje leto, tako je tudi letos to preskrbo imelo v rokah društvo Kraljica Majni-ka in društvo sv. Jeronima KSKJ. Ker je precej naših rojakov, ki pričakujejo slovenskega duhovnika, zato tem potom naznanjam, da bo v soboto popoldne ob 3. uri in zvečer ob 7. č. g. Slapšak spovedoval v cerkvi sv. Patrika. V nedeljo zjutraj ob 7:15 pa prejmejo člani društva sy. .Jeronima in društva Kraljica M a j n i k a KSKJ skupno sv. obhajilo. Ker je nemogoče dati vsakemu posebej ito na znanje, zato prosim, da upoštevate te vrstice kot naznanilo in povejte še onim, ki morda teh vrstic ne čitajo. Pojasnite jim, da imajo spet priliko, da za veliko noč opravijo spoved v slovenskem jeziku in tako zado-?te svoji velikonočni dolžnosti. i John Bevec PRIZNANJE — KOMUR in pol kar ga dobivam, vsaka številka ima samo v rubriki "Slovenski Pijonir" toliko važnega gradiva za zgodovino našega naroda tu v Ameriki. Dosedaj smo izvedeli iz tega lista, kdo so šc radi zapojo. Pa tudi ^ plešejo še, če ravno priliki1 družba tako nanese. Do ^ skega leta smo jih videli večkrat* med tednom hodit1 cerkev k sv. maši. — še mnoga leta mati! Poročevalk V ameriških krogih verujejo v Jugoslavijo ter imajo zaupanje vanjo. Celokupni tisk je objavil jako, zanimiv članek diplomatskega sotrudnika čikaškega dnevnika "Chicago Daily News" Edgarja Mowrera, ki tudi pravi, da se v dobro poučenih ameriških krogih več ne računa na kapitulacijo Jugoslavije, nego na njen odpor. Značilno je naposled to, da so bili v celi Ameriki opaženi neštevilni brzojavni pozdravi, ki so bili poslani iz izseljene Jugoslavije v Severni Ameriki in Kanadi naslovljeni na Nj. Kr. Vis. Kneza Namestnika Pavleta, predsednika Roosevelta, predsednika jugoslov.. vlade g. Dragišo Cvetkoviča. podpredsednika jugoslov. vlade g. dr. Vladka Mačka, in jugoslov. poslanika v Washingtonu g. dr. Konstantina Fotiča. V vseh brzojavkah razodeva celokupno izfcjeljeništvo hrvaško, srbsko in slovensko svojo vdanost Jugoslaviji, Hrvaški, Srbiji in Sloveniji ter zahteva od odgovornih činiteljev, naj ne popustijo ■ nemškim pritis- NA TRGU SUŽNJEV Napisal: Edgar Rice Burroughs "Patadiraj!" ji jc poveljeval izklica-telj; "pokaži svojo milobo in lepoto vi-boUhi} gospodom!" Jilie je stala uegililjivo. "Vidjtc moji gospodje! Duhovita mladenka," se je nasmeUljol-sklicatelj; "toda., jc du YigO' jiti!",. (Metropolitan Newspaper Service) Ko jc dvignil svoj bič, se jc od nekod oglasil močan glas: "STOJI" Bil je to bojevit glas Tarzana. Frinccv in poglavarjev se jc polotilo razburljivo zanimanje, ko je bila Jane privedena na oder. (165) ZDAJ - DOKLER SE LAHKO! Petek, 21. marca 1941 ^'11'll'll'u'u'll'li Dopisi lokalnih društev Družba^® sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah (LJ-,;. Inliot 111 InkorP- v drž- Illinois Severne Amerike. wCUCZ. JUIiCl, 111. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, doni in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, 111. 2- Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. Duhovni vqjlja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zaiar^ 351 No. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 2ist St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. John Denša, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletične^a odseka: Martin Dragovan, ml. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter Djih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih 'zPlačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako kto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacijc in Poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-nicno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. ^wWy--........................,........................ .......................................................................................................... BUST V NEW VOPVTT VA RTAVVT TO IN ONO IZ DOMOVINE Gornja slika kaže pogled na znamenito Fifth ave. v New Yorku z njeno običajno prometno gnečo. V oči pa pade pri tem, da ni med množico avtomobilov nikakih busov. Vozniki busov so namreč na stavki, kar je skrajno nerodno za kakih milijon oseb, ki so odvisne od teh sredstev za svojo transportacijo. URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1, DSD. Joliet, 111. Tem potom vljudno vabim ^anstvo našega društva, da se ^noštevilno udeleži redne Mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 23. marca v navadah prostorih ob 2. uri popolne. Asesment se bo začel podati ob 1. uri popoldne. — ^'a zadnji seji je bilo sklenje-1)0 in poverjeno društvenemu °dboru, da dobi primeren čas v letošnjem letu, v katerem bi nekaj priredilo v korist na-!e društvene blagajne. Brušeni odbor se je sestal pri Brniku in v raznih debatah se Jc Prišlo do zaključka, da le-priredimo piknik in sicer ls- junjja. Glede kampanje za članstvo P^D pa ste gotovo vsi člani in Ranice brali v našem glasilu p*ier. Slovenec št. 36. poročijo glavnega tajnika DSD. Mr. rank J. Wedica, da je glavni °dbor na svoji letni seji otvo-veliko kampanjo za letoš-nje leto pod imenom "Kampala društvenih odbornikov in ^bornic." Odkar obstoji na-organizacija, nismo imeli še kampanje, zato bi morali1 biti tudi najbolj uspešna ^dramite se v prihajajoči pokadi. Nova rast in novo živ-•lenje v naravi nas kliče na Zgane naj se v vaših sr-'lV zavedna dobrohotnost in povijajoča želja, da hočemo mi ustvarjati in doseči lSPehe, ki bodo vam v prizna-in dobrobit naši organiza DSD. Zastavite vaš ponos , Možnost, da z vašim delom jUnko dosežemo zmago naše £°®nje kampanje. Vsak član ^ članica ima poleg pravic j, i * dolžnosti. Dolžnosti so Hnko majhne, so velike, lahko a ^udi nujne. Pravice vsake-^ člana in članice so zapisa-^ naših pravilih. Za te se čian jn članica postavi v J.J1, ^a jih obdrži. Pa pravila q tudi o dolžnostih. Toil^ ?°!žnosti so nekaterim, vCi Uo breme, ker ae ne za-K.*, jo principa. Seveda, bi uO v I seje. Enkrat na mesec vsaj, J bi se smel vsak žrtvovati za J uro ali dve za svoje društvo, posebno še sedaj, ko imamo kampanjo. Naše društvo se je dosedaj še v vsaki kampanji dobro izkazalo, zato upam, da se bo tudi v letošnji in ne bomo med zadnjimi. Toda, poprijeti moramo prav vsi, ne samo uradniki, ker oni sami ne zmorejo vsega. Če vsak izmed društvenikov pridobi enega novega v mladinski ali od-rastli oddelek, pa se bo že veliko poznalo. Noben član pa ni tako slab, da bi ne imel vsaj enega prijatelja a 1 i znanca. Zato dragi sobratje in sose-stre, stopimo vsi na delo, da tudi v tej kampanji doprinese-mo svoj delež za napredek naše dične organizacije DSD. Novi člani ne boclo sami prihajali v društvo, itreba je da stopimo do njih ter jim razložimo, kako potrebna je za vsakega dobra organizacija^ potem pa kako finančno močna je in kako je med narodom priljubljena. — Po mojem mnenju je v sedanjih časih več prilik za pridobivanje novega članstva, kot je bilo prejšnja leta, zato pa na delo vsi! Naša podporna organizacija DSD ima toliko dobrih lastnosti, da jo z mirno vestjo pri poročamo prijateljem. Kako visoko solventna j te naša orga nizacija DSD. Ako se vsi res arja je bilo predloženih in sprejetih v oba oddelka 29 novih članov in članic in za prihodnjo sejo jih že tudi imamo 21. Iz tega je razvidno, da dosedaj z božjo pomočjo dobro delujemo in bomo z božjo pomočjo tudi v bodoče tako lepo napredovali. — Ob tej priliki se želim zahvaliti in dati priznanje našemu bivšemu glavnemu tajniku sobratu Joseph Klepec za pridobitev novega članstva. Le tako naprej Jože, saj vem, da si že od nekdaj dober in agilen društveni sobrat, ki sedaj upravljaš urad glavnega blagajnika DSD Kot vam je znano, se letos vr-še v Jolietu občinske volitve 1 aprila. Imamo tudi nekaj naših Slovencev ki kandidirajo in se vam jih toplo priporoča za zo-petno izvolitev. Tako kandidira za mirovnega sodnika naš rojak Joseph Klepec. Če imate človeka svoje narodnosti, se lahko zate-čete k njemu in se v svojem jeziku z njim pogovorite. Sporočiti vam moram tudi žalostno vest, da smo izgubili našega pionirja dobro poznanega so-brata ustanovnika našega društva in DSD., kakor tudi ustanovitelja naše fare sv. Jožefa, so-brata Martina Fir. Prišel je v Ameriko iz Bele Krajine, iz vasi Lokvica pri Metliki pred 55. leti. Bil je povsod čislan in sp9Što-van, bil dober oče svojih otrok, ki so z vsem preskrbljeni. Pokojni zapušča soprogo, štiri sinove in štiri hčere. V imenu moje družine in našega društva ter DSD naj bo pokojnemu sobratu ohranjen blag spomin. Priporočam ga v molitev, ostalim žalujočim pa iskreno sožalje. Njemu pa naj sveti večna luč. Kot vam je znano, so naš č. g. župnik Rev. Father Butala dali slikati našo slovensko cerkev sv. Jožefa. Stolnica, kot je naš slovenski Rim v Jolietu, mora biti vedno najlepša. Zato pa naj-iskrenejša zahvala č. g. župniku in njegovima pomočnikoma čč. gg. Rev. Kuzmi in Rev. Cepon za njihovo trudapolno delo v prid sVojih faranov. — Tudi naše društvo je darovalo .za eno pajoč, da bo seja 23. marca pol-noštevilno obiskana in da bodo člani pripeljali na sejo mnogo 'novih članov, vas bratsko pozdravljam. John Barbie, tajnik P. S. — Naznanja se tudi članstvu našega društva, da se v mesecu marcu pobira poseben asesment za konvenčni sklad, za pokritje stroškov delegatov in delegatinj prihodnje konvencije, ki se bo vršila leta 1944. Od vsakega člana in članice v odrast-lem oddelku se pobira 25c, tudi od tistih članov in članic, ki so na potnih listih. Izvzeti so za letos tega asesmenta, ki bodo na novo pristopili v DSD. Prosim da to upoštevate, ker ta denar moram poslati na glavni urad. Zato tisti, ki ste na potnih listih, pošljite poleg navadnega asesmenta še 25c za mesec marec. Oni pa, ki ste asesment za marc že poslali, pa pošljite 25c ko boste prihodnjič poslali za asesment. Saj to je bilo že iz glavnega urada pol'ocano v našem giasilu. IZ URADA DRUŠTVA SV. JANEZA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Cenjeni člani in članice zgoraj omenjenega društva. Naznanjam vam zaradi velikonočne dolžnosti, katero imate vsi priliko opraviti ta teden, ko imamo v cerkvi sv. Štefana sv. misijon. Kar se tega tiče, ve vsak član in vsaka članica, kaj je njegova, oziroma njena dolžnost, da namreč mora opraviti svojo velikonočno dolžnost. Nadalje vam tudi dam znati, da mora ta mesec vsak član in članica plačati 25c. To plačujemo po enkrat na leto, za delegate, pa ta denar ne gre v društveno blagajno, ker ne bo ona plačala delegatov, te plačuje DSD. Zato ste prošeni, da vsi to storite in plačate omenjeno svoto, da se skupaj pošlje na glavni urad. Tudi to vam priporočim, vsem članom in članicam, dajte poskusiti in vsak dobite vsaj do prihodnje seje. To bo v korist našega društva in tudi DSD. — Če kateri želi še kaj izvedeti o teh stvareh, se lahko obrne na društvenega taj nika ^li pa predsednika. Ne pozabite, da je 23. marca r.aša redna društvena seja Asesment bom začel pobirati že ob 1:30 popoldne.—Z bratskim pozdravom. John Densa, tajnik IZ DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16, DSD. Chicago, 111. Člani zgoraj omenjenega društva vljudno vabim, da se gotovo udeleže prihodnje društvene seje ki se vrši v ponedeljek 24. marca v navadnih prostorih in ob navadnem času. Ako berete naše glasilo Amer. Slovenec, ste gotovo že brale, da mora za mesec marc vsak član in članica DSD prispevati 25c v konvenčni sklad za to leto in tako naprej vsako leto do prihodnje konvencije DSD. To pa zaradi teg^, eta se bodo lahko plačale dnevnice in vožnji stroški krajevnih društvenih delegatov in delegatinj za prihodnjo konvencijo. Dosedaj so morala društva sama skrbeti za stroške svojih društvenih delegatov in delegatinj, če je iste poslalo na konvencijo in jim plačati iz svoje društvene blagajne, ker nismo pri DSD imeli konvenčnega sklada. Zato ni nič več kot prav, da se ta sklep upošteva in da ga z veseljem odobravamo, da tako lahko vsako društvo pošlje svojega delegata ali delegatinjo na prihodnjo konvencijo, česar dosedaj ni bilo mogoče, ker društvene blagajne so prazne. Da ne bo katera napačno razumela. — Teh 25c se plača sa-jno enkrat vsako leto. Zato pa lahko pošlje vsako društvo svojega delegata ali delegatinjo na prihodnjo konvencijo in bo v korist nam samim in naši organizaciji v splošnem. — Torej še enkrat ste vabljene na prihodnjo sejo in vsaka naj prinelje s se |boj tudi novo kandidatinjo. — Sesterski pozdrav. Lepa slavnost 2e od nekdaj je bila v Ljubljani navada, da so ljubljanski izvoščeki in vozniki na Štefanovo v lepih sprevodih in z okrašenimi konji odšli v Šte-panjo vas, kjer so se udeležili v cerkvi maše, po maši se je pa vršil blagoslov konj in voz. Tudi zadnje Štefanovo, se je vršil ta obred blagoslova- konj in voz v Štepanji vasi in to še posebno slovesno. -o- Skrivnost cenenega mesa V Studenškem predmestju v Mariboru je že delj časa ob stojala "črna mesnica, v kateri se je dobilo meso po jako nizki ceni, da so se mnogi temu čudili. Pa je stvar le kmalu prišla na dan in njen lastnik, mesalrski {pomoefnik Avgust Kolar je romal v zapor. Ugotovilo se je, cla je Kolar ukradel 700 kilogramov tež kega in 7000 dinarjev vrednega vola v Nasovi pri Apačah in ga v Studencih ubil, meso pa razprodal. Kožo tega vola so namreč našli pri nekem strojarju v Mariboru. Sumijo, da je Kolar zagrešil tudi t?-i tatvine krav v Štrihovcu pri Št. Iliju in v Gačniku pri Jarenini. -o- Nesrečen padec Vdova Magdalena Zaplata iz Litije je padla doma po stopnicah in si nalomila rebra, zaradi česar so jo morali oddati v ljubljansko bolnico. -Istotako je morala v bolnico služkinja Jera Uranovičeva iz Strahinja, ki je v hlevu nerodno padla, si zlomila roko in se poškodovala po glavi. Ponarejen dolarski ček je prodajal Nedavno je po ljubljanskih lokalih neznan moški ponujal v nakup dolarski ček za $800.00. Nihče ga seveda ni hotel kupiti, pač je to sumljivo kupčevanje padlo v oči detektivu, ki je neznanca aretiral. Na policiji so ugotovili, da je bila" na čeku številka 160, za toliko dolarjev se je glasil ček, "popravljena" na 800. V neznaneu so pa spoznali kovača Janeza J., ki že dolgo ne izvršuje svoje obrti, ampak se raje peča s sumljivimi posli. -o- Pesem noža Pred okrožnim sodiščem v Celju je 'bil obsojen na eno leto strogega zapora 32 letni delavec Alojz Zabukovnik, iz Lipja pri Št. Janžu Vinski goriški je pred Skazovo gostilno na Paki pri Velenju z nožem težko poškodoval Ivana Laha in Viktorja Martinca, laglje poškodoval pa tudi Franca Martinca. Plaz zasul 14 oseb Kakor poročajo iz Splita v Dalmaciji, je v božični noči med vasema Pajič in Ivanka v ekraju Prozor plaz zasul 14 oseb, ki so šli od polnočnice. Kmetje iz sosednih vasi so takoj prihiteli na pomoč in začeli odkopavati ponesrečence. Po težavnem delu se jm je posrečilo, da so 12 oseb rešili, mlad fant in mlada deklica, sta pa bila že mrtva, ko so ju odkopali. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na YVGES postaji, 1360 kilocycles. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI ljubljenega moža, ozir. očeta, Frank Smole, f katerega jc Bog poklical k sebi 31. marca 1940. Skoro bo minili eno leto, odkar, ljubljeni sopr„og in oče, počivaš v tihi zemlji. Neizprosna smrt nam je vzela Tčbc, naš najdražji zaklad. Mnogo obrazov nas sreča dan za dnem, toda med njimi zaman iščemo Tvojega prijaznega obličja. Ostal nam boš v ljubečem spominu, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj. Žalujoči ostali: JENNV SMOLE, soproga; MIHAEL, FRANK, RUDY, sinovi; MARV in MARGARET, omož. Olctcki, hčere. Denver, Colo., v marcu 1941. no poprimemo dela in agitira-mo, uspehi ne bodo izostali. Na »adnji seji meseca febru- veliko luč v cerkvi sv. Jožefa znesek $30.00, za kar nam bo Bog obilo nazaj poplačal. — U- enega novega člana ali članico Mary Kovacic, tajnica HITLER NA OBEDU Z LETALCI Na levi na sliki se vidi nemški Fiihrer Hitler, ko je nedavno obedoval s člani uoiJjske letalske armade. je za poslati velikonočna darila domačim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da se poslužujejo le Brzojavnega pošiljanja V ta namen tu navajamo cene jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To je po 100; 200; 500, itd. kakor so cene tu navedeno. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $ 3.20................100 Din Za $ 5.00................200 Din Za $ 6.75................300 Din Za $ 8.55................400 Din Za $10.00................500 Din Za $12.00.............. 600 Din Za $13.75.............. 700 Din Za $15.50.............. 800 Din Za $17.25.............. 900 Din Za $18.50..............1000 Din Cene italijanskim liram: Za $5.85................... 100 lir || Za $10.20..................200 lir Za $22.75........................500 lir Pri višjih cenah poseben popust. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERTCH 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ZLATA KNJIGA ki bo izdana v spomin Zlatega jubileja "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" JE ŽE V TISKU. Krasna knjiga bo, važna in pomenljiva, da bi jo moral imeti v svoji domači knjižni"' ameriški Slovenec. Knjiga bo stala 50c. Naročila sprejemamo že sedaj. Ko bo knjiga ■izšla jo bomo vsem, ki jo bodo že zdaj naročili takoj poslali. Naročite jo še danes, ker tiskalo se je bo le omejeno število. Da ne ostanete brez te lepe knjige, naročite jo še danes. Naropila sprejema Uprava "Amer Slovenca" 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AMERIKANSki SLOVENEC Stran 3 0153232353532323484848480153482353482323230001010100025348482348232323232348484853235353234853234853485353024823234800020202232353534853532348230001482353482300000253 AMERIKANSKI SLOVEffEC Stran 4 \ Soteščan: \'> i "Dedinja grajskih zakladov" j JUBILEJNI j Maršal ali kraljica? j Da bo letošnja jubilejna kampanja nadvse zani- ! miva in da bo na njo ostal med nami tudi najlepši j spomin, zato je vodstvo lista določilo tudi posebne | jubilejne volitve, v katerih bomo izvolili JUBILEJ- ! NEGA MARŠALA ali JUBILEJNO KRALJICO j vseh naročnikov zlatega jubilanta ! "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" j Volitve bodo trajale od 1. februarja pa do 12. j maja 1941. j ^Ljf 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre- < ^fc jel(a) v času med 1. februarjem 1941 pa do < ^fc O! 12. maja 1941 najvišje število glasov, bo izvo- < ffiM||a Če moški: ZA ČASTNEGA JUBILEJ- J NEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. J Če ženska: ZA ČASTNO JUBILANT- ! BH NO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. ! Slovenca". < J. M. Trunk. POVEST IZ DAVNTNE ! "Mene?" Bunc se je namišljeno začudil. ' "Vi ste, kakor je razvidno iz zapisnika, na odločilnih mestih trdili, da je sedanja graščakinja Gizela prava nečakinja gra-ščaka Roberta .. . Deklici, ki se je pojavila pozneje, pa ste odrekli dedno pravico." "Tako sem izpovedal, ker sem bil pri-moran. Res pa je nasprotno: dedinja grajskih zakladov je nesramna sleparica. Deklica, katero odganja,'je prava nečakinja . ..." Izkušeni sodnik se ni mogel dovolj na-čuditi, zakaj ni prišla deklica do svoje pravice. "Kako je nastala ta zmešnjava? Stric bi bil. moral svojo nečakinjo vendar poznati;" "Seveda bi jo bil poznal. Toda nesram-nica je premotila služabnike, ki so skrbeli, da mladenka ni prišla k bolniku. Grajski pisar Bistan je kriv sleparstva. On je pisal oporoko." "Vi se menda z lažno dedinjo dobro poznate?" se je sodnik porogljivo namuznil. "Toliko, kolikor zahteva moja služba. Kot oskrbnik se ji moram pokoriti . .." "Pa ste ji celo grozili . . ." je sodnik že vedel. i "Nikdar!" se je branil. "Očital sem ji le, da je prišla po krivici do grajskih zakladov . "Ali niste zahtevali denarja?" "Nisem. To je grdo obrekovanje." Sodnik ga je meril od nog do. glave "Obtoženi ste izsiljevanja in nevarne grožnje." ; j " Oskrbnik je porasel. "Kdo se drzne tako nesramno lagati? Res sem le rekel, da bom razkril sleparstvo in pomagal pravi dedinji do njene pravice. Vse drugo je izmišljeno." "Zakaj niste tega storili poprej? Nedavno ste še držali z gr^šč^kinjo in očitali oni deklici sleparstvo ..." "Seveda, zaradi obrambe. S tem sem jo hotel varovati." "C\idno varstvo . .," Sodnik se je hladno posmehnil. "Vi me ne razumete. Bal sem se za siroto, vedoč, da ji lažna dedinja streže po življenju. Rešitev pa je bila mogoča le po taki poti, da sem izpodbijal njeno trditev, to je sorodstvo z graščakom. Sleparica je uoprabila moje besede kot mastne ocviiM ke> "In zato ste zahtevali plačilo?" "Zaslužil bi ga bil, ako bi ne bilo prišlo drugače ..." "Do razdora, kajneda. Graščakinji ste se zamerili. Deklica pa tudi ni marala vaše ponudbe." "Odkod pa veste?" je strmel v sodnika. "Tako je nekdo zapisal." "Ni mi, seveda, zaupala kot pristašu lažne dedinje. V resnici pa sem bil njen prijatelj." Sodnik je dvomil: "To, kar pripovedujete, se ne zlaga s pismom, ki so ga našli pri deklici, katero ste varovali." "Tisto pismo sem jaz pisal," je priznal oskrbnik brez oklevanja in bojazni. "Tudi to je bilo v njeno obrambo?" "Seveda. Prav gotovo!" "Torej ste pismo ponaredili . . ." "Zamenjal," je ponovil priznanje. "Tukaj je namreč pravo pismo, katero je hranila mladenka v svoji torbici. To je pisava njenega pokojnega strica Roberta z Ro- bovja . . ." Sodnik je gledal pismo in rekel: "Tudi to pisanje je lahko ponarejeno. Prav nič vam ne zaupam." "Primerjajte pisavo," je silil oskrbnik. "Graščakov podpis poznam kot njegov služabnik. Znana mi je tudi deklica, katero sem videl pred leti, ko je bila na obisku pri svojem stricu. To je njegova prava nečakinja. Gizela pa je nasilnica in sleparica." "Bunc, pazite na besede!" Sodnik ga je resno posvaril. "Ali ne veste, da je gra-ščak Robert oporoko svojeročno podpisal?" "Pjevaral ga je pisar Bistan. Preiščite podpise. Mislim, da ne bo težavno dokazati." "Torej deklica, ki se je skrivala pri oglarjih, s katero ste pretili dedinji grajskih zakladov!" "Tista deklica je prava nečakinja gra-ščaka Roberta in njegova edina dedinja. Vse drugo je laž in krivica." "Deklica -je vendar mrtva!" se je spomnil sodnik ter se potrkal s kazalcem na čelo. "Tako se glasi najnovejše poročilo." Sodnik je nadaljeval, kakor bi čital: "Oglasile so se priče, ki so jo videle mrtvo .. . V mrtvašnici je ležala v krsti . . . Grobar ji je izkopal jamo ..." "Kdo vam je vse to natvezel?" ga je Bunc zavrnil popolnoma mirno. "Kje pa je zdaj ona deklica, ki je bila pri oglarju?" "Skrili smo jo." Oskrbnik se je navidezno šalil, čeprav je govoril resnico. "Kam?" Sodnik je hotel izvedeti. "Ali menite, da bi povedal, ako bi vedel? Skrili* smo jo, ker ji strežejo po življenju. Pokazali pa jo bomo, kadar zašije dan pravice ..." "Vaše besede so prazne," ga je zavrnil. "Ker se vam izžemanje ni posrečilo, zato se hočete maščevati in preklicujete, kar ste že izpovedali. Drznete se celo trditi, da ona deklica še živi, ko je dokazano, da je mrtva in pokopana." "Živa je, tako kakor sva jaz in vi," je trdil kljubujoče. "Sicer pa storite z menoj, kar hočete zai^adi tega—" "Podpisali ste svojo obsodbo." Sodnik je pozvonil. Vstopil je sodni ječar in odvedel oskrbnika v preiskovalni zapor. Bunc se je ujel v zanko. Pokorno je sledil biriču z zaničevalnim posmehom, ki je veljal neupravičeni dedinji grajskih zakladov. 2. Oni tekmec, ali tekmovalka, ki bo ] prejel (a) v omenjenem času drugo najviše J število glasov, bo izvoljen(a): j < Če moški: ZA ČASTNEGA JUBI- J LANTNEGA PODMARŠALA, v pomoč ] častnemu jubilantnemu maršalu ali jubilantni ] kraljici. , Če ženska: ZA PRVO ČASTNO JUBI-LANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre-jel(a) v omenjenem času tretje najvišje število glasov, bo izv.oljen(a): Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO JU BILANTNO PRINCEZINJO v pomoč jub.i lantnemu maršalu, ali jubilantni kraljici. Človek živi od upov. Polja-] ki zdaj tudi. Kolikor pač mogoče, so na angleški strani. Koliko pomoči morejo nuditi Angliji, ne vem, o tem sem pa prepričan, da je vsak Poljak na svojem mestu ko lev. Vidim, da imajo z Angleži pogodbo o upostavitvi nove Poljske. Ta bi obsegala ne le tedanje Poljske, vključena 'bi bila tudi Vzhodna Pruska in velik del Rusije, Poljaki so sicer Poljaki posebne vrste, ampak ako bi prišlo do no,ve Poljske, slovanski živelj bi ne trpel, in če bi se res vključili še Cehi, kakor se tudi razmotriva, bi bilo narodno za severne Slovane dobro poskrbljeno, nemška brutalnost izločena. Vsi ti in enaki upi pa so odvisni od angleške, zmage. To je pa vsaj danes pri vseh dosedanjih angleških uspehih kočljiva 'točka. Od strokovne strani vidim ugibanje o nemški moči. Hrane, meni ta strokovnjak, vsaj Nemcem ne bo zmanjkalo, drugih pa ne poznajo. Niti jim ne bo zmanjkalo vojnega materiala, olja, kovin, najmanj vojakov. Pri vseh skrbnih in ° točnih pripravah in pri vsi sedanji do pičice natančni orga- '. nizaciji pa je ena točka, nad J katero vsa nemška prebrisa- j nost nima moči, in to je, ka- ^ kor meni ta strokovnjak, človeška osebnost, človeški in- . dividualizem. Dozdaj je ta ' osebnost popolnoma zatrta, ( podrejena državi in njenim namenom. To pa gre za nekaj * časa, nikakor pa ne za daljšo ^ dobo ali za vedno.Ta individu- ( alnost izbruhne končno na ^ dan, in že zdaj se pojavlja pri raznih rib arijah med posa- ^ meznimi panogami skupne or- | ganizacije. Upi Poljakov in še drugih upi bodo morali pretrpeti še hude' preizkušnje, niso pa ravno brez vsake podlage. Orga- 1 nizacija, ki ne sloni na pravil- j ni podlagi človeške narave, se i more za daljšo dobo vzdržati, ; končno pa se začne krhati, in , tu je točka, okoli katere se ; osredotočujejo vsi upi, da Hitler le podleže, na blokado, pomanjkanje ... ni treba preveč upati. * Jaz kakemu Amerikancu prav nič ne zamerim, ako se ROJAKI SLOVENCI! f^l KADAR želite WEMoraiAur ok""33'1' grobove Ji ir ' sv°j'h dragih, n e JH Ig. pozabite, da imate 1 ^ffipfe,. na razP°lago last- - nega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, , delo jamčeno, postrežba solidna. Se ! priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti na-j grobni spominski kamen, pišite na j podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. ! Telefon 2-4787 3. i t Lažna graščakinja je prejela skrivno poročilo. Ko se je stemnilo, se je zavila v plašč in pokrila obraz s kopreno. Tiho kakor tat je odšla iz graščine. Zunaj je bilo prijetno in mirno. Samo večerne sapice so šepetale z drevesnimi vrhovi. Tiho kakor prikazen se je pomikala ošabnica v dolino proti grajski pristavi. Prišla je do stranskega vhoda in odprla oprezno vrata. Zavila je po stopnicah na hodnik, kjer se je ustavila in poslušala. Nobenega glasu ni bilo čuti, nobene stopinje, nikakega premikanja. Povsod sta gospodovali tema in grobna tišina. ' mu pri Slovanih zavrti v glavi, j ' da vse skupaj pomeša in zffl,e~ I ša. Tudi pri Angležih in Fran- i cozih j(e tako, kakor sem ^ I izkusil v Parizu, ko so mešali; I da nič kaj. Pomanjkanje Prl j . znanju?? Za vsakim plotofl I je drugo slovansko pleme, n>l ■ zameriti, da zmešajo. Vidin1' I . da nekdo slovenskega pisaic J lja Louisa Adamiča označuj® j . kot: "This Slovak kid . . ." V| • Jugoslavjii so tri plemen^ j : enako je bilo v ČchoslovakU1' I , potem je Cehoslovakija, Jug0'j i slavija ... ni šmenta, da Jel , tudi še kaka Jugoslavija, i je samole pri majčkenih Sl°'i - vencih vse polno KranjceVif t Štajercev, Coričanov, Primo*'* cev, Gorenjcev, Dolenjcev, Ee'l - lokranjcev/ Notranjcev, zdaj I ) še Prlekov in Prekmurcev inI . . . . zlomek naj se spoznaj, «1 i kako naj se kak Amerikanec- i Ni pomoči. Kak slovanski ^ Bismarck, ali italijanski C8'I vour še ni živel, težko, da " morda rojen. Osoda je o?oclaI J tudi pri cfostanku narodov, '"i ' nič ne pomaga, če bi kdo P0'! 1 jamral in se solzil, da še ni ^'i " lo slovanskega Bismarcka. ^'l ga bilo, to je vse, tacol. Drugo pa je. Slovani p*8 ! sami skrbno skrbijo za to, je vsak plot meja in za vsa'I kim plotom kdo drugi, kjer- "'1; lahko bil vsaj na zunaj "I; eden. Ako kdo nekaj posaiH8! o neki Slavi ji, sakramiš, pa('eT jo Slovani čez njega in ga gosajb za zarukanca. Tu bilo treba zameriti, komu di'u' K gemu ne moremo; ako se 111111 meša. Sami najbolj za to sKf'l bimo, da je vse zmešano. da je Prešeren nekaj nek 1 rekel, da "je Slovanov ko stja, trave. . . ." ampak iz?'?«* da/da Slovanov ni, pač pa ^ nekaj nekega listja in ne^ noke trave. -o- PRAVILNO GRGRANJE Le malokdo zna tako r grri ti, da se usva in nos očistita 111 potrebnih slin in uz. Medte"1 ko nekateri ne znajo druge?11' ko da požirek vode valjajo P ustih sem in tja, pa drugi J!' stežaj odpro usta, se drŽtl daleč nazaj in povzročajo grgranjem h rum in gi'°. Kdor pravilno grgra in sic6 globoko notri v vratu, te&> je slišati le majhno šumljaoJ* Zato moraš le malo \iode ti v usta, glavo le malo nag11^, nazaj in pustiš, da je voda vratu. Požiralno mišičevje • lw bo samo po sebi skrčilo m vodo spet poganjalo iz vrat"' S tem pa se odločijo sluze 1 gredo ven. Na ta način V** prečiš in pozdraviš marsikaj vnetje v dihalnih organih. '_______ DR. J. L UR8ICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1_3 in 7—8 P. M. razun ob sred:'1'' 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ft ft in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Svoji k svojimi Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. •— Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI. * TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Chicago, Illinois Tel. Canal 5544 1849 West Cermak Road, Petek, 21. marca 1941 POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVO- j LJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE: j Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno jubilejno nagrado: j KRASNO ZMAGOSLAVNO JUBILEJNO ! POZLAČENO TROFEJO. j Drugi glavni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilej nagrado: J LEPO ZLATO URO. J Tretji glavni zmagovalec(ka) prejme kot častno jubilejno nagrado: J KRASEN ZLAT PRSTAN. J PQleg glavnih treh zmagovalcev, bodo izvoljeni TRIJE, ki bodo J prejeli za prvimi tremi najvišjimi zmagovalci najvišje število glasov za < JUBILEJNE SVETOVALCE. . Oni TRIJB, ki bodo izvoljeni za JUBILEJNE SVETOVALCE, J bo prejel vsan izmed njih KRASNO SPOMINSKO ZLATO JUBI- J LEJNO MEDALJO. Tako bo v tej kampanji šest glavnih jubilejnih zmagovalcev. J Nagrade se bodo razdelile po končani kampanji in končanih vo- j litvah. PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: ] 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen- J ska, bodisi, da se priglaši sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od < te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali ] tiskarni Amer. Slovenca. j ........2. Pogoji za-nominacijo ali priglašen je kandidatov so: < (a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega j novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom na- < ročnine; j b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se < objavi v listu. J POSEBNOST V LETOŠNJIH JUBILEJNIH VO- i LITVAH SO IMENOVALNI (NOMINACIJSKI) j GLASOVI: ] TO JE: da vsak, ki pošlje Upravi lista novo naročnino in nominira kan- ! didata ima poleg tega, kolikor glasov je deležen vsak za naročnino j plačan dolar, še sam takozvani imenovalni ali (nominacijski) glas, < ki šte 20.000 GLASOV DO DNEVA 31. MARCA 1941. — Po tem J dnevu OD 1. APRILA PA DO 12. MAJA 1941, to je do zaključka j kampanje, pa imenovalni (nominacijski) glas pade za polovico v ( številu in šteje samo 10,000 GLASOV. To je zelo važno in naj te- J ga določila noben ne prezre. < OSTALO GLASOVANJE PA SE VRŠI PO SLEDEČEM REDU: J a) Glasovanje se vrši od 1. FEBRUARJA 1941 PA DO 12. MAJA , 1941. Veljavnost in število glasov je razdeljena v DVE DOBI, j kakor sledi: < b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem de- J narju za naročnine za list in sicer: < c) V dobi od 1. febr. 1941 do 31. marca 1941 šteje vsak dolar, ki se J plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE < 1000 (tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za , NOVE NAROČNIKE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov. j d) V drugi dobi začenši 1. aprila 1941, pa do konca kampanje 12. ( maja 1941, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar ] zmanjša za polovico manj od števila v prvi dobi in sicer šteje < vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali J obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak < dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE , šteje 5,000 (pet tisoč) glasov. J 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) i mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč- ] niki na list. _ J 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se , listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se j enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je. če se želi , naročiti mož zase in žena zase in d* oba prejemata vsak svoj list. Isto j velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu, i 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja ] svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. j 7. Glasove se objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka.napaka, sprejema list le to odgovornost, ds objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli \ drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. ■ 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko-rist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. 13...Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita oba enake nagrade in titelne.