GLASOVA anorama KRANJ, 2. JUNIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 21 ARHANGELI IIV AVTOMATI »Namesto, da bi dobil invalidsko pckojnino, bom mcral plačevati pasji davcii.« ce Jezi Dolgrin, ko mu uradniki povedo, da je v državni evidenci vpisan kot pes bestard Foto: Fr. Perdaa V četrtek zvečer je v Prešernovem gledališču v Kranju gostovala skupina slovenskega gledališča iz Trsta e farso italijanskega avtorja Daria Foa »Arhangeli in avtomati«. Kranjčani so Foajev »narobe svet«, s katerim se učinkovito norčuje iz nezdravih pojavov svoje domovine, in tržaške dramske umetnike, ki so ga spretno in temperamentno predstavili na odru, sprejeli z velikim navdušenjem. Fo je zelo priznan italijanski umetnik in njegova dela Velika predstava se %e začela SANTIAGO, zadnjega maja — Na stadionih štirih mest Cila (Južna Amerika) — v AricL Rancagui, Santiagu in Vini del Mar — se je včeraj s ceremonialom na najvišji ravni pričelo VII. svetovno nogometno prvenstvo, ki je že v pripravah preseglo vsa prejšnja, kaj šele bomo zvedeli o njem po »velikem finalu« 17. junija, ko bo predsednik FIFE g. Rous v glavnem čilskem mestu izročil eni izmed 16 udeleženih reprezentanc dragoceni pokal Julesa Rimeta! Ko to pišem, je vprašanje novega prvaka več kot samo odprto. Vendar me vest ne peče, če zapišem, da ta čast ne bo doletela reprezentanc Anglije, Argentine, Bolgarije (ki tokrat prvič sodeluje v izboru), CSSR, Kolumbije (tudi prvič), Mehike in Švice. Preostanejo nam torej še enajstorice Brazilije (prva z zadnjega prvenstva), Cila, Madžarske (9—12), Nemčije Italije, Jugoslavije (5—8), (4), Sovjetske zveze (5—8), Španije in Urugvaja. Med zadnjimi devetimi torej iščimo šampiona: največ glasov ima spet Brazilja, za njo So-Tjetska zveza, ne dosti manj Cile..., žoga pa je kljub napovedim okrogla in 6e zna obrniti po svoje. hitro prodirajo na evropske odrske deske. Anton Marti, ki je režiral »Arhangele«, je v gledališkem listu med drugim napisal tudi tole: »Vendar pa menim, da nismo krivična, če trdimo, da so »Arhangeli« najpopol-ricj~ - Fojeva farsa. Pojava »Dolgina« in njegove dogodivščine, ki jih preživi v sanjah, so tako markantno pobarvane s satirično resničnostjo, da nas ob prijetnem smehu opomnijo na več kot eno resnico. Žarek resnice posije na težka birokratična kolesa državnega aparata. Dolginu se namreč pripeti, da ga pomotoma vpišejo v državnem arhivu za psa, a kaj premorejo dokazovanja in njegrova človeška pojava proti premoči kolekov in državnih formu-larjev. Kot tak mera živeti svoje pasje življenje, da lahko spet postane človek. Vse te dogodivščine, ki so rahlo nemogoče, Dolgin prešanja. V resnici pa so v skladu z njegovim resničnim življenjem, če pomislimo, da ga ima skupina tedy boysev pri sebi samo zato, da počno z njim vse mogoče šale. Njegova spoznanja tvorijo fabulo komedije, ki J j prepletena s celo verigo posrečenih komičnih domislic, a pod to prevleko satire se skriva krvava vsakdanja resnica.« Tržaško slovensko gledališče deluje redno že sedemnajsto leto. V vsem tem obdobju je poleg slovenskih del iz svetovne književnosti red- no segalo tudi po delih italijanskih avtorjev in tako utrjevalo mast med kulturama italijanskega in slovenskega naroda ter tako opravi'alo pomembno poslanstvo. Obenem je v tesnih stik:h z jugoslovanskimi gledališk mL hišami in zato smemo uoati, da tudi njegov obisk v Kranju ne bo ostal osamljen. — M. S. Žalostna vest iz »Save« Smrtna nesreča 19-letnega delavca Ivana Gašperlina Delavec, ki je delal pri stroju v pnevmatikami v stražiškem obratu tovarne gumijevih izdelkov »Sava«, pri katerem se je dogodila CILENCI LETOS GOSTIJO NAJBOLJŠE NOGOMETAŠE VSEGA SVETA smrtna nesreča je bil obrnjen proč od stroja, ker je zapisoval evidenčne številke avtomobilskih plaščev. Nenadoma je stroj zašumel — znak, da je nekdo spustil disk za pritiskanje plaščev. Presenečen se je ozrl in ugledal grozljiv prizor. • Disk je pritisnil Jožetu Gašperlinu glavo ob plašč. Planil je k stroju in ga odprl, da bi osvobodil ponesrečončevo glavo in mu tako pomagal, vendar je bilo že prepozno, saj je mlademu delavcu zdrobilo lobanjo in je bil takoj mrtev. Do nesreče je prišlo povsem nepričakovano in hitro, zato ni nihče videl, kaj je Ga-šperlin delal pri stroju. Vzroki so dokaj nejasni, saj to ni bilo njegovo delovno mesto. Premazoval je zračnice in jih potem dostavljal do omenjenega stroja. Stroj se požene z vočjo ročico, ki pa ima precejšnji mrtvi kot.in je zato le težko domnevati, da bi se sprožila, če bi se le zadel obnjo. Vzroki nesreče so torej neznani in jih bo mogoče določneje opredeliti šele potem, ko bodo raziskane vse okoliščine, ki bi utegnile vplivati na nesrečo. Jože Gašperlin je letos februarja dopolnil 19 let in je bil doma iz Šenčurja. Pred mesecem dni se mu je rodil otrok in se je prav 6edaj pripravljal na poroko. Nedolgo tega se je izučil za mizarja, vendar se je odločil, da opusti ta poklic in se izuči za gumarskega delavca. V »Savo-« je prišel ob koncu preteklega meseca. Kot vedo povedati nekateri njegovi Mojster v pnevmatikami razkazuje stroj, kjer se je pripetila nesreča. znanci, je bil z novim deloni zadovoljen, prav tako pa rudi z dobrim zaslužkom, ki se mu je obetal. Njegova nesreča je zelo prizadela vse njegove bližnje in žalostno odjeknila tudi med člani kolektiva. V tovar-" ni »Sava« so težje nesreča sicer zelo poredke; zadnja smrtna nesreča se je pripetila leta 1955, ko je eksplodirala tlačna posoda. METKA SOSIC Konec »medenega meseca« Z OHLADITVIJO ODNOSOV MED BONNOM IN WASHINGTONOM SE JE KONČAL >\IEDENI MESEC, KI GA JE ZAČEL POKOJNI JOHN FORSTER DULLES. O DRUŽINSKEM PREPIRU MED ZAHODNO NEMČIJO IN ZDA JE PRINESEL LABURISTIČNI ČASOPIS »NEW STATESMAN« ZANIMIV UVODNIK, KI GA V SKRAJŠANI OBLIKI POVZEMAMO. Z največjo prizadetostjo se ima prost vstop v Belo hišo je John Kennedy v prvem in ga ameriški predsednik letu svojega predsednikova- med V6emi diplomati najbolj nja lotil poglabljanja zavezništva z Britano', To ni raz- KENNED* iN iVACiviiLLAN ZAHODNI MOŽGANSKI TRUST vidno samo iz zelo pogostih 6tikov, ki jih imata Kennedv in Mp.cmillan. Tudi britan ki veleposlanik v Washingotnu 0 ODLIKOVANE KUHINJE »■Končno je verd_re prišlo maščevanje za por pri Tref algam in Walerlocu«, pravijo v Parizu. V Argliji so začeli dobre kuhinje odlikovati z odlikrv^nji. Najboljše restavracije z okusno hrano so dobile najviš/a odlikovanja s tremi zvezdami. V Londonu so štiri restavracije, ki so dobile tako visoka odlikovanja. Vse štiri kuhinje pa imajo Francoze za fe-fe kuhinje. • SKRITI TELEFON Sir Lawrence Olivier, je skupaj z novo ženo zamenjal tudi stanovanje in telefonsko številko. Ko je znani filmski igTavec pred kratkim hotel poklicati z neke restavracije svojo ženo, se je spcm-nil, da je pozabil novo telefonsko številko. Poklical je informativno službo in zahteval številko sir Lavvrcnre Oliviera. »Te številke vam na žalost ne moremo sporočiti«, je dejala uradnica, »ker ima umetnik skrit telefon.« »Ali ne prepoznate mojega glasu«, je vprašal sir Lavvrence Olivier uradnico. »Pri telefonu je Olivier.« Uradnica je sporočila, da pozna glas, vendar ji pravila ne dovoljujejo, da bi sporočila številko skritega telefona. pogosto kliče na razgovore. Poglobitev aglosaksonske osi se izražava tudi v sporazumu, na kakšen način je mogoče najti izhod iz hladne vojne. Glede tega sta oba državnika precej uskladila misli. BERLINSKI ZID Berlin je vrhunsko delo an-glo-ameriške skladnosti in soglasja. Britansko stališče do Berlina je bilo vedno stvarno. Ni bilo pripravljeno sprejeti glede bistvenih svoboščin tega razdeljenega mesta, tudi prisotnost zavezniških čet je bil nujen pogoj. Vseeno pa ne škoduje večja gibčnost v razgovorih, da bi se prišlo do trajnejše rešitve berlinske krize na teh načelih. Na britanske načrte za rešitev berlinske krize so gledali kot na izdajo, ko so politiko Wr.shingiona merili še z DullaGOvimi očmi. Na hladno vojno je pokojni ameriški zunanji minister Dulles gledal z očmi vernega kristjana in hkrati odrekal rr.z^cvoro.Ti med Vzhodom! in Zahodom Vsako vrednost. Čeprav ga je nuklearno ravnotežje porr.e-je prisililo, da se je odrekel 6voji prvotni »roll back« politiki, vendar nikoli ni verjel v rešitev nemškega vprašanja. Dulles je gojil čustva in politično histerijo zahod-nonemških voditeljev, s katero so. si ti razlagali združitev obeh Nemčij in rešitev vzhodnonemških dežel izpod -komun'stičnega jarma«. V časa Dullesove politike je bila zveza med Bonnom in Wa-shingtonom verlno bolj stv-ir srca kot razum a. AMERIŠKI DEŽNIK Prihod Kennedvja v Belo h:šo ni toliko spremenil američke politike, izvršil pa je revolucijo v metodah. Po veem svetu je novi predsednik prečistil stališče ZDA in odpravil prejšnji čustveni poudarek. Tudi Kennedy ne kaže pripravljenosti, da bi popuščal v bistvenih vprašanjih, vendar je ne glede na to bolj »tvaren in zbran. Glede Nemčije je Kennedy naletel v Dullesovem nasied-niku Adenauerju na nepopustljivega nasprotnika. Ko je ena stran stare osi Bonn-VVashington že v grobu, druga stran še vedno drži v rokah križarski prapor. Britanija je prva spoznala, da Ade-nauer ni pripravljen, da bi stvarno ocenil predloge o Berlinu. Nasprotje razgovorom, ker bi to pomenilo priznanje sedanjega stanja. Po enoletnem prepričevanju in razlagi se je Kennedy končno prepričal o osnovnih vzrokih njegovega nasprotovanja in sklenil, da ga »spravi v kozji rog«. Ta sklep ni samo pravičen v načelu, ampak tudi inteligenten. Ze dolgo je bilo namreč znano, da se vsaka rešitev za Berlin lahko doseže samo na nemškem hrbtu. Ve- NEMŠKITRAPEZ Odločno Kennedyjevo stališče v berlinski krizi bi lahko povzročilo posledice tudi na drugi strani z odhodom Adenauerja iz palače Schum-burg. Zatone njegove osebne vladavine se namreč že nakazuje na bonski politični borzi, spremljajo pa ga nevarni politični izgredi in nenadzorovano podkupvanje. Adenauerjeva zamisel Skup- KONRAD A D EN A U ER STAR PO LETIH IN POLITiCNiH NAZORIH, ČEPRAV NOSI EVROPSKI KLOBUK čina zahodnih Nemcev je dvignila roke od izgubljen h vzhodnih pokrajin, saj v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati vrnitve. Nemškim ved: tel jem ni lahko pri- nega tržišča je v hudem sporu z željami Amerike, da v to skupnost vključi tudi Veliko Britanijo. Za kroniko je samo še zanimiva hitrost, s katero bo Adenauer kot naj-zvestejši DuJ lesov zaveznik odšel v zaslužni pokoj. Union Da bi lahko kaznovali ljudi, ki so jih zaprli po »atomskem pohodu« zoper atomsko vojno, se je britanska vlada spomnila nekega zakona iz leta 1361., ki ni bil nikoli razveljavljen, naperjen pa je zoper »pre-pirljivce.« Bavarska socialnodemo-kratska stranka je sklenila, da v predvolilni gonji ne bo> uporabljala za dokaze re-ul-tatov znane FIBAG af:re. v katero je vmešan ob--a ^ ni minister Strauss. Na k u sporočila je rečeno, da bo stranka kot vedno vodila »viteško borbo« v predvolilni gonji. V pričakovanju predsednika ZDA Johna Kennedyia, ki ga je ob svojem nedavnem obisku v VVashingionu britanski premier Mzcn. 1 . a povabil na večerjo v bri.ai« sko veleposlaništvo, je pri* tanski državnik sedel s si-« nom britanskega veleposlanika na stopnice pred glavnimi vhodnimi vrati in tako pričakal svojega visokega grosta. oh I i «o • • NEMŠKI VELEPOSLANIK WILHELM GREWE - PADEL ZARADI BERLINA znati tega zgodovinskega dejstva, vendar so sami pripravljeni zelo malo žrtvovati. Američani so bili težko razžaljeni, ko je skupina nemških študentov predlagala ameriškemu predsedniku, naj 6i kupi Chamberlainov dežnik. »V politiki je tako kot v umetnosti: nasprotje od dobrega ni slabo, ampak dobronamerno.« An dre Malraux, francoski minister za kulturo »Stari vojaki ne umirajo, temveč počasi razpadejo.* D o uglas Mac Arthur, ameriški general »Već poezije je zunaj pesmi kot v njih, več vere je zunaj cerkva kot v njih in več ljubezni je zunaj zakona kot v njem.* Robert Frost, ameriški knji- ževnik »Igra pristoja samo ml.iditi, pri starih pa pomeni znak zapoznelega razvoja.* Alec Guiness, angleški filmski igravec »Na sprejemih nihče toliko ne prispeva, da se ljudje Zabavajo, kot tisti, ki niso prisotni.* Andrey Hepburn, ameriška filmska igravka »Samo ena stvar zaskrbljuje Parižanke — dobro um:t obraz. V Parizu si samo zadnjica novorojenčka lahko privošči, da se pokaže ljudem takšna, kot jo je napravila priroda.* Olivia de Heavyland, ameri- ška filmska igravka »Če kdo govori o stvareh, ki jih ne razume, običajno govori zelo neumne stvari.* Carlo Greaff, nemški mindster Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža So mesta, ki so maj Ima po obsegu in številu pre-bivavstva, toda poznana v zgodovini, ker so njihova imena povezana z usodnimi dogodki v zgodovini nekega naroda. Tako mestece je Jajce — ponos srednjeveške bosanske države in ena izmed najsvetlejših strani novie jugoslovanske zgodovine. Bogato in nemirno preteklost je imelo to mesto; njegovo trdnjavo so obkoljevale vojske mnogih osva-jačev. Njegove zgodovine ni nihče pisal. Edina, ki sta vse videla in slišala in ki bi mogla vse povedati, sta Pliva in Vrbas, katerih valovi so stoletja božali zidove tega mesteca. S poti po Bosni in Hercegovini V rojstnem krajo republike ogosla Trdnjavo v Jajcu je zgradil bosajTiSki graščak Hrvoje Wfee*c,' da bi se zaščitil od številnih osvajače v, ki so z vseh strani napadali mlado bosansko državo. Zgodovinarji datirajo postavitev trdnjave v čas od 1391 do 1404, ko se Jajce prvič v zgodovini imenuje z današnjim imenom. Predvidevajo pa, da je bila na tem mestu že prej vojaška utrdba. Pozneje je bilo Jajce sedež bosanskih kraljev, od koder je Stjepan Tocnašević toekega dne poslal sultanu sporočilo, da on, bosanski kralj, nobenemu več noče plačevati davek, tudi njemu ne. Turški sultan Mehmed Fatih pa je v Jajcu leta 1163 usmrtil zadnjega bosanskega kralja in s tem končal samostojnost srednjeveške bosanske države. In skoraj pet stoleuj pozneje — v težkem in krvavem narodnoosvobodilnem boju — nekega hladnega novembrskega dne leta 19-13 je bila tam proglašena federativna ureditev nove Jugoslavije. S tem zgodovinskim akte m je dobila Besna samostojnost, na katero je čakala štiristo osemdeset let. ZGODOVINSKO ZASEDANJE Kot mnoga druga mesta v Besni je tudi Jajce v zadnji vojni vseskozi prehajalo iz enih rok v druge. Prvič je bilo osvobojeno 25. septembra leta 1942. Istega leta so ga še enkrat zavzeli sovražniki, toda partizani so ga spet osvobodili. Dogodki pa. ki so se prihodnje leto odigrali v Jajcu, so z velikimi črkami zapisani v ZgOuovini naših narodov. V vrsti zmag, ki so jih v leiu 1943 dosegle enote na-i rodnoosvobodilne vojske, je bilo 17. avgiusta osvobojeno tudi Jajce. V tem času je bilo to mestece pravzaprav ' središče vsega osvobojenega ozemlja. Od tam je najvišje vojno in politično vodstvo narodnoosvobodilne vojske poveljevalo partizanskim enotam in se pripravljalo na zgodovinske odloke o nastajanju in ureditvi bodoče socialistične države. V ta čas datira tudi začetek medna-t- rodnega političnega delovanja vrhovnega štaba NOV '■ Jugoslavije in štaba zavezniških armad. V Jajce so še : pred drugim zasedanjem AVNOJ prišle vojaške misije Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Skoraj pet mesecev je bilo Jajce sedež vrhovnega štaba, tovariša Tita, Centralnega komiteja KPJ in drugih po-df itivni ureditvi nove Ju- litičnih in kulturnih o: zacij. V Jajcu je bilo MOTIV Z ULICE STAREGA DELA MESTA gam-tedaj tudi »Gledališče narodne osvoboditve«; pokojni Mo.^a Pijade je tam ustanovil -TANJUG-«, znani slikar Dorde Andrejevič-Kun pa je izdelal idejno skico za naš prvi državni grb in načrte za vrsto odlikovanj za zasluge v narodnoosvobodilnem boju. Jajce je bilo torej od 17. avgusta 1943 do 8. januarja 1944 politični, vojaški in kulturni center osvobojenega ozemlja. Najvažnejši od vseh dogodkov v tem času v Jajcu pa je zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ — 29. novembra 1943. Medtem ko so enote že močne osvoboJilne jugoslovanske armade krvavele na številnih bojišč.h in vezale za jugoslovanska tla številne sovražnikove divizije in ko so se zavezniki po kapitulaciji Italije pogovarjali, kako bi razdelili Jugoslavijo, so se v Jajcu zbrali predstavniki iz vseh naših krajev, da bi sami odločali o učodi svoje domovine in svojega ljudstva. Na tem zasedanju so spre jo1 i Odtok o fe- gc.avije, razen tega pa še vrsto drugih aktov, s katerimi so bili postavljeni temelji bodoči državi. Danes je v zgradbi, kjer je bilo zgodovinsko zasedanje, muzej AVNOJ, v katerem so razstavljeni vsi originalni dokumenti, ki so v zvezi s tem zgodovinskim obdobjem našega narodnoosvobodilnega boja; nekatere druge zgradbe, v katerih 6e je leta 1943 zadrževal tovariš Tito ali kjer so bili vrhovni vojni in politični organi, pa so proglašene za zgodovinske spomenike. M OBISK V KATAKOMBAH estece ob sotočju Plive PANORAMA ROJSTNEGA MESTA REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Z ZNAMENITIM SLAPOM PLIVE V OSPREDJU in Vrbasa je zaradi svoje živahne in vsaskozi nemirne preteklosti vse polno zgodovinskih spomenikov, ki si jih človek v enem dnevu ne more vt^eh ogledali. Vsekakor pa si je treba ogledati katakombe, ki so med najbolj zanimivi Spomeniki. To je pravzaprav podzemeljska grobnica s kapelo, ki jo je zgradil veliki bosanaki vojvoda, splitski herceg Hrvoje Vukčič. Ta prostor je vklesan v kamen in je bil namenjen za njegovo družinsko grobnico. V preddverju, z obeh strani ob vhodu, je po ena figura, katere izdelava v steni pa je šele začeta — in nikdar končana. Moška figura je na desni strani, nad njo pa elementi grba Hrvoje Vukčica, po čemer je moč sklepati, da figure predstavljajo Hrvoja in njegovo ženo Jeleno Ne-lepič. Čeprav cerkev ni dokončana, se kljub temu vidi, kako je srednjeveški graditelj našel skladne in enostavne arhitektonske rešitve v sicer grobi in enostavni notranji arhitekturi, vklesani v kamen. Na oltarskom zidu zraven križa je tudi polmesec, kar nam lahko služi za domnevo, da je bila cerkev grajena v času, ko so bosanski vladarji sicer že prešli v krščansko vero, toda intimno še niso povsem pretrgali z bogomilstvom. Proti oltarju so odprtine v kamenju, ki bi — po vsem videzu sodeč — morala biti mrtvaške jame. Pa so tudi te — kot vsa ta podzemeljska grobnica — ostale nedograjene. Približno na sredi zgornjega prostora je štirioglata odprtina, skozi katero je prehod v spodnji del grobnice, kjer je prav tako majhen oltar. Nedaleč stran od Katakomb so ostanki starega rim skega hrama, ki je bil posvečen bogu Mitrasu. Ta spomenik spada med naj po«, membnejše antične spomeni* ke v Bosni in Hercegovini.1, Predstavlja vzhodnjaško bo* žanstvo sonca. Reliefna po=» doba boga Mitrasa, ki ubija bika, je vklesana v živo t.e-no. Datirajo ga v prvo polovico IV. stoletja, odkrili pa so ga povsem slučajno leta 1937. TURISTIČNI CENTER \ BOSNE - DA AJLI NE? J Po vsej pravici bi Jajce moralo biti glavno turistično središče B r.e. Ta naslov pa si za zd;ij ia^ti še Sarajevo. Predsednik ekrj ljudskega odbora Jajce SfcU KORUZNJAK NA DVORIŠČU TURSKE HISE po Bilan pa misli, da bo 2j ureditvijo prometnih zvez ine s postavitvijo nekaterih noJ vih turističnih (predvsem go-fl stinskih) objektov to me=te>ij ce s komaj 8000 prebivavcijj postalo eno najbolj privlačJ nih in tudi najbolj zanimi^ vih turističnih središč ne la Bosne, ampak celotne Jugow slavije. To pa po pravici. A Slap Plive, Plivško jezero a izvrstnimi postrvmi, GiarO mlini (vodenice) na VrtasJ in Plivi, kanjon Vrbasa -4 vse to razen že omenjeni!^ edinstvenih zgodovin. *oo* manikov privlači že zdaj t( Jajce vsako leto tisoče in UM soče turistov. — Občina ifli okraj se zavedata, da je prij hodnost v turizmu, zato vanf rudi mnogo vlagajo. j ANDREJ TRILER [] Konec otroške dobe šiva Sto milijard planetov takih, kot je naša zemlja Potovanje v vesolje je postalo dejstvo. Prva naslednja etapa je Luna, na katero bodo najbrž prvi stopili Rusi. Naslednje etape so ostali planeti iri naposled planeti drugih Sonc. Toda za zdaj je potovanje v vesolje še vedno polno problemov, kot vsako drugo potovanje brez kažipotov. Pri takem potovanju pride v poštev pojem: navigacija! Na morju, kjer je vsepovsod samo voda in ni nobenega drugega predmeta, po katerem bi se ljudje lahko orientirali, odrejajo ljudje smer plovbe po geografski dolžini in geografski širini, kar je dokaj preprost račun, ki ne zahteva mnogo znanja in izrednih sposobnosti. Tako je zato, ker so razdalje na Zemlji vedno stalne, kadar gre za določene kraje. Povsem dru gače pa je v vesolju: tam nimamo opraviti le z dvema dimenzijama, temveč s tremi prostominskimi dimenzijami in še s časovno dimenzijo. Na poti v vesolje moramo namreč imeti vedno pred očmi dejstvo, da se ne moremo izogniti samo levo aH desno, temveč tudi v širino in globino, čeprav ta pojma izgubita smisel v brezbrežju vesolja. Seveda samo za vsemirske potnike, ki ne nadzorujejo svojega potovanja z očesom človeka z Zemlje. Razen tega pa je zelo pomemben čas. S tem faktorjem je potrebno vedno računati, zakaj v vesolju se vse giblje in nobeno telo nd vedno tam, kjer je bilo — v vedno enaki oddaljenosti! — kot je to primer z dvema otokoma, ali dvema mestoma na Zemlji. hkrati tudi najbolj uspešna. Seveda je mogoče računati tudi 6 povsem ravno potjo na neki planet. V tem primeru gre za balistični postopek, za izstrelitev rakete proti planetu po poprejšnjem natančnem izračunu na Zemlji. NA PRAGU VESOLJA Toda ob ugotavljanju težav potovanja v vesolje si. poskusimo predstaviti, kje je prva postaja v vesolju — Luna. Ze ob samem pogledu nanjo smo ob zavesti velikega napredka znanosti kot razvajeni otroci, toda če poskusimo pogledati dalje, nas ta blaženost kmalu mine, zakaj ugotovimo, da smo s tem, da smo prodrli do Lune, komaj stopili na prag vesolja. Nove ugotovitve sploh ne temeljijo na trditvi, da bi bilo Sonce središče vesolja in da razen Sonca, planetov okrog njega, zvezd in tako dalje ni ničesar v prostranosti vesolja. Dandanes je že znano, da je še mnogo sonc in osončij v vesolju in da je najmanj sto milijard planetov, na katerih 60 razmere takšne kot na Zemlji, torej takšne, da je na njih mogoče življenje. Ugotovljeno je tudi to, da se vesolje širi. Znanstveniki menijo, da je bilo vesolje pred 60 milijardami let sestavljeno iz vodika, najbolj enostavnega in najlažjega plina — in da je merilo v premeru okrog milijon svetlobnih let. Razen tega vsako leto v vsaki kubični milji vesoljskega prostora nastane »iz ničesar« po en nov atom vodika. Vesolje ob tem ne spreminja svoje povprečne gostote, toda nastajajo nova osončja, nove vsemirske tvorbe. O tem bodo znanstveniki še vedno razpravljali, vmes pa tudi proučevali utemeljenost lastnih trditev z raziskovanji vesolja s pomočjo najsodobnejših naprav. S pomočjo uporabe radijskih signalov so astronomi že zbrali veliko novih podatkov o našem osončju in tudi o dru- »ZEMLJA PLESE« Zemlja se giblje okrog Sonca s hitrostjo 107 tisoč kilometrov na uro, Mars s hitrostjo 86 tisoč kilometrov na uro, Venera celo s hitrostjo 126 tisoč kilometrov na uro. Prav tako kot so različne hitrosti planetov na njihovi poti okrog Sonca, so tudi oddaljenosti planetov od Sonca različne. Najprej je torej treba v vesolju računati s tem, kje je v določenem času zemlja glede na druge planete, potem z dobo potovanja v vesolje, zakaj, če je kaj narobe s hitrostjo potovanja in s smerjo potovanja, ki lahko ukrade vesoljskim potnikom nekaj dragocenih trenutkov, ki jih zahteva vsaka korektura smeri potovanja (trenutki pa se hitro nakopičijo v minute in ure), potem se prav lahko zgodi, da določen planet, cilj potovanja — kratko malo uide! Zaradi tega bodo morale imeti medplanetarne ladje tudi nekaj rezervnega goriva za usmerjanje v vse smeri, za pospeševanje in zaviranje. To bo potrebno zaradi pravilnega potovanja, ki bo usmerjeno najbrž kar z Zemlje, morebiti pa tudi z medplanetarne ladje same. Vsekakor bo prva stopnja potovanja pot z Zemlje na pot umetnega satelita. V tej stopnji bo medplanetarna ladja potovala še vedno s hitrostjo Zemlje okrog Sonca. Potem bo z majhnim pospeškom postala umetni satelit, šele tedaj bo mogoče srečanje miniaturnega planeta s planetom, ki ga bo človek hotel doseči. Toda preden bo mogoče misliti na uspešno potovanje, bo potrebno čakati mesece in morda celo leta na najboljšo razvrstitev planetov, ki bo omogočila naj- NEKAJ TRENUTKOV PRE§ VSTOPOM AMERIŠKEGA ASTRONAVTA JOHN GLENNA krajšo pot - ta naj bi W»a V KABINO, KI GA JE PONESLA V VESOLJE / gih osončjih. Na ta način so zabeležili tudi trčenje nekaj ogromnih osončij v oddaljenosti nekaj milijonov svetlobnih let. DOMIŠLJIJA IN ZNANOST Vse to in še marsikaj, kar pripravljajo v raziskovanjih znanstveniki, so za nas presenečenja, ki pa se ne bodo tako kmalu nehala. Ce ob tem govorimo o veliki zmagi človeškega uma, ki je omogočil pot do Lune. potem se lahko že zdaj vprašamo, kako in kdaj bodo ljudje lahko potovali do neke druge Lune, ki ne kroži okrog Zemlje v našem osončju, temveč okrog neke druge Zemlje, ki kroži okrog nekega drugega Sonca in ne tega. ki greje nas. Toda lahko bi se vprašali tudi, ali bomo kdaj krožili okrog planetov nekega drugega vesolja, ki se ponaša nekje s prav takšnimi sonci, kot je vesolje, o katerem vemo največ. Ce začnemo razmišljati tako daleč, pridemo do prepričanja, da so poti dolge milijarde svetlobnih let pač nekaj, kar zaenkrat presega celo bujno dom i.--! ji jo Julcsa Verna. Morebiti pa bi S3 lahko to zgodilo že v naslednjem stoletju in mogoče bodo ljudje takrat srečali prva bitja nekega drugega planeta med tistimi sto milijardami p'a-netov, ki so nekje v neskončnosti. Prav gotovo pa nobeden od teh planetov ni v našem osončju. No, in v prihodnjih stoletjih se bodo ljudje lahko že tudi spraševali: »Potujete na Luno?« — »Da.« -Na katero?« SOSEŠČINA V VESOLJU Toda ob tem, ko to zapisujemo, prav dobro vemo. da 6e marsikdo sprašuje, kaj bi bilo, če bi se srečali ljudje z naše Zemlje z drugimi ljudmi nekega drugega planeta. V mnogih filmih in knjigah smo sledili napetim zgodbam o borbi med svetovi in nekam logično se nam zdi, da je pravzaprav mogoče ob srečanju z bitji z nekega planeta priti do spopadov svetov. Ob tem pa je vredno vedeti, da astronomi menijo, da so vsa druga osončja starejša, da je torej naše med najmlajšimi in potemtakem je povsem razumljivo, da imamo tudi mlajšo kulturo. Medtem ko pri nas še vedno ugibamo o vojni in miru. so ljudje nekega drugega planeta nemara svoj svet že tako uredili, da poznajo predvsem mir in bi nas sprejeli kvečjemu z radovednostjo. Prav zares je človeštvo prav v teh letih šele shodilo in začelo samostojno prodirati v vesolje. Brez politika in njenega učinka seveda ne gre, zakaj svet je pač tak, da še vedno misli predvsem na vojno in vojaške interese, toda tuda ta otroška bolezen' bo slej ko prej minila in potem.:; VIKTOR SIREC Za mnoge Je na vžigalicnih Škatlicah večja vrednost, kot v njih Svet na pisanih lističih •. • di- nekaterimi VA je pred leti na nalepke natisnila, nekatere noše jugoslovanskih narodov. Ce ob tej pestri seriji ponovimo lekcijo iz etnografije, izvemo, da naše narodne noše lahko razvrstimo v nekaj Stara ljudska modrost ugotavlja, da je na svetu toliko okusov, kolikor povezanih skupin. Tako je je ljudi, če nima kateri od njih celo po dva ali več... Ce ta rek med jadransko in panonsko v tolikšni meri morda ne velja za okuse, bi se prav gotovo ušteli pri na^^"° V^*° vrstah dejavnosti, s katerimi se ljudje ukvarjajo v prostem času, če bi ^shiostmi ta trdili, da jih je malo na svetu — teh dejavnosti namreč, oziroma »konjič- vseh sosednjih skupin. Sem kov«, kot jih tudi imenujemo. »Konjičkov« pa je vsak dan več ... spada noša BOSANCA, ki jo vidimo na sliki. Največje značilnosti za te vrste noš (nekaj jih opazimo tudi na naši sliki) so: poskutane (enodelne ženske srajce), volnena ogrinjala z- resami, opanki s prepletom posebne vezi (opute) nad stopali, različni moški in ženski kratki sukneni jopiči z rokavi ali brez njih (koporan, zobun), široki usnjeni pasovi in kovinski nakit. Tudi franc. tvrdka SEITA je na nalepkah prikazala noše svojih pokrajin in tudi nekatere iz drugih dežel sveta. Na sliki v sredini vidimo nošo, kot jih imajo dekleta v francoski pokrajini NORMANDIJI ob Kanalu. Ta po- : Vse ljudi pa bi lahko — z ©žirom na vrsto njihovih •►konjičkov« — razvrstili v Iveč skupin. O teh bi težko kaj povedal, menim le, da bi ]enu največjih skupin zajela 'libiravce — to je tiste, ki v lastno zabavo nekaj zbirajo. Kaj? Lahko svečnike, razglednice, zveri(!) — žive in »agaJene, nadalje solze film-Bkih igravk (!), kaktuse, pr-tiče. rogove, star denar, znamke," itd., itd. prizori so tudi s toliko različnih področij (od prastare zgodovine, slavnih oseb, pomembnih spomenikov, rastlin, živali, mest ... do najsodobnejših tehničnih izumov), da bi se odgovoru na vprašanje, kaj prikazujejo te etikete, najbolj približal, če bi rekel, da vse. Ko se je na primer vsa Belgija veselila uspehov mladega kolesarja RIKA VAN LOOYA, ki je razen številnih mednarodnih zmag dvakrat dosegel tudi naslov "svetovnega prvaka, je tvrdka FORT izkoristila priložnost in »vrgla« na trg vžigalice, ki so imele na škatlicah serijo 20 slik s prizori VAN LOOYE-VIH »lepih časov«. »Bomba« za filumeniste je bila tu... Danes RIK ni več tisti dirkač, ki je grozil na franco- krajina je v. ^no središče francoskega kmetijstva (mlekarstva), pa tudi železove rude je v izobilju. Morda bo oko bistrega opazovavoa te značilnosti pokrajine odkrilo tudi na dekletovi noši?! Da še bolj osvežimo spomin: v tem delu Francije je bil junija 1944. leta znameniti normandijski desant zaveznikov ... Naslednja nalepka (izšla jo v posebni seriji na Poljskem) prikazuje tipično no.čo in običaj prebivavcev Mazovije (Mazowsze — staro ime za poljsko pčkrajino, ki dan-« pripada varšavskemu vojvodstvu). Poseben običaj Ma-zurov, kot sO se imenovali prebivavci te pokrajine, je ples MAZURKA, katerega detajl vidimo tudi na nalepki, j J02E ZONTAR , SMRTONOSNI STRELI j ROGOVI IN SOLZE { FILMSKIH IGRAVK Ijudje so svoje dragocenosti shranjevali že skozi vso zgodovino. — Dar.es delajo to — bolj ali faianj naskrivaj — le še nekateri, drugi (teh je mnogo .več! so si dragocenosti ustvaril- ^ami — z nepomembnimi predmeti, ki so jih zvrstili v Zbirke. — Nikomur nd bila umetnost sneti živopi6ane etikete z vžigalične škatlice, • si je kljub nepomembnosti Enetih listkov ustvaril »bogastvo--, če je proces odlep- Ijanja večkrat ponovil, etike- z vžigaličnih škatlic, ni te pa po podobnosti zložil v zvezke ali albume ... Morda V MALI TOVARNI C LANI KOLEKTIVA TOVARNE ZA PREDELAVO in vsi so videli v njem pred- KONOPLJE »BORIS KIDRIČ« V MALEM IDJOSU V vsem delavnega in sposobne.! V BLIZINI VRBASA IN MNOGI DRUGI SI NE ZNAJO ga strokovnjaka Zoran Nin« ODGOVORITI NA VPRAŠANJE, KAJ JE PRIVEDLO kovic pa je prišel v poiietJ NIKOLA CELEBICA. SEFA OBRAČUNSKEGA SEKTOR- je šele pred 15 deeri Će'e- JA, DA JE UBIL DIREKTORJA ISTVANA TAUSA IN bič je skupaj s svoio ženo SEFA RAČUNOVODSTVA ZORANA NINKOVICA prišel v tovarno pred t mi T . ♦ , i . _ „ , ,t . meseci in člani kolektiva ve- Jutro, v katerem se je do- Uslužbenci so sprva otrpnili do povedati o njem predv*eni godil strašen zločin, se je za- od presenečenja, potem pa to, da je bil zelo vljuden iri čelo tako kot vsa druga de- pohiteli k sobici. Na klice: miren človek, lovna jutra. Direktor Taus se »Odprite! Kaj se je zgodido?« Raziskave o primeru Cele« je dobre volje odpravil z do- ni nihče odgovarjal. Iz ene \^ se nadaljujejo. Podrob* ma, nekaj pred sedmo uro izmed sob je prihitela tudi nosti niso znane, vendar je •se je že po dveh letih zbira-'nja lahko pohvalil, da je fi-■ turr.enist, ki ima v zbirki več kot 1000 različnih vžigaličnih etiket, med njimi kar ?0 z ,k" j učenih serij . .. Beseda je torej o FILU-jtMLNISTIH, ki jim je »kolaj i lek« zbiranje lističev s Htatlic za vžigalice. i SPOZNAJMO jj SVETOVNEGA PRVAKA mj a omenjenih nalepkih \\ je toliko raznolikih prizorov, da bi vse težko ©bdeial v zajetni knjigi. Ti skih »tourih« in italijanskih PrLšel v Pkarno; izdal je ne- Celebičeva žena, ki je objo- pri iskanju motiva zločina še kaj navodil svoji tajnici, po- kana in z drhtečim- glasom tem pa odšel na sestanek s zaklicala: »Da nisi, Nikola, šefom računovodstva Zora- koga ubil?« nom Ninkovičem in šefom Vrata sobice so se končno-obračimskega sektorja Niko- odprla. Nikola Celebič — lom Celebičem. Zaprli so se bled, mrk, resen, s 6amokre-v majhno sobico ob vhodu, som v roki — je hripavo iz-z rešetkami na oknu in pa- rekel: »Ubil sem Tausa in »girih«. Sem in tja kakšna etapna zmaga za svetovnega prvaka, ki ga je svet spoznal odlično spričevalo, medtem ko so nalepke z vsakim njegovim neuspehom več vred- tentno ključavnico na vratih; ne, saj nikomur ne pade na namenjena je bila shranje-pamet, da bi jih spet natis- vanJu blagajn in dokumen-, _____ jl. —v* tov- Pogosto pa 6 imeli za Ninkoviča. Dva uslužbenca sta takoj najbolj v ospredju ugotovitev, da je Celebič v zadnjmf času večkrat zagrešil kakšne napako in da so mu bili za« i to računi pogosto vračani.; Tudi njegova žena domnevaj! da sta pokojnika žalila nje*1 nega moža. »Nikola je potkh^ sen človek. Vem, da mu je direktor vračal poročila. Ven« j planila proti sobici, v kateri dar ničesar nisem mogla mi« v«i rvt v^mo da vsaka lov> po"osio Pa 60 vodilni se je odigral zločin, vendar predvideti. Tudi to jutro, 1« uu, voi j*» vCTnv, «<* voaiva lfcSiužbenci ~ stvar več velja, manj na svetu .., ce je je njej imeli za- jjma je Celebič ukazal, da maja, se je obnašal kot na-upne razgovore. Iz sobice ne vstopata. Ker je bil obo- vadno. Ni bilo čudno, da je I sprva ni bilo slišati ničesar, rožen, so ga morali poslušati, imel samokres, saj ga je ker so govorili tiho. Hitro so poslali po milico. Ko imel vedno pri sebi« (Ni Nenadoma pa se je iz je Celebič opazil, da priha- imel dovoljenja za n čenje majhnega prostora zaslišalo jajo miličniki, se je vrnil v orožja.) močno vpitje, ki so ga lahko sobico, ki jo je medtem že Sele ko bodo preiskava Vskoraj vseh državah so slišali vsi uslužbenci majhne zapustil in še enkrat ustrelil končane, bo mogoče več reči na nalepke natisnili na- upravne zgradbe. In potem v Tausa. Potem se jim je po- o podrobnostih tega strašne* rodne noše in nekatere se je povsem nepričakovano polnoma mirno predal. ga zločina, ki je tako nepri- rodke običaje. zaslišal Se strel, nato še dru- Direktor Taus je šest let cakovano uničil tri srečna Naša tovarna vžigalic DRA- gi in tretji. Bilo je pol osmih, uspešno vodil malo tovarno družine. NARODNE NOSE IN PLESI Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 2. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Tri skladbe za violino in klavir 9.35 Iz plesov 10.15 Od tod in ondod 11.00 Trio Slavka Avsenika s pevcema Danico Filipič in Francem Korenom 11.15 Seznanite se e Parkerjevimi 11.30 Sto pisanih taktov > za dober tek 12.05 Za našo vasjo 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Oskar Bohm: Svinjska kuga v kooperacijski reji prašičev 13.30 Melodije na tekočem traku 14.00 Divertimento in suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Mali ansambli v plesnem ritmu 15.40 Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Veseli intermezzo z orkestrom Svend Asmuesen 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Vilma Bukovec in Janez Lipušček v operi Manon 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Sobotni domači pele mele 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Za naše izseljence 23.05 Sobotni ples NEDELJA - 3. junija 6.00 Izletnikom na pot 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma otroških pesmi 8,55 Glasbena med igra 9.05 Z zabavno, glasbo v novi teden 9.45 Zabrvni orkester RTV Ljubljana 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Z zabavno glasbo vam želimo dober 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas tek 14.00 Poje Slovenski oktet 15.15 Trikrat pot 15.30 Na obisku v zagrebški operi 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Zabavni intermezzo z orkestrom Raphaele 17.15 Radijska igra 18.25 Orkestralna medigra 18.30 Športna nedelja 19.05 Operetni napevi 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Mandoline in godala 21.00 Koncert na najvišjem nivoju 21.40 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 22.50 Zadnji ples pred polnočjo 23.50 Z lepimi melodijami vam želimo prijeten počitek I TOREK — 5. junija_ 23.05 Zaplešimo v novi teden 23.50 Melodije za lahko noč PONEDELJEK - 4. junija 8.05 Iz albuma Beethovna 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 I. simfonija 10.15 Iz Rigo.e ta, Trubadurja in Traviate 11.00 Kvintet Bonsa Kovačiča 11.15 Naš podlistek 11.35 Iz filmov in glasbenih revij 12.05 Slovenske narodne poje KZRTVL 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšsan: Dognojevanje v sadovnjakih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Drobne orkestralne skladbe 14.00 Zabavna glasba na tekočem traku 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Dvajset minut pri skladatelju Ferdu Juvancu 15.40 Literarni sprehod 16.C0 Vsak dan za vas 17.06 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Radijska univerza 19.05 Pianist Igor ' Dekleva 19.18 Dva pihalca 20.00 Pojoči mozaik 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Iz arhiva orkestra Raphaele 21.15 Simfonični koncert Slovenske filharmonije 8.05 Gorenjski vokalni oktet 8.30 Panorama vedrih napevov 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Trije avtorji 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Nekaj ameriških popevk 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Dve domači partituri 12.05 10 minut z Veselimi planšarji 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Viiko Masten: Pridelovanje zdravih in kvalitetnih češenj za tržišče 12.2*5 Melodije ob 12.25 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 13.50 Uvodni stavek in Scherzo iz Suite 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Odlomki iz La Boheme 15.20 Hitri prsti 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Izbor iz Cajkovskega 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 S popevkami v dobro voljo 20.00 Nekaj zborov Blaža Arniča in Rada Simonitija 20.30 Radijska igra 21.24 Rapsodija za violino in klavir 21.36 Plesni orkester RTV Ljubljana 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Mladim plesalcem 23.50 Melodije za lahko noč SREDA — 6. junija 8.05 Arije in valčki iz francoskih oper 8.40 Ansambel Les Paul in Tommy Gumiiu 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Iz albuma zabavne glasbe 10.15 Šeherezada 11.00 Pesmi iz Cicibana 11.15 Človek in zdravje 11.25 Od melodije do melodije 12.05 Tončka Maroltova je pripravila urne priredbe slov. narodnih I 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Leskošek; Tehnika dognojevanja poljJčin z deponiranjem gnojil 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Ob zvokih vedre gk-isbo 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Tri skladbe za violino in klavir 14.52 Valček Naila 15.20 Zabavni orkester Joe Bushkin 15.30 IV. dejanje opere »Filozofska duša« 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Lahka glasba z orkestrom Toni Leutvviller 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Planine in morje 18.45 Ljudski parlament 19.05 Ljubljana - Zagreb—Beograd 20.00 Radi bi vas zdbavali 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Staro in priljubljeno 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert sodobne glrsbe ČETRTEK - 7. junija 8.05 Plesi in rapsodije 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Skladbe Janka Ravnika in Uroša Prevorška 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Črnske duhovne pesmi 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Iz oper Rossinija 12.05 Pihalni orkester LM 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Verbič: Sušenje sena s prevetrovanjem 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Godala in zabavni zbori 14.05 Simfonija št. 98 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Ko se oglasi tisoč piščali hammond orgel 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Sest Hdlderlingovih fragmentov 18.45 Kulturna kronika 19.05 Melodije v mraku 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 1 20.45 Zveneče kaskade 21.00 Literarni večer 21.40 Koncert za klarinet in orkester 22.15 Mali tonski tehniki vam predvajajo 22.45 Moderni vokalni ansambli 23.05 Štiri scene iz opere Arabella 23.35 Vsem vam, ki nas še poslušate PETEK — 8. junija _ 8.05 Zabavni kaleidoskop £.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Majhni zabavni ansambli 10.36 Jose Iturbi igra Albeniza 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk 11.15 Naš podlistek 11.35 Godala in hammond orgle 12.05 Nekaj narodnih iz Crne gore 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Franjo Janežič: Brestan, promentrvn in druga nova sredstva za varstvo pese 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje tenorist Jan Peerce 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Od polke do twista 15.30 Pri bosanskih skladateljih 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne z Mendelesohnom in Sehubertom 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 II. del prenosa javne oddaje v Velenju 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Divertimento 20.00 Nocturno in Scherzo 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena medigra 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Zabavna glasba 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Večer glasbe Lucij ana Marije Skerjanca 23.45 Melodije za lahko noč Drugi program SOBOTA - 2. junija 19.00 Melodije raznih dežel 20.00 Arije in ansambli iz Puccinijevih oper 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 3. junija 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Godalni kvartet 22.49 Za lahko noč PONEDELJEK - 4. junija 19.06 Igrata vam orkestra Edmondo Roe in zabavni orkester RTV Ljubljana 20.00 Arije iz oper 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Štiri skladbe za klavir 21.00 Vrtiljak vsega za vsakogar TOREK - 5. junija 19.00 Divertimento za godalni orkester 20.00 Iz nove glasbe 20.40 Iz stare glasbe 21.00 Veliki zabavni orkestri v plesnem ritmu 21.30 Revija sodobnih ameriških pesnikov 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 6. junija 19.00 Seznanite s^ z Parkerjevimi 19.15 Melodije velikih mest 20.00 Narodni intermezzo 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Dva Brahmsova zborovska cikla 21.40 Lahka glasba za lahko noč ČETRTEK - 7. junija 19.00 Melodije in ritmi 20.00 Koštana PETEK - 8. junija 19.00 Napišite narek 19.15 Klavir v ritmu 20.00 Glasba iz današnje Skandinavije 20.40 Kar radi prr" ' 21.30 Nenavadr- iz znanr domišljije 12.45 Jaz-; cb Televizija SOBOTA — 2. junija 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Opoldanski oddih 14.30 Skladatelj Claude Debussy in naši glasbeni interpreti 15.15 Izlet v vesolje 19.00 S XIII. Edmburškega festivala 20.00 Petruška - baletna suita 20.40 Godala v ritmu 20.45 Mednarodna radijska in TV univerza RTV Beograd 18.00 Slaščičarna pri veselem čarovniku — igra RTV Zagreb 19.00 TV pošta 19.15 Panorama JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.40 Poštna kočija — — serijski film RTV Beograd 20.40 Vremeplov Italija 21.05 Glasbeni spektakel 22.15 Nogometno srečanje Nemčija : Italija TV dnevnik II. NEDELJA - 3. junija 17.45 Svetovno nogometno prvenstvo Argentina ; Bolgarija 20.00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 Zakaj prihajaš tako pozno — francoski film RTV Zagreb 20.45 Idiot — slovenski film PONEDELJEK - 4. junija RTV Beograd 16.30 Svetovno nogometno prvenstvo Madžarska : Anglija RTV Ljubljana 18.00 Kašo piha — lutkovna igra RTV Zagreb 18.30 Znanost in tehnika RTV Ljubljana 19.00 Izkušnje upravljavcev RTV Zagreb 19.00 Pregled RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.35 Pomladne vode — TV drama RTV Ljubljana 21.35 Pogovor o gramofonskih ploščah RTV Beograd 21.35 T V dnevnik — 1 . Evrovizija 22.00 Svetovno nogometno prvenstvo Cile : Italija "OREK — 5. junija SREDA N i spored a 6. junija RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 TV film iz serije Veter Evrovizija 17.15 Avtomobilske dirke za veliko nagrado prenos iz Monaca RTV Beograd RTV Ljubljana 17.00 Mali vrtiljak - oddaja za otroke 17.40 S poti po Sovjetski zvezi L: Moskva — predava prof. dr. Janez Milčinski RTV Beograd 17.00 En-den-dinus RTV Zagreb 17.45 Otroški magazin RTV Beograd 18.00 Svetovno nogometno prvenstvo v Cilu RTV Ljubljana 19.30 TV Obzornik JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Žito, vitamini, kruh - propagandno dokumentarni film RTV Zagreb 20.30 TV magazin RTV Beograd 21.30 Loto 21.45 Svetovno nogometno prvenstvo v Cilu — Argentina : Anglija — posnetki osmine finala svetovnega prvenstva 22.45 TV Dnevnik II. naivnih« in »Naš delavjski svetit'!'/ Beograd 18.00 Med dvema zvoncema — oddaja o izvenšolskem delu otrok 19.00 Cas, ljudje in dogodki JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Kratki film 20.30 Iz kraja v kraj — prenos iz Raven na Koroškem 21.40 Koncert Kokornega tria — na sporedu dela Mozarta, Turina in Beethovna RTV Zagreb 21.40 Zagrebški tednik RTV Beograd 22.10 Svetovno nogometno prvenstvo v Cilu — Bolgarija : Madžarska — posnetki osmine finala svetovnega prvenstva JRT na koncu TV dnevnik II. PETEK — 8. junija RTV Beograd 19.00 Magazin vsakdanjih skrbi RTV Ljubljana 19.30 Doma in na tujem JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 S TV po svetu: Kuba RTV Beograd 20.20 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 20.35 Sprehod skozi čas RTV Zagreb 20.35 Kratki film Evrovizija 21.10 Svetovno nogometno prvenstvo v Cilu — Urugvaj : SZ in Cile Nemčija — posnetki osmine finala svetovnega prvenstva JRT 22.40 TV dnevnik II. »Center« — angleški film S. O. S. PACIFIK ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. W filma HUDIČEV UČENEC ob 22. uri »Storžič« — domači film MIRNO POLETJE ob 10. uri, ameriški barvni VV film ISKALCI ob 16., 18. in 20. uri, premiera češkega CS filma MOZ Z DVEMA OBRAZOma ob 22. uri Svoboda« — francoski film UBIJALEC NA ST. 21 ob 20. uri »Krvavec Cerklje« — amer. barvni CS film NI IMENA NA NABOJU ob 20. uri Naklo« — ameriški film PESEK IVO JIME ob 20. uri fr. coski film prikolica ob češki CS tlim MOZ Z DVEMA OBRAZOMA ob 16. in 18. url, ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK ob 20. »Krvavec Cerklje« — amer. barvni CS film NI IMENA NA NABOJU ob 16. in 19. uri »Naklo« — ameriški film PESEK IVO JIME ob 17. uri PONEDELJEK - 4. junija »Center« — amer. W film HUDIČEV UČENEC ob 18. in 20. uri Letni kino Partizan — češki CS film MOZ Z DVEMA OBRAZOMA ob 20.30 uri TOREK — 5. junija »Center« — amer. W film HUDIČEV UČENEC ob 18. in 20. uri »Storžič« - češki CS film MOZ Z DVEMA OBRAZOMA ob 16>, 18. in 20. uri SREDA - 6. junija »Center« — ameriški VV film HUDIČEV UČENEC ob 18. in 20. uri »Storžič« - češki CS film MOZ Z DVEMA OBRAZOMA ob 10, 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — premiera franc. filma KAMIKAZE (PILOTI SAMOMORILCI) ob 20.30 uri »Svoboda« — amer. guar. film KRVAVI KAPITAN (MORSKI OREL) ob 20. uri ČETRTEK - 7. junija Radovljica »Center« — amer. W film 2. junija italijanski barvni HUDIČEV UČENEC ob 18. in CS film TEROR BARBAROV 20. uri ob 20. uri »Storžič« — češki CS film j 3. junija italijanski barvni MOZ Z DVEMA OBRAZOMA CS film TEROR BARBAROV ob 10., 16., 18. in 20. uri .ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Pirtizan — amer. ' 5. junija italijanski CS film gusarski film KRVAVI KA- KAKO JE LEPO ŽIVETI ob PITAN (MORSKI OREL) ob 20. uri 20.30 uri j 6. junija italijanski CS film KAKO JE LEPO ŽIVETI ob PETEK - 8. junija ' is. in 20. uri 1 Z. Junija Jugoslovanski barv. W film LJUBEZEN IN MODA 4. junija ruski barvni film Cisto nebo Kropa 2. junija ameriški barvni film povabilo na ples ob 20. uri 3. junija italijanski film dekle s kovčkom ob 16. in 20. uri 7. junija francoski film 400 udarcev ob 20. uri Ljubno 2. junija taksi in 20. uri 3. junija jugoslovanski film deveti krog ob 16. uri 3. junija francoski film taksi in prikolica ob 18. uri Škofja Loka »SORA« 2. junija francoski film greh mladosti ob 18. in 20.30 uri 3. junija francoski film greh mladosti ob 18. in 20.30 uri 5. junija švedski film krvava leta ob 20 30 uri 6. junija švedski film krvava leta ob 18. in 20.30 7. junija domači film srečala se bova zvečer ob 20.30 uri Četrtek — 7. junija RTV Zagreb 0.00 TV v šoli Na sporedu bosta dve temi: »Slikarstvo NEDELJA — 3. junija »Center« — angleški film O. S. PACIFIK ob 16. in 18. uri, francoski film UBIJALEC NA ST. 21 ob 20. uri »Storžič« — ameriški barvni CS film CAJNICA ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — češki CS film M02 Z DVEMA OBRAZOMA ob 20.30 uri »Svoboda« — angleški film S. O. S. PACIFIK ob 14. uri, »Center« — amer. gusarski film KRVAVI KAPITAN (MORSKI OREL) ob 18. in 20. uri »Storžič» — francoski film KAMIKAZE (PILOTI SAMOMORILCI) ob 10, 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« — 2. junija do 4. junija ameriški barvni W film RIO BRAVO 5. do 6. junija jugoslovanski barvni W film LJUBEZEN IN MODA Jesenice »PLAVŽ-« 2. do 3. junija ruski barvni film CISTO NEBO 4. do 6. junija amer. barvni W film LJUBEZEN IN MODA Žirovnica 2. junija ameriški W film PRESENEČENJE LANSKEGA LETA 3. junija poljski barvni CS film KRIŽARJI 6. junija ruski barvni film CISTO NEBO Dovje 2. junija ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA 3. junija ameriški VV film PRESENEČENJE LANSKEGA LETA 7. junija ameriški barvni film RIO BRAVO BnoUt (republiška It«& J moški), ob 8. uri T*M*v : Duplje (gorenjska hga), ob 9. uri Mladost B : Križe (gorenjska liga) Tržič - Jutri ob 10.30 Tržič : Krim (republiška liga — moški), ob 9. uri Tržič B : Storžič (gorenjska liga) Golnik - Jutri ob 9. uri Storžič : Mladost B (gorenjska liga — ženske) , Radovljica — Jutri ob 10. uri Radovljica : Sava (gorenjska liga) TENIS Kranj — Jutri ob 9. uri na igrišču teniškega kluba Triglav (za stavbo okrožnega sodišča) dvoboj ženskih ekip Olimpije iz Ljubljane in domačega Triglava (republiška liga) Jesenice — Jutri ob 10. uri na teniškem igrišču pod Me-žakljo Jesenice : Triglav (republiška liga) KAJAKAŠTVO Kranj — Na Savi bo danes in jutri republiško prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Danes ob 16. uri bo ob elektrarni Sava pričet ek spusta, jutri ob 9. uri pa bo slalom v kanjonu Zari ca v Drulovki KOŠARKA Jesenice — Jutri dopoldne pod Mežakljo Jesenice : SkoN ja Loka (republiška liga — moški) in Jesenice : Ruda* (republiška liga ženske) ODBOJKA Jesenice — Jesenice : Izola, Kropa — Kropa : Kočevje* Črnuče — Črnuče : Žirovnica (II. republiška liga — moški) Koroška Bela 2. junija poljski barvni CS film KRIŽARJI 7. junija norveški NE - STRASTNI ob 20. uri 8. junija norveški film LINE - STRASTNI DEMON ob 18. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU TOREK - 5. junija ob 19.30 uri M. Nikolič: PRSTAN Z VRTNICO - PREMIERA Izven. Pri predstavi sodeluje Majda Sepe, Štefan Kacin in Peter Ambrož. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« JESENICE SOBOTA — 2. junija ob 20. uri A. Christie: MISNICA NEDELJA - 3. junija ob 15. uri R. Gobec: TRE-MERSKI DUKAT - zadnjič in ob 20. uri A. Christie: MISNICA — zadnjič. Športne prireditve ROKOMET Kranj — Danes ob 17. uri Mladost : Brežice (republiška BOHINJ: Hotel Zlatorog — Do danes je prostih še 40 postelj, do 5. junija še 30 postelj in od 6. junija naprej še 80 postelja Rezervirate jih lahko na telefonsko številko 43. Hotel Pod Voglom - Od 4. junija naprej bo prostih 40 postelj, ki jih lahko rezervirate na tel. 52. Hotel BeUevue - Prostih je še 30 mest Hotel Jezero — Prostih je še 10 postelj. Mladinski dom — Do 8. junija bo vse zasedeno, nato pa bo 56 prostih postelj. Pri Turističnem društvu ▼ Bohinju lahko dobite v privatnih turističnih sobah še okoli 100 prostih postelj. Crna prst — Tu je prostati še 10 postelj. Rezervirate jiti lahko na tel. št. 31. V ponedeljek, 4. junija, bo v hotelu »Jezero« plesna prireditev z začetkom ob 18. uri.' Igrali bodo veseli Bohinjci. TRZIC: Pri pošti - Prostih je še 25 postelj, ki jih lahko rezervirate tudi na tel. št. 329. V Podljubelju pri Marti Ankeletovi je prostih še 12 liga — moški; zaostala tek- I postelj. Rezervirate jih lahko ma); jutri ob 10.30 Mladost : ' na tel. št. 586. 6 7 Dom • družina • moda Smeh je zdrav Bratec ali sestrica Smeh je pravo zdravilo, poživi krvni obtok in sprosti duševno in telesno napetost. Ne bodite skopi s svojim prijaznim nasmehom. Nje- Ko pride bratec ali sestrica na svet, se navadno vzbudijo pel starejšemu občutki ljubosumja in zapostavljenosti. Z otroško naivnostjo se poslužuje vseh sredstev, samo da bi si zopet pridobil navidezno izgubljeno ljubezen in naklonjenost staršev. Neka mati, ki je pred kratkim rodila svojega drugega otroka, je našla štiriletno Vživeti se moramo v du-ševnost teh otrok in jim pomagati pri prehodu od edin-čka — ljubljenca — do življenja, ki si ga bodo delili z bratom ali sestrico. Najbolje je, da pričnemo s pripravo, še preden je drug otrok rojen. Mnogi starši zmotno mislijo, ko želijo presenetiti z novim bratcem ali sestrico, in radovedno pričakujejo, kaj bo rekel pr- hčerko, ko je prišla domov, vso v solzah. Na vsa vprašanja, kaj ji vendar je, ji je mala odgovorila, da bi rada, da bi se ji ravno tako dobro godilo kot bratcu, ki ga mamica hrani in vsak dan koplje. Seveda ji je mamica obrazložila, da bratec še ne more sam jesti in da ga mora •tudi kopati. Saj je njo tudi ravno tako skrbno negovala, ko je bila tako majcena, in kakšne so bile posledice? Drugi dan pravi hčerka, da sploh ne more sama jesti, celo posteljico je tudi zmočila. Vse to so bile posledice l^bosumnosti. Počutila 6e je zapostavljeno, z vso svojo otroško odločnostjo je hotela doseči, da bi bila zopet edini predmet, ki bi jo starši ljubkovala in skrbe1 i zanjo. vorojenec. Navadno so starši razočarani, ko slišijo iz njegovih ust: »Nesi ga no zopet proč.« Pravilno je, če otroka na to pripravimo. Zato mu moramo pokazati druge novorojenčke in mu s tem vzbuditi željo, da bi tudi on imel tako nebogljeno stvar doma. Po- maga naj vam, ko boste pripravljali plenice in oblekice in postavljali košek. Tako bo dobil nekak občutek odgovornosti pri negi malega in se bo navidezni občutek zapostavljenosti temu umaknil. Morda je že zadnji čas, da bo otrok spoznal, da ni edini na svetu in da ni središče vsega. Tudi ni pravilno, da dajemo vedno enega otroka za zgled drugemu, kar se često dogaja. S tem lahko uničimo nekaj, kar spada med najdragocenejše pri človeških odnosih — bratovsko ljubezen. Ce 6e otroci v mladosti zasovražijo, bodo le težko v zrelejših letih našli prisrčne odnose. Ce je hčerka starejša, se pogosto dogaja, da mera brat poslušati, kako dobra in pridna je njegova sestra. Navadno se pri taki deMici vzbudijo -vzgojiteljski čuti«, vedno bi rada učila in vzgajala. To je lahko celo odbijajoče in lahko tako dekle, prav zaradi nepravilne vzgoje doma, šele po razečara-njih v življenju spozna svoje napake. Le z veliko ljubeznijo in razumevanjem bo staršem uspelo tako vzgojiti otroke, da bodo ti pozneje samostojno stopili v življenje. LE PKOSTT1M ZA VESNEJSE PRILOŽNOSTI. NA JOPICI JE DIAGONALNI PLISE. N AOVRATNIKU PA JE LEPA UMETNA ROŽA Ali negujete svoj dekolte? Kot smo že brale, je skuta telo zdrava, zato si oglejte naslednji recept. Morda bo vam in vaši družini všeč. 3 banane, rum, limonin sok, sladkor, 250 g skute, Vi / mleka, nekaj orehov. Marsikatera zelo rada bere v postelji, pod vzglavje si da več blazin in tako se zatopi v branje. Nič ne pomisli, da bo prav kmalu dobila dvojno brado. Raje se use-dimo na stol, če smo same, lahko pološimo noge na drug stol in tako beremo. Kaj pa vaša delovna miza? Ali je tako nizka, da morate biti sključeni? Za vaše rame to res ni priporočljivo, vedno sključena drža povzroči po-vešena ramena in dvojno brado. Pri večernem čiščenju obraza ne smete nikoli pozabiti na vrat in dekolte. Saj prikupne poletne obleke z dekolte jem res ne moremo obleči, če nimamo lepega hrbta. Gumijaste rokavice, ki jih imamo, da si pri grobem delu obvarujemo roke, nam koristijo tudi pri negi dekolteja. Z njimi si masirajmo dekolte in tilnik. Masirajmo se z lahkim kroženjem. Nato se še obribamo z brisačo, ki smo jo namočili v mrzli vodi. Da je koža na vratu najbolj občutljiva, vemo, zato jo bomo tudi najskrbneje negovale. Vrat pogosto izda prava leta. Ce se vam na hrbtu pogosto pojavljajo mozolji in zajedav-ci ,6e negujte tako kot mo- zoljasto kožo na obrazu (o tem smo že pisali). Predolgo tudi ni priporočljivo ležati na vročem soncu. Koža bo, če je ne bomo res skrbno namazale z oljem ali dobro kremo, postala pusta in polna majhnih gubic. gor učinek je zelo velik. Namesto da svoje vsakdanje skrbi kažemo z mrkim pogledom in trdo stisnjenimi ustnicami, raje podarimo soljudem veder nasmeh. Vzeti ogledalo in se naravno zasmejle (tako kot ste se navajeni smejati): Ali se smejete hohoho? Potem spadate med aktivne, podjetne ljudi. Radi bi ved-« no gospodovali. Gospodarili. Sle zelo energični, pripravljeni pomagati in zelo ne-radi trpite ugovore. Ali se smejete hihihi? Hitro ste pripravljeni k sprav« ljivosti in ste malce škodoželjni. Ali se smejete hehehe? Kritični ste, ampak na ža« lost ne vedno objektivni. Pri trgovskih stvareh ste zelo izkušeni, v ljubezni preveo egoistični in prav malo v..m je mar, če ste priljubljeni. Ali se smejete hahaha? Precej velik optimist ste. Verjamete v človeško plemenitost in dobroto. Tudi razočaranja vam tega pogleda ne bodo spremenila. Včasih ne vemo 0 PRI JEDI ! Povabili smo goste na kosilo. Včasih se zgodi, da ti ne vedo, ali bi zaceli jesti ali bi čakali gospodinjo. Pravilno je, da počakamo SLO" gospodinjo, da ona prične (ne oziraje se, ali je mlajša aH starejša oseba,) 0 ROKOVANJE Pravzaprav se pri nas ni« ti ne rokujemo ob vsaki pri« liki, kot je to v navadi pri Nemcih. Ce pa se, je vedno starejša ali nadrejena oseba tista, ki ponudi roko mlajšemu. % Ali bi smeli keaaree, ko smo že izpili jajčni likeri obi i z ni t i z jezikom, da še zadnje dobrote posrebamoT Na žalost — ne, če ste povabljeni ali v lokalu. Kako pa boste v družinskem l^rogu naredili, je drug.t sv;r... Mali nasveti % če nam kaj prekipi po štedilniku, ga takoj osnažimo. Kuhalno ploščo kdaj pa kdaj očistimo z drobnim Pf spravi: Noge včasih zatečejo Banane zrežite na rezine, polijte z rumom in limoninim »kom te/ osladkajte. Mleko, stadkr in skuto vmešajte v kremo, nato pridenite kremi }e pripravljene banane m tmešajte ter potresite U z trebi. Marsikateri ženi, pa čeprav ne stoji v službi, zatečejo noge in jo bolijo. Najprej pomislimo, če smo dolgo sedele s prekrižan Lmi nogami. Ce smo, je lahko že to vzrok. Zato se odvadimo, da bi tako dlje sedele. Doma se v prostem času v lezi te in dvignite eno nogo visoko, potem jo skrčite in položite k drugi in nato iste gibe ponovite z drugo nogo. To vajo delajte nekaj minut. Odpočile se boste tudi, če si boste pod noge pri ležanju podložile nekaj blazin. smirkovim papirjem in jo kar se da tenko namažemo z oljem za šivalni stroj. Plošče nikoli ne čistimo s peskom ali trdo ko vi na sto ščetko. % Precej toka prihranimo, če skrbimo, da so dna posod ravna. Izbočena dna loncev — tudi aluminijastih — za kuhanje z elektriko niso primerna. Najboljša je seveda specialna posoda, ki je izdelana nalašč za električno kuhanje; taka posoda leži popolnoma plosko na plošči. Tudi če kuhamo z majhnim loncem na veliki plošči, zapravljamo tok. % ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK — Nikoli ne uporablja j-mo vode pri čiščenju električnega štedilnika, ampak krpo, ki smo jo namočili v mlačni raztopini sode in nato ožeii. ANANAS PRIČESKA. VAM JE VŠEČ? LASJE PADAJO GLOBOKO NA CELO IN SO PO VSEJ GLAVI KRATKO PRISTRIŽENI, Italijani na vzhodni fronti Nedavno tega se jc mudil v Moskvi znani italijanski režiser Giuseppe de Santis (poznamo ga predvsem po filmih Grenki riž, Ni miru med oljkami, Rim ob 11. uri in Cesta dolga leto dni), da bi dokončal priprave za prvo , italijansko-sovjetsko koprodukcijo. Film bo zrežiral de Santis, ki je skupaj z Enniom de Concinijom in Gergejem Smimovim tudi napisal scenarij, posneli pa ga bodo v Italiji in v Sovjetski zvezi. Po besedah De Santisa vino. ,Ob tem italijanski ofi-bo to film o italijan- cir reši življenje poljski par-skem vojaku, ki se je tizanki. v zadnji vojnd boril na Zadnja zgodba se dogaja v vzhodni fronti in spoznal, na času okoli 8. septembra 1943, ko je Italija izstopila iz vojne. Italijanski polk zajamejo jugoslovanski partizani. Tečejo pogajanja za vdajo: Italijani naj predajo orožje zato pa jim bo prosta pot v domovino. Italijanski oficir spozna, da je za Italijo vojna končana in pristane na pogoje. Nekaj vojakov se pridruži partizanom, ostali pa kre-Osrednja osebnost prve nejQ na pot v domovino — zgodbe je fašist stare garde, da ta pot se konča s spopa-fanatik, ki želi v vojni na- dom z Nemci, praviti kariero. Najprej ga spremljamo na grško fronto, kjer si pridobi vpliv nad generalom, ki ni fašist, in poziva na neustrašen boj, a sam ostaja v varnem zaklonišču. Nato mu sledimo v Rusijo, kjer smo priča njegovemu popolnemu razkrinkanju. Junak druge zgodbe je vojak, ki so se ga že polotili dvomi. Ni niti na nemški niti na italijanski in niti na ruski strani. Zeli si samo ohraniti življenje in misli, da mu bo to uspelo, če zapusti bojišče. Toda v neznani 6tepi podleže: kakršna že je vojna, v njej ni mogoče stati ima čigavi strani je pravica. Sestavljale ga bodo štiri zgodbe, ki bodo povezane v logično celoto. Kot vidimo že iz kratke vsebine tega prvega sovjet-sko-italijanskega filma, gre za delo, ki naj pokaže nesmiselnost in zverinstvo vojne. Ta namen filma je De Santis v svojem govoru, ki ga je imel med 6vojim bivanjem v Moskvi v centralnem domu književnikov, lepo izrazil z naslednjimi besedami: -Vojno želimo pokazati tako, kot jo je videl Italijanski vojak, in prehoditi pot, po kateri je šel. Želimo, naj bodo junaki filma preprosti ljudje. Njihova tragedija je v tem, da 6e borijo kot sovražniki, ko bi si bili lahko prijatelji. Naš namen je, da bi ta film okrepil medsebojno razumevanje med narodi, razumevanje, ki je posebej važno sedaj, ko je dolžnost ljudi, da se nauče zaupati drug drugemu in drug drugega spoštovati.« Literatura in film Prenosi znamenitih in manj znamenitih literarnih del ■a filnifko platno so številni in z njimi se srečujemo tako rekoč vsak dan. Toda z njimi smo le redkokdaj povsem zadovoljni, kar je povsem razumljivo, saj sta književnost in i t i i-.i dve umetnosti, ki se razlikujeta že v svojem bistvu — v izraznem sredstvu. Zato je tudi razumljivo, da je problem prenosa literarnih del na film eden izmed najtežjih problemov — včasih se nam zazdi kar nereš! iv. Morda ga nam bedo vsaj malo osvetlila naslednja mnenja petih vidnih francoskih režiserjev o tem vprašanju. rene clair: svoboda Edini pravi način filmske ob strani, treba se je odloči- obdelave literarne predloge ti za eno ali drugo stran. je njena svobodna poustva- V tretjem delu se skupina ritev, prej pa jo mora reži- ranjenih italijanskih vojakov ser notranje podoživeti. Bi- vrača preko Poljske v domo- stvo te rx>ustvaritve je izra- ziti literarne ideje s sredstvi scenske umetnosti in ne v suženjski vernosti tekstu. ROBERT BRESSON: SANJE Zame je popolnoma jasno, da mora režiser še enkrat »sanjati sanje« romanopisca. Za izmaličenja nekaterih del v filmu ni mogoče dolžiti le filmskih ustvarjavcev. Rekel bi, da v vzdušju sedanjega literarnega mnenja izgubi neko delo svojo čisto obliko že v glavi tistega, ki to delo ustvarja. Delo se zmaličeno že rodi. CLAUDE ČUSTVO AUTANT-LARA: med zadnjimi prenosi velikih literarnih del JE bil sovjetski film -kozaki« po romanu leva tolstoja Slike so prav tako kot besede znaki. Toda tako v filmu kot v romanu izbira teh znakov ne izvira iz nekih idej niti iz kakšnega vnaprej postavljenega načrta niti ni plod samovolje — ampak izvira iz nekega notranjega občutja, ki se pretaka po lastni sili in si ne potrebuje za svoj obstoj in delovanje zunanje pomoči — ki je druga stran življenja. CLAUDE CHABROL: IZBOR Prenos romana mora sloneti na skrbni analizi. Mor- ROMY SCHNEIDER SE 2E DALJ ČASA MUDI V FRAN-CIJI. KJER NASTOPA V GLEDALIŠČU. PRED KRATKIM PA JE ZAIGRALA V FILMU »BOJ NA OTOKU«, KJER JE POLEG NJE NASTOPIL JEAN-LOUIS TRINTIGNANT da je njegov smoter prikazovanje dogodkov ali študij značajev ali iskanja smisla življenja; morda je širše zasnovano opisovanje ali pa skopa reportaža. Dober prenos je torej v tem, da izberemo — bodisi instiktivno ali pa premišljeno prav ti6ta sredstva, ki njegovemu posebnemu stilu najbolj ustrezajo. ROGER VADIM: ZVESTOBA Menim, da bi moral biti film po romanu izdelan točno tako kot roman. Celo te» daj, če dejanje prire ':no, kar je neizbežno, -no ostati romanu zv; :e smemo od njega ci-a jitLj Sicer izgubimo tako prednosti atmosfere in bogastva knjige: človek obsedi med dvema stoloma. Ilouo doma. I Kaže, da si kulturni delavci Srbije zelo prizadevajo izboljšati sedanji položaj naše kinematografije. S tem namenom je svet za kulturo LR Srbije sprejel predlog za združitev vseh podjetij za proizvodnjo igranih filmov in tehnične baze v eno samo podjetje. O predlogu bo razpravljal izvršni svet LR Srbije. Na posebnem sestanku s predstavniki filmskih podjetij in nekaterih organizacij pa so tudi že ustanovili koordinacijski odbor za izvedbo tega načrta. **** Velik možak je prikimal ter se odločno in _razumno zazrl v Brickove oči. Vlekel je cigareto in čakal. Zatem je nenadoma strašno začuden zaprl oči. Prek Brickovega ramena je namreč zagledal kovinasti voziček, ki se je nenadoma pojavil poleg telefonskih celic. Sodeč po vseh znamenjih je bil to prav isti voziček, ki ga je pustil pri dekletu v kazini za dvigalom. Vsekakor ni mogel vedeti, kako se je nenadoma znašel tukaj, jaz pa sera. Jerry je zapeljal avtomobil s prikolico v Virginijsko ulico, zavil v Dougla-sov drevored in zavrl tik pred vrati, kjer smo stali. Tam ga je čakal Guy in ko se je avtomobil ustavil, je porinil Brick iz prikolice mali voziček, ki smo ga sami napravili. Guy ga je zagrabil na drugem koncu, odpahnil vrata in prinesla sta ga v preddverje, kjer je stal, dokler nista prišla. Jerry je pognal kakšnih sto čevljev dalje in zavil v Lincolnov drevored, kjer je čakal poleg kazina. Ne vem, če je medtem, ko sta iztovarjala voziček in ga zapeljala v preddverje, prišel kdorkoli mimo. Ta čas sva z velikanom koračila skozi kazino semkaj. Ce ju je kdorkoli videl, prav gotovo ni posumil, saj nihče ne bi tako odkrito poskušal prinesti kaj takšnega v kazino. Stvar se je slučajno mimoidočim verjetno zdela povsem normalna. Deset do dvajset sekund je veliki možakar ogledoval mali voziček na podu. Zatem je na pol zaprl oči in pogledal Bricka. Brick se je zasmejal in prikimal, kakor da ga je velikan kaj vprašal. »Tako je,« je dejal, »tole je dvojnik. Seveda ne popoln. Vsaka podrobnost ne ustreza tvojemu vozičku in morda si opazil, da je tale večji. Nekaj inč (angleška mera za daljino = 2,5 cm; op. prev.) je daljši, širši in globlji. Toda zaprt je. Ce boš rinil tole stvarco skozi gnečo v kazinu — in prav to boste morali storiti, gospod — prav nihče ne bo podvomil, če je to tvoj pravi voziček. In jaz ne bom ...« Notranja vrata so se odprla in v preddverje je stopil moški z žensko. Stali smo, kakor je bilo dogovorjeno, tako da nihče ni zapiral vrat. Brick in možak v beli srajci sta slonela drug ob drugem ob steni pred telefonskimi celicami, Guy in jaz pa sva stala neposredno pred njima. Z rokama sem držal vozičkov ročaj. Prišleka sta šla mimo in nas pogledala brez vsakršnega zanimanja. Nekaj sta se jezno pogovarjala. »Pravim ti...« je jezno dejala ženska, »ne, ne, lahko kar greš in...« Ze sta bila zunaj v drevoredu in vrata so zanihala za njima. Brick je nadaljeval: »Vzel boš tale voziček in ga zapeljal noter prav v blagajniško sobo, kakor da bi bil pravi.« S palcem je pokazal na prešito platneno vrečico, ki je ležala na vrhu vozička. »V blagajniški sobi boš vzel vse bankovce, razen tistih po en in pet dolarjev — torej vse od desetakov navzgor — ter jih strpal v tole vrečico. Nikar se ne vrni z izgovorom, da jih ni bilo. V blagajniški sobi jim reci le, da te je po denar poslal ravnatelj, ki ga nujno potrebuje. Ce bo kdo siten pa bo hotel vedeti, čemu te je poslala, skomigni z rameni, češ da ne veš ter te tudi ne zanima. Zatem zavezi vrečico, jo položi na vrh vozička in ga odpelji iz blagajniške sobe. Je dovolj? Si razumel?« Velikan je skomignil z rameni. »Seveda,« je ravnodušno dejal in potegnil iz cigarete. Brick se je zasmejal. »Morda se čudiš,« je tiho dejal, »čemu naj bi vs/ to storil, ko boš na varnem v blagajniški sobi, kjer te nc moremo nadzorovati?« Velikan je spet skomignil z rameni. »Mislim si.« Stal sem za majhnim vozičkom z roko na ročaju in molčal. Tako je bilo sklenjeno. Roko sem skrival s telesom, tako da je možakar ni videl. S kazalcem sem se dotikal majhnega kovinastega gumba znotraj votlega ročaja. »Prav,« je uživaje dejal Brick. »Seznani se še z ostalimi člani naše male skupine! »Pritisnil sem s kazalcem na gumb in vključil stikalo. Znotraj vozička je spregovoril zvočnik, ki smo ga seveda prej pripravili, gnala pa ga je avtomatična baterija, ki smo jo kupili pred potovanjem. Zaslišali smo Jerrvjev hripavi, vreščeči glas. Posmehljivo je dejal: »Veseli me, da sem vas spoznal, gospod. Upam, da vas ne bo treba ubiti.« Možakarjeva čeljust je pričela pedrhtevati. Za trenutek je osuplo zrl na voziček. Zatem je zaprl usta in stisnil čeljusti ter pričel pozorno opazovati voziček. Oči so se mu zaprle. Zatem se je sprašujoče zazrl v Bricka. Medtem sem že izpustil gumb v ročaju vozička in magnetofonski zvočnik ni več deloval. Brick je počasi prikimal. »Tako je,« je dejal. »V blagajniški sobi boš imel družbo in prav tako na vsakem koraku tja in nazaj ...« Zunanja vrata so se odprla, vstopili sta dve dvajsetletni dekleti, se ustavili in nas pogledali. Bili sta zmedeni, bržkone sta pričakovali, da bosta vstopili neposredno v prostore Haroldovega kluba in ne v preddverje. Guy se jima je nasmehnil in se z roko prijazno dotaknil klobuka. »Kar naprej, dekleta, in znebili se boste vašega denarja — naglo in brez bolečin.« Ves čas, ko je govoril, ju je otipaval s pogledom od nog do glave. Eno od njiju je malce zardelo, se hlastno zahvalilo in obe sta naglo smuknili skozi vrata v kazino. »Naš prijatelj bo sedel v vozičku,« je smehljaje se dejal Brick. »In zapeljal ga boš v blagajniško sobo pa nazaj tako, da ga nihče ne bo videl. In čemu boš storil tako?« Brick mi je prikimal: »Povej mu, Louis!« Pckimal sem z glavo na voziček, ki je stal poleg mene in odločno dejal: »Dečko tule notri meri le pet čevljev in tri palce in ni večji, kakor so običajno džokeji. Naž voziček je prav zaradi tega malo večji od vašega, sicer ne bi bilo znotraj dovolj prostora. Malo starejši je od nas, nočem reči, koliko. Lep čas je preživel v državni kaznilnici, ne bom rekel, čemu. Sicer pa je že nekaj časa svoboden, ker je zbežal. In zdaj me poslušajte, gospod,« sem počasi nadaljeval. »Razdelili smo si vloge in povedal vam bom, čemu je v vozičku, namesto da bi bil tule z nami. Prvič je imeniten strelec, resno vam povem. In drugič: izjavil je, da noče več sedeti.« S kazalcem sem pritisnil na gumb pri ročaju, vendar nisem utihnil, temveč nadaljeval tolikokrat ponovljene in naučene besede: »In povem vam — jaz mu verjamem. Ce je kaj, v kar sem preprič ...« Glas iz vozička me je rezko prekinil: »Prekleto prav boste imeli, če mi verjamete! Nikdar več nočem sedeti, raje si porinem pištolo v vrat in pritisnem na petelina — toda šele za vami, gospod. Prvega te bom upihnil. nikar se ne zanašaj, gospodič. Ti pasji sin, prvega te bom upihnil.« Spustil sem gumb in zmajal z glavo pa ves čas resno in preteče zrl v velikanove oči. S prepričujočim glasom sem dejal: »Poslušaj, Jakec, tale misli resno, verjemi mi! želim, da bi se vse dobro končalo. Nočem, da bi se komu kaj hudega pripetilo. Ce si kdaj koli koga poslušal, naj bo to sedaj. Tale v vozičku noče nikdar več sedeti in to je resen sklep, dobro vem. Ce bo kaj narobe, bo prvega ubil tebe, zatem pa še samega sebe. Poznam ga in vem, da govori resnico. Je imeniten dečko,« sem hlastno pristavil in spet pritisnil na gumb, »eden najboljših.« Iz vozičkove notranjščine se je začulo zlobno hehetanje, zatem sem spet spustil gumb. »Vendar se ga bojim in zadnji človek na svetu je, ki bi mu hotel zastaviti pot.« Spet sem se za trenutek zazrl v velikanov obraz. Potem sem skomignil, češ da sem storil vse. kar sem mogel in mu tako dal vedeti, da bo nasprotno ravnanje pomenilo njegov pogreb. Veliki možakar ni odgovoril in spet sem nadaljeval. »Tale voziček je malce drugačen kakor tvoj. Povsod po stenah,« pokazal sem nanje, »so špranje. Niso široke, to lahko vidiš tudi sam. Le dva palca, vendar dovolj, da te lahko tisti od znotraj ves čas opazuje.« Pokazal sem na pokrov vozička. »Tele odprtinice je stežka opaziti, vendar so dovolj velike. Skoznje te bo opazoval ves čas in napačna kretnja,« skomignil sem z rameni, »pa bo po tebi. Poglej si tole, vidiš? Pokrov ni močno pritrjen na voziček. Vse, kar mora storiti, je to, da vstane, pokrov pade z vozička — pa te lepo pihne. Tudi stene lahko izbije, tako da odpadejo. Ne moreš ga ujeti v zanko, tudi zapreti ga ni mogoče in tako mu ne boš mogel preprečiti, da te ne bi ustrelil, če se mu bo le zahotelo. Si sledil, gospod?« Pritisnil sem na gumb. »Boš storil tako?« Glas v vozičku se je spakoval: -Tako je prav, gospod, boste storili tako?« Veliki možakar je vzdihnil in mi prikimal, potem pa se ozrl na voziček in rekel: »Da!« Brick je dejal: »Ni dvoma, da lahko ujameš našega tovariša, kadar le hočeš. Zapelješ ga med dvojna železna vrata pa se ozreš proti strcou. Ali pa pozvoniš na alarmni zvonec. Pričneš vreščati ali pa v blagajniški sobi napišeš svarilo na listič, medtem ko boš polnil vrečko z bankovci. Lahko nekomu komaj opazno pomahaš ali pomežikneš v blagajniški sobi. Toda prepričan sem,« in Brick je odkimal, »da v tem primeru prav gotovo ie boš odnesel cele kože. Prav gotovo, da je ne bi odnesel, v to sem prekleto prepričan.« Ves ta razgovor smo neštetokrat ponovili v Guvjevi garaži. Vsako besedo in kretnjo smo vežbali in siti smo bili Jerrvja, ki je to zahteval. Zdaj pa smo bili zadovoljni. Vse je šlo kakor po loju, stali smo in govorili, če pa je bilo potrebno, sem s prstom pritisnil na gumb v pravem trenutku in magnetofon, baterije in zvočnik so opravili svojo nalogo nadvse imenitno in brezhibno. Ko bi se še ostalo tako ujemalo z načrtom, bi bilo vse res v najlepšem redu. Brick je nadaljeval, kakor je bilo v načrtu. »Najbolje bo, če trdno skleneš, da ne boš poskušal nikogar opozoriti, kajti tale v vozičku bi te prav zanesljivo videl in te ubil, čeprav bi mu šlo zelo za nohte. Za vraga...» se je Brick široko zasmejal in spet sem pritisnil na gumb, »to bi bila res zadnja stvar, ki bi jo storil v svojem življenju in bolje bo . . .« Sladkobno hudobno je siknil glas iz magnetofona: »Za božjo voljo, prenehajte vendar! Dovolj govoričenja! Ce ne verjame, mu nikdar več no bo treba dvomiti! Utihnite in na delo!« Pritisnil sem na gumb in Brick je naglo zinil proti vozičku: »Prav. prav, oprosti!« Možakarju pa je tiho dejal: »Pojdi torej! V blagajniški sobi poberi ves denar in če se vrneš brez njega, se bomo pač še kaj pogovorili,- j Ko se vrneš, položi vrečico z denarjem na pokrov vozička in zapelji k juž» nemu vhodu iz Lincolnovega drevoreda.« Brick je pokazal name. »Tale bo stal znotraj ob vhodu in te čakal. Imate še kakšno vprašanje, gospod? Govorite!« Veliki možakar je za hip pomislil. Njegov obraz je bil bled. vendar brezizrazen, tako da nismo vedeli, kaj je premišljeval ali nameraval - ;ritL Potem je odkimal. »Mislim, da nimam ničesar reči,« je rekel. »Potem pojdi,« je dejal Brick, namignil proti vozičku in ko je velikan stopil pa prijel za ročaj, sem se obrnil k notranjim vratom. Odprl sem vrata in pridržal voziček 6 telesom. Velikan ga je porinil skozi vrata, spet sva bila v kazinu in vrata so se zaprla za nama. Doma smo večkrat razpravljali, kaj bi bilo treba storiti dalje. Moje mesto, ko bi se možakar z belo srajco vrnil iz blagajniške sobe z vozičkom) — če bi se namreč — je bilo pri vogalnem vhodu na Lincolnov drevorec ob južni strani. Namesto da bi šel skozi kazino do vhoda, bi lahko skoz preddverje odšel v Douglasov drevored, stopil okrog vogala in zavil v ~ čolnov drevored, kjer je čakal Jerry s prikolico, pa odšel skozi južna vrat v igralnico na svoje mesto. »Najpomembnejši dogodek v mojem življenju" Jjlc OštetUUM, dijak VIII. razreda blejske osemletke in načelnik pionirske organizacije je še ves razburjen pripovedoval, kako je doživel BVAje :—i srečanje s tova- rišem Titom. Ta dan mu je prinesel najlepše priznanje za marljivost. Sedli smo med učence in poslušali njegovo pripoved: © potovanju, o srečanju s pionirji iz bratskih republik. Tokrat je pripovedoval že drugič, zakaj nimajo večjega prostora, da bi vsem hkrati govoril: »Vedro razpoloženje je dopolnjeval nemir, nestrpno pričakovanje jutrišnjega dne. Zjutraj smo oblekli pionirske kroje. Čakali smo avtobus. Peli 6mo in živahno kramljali. Obnašali smo se, kot da bi 6i dajali pogum. Cez pol ure, uro se bomo srečali z Maršalom. Neki čuden strah je bil v meni in hkrati sem se veselil tega dogodka. Se vedno nisem mogel verjeti, da bom segel Maršalu v roke, da bom tik ob njem. z avtobusom smo se odpeljali proti Belemu dvoru. Na dolgi asfaltni cesti so nas spremljala visoka drevesa. Ob vhodu so nas sprejeli časnikarji in fotoreporterji. Stopili smo v Beli dvor in čakali. Tako dolge, strašansko dolge in polne čudnega nemira so bile te minute. — Nenadoma je završalo, tišino Srna in orel Na visoki skali je stala poskočna srna. Ko jo ugleda požrešni orel, prileti k njej in ji reče: »Pač res, da si poskočna, oj, srna, vendar pa ne bi hotel zamenjati svojih peniti za tvoje noge.« »Jaz pa svojih nog ne za ivoje peruti,-« se mu odreže srna ponosno. »Hm,« de nato orel zanič-Ijivo, »pa skoči čez tale prepad, ko se hvališ s svojimi nogami. Bomo videli, kdo bo prr*j čezenj, ti ali jaz!« Srno ujeze te besede in se hitro požene čez prepad. Tori ir ta je preširok in srna trešči v?nj tako nesrečno, da pri priči obleži mrtva. Orel pa se veselo spusti nizdol in odnese svoj plen brez truda v gnezdo. »Da, da,« pravi in si ogleduje mrtvo žival, »kaj pa bi vas ngonibljal, ko vas po-gubljata častihlepnost in jeza!« so pregnali vzkliki: .Zdravo, tovariš Tito!' Maršal nas je pozdravil s toplimi besedami in izrazil veselje, da nas lahko vidi v svoji bližini. — Njegove prisrčne besede 60 v meni pregnale še zadnje sledove razburjenosti. Tito je hodil od mize do mize. Pogovarjal se je z nami, kot da bi se že dolgo poznali. Cas ni bil naš najboljši prijatelj. Slikali smo se, vsi smo hoteli biti ob njem. Posloviti smo se morali od našega gostitelja. Spet sedim v šolskih klopeh, v meni pa še vedno živi tisti dan ali najpomembnejši- dogodek v mojem življenju.« Učenci so z žarečimi očmi poslušali Jožkovo pripoved. V lepih besedah, ki bi jih komaj pričakovali od 14-let-nega fanta, je svojim prijateljem in mlajšim oživel delček riepozabnega dne. STANE SKRABAR TOVARIŠI SO MU PRISLUHNILI Z IZREDNIM ZANIMANJEM. O OBISKU PRI PREDSEDNIKU TITU JE VEDNO ZANIMIVO PRIPOVEDOVANJ* Zakleti mlin Ob Brebovnici v Poljanski dolini je prazen, na pol razpadel mlin, v katerem je nekdaj živel in kmetom zrnje mlel takšen mlinar, ki je bil skopuh in za vse prošnje siromakov gluh. Prav nič ni bil podoben mlinarju! Mlinarji so po navadi debeluhi, brebov-niški paliskar* pa je bil pretegnjen ko suha j uži na, da so mu hlače dopetače opletale okrog tenkih nog. Trebuha skorajda ni imel, a če je veter le malo močneje okrog mlina zavel, je suha-ča zanašalo ob potoku, da je prej ko prej odšel v mlin in se skril pred vetrcem. Taksen suhec pa je bil zato, ker je bil izjedljivec in skoporitec ,da niti sebi ni privoščil zadosti jedače; nič čudnega torej, če eo ga bile same prazne hlače. Pri takšni samogoltni trli-ci pa tudi noben hlapčič ni dolgo služil. Ce je bil hla- pec namreč mlad, je bil tudi jedljiv. Jeduhu pa je skopi mlinar poočital vsak grižljaj. A nekoč se je skopuški mlinar le namahnil na hlapca, ki je bil prebrisan, kot le kaj. Preden se je hlapec udinjal v mlinu, je mlinarju dejal: »Ej, gospodar, če sem že hlapec, nikar ne mislite, da sem tudi takšen trapec, ki bi dobro delal, a slabo jedel. Za težko delo zahtevam dobro jelo! Ne bojte se, da bi se kdaj tolikanj napokal, da bi ne mogel polne vre.e zrnja izsuti v gret! Ce bi se pa kdaj le tako najedel, da bi mi na trebuhu lahko koso sklepali, jo pa le dajte! Ne bom ne vpil ne bentil, če boste s kladivom udrihali po meni!« Kaj je hotel skopi mlinar? Brez hlapca ni mogel shajati, zato je na vse, kar je le-ta zahteval, na videz pristal. A da bi se mu vsaj malo maščeval, je dejal: »Hlapec, vzemi oskrd pa okleši vrhnjak, če si zadosti jak!« »Ej, takšnega dela tukaj pač ni, da bi ne zmogle ga moje moči!« se je hlapec zasmejal, pograbil mlinski kamen, ga postavil na sredino mlina ter ga s koničastim kladivom oskrdal, da je bil spet pravšnji za mletev. Mlinar se je začudil hlap-čonovi moči, ko je videl, da je težki vrhnjak dvignil s tal in ga pri vil pod grot, kakor da bi dvignil prazen sod. »Ti si pa zares jak ko sam vrag!« je najprej vzkliknil, potlej pa še zažvižgal od začudenja. A namesto, da bi skoporiti mlinar dal po težkem delu hlapcu jesti, kot se spodobi postreči hrustu, je postavil za obed- na mizo latvo 6oka; pa še ta je bil neslan. JESENIŠKI PIONIRJI SO SE v SREDO POMERILI tudi na SKIROJtH. največji DEŽ JIM NI PREPREČIL. TEGA IZVIRNEGA TEKMOVANJA, KI PA ZAL NI IMELO VELIKO GLEDAVCEV Hlapec &e .e laso razjezi], da je še tisti hip preklel mlinarja in njegov mlin ter odšel v službo k sosednjemu mlinarju, ki je imel mlin ob Poljanščici. Tako je mlinar ostal sam. In ker nihče ni hotel služiti pri njem, je tudi mlin začel propadati, saj so se ga pome! jar j i izogibali in nosili zrnje mlet v dve uri oddaljeni mlin ob Poljanski Sori." Nekega dne pa je prišla k skoporitniku ob Brebovnici uboga kočarica, ki je doma imela sedem lačnih ust. Otroci, ki so bili kruha lačni, so vekali od vida do vida; le noč se jih je usmililaj da v spanju niso čutili lakote. Uboga ženski je prosila mlinarja za r.ierico moke, da bi doma rpekla kruha gladni deci. Skopuh, ki je bil za njene reve gluh, pa se ji je posmehoval: »Glad ima ostre zobe! A kdor se na tujo pomoč zanaša, vodo v situ prenaša!« In jo je brezsrčno nagnal. Se tisto noč pa je "Brebov-nica narasla, da je voda odplavila vse, kar je bilo v mlinu. In ker obubožani mlinar med samimi praznimi stenami ni mogel živeti, je odšel po svetu. Kadar ga imajo še dandanašnji Poljane; v mislih, pravijo: »Ker se je tuji nesreči smejal, se je nad svojo jokal.« Prazni mlin, skoraj razpadla ruševina, pa še zdaj stoji ob Brebovnici. Nihče noče vanj, ker je zaklet. LOJZE ZUPANC • paliskar — mlinar, prekrit s palisko t. j. prahom v mlinu :ABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN * ZABAVNA STRI Mandolina Objavljamo besedilo popevke, ki je bila nagrajena na letošnjem festivalu slovenskih popevk na Bledu. Avtor besedila je dr. Lev Sve-tek, popevko pa je skomponiral Kranjčan dr. Vladimir Stiasnv. Kadar v noči zvezde zažari jo, kadar misli v daljo polete — zvoki mandoline zadrhtijo in v melodijo mi izzvene... Enkrat še zapoj mandolina pesem nežno, ki sem jo pod oknom tvojim vedno pel. Enkrat še zapoj melodijo meni bežno, ki sem jo najrajši imel. Zapoj mi zjutraj, ko sonce vstaja zapoj zvečer, ko pojdem spat, saj kadar poješ ti se v srcu mi budi pomlad! Enkrat še zapoj mandolina pesem mojo pesem,, ki sem pel jo takrat. .. Ko v zvezdnato noč tvoj zven je zapel — in v srcu je bila pomlad! ZAPOSLITEV ZMOTA BREZ BESED PRIDOBITEV — Sestra vi ste se morali zmotiti, jaz pričakujem sina! BREZ BESED ZALJUBLJENOST Odkar je žena v službi, morava jemati otroka vsak dan v urad Mladi mož, ali ne veste, kaj se spodobi. Najprej dokončajte jed in prihranite ljubezensko izjavo za po jedi r J T eter je tako močno pihal, da \/ je pripogibal televizijske w antene. (V zgodbah veter ne pripogiba več drevja, ampak antene.) Po ulici je tekel človek v dežnem plašču in si pridrževal klobuk. — Ali ste videli psa z velikimi ušesi in kratkim repom, — je nagovarjal mimoidoče in glas mu je ti, ker je to rasni pes z odličnim rodovnikom. — A kakšne barve je vaš pes? — je vprašala neka ženska. — Še sam ne vem, ali je bolje, da rečem, da ima rumeno dlako s črnimi pegami ali črno z rumenimi pegami. — Takšen pes je šel po tej ulici, — je dejal starček, ki je bil zelo čudno oblečen. Izgubljeni pes razode-val zaskrbljenost, ki je mejila na paniko. — Vse je odvisno od tega, kaj vi označujete s pojmom pes, — je dejal eden izmed mimoidočih. — S tem pojmom označujem svojega psa, ki sem ga izgubil. Pravzaprav, pes je izgubil mene, ker sem vstopil v neko kavarno, a , on ne trpi kavarn. Tako se je zgodilo, da sem odšel pri drugih vratih in pri tem pozabil nanj. — To pomeni, da je prišlo do^ majhnega nesporazuma med vami in psom, — je zaključil spet tisti mimoidoči. — Lahko bi se tako reklo. Naj bo kakor hoče, toda moram ga naj- — Kdaj? — je planil človek vjes ožarjen. — Mislim, da je bilo to devet sto petega leta, —■ starec je vidno napenjal spomin. — Vi se norčujete iz mene. Kako bi moj pes mogel iti tod devet sto petega, ko je pa danes dvain-šestdeseto leto. — Takoj sem pomislil, da to ne more biti vaš pes, ker se mi dozdeva, da je bil tisti last nekega grofa, a na prvi pogled je očitno, da vi niste grof, — je rekel starec z nekoliko zlobe v glasu. — Od kod pa vi veste, da nisem grof? se je razjezil človek. — Prvič, grofi so ukinjeni, drugič, vi ne delujete niti najmanj gro-fovsko. Takoj se vidi, da nimate modro kri. — A zato imam moder avtomobil, plemenitega psa in velike dohodke, — je ta odgovoril. — Če je tako, potem vsa čast, — starec se je odkril in se globoko priklonil. — Pa kaj res ni nihče videl mojega psa? — je človek proseče zavpit. — Jaz sem ga videl, toda nočem povedati kje, — se je vmešal neki novodošlec. — Zakaj nočete povedati? — se je Začudil človek. — Zato, ker imate avto in velike dohodke, — je izravnal novodošlec zlobno glavo. — Toda meni ie vse to pridobil pes. Nastopa v filmih, — je dejal človek. — Pa zakaj takoj ne poveš, da je to filmski pes. Vem, kje je in takoj vam bom pokazal. Samo^to zahtevam od vas, da mi uredite, da se še jaz pojavim na filmu. Lahko bi bil dvojnik vašega psa v nevarnih prizorih, življenjski sen mi je, da postanem filmski igravec, — je dejal zlobni prišlec, toda sedaj s prosečim glasom. In dva človeka sta odšla po psa. 'A. MARJANOVIČ Odlična priprava je ta novi sesavec T, Križanka št. 29 i [F Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno* druga pa za navpično: L, 1. turško moško ime; 6., 2. prevarant, goljuf; 8., 3. osebni zaimek; 9., 12. leha; 11., 4. lekarna; 13., 5. gole; 14., 16. oranje; 15., 7. umetnostna smer fevdalizma; Vt§ 10. ljudstvo, nacija. Križanka št. 30 Ji i 4 S T j > f a 9 10 11 .---1 u i «3 * <<• 15 | — ' 1 L ^_ Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno* druga pa za navpično: L, 1. glinasto glasbilo; 7.. 2. zaključek; 8., 3. francoski pisatelj; 9, 14. avtomobilska oznaka Splita; 10., 4. prekapnica; 12., 5. jačetnici največjega slovenskega pisatelja; 13., 11. travnišsa rastlina; 14., 9. začetek tekme; 15. 6. zveza držav. REŠITEV KRIŽANKE ST. 27 Vodoravno: 1. kantina, 8. agregatj 9. da, 10. Krka, 11. vsa, 12. obet, 14. re, 16. koridor, 18. aralija. REŠITEV KRIŽANKE ST. 28 Vodoravno: 1. kostanj, 7. odpor, 8. spor, 9. Ide, 10. tortura, 12. ar, 13. ulan, 14. Kranj, 15. jokanje.