Posamezna Številka stane 1 Din. r LMam v torek te 16. ionio 1923. Leto Ll. » b Naročnina — za državo SHSt do proklicai po pošti meaoCao Din II dostavljen i nt dom mesečna...... u it za inozemstvo i ait ećno.......m« » ee Sobotna izdaja: as v JngoalavlJI.....Din 30 v inozemstva...... M mm Cen« inseralom ; ш AuMtolpa« nttllna vrsta malt j|laal po Dia.l — tn Dln.1'50* toliki ogl*«l nad 45 тш »V line po Din. t —, poslan« >№* po Dia. M vo£}«m одгобОи r. ouest Uhaja mk dan iavumit-euodol]ka la Onova po pras» nlkn ob 5. nrl zlatrai. mr Orodnlštro 1« v lopltarjevi allot Kot. 8/Ш. Koiiopisi ao no vračajo; neiretiklraaa pisma ao ao spre)ems)o. Ureda. telet. âtv. 50, oprava. Itv. 3*8. Političen Ust za slovenski narol Oprava i« v Kopitarjevi al. в. — вабш poltno hran. ЦиМЈааако it. 650 sa вагобМао !a it 349 sa oglas«. ■agreb3S 011, aara|ev. praiVe ta dnna|. 24.797- Protest Ljubljane. V nedeljo, dne 14. t. m., se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« protestni shod »Zveze delovnega ljudstvac proti zavlačevanju potrditve ljubljanskih občinskih volitev. Velika dvorana in galerije so bile natlačeno polne ljudstva. Govorili so med velikimi in mestoma viharnim odobravanjem ter ogorčenimi protestnimi klici proti Ivanu Hribarju ter vladi in centralističnemu režimu sploh gg. Fr. Krem-žar, Rado C e 1 e s n i k, Marcel Ž o r g a in M a k u c, ki so vsi povdarjali nedemokratičnost, protizakonitost in nepoštene metode pokrajinske vlade, katera s svojim neutemeljenim zavlačevanjem nalašč prizadeva gospodarsko škodo mestu Ljubljani, samo da ne bi na magistratu zavladali od ljudstva svobodno in zakonito izvoljeni zastopniki. Na predlog občinskega svetovalca g. Fr. Kremžarja je shod soglasno med velikim odobravanjem sprejel sledečo resolucijo: Večtisočglava množica ljubljanskih vo-ïflcev »Zveze delovnega ljudstva« na svojem protestnem shodu v veliki dvorani Uniona z največjo energijo in ogorčenjem protestira proti zavlačevanju sklicanja in konstituiranja novega od ljudstva potom zakonitih volitev izbranega občinskega sveta in zahteva od pokrajinske uprave, da se mora neupravičenemu zavlačevanja, ki krši avtonomijo ljubljanske občine, napraviti takoj konec in brez odlašanja sklicati ohKaski svet. To zahtevajo gospodarske koristi občine same ter njenih prebivalcev. Shod i^avlja, đa z vso doslednostjo vztraja na delovnem programu ZDL in se bo proti vsakemu nasilju nad zakonitim občinskim svetom boril s tem, da bo d.lje časa vzdržala njegova železna volja, da ima ljubljanski občini enkrat za vselej vladati delovno ljudstvo, kot pa vsak manever in nezakonito postopanje režima. Zborovalci so nato soglasno izvolili deputacijo, sestoječo iz gg. Fabjanči-ča, Kremžarja in Slo vse, da se poda k g. Ivanu Hribarju in od njega terja odgovor, zakaj se tako dolgo zavlačuje potrditev novoizvoljenega ljubljanskega občinskega sveta. Nato se je shod zaključil. Tisočeri zborovalci so spremili v dolgem sprevodu po Miklošičevi cesti, Dalmatinovi ulici, Dunajski, Aleksandrovi in Bleiweisovi cesti deputacijo do vladnega poslopja. Ko se je deputacija vrnila iz pokrajinskega predsedniška, je g. Fr. Kremžar sporočil množici, da se je pokrajinski namestnik Ivan Hribar odpeljal pred 10 minutami, dr. Baltič pa tudi ni bil navzoč, dvorni svetnik Kremenšek pa da je izjavil, da bo sporočil zahteve zborovalcev pokrajinskemu namestniku. Govoril je še prof. Fabjančič, ki je tudi množico pozval, naj se mirno razide. Med živahnimi protesti proti postopanju so se na to zborovalci začeli razhajati. Ko se Je večina že razšla, se je pa po Erjavčevi cesti pripeljal pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar v avtomobilu. De- !)utacija se je takoj vrnila ter bila spre-eta po g. namestniku. Deputacija, v katere imenu je govoril urednik Kremžar, je razložila g. namestniku namen zborovanja, protestirala proti temu, da obč. svet še ni sklican, povdar-jala, da to pomeni kršitev mestne avtonomije ter gospodarsko škodo mesta in prebivalstva, ter želela pojasnila, zakaj se zadeva zavlačuje. Namestnik Hribar je odgovoril, da sprejme izjavo deputacije na znanje ter da bo o tem poročal v Belgrad, ki bo odločil. Na to je deputacija pripomnila, da bi to pomenilo, da so me-rodajni za zavlačevanje politični in ne stvarni razlogi, kar pa Je namestnik zanikal, češ da le pritožba še ni rešena. Deputacija je nato omenila, da rešitev pritožbe spada v delokrog pokrajinske uprave in ne osrednje vlade. Namestnik je nato dejal, da današnji shod ZDL pomeni zanj novo dejstvo, ki bo o njem poročal v Belgrad.' Današnji nastop bo brez dvoma vplival na končno odločitev. Dejal je, da se bo pa spomlad morda lahko pričelo delo in da ni še nič zamujeno. Občinski svet bo itak moral delati skupno s pokrajinsko upravo, ki mu bo morala dovoljevati kredite. Nato se Je deputacija poslovila. Zunaj je zopet čakala velika množica ljudstva, kateri je g. Fr. Kremžar kratko pojasnil uspeh deputacije ter jo pozval, naj se mirno razide. Množica se je nato med viharnimi klici razšla. K tej zadevi, ki meče žarko luč na našo sedanjo pokrajinsko upravo, poroča belgrajsko »Vreme« z dne 13. t. m. sledeče: »Namesnik za Slov eni ju g. Hribar stlgno je u Beograd. Njegov dolazak se dovodi u vezu sa namerom, da se ponište opštinpki izbori u Ljubljani. Na poništenju izbora radi i ljubljanski veliki župan g. Baltič. Minister unutranjili dela ?tao je na gledi-šte, da se ova stvar ispita ioš Jednom, pre nego što se donese odluka.* Pripominjamo, da je »Vreme« običajno jako dobro informiran list in ima dobre stike z radikalno stranko. Na vsak način, naj se ljubljanske občinske volitve potrdijo ali ne, eno jo že danes gotovo, da je postopanje naše pokrajinski vlade pri tem tako pristransko, nedemokratično in nemoralno, da bo treba glavnemu krivcu +o ob svojem času pošteno poplačati. Mož se je pribahal v Slo \enijo in se dobrjkal na desno in levo e svojo »nepristranostjo- in »strogo zakonitostjo«, v resnici ga pa vidimo povsod na delu, kjer je treba kaj izrovariti proti iin-s-emu ljudstvu in njega zakonitim zastopnikom. pa na,i gre za to ali ono zadevo. Zadeva z ljubljanskimi občinskimi volitvami pa mu je krinko popolnoma strgala raz obraz. In fo je jako dobro! Diplomatski nastop Praga, 14. jan. Češkoslovaški tiskovni urad poroča uradno: Poslaniki velike in male antante so včeraj zvečer napravili pri mažarski vladi v Budimpešti odločne korake radi obmejnega spopada ob rumun-eko-mažarski meji in radi hujskanja proti mirovnim pogodbam. V imenu poslanikov male antante je izjavil romunski poslanik mažarskemu zunanjemu ministru sledeče: Na Ogrskem se že dclgjo časa čisto mirno trpi trajno hujskanje proti sosedom in proti mirovnim pogodbam. Zadnje tedne se je agitacija zelo ojačila in tudi sovražne izjave v parlamentu, na shodih in v časopisju so se čudno pomnožile, mažarska javnost je v najvišji meri nahujskana in prebivalstvo sosednih držav Je vsled tega vznemirieno. Vlada ni ničesar storila proti temu ag.Hranju; ukrepi ofioielnih osebnosti so prej pedpihovanje kakor pa omejevanje hujskanja. Ni čudno, da se pri tem položaju pojavljajo bolj pogosto obmejni konflikti. Absolutno je potrebno, da ogrska vlada na odločen način ustavi te hujskarije, ki bodo sicer imele posledice, za katere bo odgovorna ogrska vlada.' Zun. min. Duravary je na proiest poslanikov male antante odgovoril, da demonstracije na shodih nimajo takega pomena, kakor se jim pripisuje; priznal pa je, da so se zadnji čas take demonstracije vršile. Pripomnil je, da na Ogrskem ni nobene časopisne cenzure in da velja tudi za shode svoboda govore. Zato ogrska vlada ne more dovolj uspešno delovati proti tej agitaciji. Zagotovil je pa poslanike male antante, da |e ogrska vlada absolutno miroljubna, dejal je, da je še pred nastopom male anltmte ogrska vlada napravila korake za pomirje- nje javnosti na Ogrskem in dn bo v tej smeri nadaljevala. Poslaniki velike antante so istočasno izročili mažnrskemu zunanjemu m'nistru skupno noto sledeče vsebine: Gospcd minister! Smatramo kot svojo dolžnost, da горслогто Vašo ekselcnco na dogodke, ki so зе vršili malo pre maž.-romun. obmejnimi spopadi in ki so te spopade povzročili. Od 10. decembra naprej se je po ogrskih občinah ob romunski meji organizirala cela vrsta javnih shed v in manifestacij, na katerih so bile sprejete i reden tisti čne ji'solucije in se je pozivalo h kršitvi mirovnih pegedb. Tako hujskanje razvnema čustva prebivalstva in učinkuje v sosednih državah izzivalno. Ne dvomimo, da bo g. ministrski predsednik priznal, da je treba to gibanje omejiti in da je potrebna oficiel-na izjava, da ogrska vlada obsoja ta izzivanja, Iti morejo Ogrski le škoditi. Dovolimo si Vas opozoriti na nevarnost današnjega položaja. Podpisani so zastopniki Francije, Anglije in Italije. Noto je izročil v zunanjem ministrstvu italijanski poslanik. Budimpešta, 15. jan. (Izv.) Pri izročitvi antantne note, ki se je izvršila v soboto, je izjavil italijanski poslanik, ki je sam prišel k izročitvi, ponovno mažarskemu zunajemu ministru, naj se izročitev note. smatra kot prijateljski svet, ki se daje v interesu Mažarske. Pariz, 15. jan. (Izv.) Romunski poslanik Antonescu je vnovič opozoril na Quai d' Orsayu na gibanje mažarske vojske ob romunski moji. Kakor se čuje, bo naročeno budimpeštanski vojaški kontrolni komisiji, naj uvede natančno preiskavo. Romunija :ira -- m !n red. KONFERENCA NA DVORU V BELGRADU. - ZBOROVANJE MAŽARSKIH BEGUNCEV V BELGRADU. Belgrad, 15. Jan. (Izv.) Sem so dosle vesti o mobilizaciji Romunske proti Mažar-ski. Po teh vesteh je Romunska že odposlala svoje čete na mažarsko mejo, da varujejo mir in red. Za slučaj napada od strani Mažarske so dobile romunske čete nalog, naj stopijo v protiakcijo. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Včeraj popoldne je bila na dvoru konferenca o zunanjem položaju. Tldeležili so se je Ni kola Pašič, dr. Ninčić in Ljuba Jovanović. V soboto popoldne se je vršilo posvetovanje o zunanjem položaju v ministrstvu za zunanje stvari. Belgrad, 15. januarja. (Izvirno) Včeraj se je vršilo pod predsedstvom grofa Karolyja zborovanje mažarskih beguncev, ki so se ga udeležili tudi Bela Linder in drugi voditelji mažarskih beguncev. Ka-roly je govoril o predznakih vojne po vsem svetu. V Mažarski se govori za vojno, kar je mogoče, ker so tamkaj na vladi ljudje, ki so 1. 1914 prvi izročili ultimatum. Izjavil je, da je že 1. 1914 neglašal, da ni med Jugoslavijo in Mažarsko nobenih zaprek. Povdarjal je, da je bila mažarska deputacija, ki je k 191S prišla v Belgrad radi premirja, bila sprejeta z živio-klici. Ves Karolyjev govor je bil zelo miroljuben. KONCENTRACIJA ROMUNSI 'H ČET. Budimpešta, 15. jan. (Izv.) Kakor poroča iz Arada list «Az Est«, so romunske vojnîke oblasti proglasile v komitatu Szntmar obsedno stanje. Osnovala se je narodna straža iz prebivalcev romunske narodnosti. Posadka iz Szatmara je zasedla vojaško važne točke. Nn romtinsko-niažarsLi meji se koncentrirajo romimske čete. Varadu je bil izdnn razglas, s katerim so vpoklicani vojaški obvezniki romunske narodnosti letnikov 1921 do 1022. Vpad bolgarskih četašev v Dobrudžo. Budimpešta, 15. jen. (Izv.) »Az Esl« poroča iz Arada, da so organizirane komitaške čete prekoračile mejo v Do-brud/t. Romunska vlada je poslala vojaško ojačenja na novo obmejno črto v Dobnidži 1er bo zahtevala od bolgarske vlade enrgične odredbe proli kršitvi meic. Nemški odpor na zasedenem ozemlju. NEMCI USTAVILI DOBAVO PREMOGA. Essen, 15. jan. (Izv.) Po prejemu brzojavke državnega premogovnega komi« ctrja so vsi rudniki takoj ustavili dobavo ptomogn m. Francijo in Belgijo. Essen, 15. jan. (Izv.) Na današnjem razgovoru med francoskimi pooblaščenci in zastopniki zveze rudniških podjetij yo nemški zastopniki objavili brzojavko državnega komisarja ter izjavili, da so rudniki ustavili dobavo premoga. Nato so francoski zastopniki vprašali nemške zastopnike, ali so odgovorni za rudnike, ki jih zastopajo. Vsakomur, ki je vprašanje potrdil, jp bilo izdano vojaško povelje, da mora takoj pričeti z dobavami. Predsednik zveze Thiessen .ie izjavil da se povelju ne bodo odzvali. Mi smo Nemci, je dejal Thiessen, ter stojimo na stališču, da smo podrejeni samo nemškim zakonom. Francoski predsednik zborovanja je nato proglasil sejo za končano. Diisseldorf, 15. januarja. (Izvirno) Ker se branijo ruhrski industrijei z ozirom na prepoved dobav po nemški državni vladi nadaljevati pogajan ja s francoskimi obla; I-mi, se je odredilo razširjenje zasedbe v smeri proti Dortmundu. NADALJNE ZASEDBE. Essen, 15. jan. (Izv.) Pohod franco-skih čet se nepretrgoma nadaljuje. Na severu so prodrle francoske čete preko Reoklinghausna v Dattelu. Na jugu so velike množice vojaštva na pohodu iz Wer-dena preko Kupferdreha in Hattingena. Danes opoldne so Francozi zasedli Bo-chum. Po pol 12. uri je zasedel kolodvor oddelek, ki se je pripeljal po železnici. Ob 12. so vkorakale nadaljnje čete. Francozi so zasedli tudi mestno hišo ter poštni in brzojavni urad. Pariz, 15. januarja. (Izvirno) Uradno se poroča, da so francoske čete pri nadaljnjem izvajanju zasedbenega načrta prodrle v smeri proti Bochumu ter bodo zvečer zasedle črto Werden—Hattingen— Werne ter Heinrichtersburg—Reckling-hausen—Bottrop, kjer bodo imeli zvezo z levim krilom belgijskega oddelka. Na jugu poveljuje general Henry, na severu Car-rone. V ESSENU JE MIR IN GI.Al). Diisseldorf, 15. jan. tlzv.) V Essenu in okolici vlada nepretrgoma popoln mir. Poroča se o naraščajoči draginji živil in pomanjkanju moke. PROTESTNA STAVKA. Berlin, 15. jan. (Izv.) Listi poročajo^ da je danes dopoldni po vsej zahodni Nemčiji počivalo pol ure delo v znak protesta proti francoski zasedbi in sicer v vseh rudnikih, trgovinah, pri cestni železnici in pri oblasteh. Tudi telefonski in brzojavni promet jo počival pol ure. Pri-četek in konec stavke o naznanili z zvonovi in tovarniškimi sirenami. NESOGLASJE MED FRANCIJO IN ITALIJO. London, 15. jan. (Izv.) Pariški poročevalec lista «Sundav Times« javlja, da je pravi vzrok odgoditve nemških repa-ractjskih plačil po državnem Dredsedni-ku na 31. januar nesoglasje men Francijo in Italijo glede politike, ki se naj zasleduje napram Nemčiji._ IJtvinci zavzeli Memel. Memel, 15. jan. (Izv.) V nedeljo popoldne je došlo v neposredni bližini mesta do živahnega streljanja. Napad vsta-šev jo bil odbit. Memel, 15. jan. (Izv.) Danes popoldne je zavzel Memel oddelek vstaških Litvincev. Zaveznišk vojne ladje niso priplule v memelsko pristanišče. Memel, 15. januarja. (Izvirno) Opoldne je doslo v središče mesta okoli 30 Litvincev. oboroženih s puškami in strojnicami. Streljali so na dvignjeni most pri borzi, da bi omogočili pot glavni četi veta- Šiev o. Stran 2. Sev. Litvinci so zasedli tudi francosko рго-fekturo, na kateri je bila baje izobešena bela zastava. Del mesta okoli vojašnice in pilotski stolp sta še v rokah Francozov. Memel, 15. januarja (Izvirno) Poveljnik vstašev je posla) vrhovnemu komisarju zaveznikov pismo, v katerem zagotavlja, da naperjen boj samo proti nemškemu delnemu direktoriju, ki je neznosen. Francoske čete ae pozivajo, nnj se umak- Konferenca nove POLICIJA VDRE V DVORANO. — Belgrad, 15. jan. (Izv.) Včeraj se je vršila konferenca bodoče delavske stranke. Daei je notranji minister izjavil, da ne pripusti nobene nove delavske stranke, v kateri bi bili komunisti, se je ta konferenca vseeno vršila v prostorih uredništva »Rad-nikac. Konference se je udeležilo 80 delegatov iz vse države. Med zborovanjem je policija obkolila poslopje, vdrla v dvorano, legitimirala zborovalce in jih preiskala ter Izvršila tudi hišno preiskavo. Kljub temu Nastop radikalne stranke proti Protiću. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Včerajšnja »Samouprava« prinaša obvestilo vsem radikalnim organizacijam, v katerem se govori o odnoeajih med Protičem in radikalno stranko. V tem obvestilu se med drugim pravi, da ee je Stojan Protić ločil od radikalne stranke in da ima svoje posebno naziranje o ureditvi države, s katerim se radikalna stranka ne strinja. Vse organizacije radikalne stranke stoje na stališču ustave, katere izpremembo in revizijo radikalna stranka odklanja. Protič »e je ločil od radikalne stranke v tem osnovnem vprašanju ln je za vse svoje delo sam odgovoren. Z ozirom na to ne more biti nobenega kompromisa med radikalno stranko in stališčem Stoja-na Pix>tića. To obvestilo glavnega odbora radikalne stranke je zbudilo senzacijo ne samo v radikalnih, temveč tudi v vseh drugih krogih. .Jasno je, da je vsak sporazum med Pasi'em in Protičem nemogoč zlasti, ker pravi obvestilo, da odklanja radikalna stranka vsako izpremembo ustave. To svoje stališče bo povdarila tudi v proglasu na volivce. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Danes je bila od 6. do 8. 30 zvečer seja ministrskega sveta. Mnogo časa je vzela razprava o sporu s Stojanom Protičem. bkiepi niso znani, vendar je gotovo, da stoji vlada strogo na stališču proti reviziji ustave. V tem zmislu bo tudi izdan proglas radikalne stranke na volivce, ki bo izšel v sredo ali četrtek. Minister za vere je poročal na seji, o svojem potovanju v Zagreb in o posvetovanju s katoliškimi škofi. V razpravi o njegovem poročilu se je največ govorilo o kandidaturah za izpraznjene škofijske stolice. Ministru za vere je prepuščeno, naj to vprašanje uredi sam. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o zunanjem položaju s posebnim ozirom na demaršo male antante v Budimpešti. Zatem so se reševala razna resortna vprašanja. POSLOVANJE DRŽAVNEGA ODBORA. Belgrad, 1">. jan. (Izv.) Danes do- foldne je bila seja državnega odbora, na nteri je bilo sklenjeno, da se sporne občine v linjskern trikotu, o čemer se je že razpravljalo na znanji eeji, pridružijo subotiškemu volivnemu okrožju. Razen tega je odbor pregledal gradivo za volitev predsednikov krajevnih volivnih odborov. To vprašanje še ni končno rešeno, ker še niso predložila vsa ministrstva svojih kandidatov. A. V.: Spomini na Kreka. Mali.) Nekaj drobiža. Semeniški vodja Kulavic јг bil bogo-ilovcu Kreku zelo naklc jen. Ddjdl :uu knjige in časopise in ga tako pripravil za na-daljne nauke. Preganjal pa je tudi tob^k, menda bolj zato, da se je mogel kregati in Eokazati vodjo. Tako je nekoč nesel Kre-u knjigo. Potrka na vrata. Nič odgovora. Poskuša ključavnico. Ne gre. »Odprite, saj vem, da kadite, ne bom nič hud.« V sobi vse pomrlo. »Prinesel sem Vam knjigo « Vse zastonj. »Oh, ta trma!« je moral oditi. • • • Bogoslovec Peter Bohinjec je bil velik Slovan. Tisti čas je grof Taafe izjavil, da ne bo pustil Slovanov pritiskati k steni. Da bi se prepričali, če je to res, so tovariši začeli Bohinjca k steni pritiskati. Da je Taafc to vedel, bi jim bil že pokazal. • * • Ko je priSel r Cerklje na vsakoletni sestanek sošolcev, sva šla na župnikov vrt. Odtrgal je slivo, ki je bila zrela videti. Rekel sem: Tista je črviva. »Ko je noče drugi, SLOVENEC, dne nejo ter naj se vedrfe vsake vojaške akcije. Tilsit, 15. jan. (Izv.) Litvinski vstaši v Memelu so sporočili brezžično, da se mesio nahaja v posesti Litvincev. Nadalje naznanjajo, da so priborili tri težke metalce min ter eno lahko strojnico. Sedem Francozov in sedem memelskih varnostnih stražnikov je ujetih. Po zadnjih vesteh iz Memelu, vlada sedaj lam-kaj popoln mir. delavske stranke. SKLEPI VODITELJEV ZA VOLITVE. policijskemu nasilju so komunistični voditelji sklenili vseeno, da osnujejo novo stranko, izdelajo statut in ga predlože v potrditev notranjemu ministrstvu. Gotovo pa je, da stranka ne bo potrjena in da se vo-livnega boja ne bo mogla udeležiti. V krogih delavskih voditeljev se izjavlja, da bodo v tem slučaju dali delavstvu proste roke, da glasujejo z najbolj opozicionalnimi strankami, ki zavzemajo najstrožje stališče proti radikalcem. VLOGA DR. LUKINICA. Belgrad, 15. jan. (Izv.) DanaSnji «Radikal« priobčuje o vlogi predsednika skupščine dr. Lukmiča pri zadnji vladni krizi nastopne informacije: Ko je bil Ljuba Daviaovič sprejet pri kralju v av-dienci, se je kralj informiral, zaka,j s ni poskušalo sestaviti koncentracijsko vlado. " juha Davidovié je odgovoril, da a ni nihče pozval. Kralj je odgovoril, a je povodom avdience dr. Lukiniéa izrazil željo, da hoče čuti mnenje Ljube Davidoviéa o političnem položaju in sestavi nove vlade. Na to je dr. Lukinič pripomnil, da Dvidovič ne želi biti zaslišan i.i je predlagal drugo osebo 1 ot primernejšo za sestavo vlade. Radi tega ni nr'^lo do koncentracijske vla le. RAZKOL MED FRANKOVCI. Zagreb, 15. jan. (Izv.) Predsednik stranke prav je izdal izjavo, d.i nima nobene zveze z dr. Milanom Kovačićem, ki se je pričel pogajati z radikalci volivne akcije. V ZNAMENJU REŽIMA. Zagreb, 15. jan. (Izv.) Z ozirom na sklep ministrskega sveta so razpuščena vsa hrvatska sokolska društva, ki so ве ločila od Jugoslovanskega sokol: kega sa-veza, društvo «Hrvatska žena« ter društvo Katarine Zrinjske. URADNIŠKE DOKLADE. Belgrud, 15. jan. (Izv.) Včeraj jo po-eetil predsednik uradniškega udruf.. ia Jovanović finančnega ministra ter mu obrazložil zahteve uradnikov, kakor ao jih izrazili na uradnišk m kongresu v Splitu. Glavna zahteva uradnikov je i enačenje draginiskih dok lad. Minister za finance je pristni na to, da se ugodi želji uradnikov, vend: r pa je odredil, naj se določi vsota, koliko bi znašale povišane doklade. Sporazum z Italijo. Mussolini deroantira italijanbko-ogrsko pogodbo. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Kakor se do-znava, je došlo med našo in italijansko vlado do sporazuma glede plovbe na Jadranskem morju tako, da se bo z našimi ladjami postopalo v italijanskih lukah kakor z italijanskimi in obratno. Z ozirom na odno-šaje z Ita'ijo vlada v naših merodajnih krogih največji optimizem. Govori se, da bo Italija izvršila vse konvencije, kakor so bile dogovorjene, in se radi tega smatrajo vse nasprotne vesti kot neosnovane. Včeraj je prejela naša vlada od italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija brzojav- jo bom pa jaz pojedel,« je dejal in vtaknil jo v usta. * • * Popoldne se je nas šlo pet kopat v Krko. Ko smo bili že v vodi, me vpraša Krek, če imam že župni izpit. Odgovoril sem, da ga sploh ne mislim delati. »Kaj!« je h ?do za vpil in se pognal proti meni. Jaz sem plavajoč bežal. A on za mano. Ker sem se bal, da me bo potopil ako me dobi, sem znklical, da pojdem. Nato je odnehal in mi obljubil shod. To je bilo na jesen 1. 1911. ... Osebne mržnje ni poznal, četudi je bil v politični borbi neodjenljiv in strasten ko-lerik. Kdor se mu je tu zameril, mu ni pustil ničesar veljati. Tem bolj čudno je, da ni govoril hudega o nasprotnih politikih, zlasti ne o Tavčarju. Mislil sc i si, da je morda med njima kako hvaležnostno razmerje iz dijaških let. . . • V stiku je bil tudi z nemškimi katoliškimi politiki, napisal več člankov v njih liste in prostodušno predaval v Leonovi družbi na Dunaju, zakaj Ncmce vsi sovražjo. Na nemškem shodu menda ni govoril; na češkem sem ga iznenajen slišal sam, ko sem 1б. januarja 1923. ko, v kateri sporoča, da se Je odločil ratl-ficirati sporazum in da samo čaka na sklicanje italijanskega parlamenta. To pa je samo formalnost, ker je gotovo, da bo italijanski parlament sprejel sklenjeni sporazum. V tej brzojavki demantira Mussolini vesti naših In tujih listov o tajni pogodbi med Italijo in Mažarsko. V našem znnanjem ministrstvu povzročajo edino skrb naši odno-šajl napram Mažarski, ki niso taki, kakor bi morali biti. 18. marec - odločilni dan ! V radikalni belgrajeki »Tribuni« piše U. t. m. Pavtelija Jovovié kako da se vse politične stranke mrzlično pripravljajo na volivni boj. »Sodeč po vseh pripravah«, pravi, »nahaja ee cola naša kraljevina v izrednem položaju, ki spominja na deželo, nahajajočo se pred velikimi usodnimi dogodki. In re» je 18. marec za nas zgodovinski dan prvega reda. Tega dne bosta morala vzdržati borbo pri nas dva velika tabora: srbski tabor, ki ga tvori radikalna stranka, in tabor defetl-stov, ki ga sestavljajo razni protidržavni bloki. Tega dne se udarita dve ideji in dva »mentaliteta« ; po tem, kako se konča ta spopad, se odloči usoda naše države. Tega dne se odloči način o katerem se je tako dolgo razpravljalo od dne ujedinje-nja pa do danes. Naš narod (= srbski narod) bo moral 18. marca odločiti, nnj 11 kraljevina SHS ostane kot edinstvena celota, ali pa naj dobi federativno obliko ali pa bo prešla i te meje in se izjavila za amputacijo. Po vseh znakih sodeč verujem jaz v prvi slučaj. Zmago odnese državotvorna radikalna stranka.« Nato g. Pantelija Jovičič opisuje »šanse« strank na podlagi lastnih izkustev, ki si jih je pridobil na potovanjih tekom zadnjih šest mesecev kot dopisnik belgrajskega »Balkana«.Ne pove pa, koliko mandatov prisoja radikalni »državotvorni« stranki, da ho mogla izvesti idejo »srbskega tabora«, ki ga tvori ravno radikalna stranka, da ho mogla do skrajnosti izvesti program o strogo »edinstveni državi«. Gotovo je, da bodo radikali izkoristili vse možnosti, ki jim jih nudi vladni aparat, da vsaj obdrže sedanje število mandatov (okrog 90), če ga ne bi mogli primerno še povišati. Ostati kompaktna, edina velika nomogena stranka s približno 100 mandati in i otem vsem drugim diktirati svojo voljo — to je cil' ln smoter sedanje Pašičeve ra "ikalne stranke in njene vlade. Čim bi se posrečilo razbiti večje stranke na kEs wird ge-wiinscht...« Nato je sledila visoka želja, naj se vojaki obračajo bolj naglo ali bolj počasi ali kaj podobnega. Nato je gospod polkovnik poklical k sebi svoje »šta-bale«, katerim je z ostrim glasom razodel visoko povelje, ne več »želje«. Ti gospodje so to povelje razodeli nižjim oficirjem in jim tudi omenili besedo »Zimmer arrest«, ki seveda ni bil za nikogar posebna »želja«, gospodje kaproli so pa začeli poučevati 6voje Janeze o visokih »željah« z nagovorom »kvadratni osli« in povelje zaključili s par mastnimi kletvinami, kar pa krepkih Janezov ni prav nič spravilo iz ravnovesja ter so zvečer čisto mirno šli gledat v mesto, če je ta ali ona kuharica tudi za njihov nenasitni želodec kaj spravila v »ror«. Tako se je končal navadno tisti visoki : >Es wird gewQnscht...« Upamo, da bodo tudi slovenski uradniki ostali čvrsti in neomajni kakor Janezi za take »želje«. Z izrazom svoje »želje« je gospod minister za Slovenijo načel jako delikatno vprašanje. Mi smo bili doslej vajeni, da je bil uradnik v svojem privatnem življenju politično prost in svoboden, ker on ni samo uradnik, ampak je tudi državljan kakor vsak drugi in ima kot tak tudi pravico uveljavljati svoja naziranja pri tvorb! ljudske volje popolnoma svobodno. Tudi v uradniških pragmatikah raznih modernih držav je uradnikom politična svoboda zajamčena, tako da se jim ni treba prav nič brigati za kakšen: »Es wird gewûnscht.. .< tanko pojasnila pojem posojilnice gospod dr Krek in gospod Jaklič ter vsestransko opisala njeno korist.« Takih-le zapiskov bi lahko našli nič koliko. * • • Za nameček še to, ki jo je povedal župnik Gabrič, Neki judovski uradnik, čegar sposobnos'. so slavili časniki, si je hotel odpreti pot do najvišjih mest v državi s tem, da se je dal krstiti in prevzel pranemški priimek. (Sieghardt! Es zahlt sich aus Ka-tholik zu sein!) Krek je vprašal grofa Dzie-duszyckega, kako sodi o tem možu. Grof je odgovoril: Na svojem posestvu sem Imel ob poti, ki so po nji kmetje hodili k maši, staro nruško. Ker ni bilo prida koristi od nje, sem jo dal posekati in na tisto mesto postavil križ. Čudno pa se mi je zdelo, da se ljudje, ki so hodili mimo, niso zmenili za križ, da bi ga počastili. Vprašal sem, zakaj teko delajo, in so mi odgovorili: Gospod, mi ».no poznali ta križ še kot hruško. • * » Zdaj končam te spomine, da preveč ne narastejo. Če sem kakor stržek, ki se je bil skril v orlovo perje, zdaj ko je orel omahnil, poskušal leteti v! - зко, naj bo pa biograf sova, ki bo kraljička pozobala. Btev. ït SLOVENEC, 3ni 1б. Januarja 1523. Gospod minister za Slovenijo pa očl-vfdno ni tega naziranja, ampak bi hotel tudi v Sloveniji uvesti naziranje, da uradnik nI toliko izvršni organ države, ampak izvršni organ te ali one politične stranke. Tega mnenja so sicer gospodje v Belgradu na celi črti in ker za svojo strankarsko agitacijo ne segajo preradi v svoje žepe, ampak se jim zdi navadno mnogo bolj praktično denar jemati iz državne blagajne in posluževati se državnih uradnikov kot strankarskih agitatorjev, toda pri nas v Sloveniji se ta sistem ne bo obnesel in mi bomo f o svojih skromnih močeh storili vse, kar moremo, da do tega padca za par sto let nazaj pri nas no bo prišlo! Tako daleč ne sme priti že zaradi okol-nosti ne, v kakoršnih se hoče naše uredništvo pahniti v nemoralo. Slovensko uredništvo se rekrutira po veliki večini iz revnih slojev in jako redki so gospodje, ki razpolagajo poleg svojih službenih prejemkov še s kakšnim privatnim premoženjem, ki bi jim dajalo za vsak slučaj ne le materijalno, ampak tudi moralno oporo. Službeni prejemki slovenskega uradništva pa so jako majhni in težko če niso nalašč nekoliko majhni... Dobro situiran človek se namreč včasih tudi nekoliko upre, gorje pa tebi, če imaš lačen želodec in prazen lepi Tak človek je mehak kakor topljen vosek in če se lačnemu želodcu pridruži še kakšna ženska nečimernost in poželenje po novih dragih klobukih, se roka le prerada stegne po lepih cekinih, ki ti jih ponuja mogočni nasilnik. Zdi se, da se gospodje v Belgradu silno dobro razumejo na politiko pretisnjenega želodca! Te politike pa slovensko ljudstvo nikdar ni razumelo in če pojde po sreči, je tudi nikdar razumelo ne bo, ker je ne sme razumeti. Slovenske vesti ne bo nikdar nihče kupoval z zlatom, tudi ne z »Es wird ge-wunscht«-t'ermani, ampak edino-le s poštenjem in z zaslužnim c'slom si bo vsak iskal naklonjenosti naših ljudi. Zato smo tudi uverjeni, da bo naše uredništvo vsak naskok te vrste na njegovo politično čast in državljansko svobodo kljub lačnim želodcem dostojno zavrnilo in odbilo in bo iskalo v svoji morebitni zadregi pomoči in opore ne v zlatu, ki ga ponuja tuja roka, ampak, pri svojih slovenskih ljudeh. Tudi slovenska inteligenca bo nepremagljiva, če bo stala z ljudstvom vred na domačih tleh. Volivno gibanle. v «Napredna koncentracija« v Sloveniji se kombinira, kuha in lima, pa do-sedaj brezuspešno. Naravnost zabavno je zasledovati, kako se laži-napredne stranke med seboj vabijo, pobijajo, dru- §a drugi grehe očitajo in si priziadevajo, a druga drugo izrabi pod krinko «napredne koncentracije«. Najbolj si prizadevajo demokrati, ki se zavedajo, da morejo rešiti kak mandat samo s pomoč- Ž'o drugih, ker sami ne spravijo skupaj :oličnika. Zato snubijo na yse strani, in ker so vsi demokratski snubci bili odklonjeni, skušajo doseči svoj namen z intrigami. Kmetijaci bi se radi zvezali z demokratijaci, ko bi se dalo to na zunaj prikriti. To pa pri volitvah ni mogoče, zato so ofieielno sklenili, da ne gredo skupno z demokrati pri volitvah, da iim še zadnji ostanek pristašev r - od-paae, po volitvah pa bo io že lahko delovali skupno. S tem pa demokratje niso zadovoljni in poskušajo sedaj pri posameznih pristaših SKS. Ce se par demokratskih podeželskih agentov sesta^.. s kakim «samostojnim mešetarjem«, razglašajo to v demokratskih listih kot volijo — ljudstva. «Jutro« si je v ta namen izmislilo celo nov terminus fopati-cus: «napredno ljudstvo«. Tako so demokratski zaupniki v SKS brežiškem okraju sklenili kand^ lirati na «programu« SKS nekega Ivana Keneta, toda «pod nosilcem dr. Vekoslavom Kukovcem« in vezati brežiško-sevniški in šmarsko-ro-aški-kozjanski okraj. Kakor se sliši, pa oče vodstvo SKS postaviti za kandidata v tem okraju načelnika kmetijskega odde.ca pri pokrajinski upravi Sancina. Zdaj se bodo začele zopet demarSe od S- ».{£ na JDS in narobe. Zdi se, da jc bivši poslanec SKS Urek ,ki mu je postala kandidatura kislo grozdje, agitator za JDS in rešuje JDS. ltljub takim «narodnim koncentracijam« pa bo dr. Ku-ovec pri volitvah zletel kakor dolg in širok je. v Napori SKS. Kmetijaci sami čutijo, da ee jim pripravlja ostra obsodba ljudstva, zato delajo na vse kriplje, da zmanjšajo udarec, ki ga jim pripravljajo volitve. Pošiljajo na vse strani agitatorje, a slabo uspevajo. V kočevskem okraju*moledujejo svoje ponnagaoe iz l. 1920 naj zopet počno ljudstvo loviti za SKS, a ni kdo noče nesti zanje kože na nevaren trg. V ribniškem okraju posušajo plačani agitatorji svojo srečo za Puclja. a kako jih ljudstvo sprejema, kaže sledeč dogodek od 81. dec. Več ljudstva se je zbralo v gostlni po ravnokar zvršenem pogrebu. Kar vstane neznan fantič in začno govoriti o politiki. Napade SLS in po- slanca Skulja. V tistem trenutku zagrm v hiši, da je fantič preplašen končal svo govor. Ljudje ga zgrabijo z zahtevo na pove, kdo je in kaj hoče. S strahom izpove nesrečni »politik«: Jaz sem iz Velkih Lašč, agitiram za Puclja, sem najet in za današnji voriti, da dobim zaslužek. Obljubil je, da ne verjamete, imate prav, a jaz sem moral govoriti, da dobim zslužek. Obljubil je, da ne poskuša več v Nemški vasi in jo je odkuril. ljudstvo je ta dogodek še bolj razsrdil, ker uvidevajo, da mesar Pucelj, ki je s svojo politiko toliko škodil slovenskemu narodu, hoče imeti slov. kmete povrh še za norca. SKS daje dobre nagrade svojim agitatorjem, a ljudstvo pa opleta bič centralizma in korupcijo. v Napredni blok- «V napredni blok je treba združiti vse, kar spada skupaj.« — Tako vabi «SI. Narod« naprednjake. V to vabilo pa se mu je urimla neljuba pomota. Pravilno se mora glasiti :... «kar razpada skupaj«... v Iz ljubezni do dobrega je treba zvariti napredni blok. Imenitno to: Iz ljubezni do dobrega! Tisto dobro se namreč imenuje vlada. v Program so našli. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri se je definitivno rešilo vprašanje proglasa na volivce. Proglas bo izročen javnosti v sredo 17. t. m. Svetozar Pribi-čević, ki je bil te dni v Belgradu, se preseli v Zagreb, odkoder bo vodil agitacijo v prečanskih krajih. v Razdor med zemljoradniid. Med zemljoradniki Avramoviceve in Jovano-vičeve skupine je prišlo na nameravanem zborovanju v Vel. Plani do defini-tivnega preloma. «Pižonovci« so v Vel. Plani zborovanje razbili. Zato bosta obe skupini postavili vsaka svoje kandidate. v Be! grajska agitacija. Belgrajski časnikarji v svojih borbenih sredstvih niso posebno izbirčni in so priznani mojstri, kadar je treba komu kaj «podvaliti«. To se vidi zlasti sedaj v volivnem boju. Elyen Movecz Alajoš doktor-ur! Kdor le malo pozna razmerje volivnih glasov v štajersko-prekmurskem okrožju, ta ve, da je v njem edini demokratski mandat v resni nevarnosti. Zato je razumljivo, da dr. Kukovec napenja vse sile, da bi ga rešil. Berači in prosi pri vseh stiankah razen pri Slov. ljudski stranki za glasove, da bi bil izvoljen. Kar ve, da bo propadel, ako bo kandidiral samo kot demokrat, zato je potrkal pri samostojni stranki, naj bi se za božjo voljo koncentrirali, ker drugače ne bo več videl Belgrada. Kjer ne gre s koncenracijo, tam ustanavlja pii zeleni mizi kmečke-obrtne zveze itd., da bi izvabil kak glas za svoj mandat. Videl pa je, da mu vse skupaj nič ne pomaga. Oicielni predstavniki Samostojne so ga iz strahu za lastne mandate brcnili čez prag, narodni socialisti, za-jedničarji ga ne marajo. Osamel ubožec ne ve na razvalinah svoje stranke ne kod no kam. V tem obupnem stanju mu pride kot rešilna deska za utapljajočega misel na Prekmurje. A tudi tam nima pristašev, ker so skoro vsi v taboru Kleklove stranke. Го-vrh se je Prekmurcem za vedno zameril, kar je bil proti prekmurski železnici iz Mursko Sobote v Ljutomer, kakor je to poslanec Drofenig ugotovil. Zato so mu Prekmurci rekli, ko je hotel izstopiti iz avtomobila, da bi imel napovedan shod v ravenjskem Prek-murju: »Nikaj ne trebe vo stopiti, oni se bodo taki pali (takoj zopet) nazaj peljali!« In res ni mogel imeti shoda, moral se je takoj odpeljati. Ker je vedel dr. Kukovec, da je on in vsa demokratska stranka na Prekmurskem najbolj osovražena stvar, kar so jih dobili Prekmurci z Jugoslavijo, zato je zatajil svojo narodno vest, ter se je zvozal z gostilničarjem Ištvanom Kuharjem, ki daje ime za izdajo od demokratov à la »Peter Smolam plačanega tednika »Morszka krajina«, pisanega v maž. pravopisu, s polovico člankov pisanih v mažarščini. Kdo je ta Ištvan Kiihar? Pred razmejitveno internacionalno komisijo v Prekmurju 1. 1921 je par sto na-hujslcanih Prekmurcev z mažarskimi zastavami v rokah in s klici: Elyen Magyar or-szag« (živela maž. dežela) demonstrirale na veleizdajniski način za priklopitev k Ma-žarski. Nato so bili vsi Prekmurci, ki so bili s to demonstracijo v kaki zvezi, zaprti v mariborski ječi. Med njimi je bil zaprt tudi nas Ištvan Kiihai', kateremu je takratna demokratska dr. Baltičeva notranja uprava vzela tudi koncesijo za gostilniško obrt. šele dolgo potem, ko so bili že vsi ti Prekmurci izpuščeni, je po dolgih prošnjah dobil Kiihar gostilniško obrt nazaj. K njemu se je torej pripeljal dr. Kukovec in gn prosil, naj bo kot ok ijni kandidat za Prekmurje na njegovi (dr. Kulcovčevi) listi. Na Javnem shodu je odgovoril Kiihar, da sprejme kandidaturo, ako dr. Kukovec sprejme njegov program. Povsod drugod mora kandidat sprejeti program stranke, a ne narobe. Dr. Kukovec pa je odgovoril v vsej pohlevnceti, da sprejme 1 Kiiharjev program. Kukovec doktor-ur do- Tako poroča n. pr. demokratska «Pravda« senzacijo, da je neki novoimenovani general, eeveda član «belo roke«, izjavil, da bo armada vse storila, da zmagajo ri prihodnjih volitvah radikali. Ce ne odo zmagali, bo takoj po 18. marcu proglašena vojaška dikatura, ki bo novoizvoljeni parlament razpustila in razpisala nove volitve za september, ker radikali morajo zmagati in vladati. v Kandidatura ministra za notranje zadeve. Minister za notranje zadeve g. Vujičič bo nosilec radikalne liste v po-drinjskom volivnem okrožju. v O vojvodinskih Nemcih trdi «Vreme«, da je zelo verjetno, da bodo pri volitvah nastopili samostojno, samo neka mala skupina da bo podprla Protičevce. v Mažari v Vojvodini bodo pri volitvah podpirali Protičevce. Voditelj Protićevcev v Novem Sadu dr. Adamovih je izjavil, da je sporazum že dosežen. v Radikali in Slovaki. Radikali so pričeli z izdatno agitacijo tudi med Slovaki. v Nosilec radikalne liste v Sremu bo Pašič. Pašič bo kandidiral torej kot nosilec liste v Belgradu, v Banjaluki in v Mitroviei. v Razdor v «srbski« stranki. «Srbsko« stranko je ustanovil takoj po ujedi-njenju znani Cokorilo. Pri volitvah v konštituanto je pa stranka tako pogorela, da se Cokorilu ni zdelo vec vredno svojega dela nadaljevati, ampak je odšel v Ameriko. Kasneje se je Čokorilove stranke usmilil belgrajski Savic in je začel agitacijo zlasti v Vojvodini. Tik pred začetkom volivne kampanje pa je stranka razpadla, ker je hotel en del nastopiti samostojno, drugi del pa je deloval za spojitev z radikali. Zanimiva je utemeljitev za sporazum z radikali: «Mi moramo nastopiti skupno z radikali, ki iipajo isti program kot mi. Ce bodo radikali dobili večino v parlamentu, bodo stvorili Veliko Srbijo ali Kraljevino Srbijo.« bro ve, da ta Kiihar nikdar ne bo poslanec na njegovi listi, zato mu lahko vse obljubi, da Kuhar le pribori nekaj glasov za Kukov-čevo izvolitev. Kiihar že mora imeti vzroke za to, da hlapčuje pri Alajog (Alojz)-gazdi, toda Prekmurci niso tako neumni, da bi šli na ta Kukovčev-Kuharjev lim. ~ Politične vesti. -f Vojno hujskarije glasila dr. Kukov-ca ali tajnosti gospoda Ficla. V lovu za senzacijami je mariborski demokratski »Tabor« 14. t. m. z mastnimi črkami in celo kopico podnaslovov »od posebnega našega dopisnika iz Budimpešte« objavil dolg članek, v katerem pripoveduje stvari, ld mu jih niti mačka ne more verjeti. Priobčuje besedilo politične pogodbe, sklenjene dne 11. novembra 1922 v Trbižu med dr. Ivo Frankom ter Mussolinijem, Carraro iu Mau-rijem, italijanskimi ministri, v kateri italijanska vlada gospodu Franku (!) obljublja materijalno in vojaško pomoč v svrho odcepitve Hrvatske, Slavonije, Bosne in Hercegovine od države SHS in se obveže, da to akcijo izvede s pomočjo Mažarske. V svrho nadaljnjih podrobnih pogajanj se določi glasom lega dokumenta gospod italijanski državni tajnik Fizio. Da je komika popolna, se poroča, da je v zadnji minuti k tem pogajanjem prispel se dAnnunzio. O Maža-rih pravi »Tabor« da imajo pripravljenih en milijon vojakov. Človek meni, da bere kakšno dobro smešnico Marca Twaina. Presneto dober diplomat mora biti ta Fizio, da tako slabo skrbi za tajnost takega velevaž-nega dokumenta, da ga izve dopisnik mariborskega »Tabora«. Le to je »Tabor« pozabil, da taki dokumenti navadno vsebujejo še klavzulo, v katerih jezikih da so sestav-Ijeui in kateri izmed njih ima veljati kot merodajen, ako nastane kakšen spor zaradi tolmačenja. Bilo bi tudi zanimivo izvedeti, ali sploh v italijanskem ministrstvu za zunauje zadeve služi kak Fizio, ki ima zelo čudno ime za laška ušesa. Zakaj ne rajši Ficl? Tudi to je unikum, da Mussolini, šef laško vlade, sklepa pogodbe s kakim Frankom, ki tudi za Lahe ni nobona taka veličina, da bi se mogli z njim sklepati taki velediplomatični akti. Sicer pa se je la »Taborova« velesenzacija celo našemu za energične korake in vojaške nostope sicer vedno skrajno navdušenemu »Slovenskemu Narodu« zdela preneumna in se je na »raerodajnem mestu uaše zunanje politike« informiral, kaj je na leh originalnih razkritjih njegovega mariborskega kolege. Tu je izvedel, »da nosijo razkritja imenovanega lista na sebi pečat neverjetnosti in da se večini teh vesti že na prvi pogled pozna, da so navadno izmišljotine, ki zasledujejo v prvi vrsti ta smoter, da napravijo v javnosti senzacijo. Naša javnost se naj torej ne da begati po poročilih in vesteh, ki so v bistvu brez vsake dejanske podlage.« — Mi smo pa brez vsakih merodainih informacij takoj vedeli, da je ali kdo »Tabor« z gosp. Ficlom pošteno potegnil a!i pa si je sam to abotnost izmislil, da dela zase reklamo, deloma pa, da napravi štimungo za vojsko. __Stran 8. Mi pa mislimo, da tako početje kaže skrajno slabo razvit čut za odgovornost za pisanje, ki more le ljudstvo razburjati in motiti miren razvoj našega notranjega političnega in gospodarskega življenja. Na take vojne hujskarije bo ljudstvo mariborskim demokratom ob volitvah temeljito odgovorilo. + Gospod Ivan Hribar ni «cesar Janez«. Tako ugotavlja kočevski «Radikal«, ki pravi, da g. Ivan Hribar tudi ni radikal, ampak skozi in skozi demokrat in «vesten izvrševalec želj in zapovedi (demokratskih) mladinov in deloma tudi kmetijcev.« -f- «Proletarska stranka prepovedana. Iz Belgrada poročajo, da je minister notranjih del prepovedal «proletarrko« stranko, češ da je to le nova firma za bivše komuniste. Odkod pa g. minister to ve7 Ali mora biti res že cela stran-k a «komunističn «, če se v, kakšni stranki pojavi kak bivši komunist. Ce bi bil n. pr. Sima Marković prestopil k radikalom, ali bi bila že zaradi tega potem tudi cela radikalna stranka le «nova firma« za komuniste? Take'prepovedi so jako neumestne in svobodne demokratije nevredne. -h Po egiptovskih loncih se skomina g. Pribičevicu. Cele tedne biti brez vlade ni prijetna stvar. Zato gospoda in-trigira, kier more, da se zopet «dočepa vlasti«. O rezultatu teh poskusov pOfe Protičev «Radikal«: «Kmalu se bo pokazalo, ali misli Pribičevićeva skupina vstopiti v vlado že pred volitvami ali šele pozneje. Skupina je postala gladna in se boji za mandate, vsled česar se sili v vlado čim prej. Ce ji bo g. Balugdžic kaj pomagal ali ne, bo kmalu jasno.« -f Kakšen je sporazum z Italijo. Italijanski listi poročajo, da je italijanska vlada posredovala pri jugoslovanski v stvari pristaniških pristojbin, ki jih je bila le-ta meseca avgusta lani za vse tuje ladje znatno zvišala. Jugoslovanska vlada je sedaj pristala na-to, da vživajo od 15. t. m. dalje italijanske ladje v naših lukah iste ugodnosti kakor jugoslovanske. -f Razpust fašistovskih akcijskih oddelkov. Dne 12. t. m. zvečer se je sešel v Rimu pod Mussolinijevim predsedstvom Veliki fašistovski svet, ki je zboroval do 4. ure zjutraj. V smislu sklepov o razpustu vseh politfčno-vojaških formacij in ustanovitvi narodne milice so sklenili, da se do konca tek. meseca razpuste vsi fašistovski akcijski oddelki. V pomirjenje fašistovskih duhov naglaša komunike, da bo imela nova narodna milica popolnoma fašistični značaj, fašistične cilje in ohrani zato tudi zunanje znake in simbole fašizma. Volitve v »Pokojninski zavod za nameščence« v LJubljani, IJSTE SLT12B0DAJALCEV. Volivna komisija pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani v smislu § 26, točka 15. Statuta razglaša: I. V edinici II, III., IV. službodajalcev je bila vložena le po ena sama kandidatna lista. Za izvoljene se proglašajo vsi kandidati, napisani na tej listi. V teh strokovnih edinicah sploh nI treba oddajati glasov. Delegati so eledefii: V II. edinici »Trgovina in špedicija« lMa »Zveza trgovskih gremijov«. Dele ga t je: 1. Ivan Jelačin ml., trgovec v Ljubljani, 2. Rudolf Stermecki, trgovec v Celju, 8. Andrej Sarabon, trgovec v Ljubljani, 4. Ivan Avsenek, član načelstva Gospodarske zveze v Ljubljani, 5. Jerko Spaventi, solastnik pomorske agen-ture, Dubrovnik. Namestniki: 1. Franc Urbane, trgovec v Ljubljani, 2. Josip Pordan, trgovec v Ljubljani, 3. Josip A. Milisich, trgovec v Splitu, 4. Vekoslov Finžgar, glavna zaloga d uhana v Celju, 6. Ludovik Šef, trgovec v Mariboru. V III. edinici »Rudarstvo in kovinarstroc lista »Zveza Lndustrijcev«. D e 1 e g a t j e : 1. Rihard Skubec, 2. Inž. Avgust Beinrich, oba ravnatelja Trboveljsko premo-gokopoe družbe v Ljubljani, 3. Inž. Josip Boncelj, ravnatelj Strojne tovarno in livarne v Ljubljani, 4. dr. Fran NVindiacher, član upravnega sveta Kranjske industrijske družbe v Ljubljani. Namestniki: 1. Inž. Jos. Pavlin, sodruž-nlk premogokopne dražbe v Liboje-PetrovČah, 2. Inž. Ignacij Sega, upravni svetnik Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, 8. Inž. Simon Radnaj, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, 4. Hinko Pogačnik, tovarnar, Ruše pri Mariboru. V IV. edinici »Ostala industrija in obrt< lista »ZTeza indufctrijrev*. Delegatje: 1. Poter Kozina, tovarnar r Ljubljani, 2. Alojz KrižnlČ, generalni ravnatelj tovarne »Prava« d. d. v Mariboru, B. Mario Ferič, eola- Uiik tvrdke Gilardi & Bet Izza v Splitu, 4. Inž. Milan šuklje, upravni svetnik Stavbne družbe d. d. v Ljubjnni, B. Fran BonaČ, tovarnar v Ljubljani, 6. Fran Golob, družabnik tovarne pohištva »Vint-gart, Vič pri LJubljani«, 7. Dr. inž. Milan Vidmar, druisbnik tovarno »Transformator« v Ljubljani. 8. Kurol-čeč, ravnatelj Katoliškega tiskovnega društva y Ljubljani. Namestniki: 1. Josip Costaperarija. upravni svetnik tovarne olja in barv v Ljubljani, 2. Jakob Zadravec, lastnik parnega mlina » Sre* SLOVENEC, čine 16. januarja 1923. Stev. 11 dlšču, 8. B. Anton Torre, upravitelj tovarne Sardina« d. d. v Splitu, 4. Fran Ravnikar, tesarski mojster v Ljubljani, 6. Dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic, Vevče v LJubljani, 6-Makso Hrovatin, lasinik tiskarne v Ljubljani, 7. Konrad Gologranc, stavbenik v Celju, 8. Anton Krej«, ravnatelj za dušik d. d. v Rušah pri Mariboru. • * * V edinici I. in V. službodajalccv sta bili vloženi po dve kandidatni listi in sicer lista: Združeni siu bodajalci ter lista, ki so jo vložili mlado-liberalci. Te listi je volivna komisija potrdila. Veljavni so le glasovi, ki se bodo oddali za eno teb list. KANDIDAT JE LISTE: »ZDRUŽENI SLLZBoDAJALCI« SO: V edinici I. »Denarni zavodi«: Kandidati: 1. Dr. Konian Ravnihar, prokurist Jadranske banke v Ljubljani, 2. Dr. Fran Pavlin, poitravnatelj Kreditne banke v Ljubljani, , 8. Dr. Mirko Božič, prokurist Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, 4. Dr. Franjo Kosili a, predsednik ravnateljstva posojilnice v Mariboru, 6. i v au Elsner, poopredseduik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, 6. Dr. Josip Beroš, podravnatelj Gradske štedionice v Splitu. Namestniki: 1. Riho Jug, podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in indusJijo v Ljubljani, 2- Milan Kenda, prokurist tigovske banke v Ljubljani, 8. Dr. Fran Krim, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani, 4. Drago Kralj, ravnatelj posojilnice v Celju, 5. Anton Kralj, prukurist Zadružne zveze v Ljubljani, 6. Juraj Vrcan, prokurist Pučke trgovačke banke v Splitu. V edinici V. »Vsi ostali pokliei«. Kandidatje: 1. Rihard Sušnih, lekarnar ▼ Ljubljani, 2. Inž. Matej Kosmač, član nučelstva Samostojne kmetske stranke v Ljubljani, 3. Ur. Josip Jerič, odvetnik v Ljubljani, 4. Dr. Adolf Go-lja, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, 5. Franc Cuček, veleposestnik v Ptuju. Namestniki: 1. Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani, 2. Einest Krulej, član načelstva SKS v Sevnici, 8. Franc Gologranc, stavbeni pod-jeJiik Ln župan občinskega urada v Konjicah, 4. Ivan Rogljič, predsednik Krajevne organizacije NSS v Mariboru, 5. Dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Vsakemu volivnemu upravičencu se bode v lastne roke vročila glasovnica, ki jo potem po izpolnitvi odpošlje volivni komisiji tako, da jo sprejme komisija vsaj dopoldne do 12. ure na dan Б. februarja 1028, ko se prešiejejo glasovi. — Če upravičenec glasovnice ni prejel, če jo je izgubil, ali če je postala nerabna, dobi lahko še najpozneje dopoldne na dan. ko че preštejejo glasovi, pri volivni komisiji novo glasovnico. — Glasovnice so tako prirejene, da je zajamčena tajnost glasovanja. — Glas vsakega zavarovanca šteje za enega, glas vsakega sluzbodajaxa za toliko, kolikor trna službo-dajalee določenega dne zavarovanih nameščencev. Kako se število kan<" Jalov, ki so od posameznih kandidatnih list izvoljeni, dobi in kako se ti uvrščajo, predpisuje § 26, toč 20 do 22 štaluta. D№Ш, norice. — Novice z dvora. «Hrvat« prinaša vest, da je kralj v noči od sobote na nedeljo odpotoval v strogem ineognitu z orient-ekspresom v Pariz. Pred tem je že v petek odpotovala kralj/ca Marija istotako v strogem ineognitu v Bukare.št. — Vojaški kre iti. Na zndnu ministrski seji je poročal vojni minister, kaj armada vse potrebuje. Zahtevane kre "to jt vlada takoj odobrila. Nikjer pa ni povedano, koliko ti krediti znašajo. Gotovo pa je, da gredo vojaške potrebe v milijarde. — Vspehi teoretičnih državnih izpitov pred izprasevalnimi komisijami v Ljubljani v letu 1922. lzpraševalna komisija za prav-nozgodovinski državni izpit je izprašala 75 kandidatov. Vspeh je bil dober z odliko pri 18, dober pri 18, zadosten pri 27 in nezadosten pri 12 kandidatih, lzpraševalna komisija za pravcecdni državni izpit je izprašala 42 kandidatov. Vspeh je bil dober z odliko pri 6 cbober pri 12, zadosten pri 16 in nezadosten pri 8 kandidatih, lzpraševalna komisija za državoslovni državni izpit je izprašala 27 kandidatov. Vspeh je bil dober z odliko pri 1, dober pri 11, zadosten pri 11 in nezadosten pri 4 kandidatih. — Klerikal- i zmaj. Kakor znnno, ?pi klerikalni zmaj svoje zirisko spanje «pod Btreho« Jugosl. tiskarne. Včeraj zvečer so ga zbudili in mu dali prebrati «Slov. Narod«. Iz «Naroda« je zvedel, da ima tri g', ve. Šel je, se pogledal v ogledalo in videl, da nima treh glav, ampak jih ima devet, «Narod« pa — nobene. Nato je zmaj zopet legel in bo spal še nekaj oni. — Iz «Slov. Naroda«. «Klerikalci naj torej k vragu dobe, kar so zaslužili, ali tudi napredni sloji naj dobe, kar jim gre!« — Bodo dobili. — «Trdno bo stal klerikalni zmaj«, prnvi «Slov. Narod«, «in tega zmaja tudi z najostrejšim bojem ne omajamo niti za ped.« — Kdo ga bo pa majal t — Čitalnica v Grades. Na občnem zboru dne 7. t. m. je bil izvoljen za predsednika zopet g. dr. Vekoslav Vršič ter sledeči gg. odborniki: prof. dr. Mati, Ledenik, Bajeo, dr. Palonié, Ferlan, Vladimir Kukman in ga. Slavica dr. Vršičeva. — Himen. Včeraj, 15. t. rn. se je poročila v iupni cerkvi v Domžalah gdčna Helena C e r a r, hčerka uglednega našega somišljenika g. Franjo Cerarja, z gosp. Joškom Oberwalderjem, tovarnarjem v Domžalah. — Bilo srečno! — Članski sestanek ljubljanske sekcije JNU se vrši v nedeljo ob desetih dopoldne pri Mraku na Rimski cesti. — Tudi znamenje časa. V neki vaški šoli je učitelj izpraševal dečke, kakšen stan si nameravajo izvoliti Kogar je učitelj poklical, je vstal, odgovoril na stavljeno vprašanje in sedel. T« je dejal, da bo mizar, oni da bo zidar, tretji bi bil rad krojač, četrti bo prevzel trgovino po očetu, a nihče se ni prijavil, da pojde v mestne srednje šole. Pač dobro vedo, zakaj ne! — Z Grosupljega. Naposled se je le uresničil stari narodni pregovor, da zima in gosposka ne prizaneseta. Dobili emo debelo snežno odejo. — V nedeljo, 14. t m. smo imeli obilo duševnega užitka ob priljubljeni Finžgaijevi drami «Razvaline življenja«. Tako so omenjeno dramo naši vrli igralci v kratki dobi že četrtič (ob božičnih praznikih trikrat v âmariji) spravili na oder, kar je tudi jasen dokaz, da lepe gledališke Igre našemu ljudstvu jako ugajajo. Lokal, kjer so jo igrali, je bil nabito poln do zadnjega kotička, dasi v debelem snegu ni bila prijetna pot iz oddaljenih vasi. — Nova bolnišnica v Somborn. Prebivalstvo Bačke je zbralo o priliki kraljeve poroke 5 milijonov dinarjev kot poročni dar. Kralj je pa dar odklonil in izrazil žoljo, da se vsota nporabi v človekoljubno svrlio. Odbor je nato sklenil, da s tem denarjem zgradi v Somborn moderno bohtišnico. Nîwtrt po napravili strokovnjaki v Nemčiji. Bolnišnica je mišljena kot socialr.ozdravstve"i zavod z velikopoteznim ambu'atorijem, ki b > mogel oskrbovati po 15—20 tisoč bolnikov na *eto. V bolnišnici sami bo pa !e 100—150 postelj za posebno težke slučn'e Zdravljen !n in zdravila v ambul&toriju bodo popolnoma brezplačna. — bpred «"đlšča. Josip Logar г Rrezovice je na p4iufiv n">"n urvi-.bil od Jerneja P.-\!eta bi?; v vrednosti 40S1 K. Se'o! ho ra to 3 merere v joči. —. Emest Krî')Il te rkm^el Edvardu černiču v Zapit*-^ kolo, vredno 6000 K. O ij pri Josipu lKU»u-> ua Ulincab ci/, i :„ ,„m..„ft S7T5 .ca« pod iiiro: «DEČEK«.' GRADAC 37, p. PUtcmica, Slavonija, ivsak delavnik od 1.—2. ali od 5—^T.ooo. lzov' v popravdo m v zameno 5Z35 IŠČEM LOKAL i асска iz lioijbc rouDine ali prostor, ki sc da preuredili zs MO- in gRmitnrn za gosposko sobo, velik lači. — Najraje pri kakem DERNO BRIVNICO le na pro ctn?m Ustc .cc n n-kai druge n,aVc, ie пе- Ibe z naslovom na uprav- delu Ljubljane. Ponudbe na: NOVOSAD, pvo ij pri Josipu TRIBU-, ua Glincah 37, Cunarđ Line Najbrži parobiodi svljeta. I-ravm put. nički tovarni i espres saobi nisj od Bxnthnroa ln Ciicrlionra« zs AuierLito iu Canatio t ditnnjaka. 5i/, dana Vlas'iie kabine, /a putii'ke III. razreda, Putnike prato iakusui č aoviiici do tuke ukrcania te m i'Utem pruže d svakom pouledu drago voljno svsku pomoč. Uputstva daje: CUNARO LINE Glavno zastofjstvo za Jugoslavijo« Jugoslovanska ban&a d. d. Zaoreb. (■lavno zastopstvo za Slovenijo: Ljui>l aaa, Kolodvorska nI. ~6. • {иђГаоа. Brzojavni naslov: .îîannrd, ZALOGA POHIŠTVA. Izdelava vseb vrst BLAZIN. ŽIMNIC, KRESNIC, DIVANOV. OTOMAN ia vsa padajoča tapetniška dela po najugod-icjših cenah V zalogi tudi morska trava. - PETER KO BAL, zaloga pohiitva ro apetniSka delavnica. KRANJ. 5308 UGODNA PRILIKA! PRODAM zaradi družinskih razmer TRGOVSKO HIŠO z dobro vpeljano trgovino, trafiko ia to« , čenje čez ulico na prometnem kraj« na JUGO-AUTO d. Z o. Z. V Ljubljeni, deteli, 1 uro od Celja HiSa ie prenovlje- ------ -----------------na z gostilniškimi prostori; pri hiti se IfCIfcl/fllfCICTMS ! nahaja okoli 7 oralov zemlje z gozdom. 8 § 211 'vtc okoli hite. Pod istim naslovom tudi U П 7 П U I prodam nove TRINADSTROPNO HIIO V U tm U V ► 1 »etiki™ vrtom, v prometa mestu aa 350 m POCINKANE CEVI, ▼ velikosti '/4 in 200 m POCINKANE CEVI, 1 cola svetlobe, naprodaj po nizki ceni. FRAN PEZD1R, BREZOVICA 27. I t t AUTO I I I BENCIN PNEUMAT1KA OI.II-: VSA POPWAVII.A MAST IN VOZN1E Lc prvovrstno blago in delo po solidnih ccnah nudi Štajerskem, l minuto od kolodvora, pri pravno ca vsako večje podjetje. Naslov ▼ upravi «Slovenca« pod »tcvllko 293. ■ i. Uravnajte naročnino! SÉT8B в. Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc Gospodu dopadlo poklicati v večnost mojo drngo. blago mater Ivano Koželj roj. šmon SEOVEWC, tfne lft. januarja fô23. «lev. Ht dne 12. jan. 1923 v 82. letu starosti,. prevideno s »,v. ïakia-menti. — Priporočani jih vsem, zlasti svojim duhovnim sobra-iom. v pobolno molitev. Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopolden na Homcu. Zepoge, dne. 13. januarja 1923. Frančišek Koželj, župnik. -vv.'v*.-;' j ! Razno perilo gos^ede, dame ln deco priporoča tvrdka H. S E. laM »■„„ V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljen? mati • «i trgovka, gostilničarka in posestnica v Gor. Logatcu danes, dne 15. januarja t. 1., ob pol 6. uri zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v »tarosti 56 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši v sredo, dne 17. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hise žalosti. Gorenji Logatec, dne 15. januarja 1923. Žalujoče rodbine: URBASOVA, PEČEVNIKOVA, GOSTIŠEVA, SEVNIKOVA. Вгех por^bneg« obvestile. Brez posebnega obvestila. Udani v božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno-ljubljena hčerka, gospodična Ulic« Fnfrich hčerka posestnika in gostilničarja danes, dne 15. t. m., ob 8. uri zjutraj, po dolgi m mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, Boguvdano zaspala. Pogreb ljubljene pokojnice se vtši v sredo, dne 17. januarja 1923 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. januarja 1923. ANTON in JERICA PUTRICH, starši. — ANTON in KAROL, brata. — PAVLINA in ERNA, sestre. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je danes zapustil dobri moi in skrbni oče, gospod Paoel S.Turk posestnik in gostilničar, bivii dolgoletni župan in častni občan v Dragi po daljiem bolehanju nenadoma, Boguvdan, v 11. letu. ter mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek ob 4. url popoldne iz hUc talosti, Streliika ulica 23, na pokopališč* k Sv. Kriiu. V Ljubljani, dne 15. januarja 1923. ANA TURK roj. TOMEC, soprog* — EDUARD, trgovec. ---------- - itfCA por.--------- PAVLINA, otroci. -1 INŽ. ANTON TURK, ravnatelj kem. »ov„ STANKO, kavaler. porućnik, SLA PAV................. zet. TURK. VLADKO, FRANICA TURK, snaha - PAVEL, DANIEL, RUDOLF - EVICA ta TONČEK, vnuki. Zahvala. ~1л mnogobroine srčne do-kaze iskrenega sožalja ob smrti nale ljubljene hčerke, sestre ie svakinje, gospodične Ljudmile Milost izrekamo vsem našo najiskre-nejSo zahvalo. Posebej se pa zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja, onim, kateri so jo tolažili ob njeni bolezni in končno vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 13. Januarja 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Lovro Verbič, višji da\tni upravitelj v p., naznanja v svojem in v imenu otrok Vladîmirja, Mimy in Olge žalostno vest, da je umrla nadvse ljubljena hčerka, sestrh, teta in svakinja, gospodična Danica VerME v nedeljo, dne 14. t. m., ob 9. zvečer, po dolgi In mukepolni bolezni, previdena g tolažili svete vere. Pogreb drage pokojnicc ae vrši v torek, dne 16. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Novem mestu, dne 15. januarja 1923. Namesto posebnega obvestila. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Svila, čipke modni nakit! $.&nk©vîcnasl. K- Soss Ljubljana, Mestni trg 19, (Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konce*, elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. KLEPARJI: Remžgar & Smerkal, Florijanska ul 15 Produktivna zadruga kleparjev, Instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 3S. Kom T., Poljanska cesta šlev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg šlev. 10. KONFEKCIJSKA TROOVENA: OIup Josip, Pod Trene«. j STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO: i Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2 4 dtVarje.) PARNA PEKARNA: eon ..геув nosi Jakob Kavčič, dre- dis itev 5. SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orieni« d. d. Sodna ulica 3, Tel 4ЛЗ. Ranzinger R., Cesta na iuž železn. 7—9. TRGOVINA Z ZELEZNINO! SuSnik A, Zaloška cesta št 21, Ljubljane TROOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mfkuš L, Mestni trg 15 TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Valvasorjev Irg štev. 7 ZALOOA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesto štev. 17 piaula g »VINARIA«, družba vinogradnikov, PTUJ ЦДНШ H m m ЛИВ M j priporoma canj. gostilničarjem ia vinskim trgovcem svojo veliko zalogo prvo- vrstnih halogklh In ljutomerskih vft LASTNEGA PRIDELKA letnika 1921 <■ 1922 T ««dih ln buteljkah. — Cane in kakovoat vin brez konkurence. Glavno zastopstvo ln zaloga и Ljubljano: M. RAVTAR, Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. kakor: cink, bronce, med, baker, svinec itd., kupuje po najvišjih dnevnih cenah Tvornlca »Clnal«, Celje. Ivan Zakotnlk Tetah« It m. mestni tesarski mojster TeMn It. 379, Ljubljana« Dunajska cesta 40. Vsakovrstna tesarska đela, kakor: moderna le-ene stavbe, ostrešja sa palaSs, hiša, Tile, tovarne, cerkve ia svon>ke; stropi, rasna tla, stopmoe. ledenic«, pav, verande, lesaae ograje it j. Oradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. deske in tesan les kupuje po ugodnih cenah ter prosi pismene ponudbe ERNEST MARINC Celje, Kapucinska ulica 3 gseiiiniiaii ■■■n ■■■■шаага нпитанм Ako še niste, pošljite naročnino! Ivan Sloban mestni zidarski mojster, ! Ljubljana, STUDENTOVSKA ULICA ST. 7, Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča deia, po danih in lastnih načrtih. Sladhor - šeter glave. Koche ln Kristal, testenine, maharone. fi-ûellne ln rezance ha-or tudi ostalo Speceriisko ln kolonltalno blago nudimo ln pošlllamo po železnici gg. trgovcem vsa o koiKlno ln na vsaho postalo. - Izvolite zahtevati :: cenili :: ВА1ШГ ÏR60VACH0 PROHtTNO DRUSÏVO. \Ш- inmnm nmomm ши»ш KARL0YAC ' 1 uro od Ljubljane: hiša, dve gospodarski poslopji, sadni vrt, 9 parcel njiv Ui 9 lepo zaraščenih parcel gozda. — Cena skupno 450.000 dinarjev. — Pismene ponudbe -«od šiiro: RESEN KUPEC 450« na ' anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, do 24. januarja. Izdaja konzorcij >Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL