Poštnina plačana v gofavfn!.
Leto LXIX. ŠL 94
Ljubljana, petek U* aprila 1«3*
iznaja vsaa Jan popoldne, lzvzemša nedelje m praznike. — inaeratJ do 80 peut vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji lnseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12«. za inozemstvo Din 25- Rokopis) se ne vračajo.
UREDNIŠTVO   EN C7PBAVNIATVO LJUBLJANA,   Rnafljeva  ulica  štev. 6.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-28
Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani s t- 10351.
Preokret v Abesiniji:
Abesinci se bodo branili do kraja
IMBaMMMaBJMHHSJSJSJB^^
Zavzetje Addis Abebe bo stalo Italijane še mnogo truda in krvi — Abesinci nudijo večji odpor, kakor pa se je pričakovalo in so odločeni braniti vsako ped svoje zemlje
fjoudon. 24. aprila. A A. Rput^r poroča: Na severni fronti nudijo Abesinci zadnje napore, da preprečijo napredovanje Italijanov iz I>e>ija proti Adis A bebi Na mnogih mislih, kjer vo<li cesta profi Adis Abe-H pr^ko klancev; posebno pa pri vrhu So-Liinpdp. rušijo Abesinci ceste. Italijanska letala obsipavajo z ognjeni iz strojnic abesinske odiHko bonihardirati pa jih italijanska Mala ne smejo, ker bi na ta način -*ama rušila roHo. ki ie tudi za Italijane vivljenj^k** važnosti. Rušenje cest je trenot-no dalo abesin^kemu poveljstvu čas. da c roor^ani/irnlo čet«' in izvedlo zadnji odpor Oddelki vojščakov ^o bili poslani na vrhove nad ce^to in so že zavzeli svoje položaje
\' nevtralnih krogih v Adis Abelu menijo, da bi Italijani lakoi i»o zavzetju Debija morali poslati svoje motorizirane oddelke naprej proti Adis Abebi. da jo zavzamejo p-edno bi se abesinske čete mogle reorganizirati. Abesinci se pripravljajo na  odločno obrambo pre-'olnice.
Abesinski oddleki. ki prihaiaio s severa, s*o na mnogih meslih prerekali italijanske prometu«' /veze Abesinci tudi trdijo, da so sestrelili dve italijanski letali iužno od De-Blja
V meroda jnih krosih v Adis Abebi izjavljajo, da bo Abesinija nadalievala svojo borbo do konca in da bo a novinsko poveljstvo, če bi A d ic A beba bila zavzela, premeščeno v dru^o meMn. Rorba se bo nadaljevala do konca. Vlada bo tudi spremenila svoj sedež.
Na o^adenski fronli popravljajo italijanske čete po deževju svoje položaje. Po abe-sinski verziji ?o imele italijanske čete v bitki v Oaadenu velike izgube, ker so Abesinci večkrat izvršili juriš. Po poročilu rasa Nasiba ie Ktka zapadno od Sasabane bila strašna. Libijske in somalske Čete z nekaj belimi oddelki so s pomočjo letalstva napadale tri dni- Tretjega dne Je abesin-skim četam uspelo, da so odbile Italijane-Četrtega dne so Italijani po vesti rasa Na-siha vrgli v borbo bele oddelke in uspeli, da so potisnili Ahosince na njihove prvotne položaje.
Velika zmaga Abesincev
Adis Vheba, 24. aprila. AA. Havas poroča: Včeraj .je bilo izdano poročilo abesinske vlade, da je bila od 11. do 17. aprila velika bitka na ogadenski fronti južnozapadno od Sasabane in da se je ta bitka končala z zmago Abesincev. Italijani so imeli več tisoč mrtvih in več italijanskih letal je bilo sestreljenih. Italijani so se umaknili za 10 km nazaj, dobili Pa so ojačenja in začeli z novo ofenzivo in na ta način prisilili abesinske čete, da so sp umaknile v smeri proti Denanu.
Nova koncentracija vojske
Adis Abeba, 24. aprila, g. Na ozemiju J SO <k> 200 km severno od prestolnice, je neguš z vso energijo po porazili pri Amba Alagiju in pri jezeru Ašangiju zbral svoje čete, ki se bodo do konca borile za svobodo drŽave. Italijan.4 so poslali v boj vsa svoja letala.
Badoglio pripravlja zaključno ofenzivo
Ijondon, 24. aprila. AA. Reuter objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika v italijanskem vrhovnem poveljstvu v katerem pravi, da je glavni poveljnik maršal Badoglio z letalom dospel v Desie. Maršal Badoglio želi osebno voditi zadnje priprave za novo italijansko ofenzivo, ki mora privesti do zavzetja največjega dela dosodaj še  nezasedenih  abesinskih kralev.
Neguševo premoŽenje
London. 24 aprila, o. Posebni poročevalec lista »Dailv Express«, ki sc je vrnil iz Adis Abebe poroča, da je abesinski cesar nalož'1 v neki lond-on-ski banki 35.000 funtov šterlingov. Imetje, ki ga je imel skupno s cesarico pred vojno, je znašalo okrog 3 milijone funtov šterlingov. Največ denaT-ja je porabil za vojni materijal. Cesar je izjavi, da rajši umre. kakor da bi se predal Italijanom.
Slovenci v Bolgariji
Španija v plamenu nove revolucije
Izgredi zavzemajo vedno večji obseg
Madrid, ^4. aprila, z. V Izrisi so izbruhnil resni neredi. Levičarji so poskušali zarđati tamoSnjo cerkev sv. Frančiška. Ker jim to ni uspelo, so znžgali nekaj zasebnih hiš, me«1 njimi tudi hišo predsednika mestnega odbora narodno akcijo. Nekaj drugih hi? so na divjaški način oropali. O priliki intervencije oblasti je bil ubit neki poročnik mestne garde. Iz Sevilje so na kami-jonih poslali ojaeenja mestni policiji.
V Rru jp eksplodirala bomba v tamkajšnjem Ljudskem domu. Aretiranih je bilo šest oseb. med njimi tudi župan in župnik, ker levičarji trdijo, da so našli pri njih bombe.
V Almerije je včeraj neki 16Ietni deček -zstrelil več revolverskih strelov na skupino komunistov. Ranil je dva komunista, streli tega dečka so izzvali veliko paniko In je bilo v zmešnjavi ranjenih več oseb. Pri zaslišanju je deček izjavil, da obžaluje, da ni imel več strelov. Zvečer so levičarji priredili protestno manifestacijo, ki se je pretvorila v velike izgrede, pri katerih je bil en policaj ubit. Aretiranih je bilo več oseb.
V teku današnjega dne je prispelo 14 španskih rušilcev v Algesiras. Nadaljnja dva rušilca bosta prišla kmalu. Španske voine ladje so prišle zaradi tega, ker so bili v nedeljo neredi v Algesirasu.
Madrid, 24. aprila, o. Kakor znano. !>o sedanji ministrski predsednik Azana edini kandidat levičarskega tabora za novega predsednika republike, sedanji začasni predsedmk  republike  in  bivši predsednik
I cortesov Barrio pa bo dobil mandat za i sestavo nove marksistične vlade.
Včeraj je Azana i/javil poročevalcu moskovskih .jJzvestijc. da bo v kratkem imenovan španski poslanik v Moskvi. Od-nošaji med Rusijo in Španijo so urejeni že od 1. 1933, vendar pa doslej iz tehničnih razlogov šp ni bilo mogoče imenovati španskega poslanika v Moskvi. Ob zaključku razgovora je Azana nagiasil: »Komunisti so naši iskreni prijatelji, nasprotniki režima se zbirajo le na skrajni desnici.*
Program španskih socialistov
Madrid, 24. aprila, g. Plenarno zborovanje socialistične federacije v Madridu je na zgodovinski seji končnoA-eljavno likvidiralo reformistične tendence v stranki, z veliko večino sprejeta resolucija označuje kot neposredni cilj španske socialistične stranke: 1. politično moč delavskega razreda, ki naj se doseže s katerimikoli sredstvi; 2. izpremenitev individualne lastnine v kolektivno lastnino; 3. španski socialisti poudarjajo izrecno pravico narodov Španije vključno Maroka do samood.Ioc.be in sicer do ponolne neodvisnosti
Arabci proti Židom
V Palestini še ne bo kmalu mini
Loncu*!., 24. aprila, tr. Angleške kroge navdaja rajvoj dogodkov v Palestini Z vedno večjo skrbjo. V neredih, ki so nastali, vidijo spretno izvedeno mednarodno spletko, naperjeno proti Angliji. Iz Jeruzalema in ostalih krajev Palestine priha-hajajo vedno nove vesti o velikih nemirih in izgredih. Spopadi med Židi in Arabci se nadaljujejo. Arabci so proglasili generalno stavko, na katero pa so odgovorili židje z gospodarskimi represalijami, tako da postaja položaj vedno bolj napet.
Židovski in arabski narodni svet stalno zasedata. Arabci so oklonili poziv angleške vlade, naj pošljejo posebno delegacijo v London, ki naj bi predložila arabske pritožbe. Arabski narodni svet je sklenil, da bo z neposredno akcijo izvajal pritisk na angleško vlado, da ugodi njihovim zahtevam.
Angleški vrhovni komisar je izdal najstrožje varnostne ukrepe. Vse strategično važne točke so zasedene po vojaštvu. Za prihodnje dni so napovedani novi vojaški transporti. Angleži nameravajo del svojih čet ob libijski meji premestiti v Palestino.
Kairo. 24 aprila. AA (Havas). V .Ternza-l^mu =o zastopniki zidov sklenili pozvati svoje rojake, da se začasno preselijo v Tel Vri v. kjerr imajo Židi veČino.
Iz raznih krajev poroča.-> o požigih. Gašenje je otežkočeno zaradi vetra.
Večina židovskih listov obsoja dokaj popustljivi nastop oblastev nasproti Arabcem.
Stavka se nadaljuje. Skoraj vse arabske trgovine so zaprte. Muslimanski voditelji so sklenili nadaljevali stavko vse dotlej, dokler ne dobe Arabci zadoščenja. Arabci zahtevajo za zdaj, da se prepove priseljevanje zidov v Palestino, že naseljenim Židom naj se pa določi bivališče samo v nekaterih krajih- . I
Včeraj je tudi v Ha!?i iznenada izbruhnila' stavka. V vseh palestinskih mestih so arabske trgovine zaprte. V Jeruzalemu so aretirali veliko število ljudi. V Jaffi počiva ves pristaniški promet.
Državni poročni dc v Nemčiji
Berlin, 24. aprila tr. Nemški notranji minister je izdal odlok, po katerem morajo predstojniki ženitvenih uradov, koder se sklepajo poroke, vsakemu na novo poročenemu paru izročiti kot državni poročni dar Hitlerjevo knjigo >Mein Kampf«. Potrebne knjige morajo nabaviti občine. Te knjige se smejo darovati samo poročencem, ki so čistokrvni Nemci. Izključeni so židje in inozemcL
Važni sklepi vlade
Beograd, 24. aprila. AA. Snoči od 19. do 21. ure se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovića. Na sejah so razpravljali o tehle zadevah:
L Notranji minister in zastopnik pravosodnega ministra sta podala poročilo o žalostnih dogodkih, ki so se pripetili v Ke-restincu. in «■> ukrepih, izdanih, da se krivci najdejo in kaznujejo. Doslej je aretiranih 53 oseb, ki se bo z njimi najstrožje ravnalo po zakonu. Drugače vladata v Ke-restincu in v vsej okolici popoln red in mir.
2. Odobren je dogovor na predlog prometnega ministra za gradnjo dela obale v Dubrovniku.
3. Sprejet je dogovor s tujimi lastniki jugoslovanskih državnih o^soii' ->iede plačila kuponov za prihodnji dve leti.
4. Finančni minister &e pooblasti, da izda drugo tranšo v znesku 100 milijonov dinarjev za finansiranje javnih del iz splošnega kredita ene milijarde dinarjev.
5. Na predlog ministra za gozdove in rudnike se sprejme uredba z zakonsko močjo o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih ustanov ter uprave državnih gozdov in državnih rudarskih podjetij. . ___
Rothermerova
prorokovanja
Budimpešta. 24. aprila- £. Vsi listi so objavili včeraj na uvodnem mestu članek lorda Rothermera, k,i je izšel rudi v »Dailv Mail u«. Smisel članka je. da se dan revizije mirovnih pogodb vedno bolj približuje. Lord Rothermere se sklicuje na to, da so se njegove prerokbe glede Hitlerja m Nemčje. ka jih je objavil pred petimi leti, ko je bil Hitler samo vodja druge najmočnejše nemške stranke, uresni^i'e TVdj njegove prerokbe o ureditvi odnoaajev med Nemčijo in Poljsko so sc "žpottt. e. Madžarski državniki so storili prav. ko so usodo svoje domovine vezali na usodo dveh najmočnejših narodov Evrope, Italije in Nemčije. Članek prinašajo madžarski listi z velikimi naslov1, kot veliko senzacijo.
Avstrija kupnje v Angliji bojna letala
London. 24. aprila p. >Daily Expressc poroča, da se posebni zastopniki avstrijske vlade pogajajo v Londonu za dobavo večjega števila vojnih letal, za katera namerava avstrijska vlada plačati 90.000 funtov šterlingov. Pri pogajanjih posreduje znani mednarodni gospodarski asrent Corrigan-
Vojaški nabori v Avstriji
Duanj, 24. aprila, d. Kakor poroča »Reichs post«, bodo meseca .junija izvedena prva novačenja za avstrijsko vojsko In sicer po vsej Avstriji. Za sedaj bo pozvan na pregled samo letnik 1915 V vojaško službovanje bodo poklicani referati prihodnjo jesen. Vpoklicanih bo 50.000 vojaških obveznikov.
INOZEMSKE BORZE
Curih, 24. aprila. Beograd 7.— Pariz 20.22. London 15.15, New York 307425, Bruselj 51.88. Milan 34.15, Madrid 41.90, Amsterdam 208.25 Berlin 12340, Dunaj 56.30, Praga 12.70, Varšava 57,825. Bukarešta 2*0.
Poročali smo že, da je nedavno odpotovalo okrog 50 članov Jugoslovensko.bol. garake lige iz Ljubljane na Bolgarsko. Slovenci so bili v Sofiji prav prisrčno sprejeti in so bili deležni splošne pozor, nosti. Na banketu, ki ga jc priredilo njim na Čast Jugoeloveasko bolgarsko društvo v Sofiji, je goste pozdravil znani bolgar. aki zgodovinar g N. S tane v. V svojem govoru je podčrtal potrebo zbližanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo in pomen Jugoslovensko bolgarskih lig, preko katerih se bosta bratska naroda boljše spoznala. V imenu Slovencev se je
zahvalil za pozdrav g. Vekoslav Bučar.
Zelo svečano so bili Slovenci sprejeti tudi v Plovdivu, kjer so jim priredili ban. ket v razkošnem hotelu >Bolgaria<. Gost. je so si ogledali znamenitosti mesta in obiskali znameniti plovdivskl sejem, nato pa so obiskali staro bolgarsko prestoHco Veliko Trnovo, od koder so preko Gornja Orehovice odpotovali v Varno, kjer so bili prav prisrčno sprejeti. V torek so odpo. tov ali v Rilski Manastir, a Jutri se vrnejo v Sofijo, od koder z večernim vlakrnn odpotujejo preko Boograda v Ljubi j amo.
Tudi Madžare mikajo kanoni
mislijo slediti zgledu Avstrije in Nemčije ter postaviti DN pred izvršen čin
Budimpešta, 24. aprila, tr. O priliki razprave o Proračunu ministrstva za narodno obrambo v finančnem odboru poslanske zbornice je narodau poslanec Lakatos naglašal potrebo boljše organizacije civilne obrambe proti napadom iz zraka. Zastopal je mnenje, da bi morala Madžarska slediti zgledu Nemčije in Avstrije ter čimprej zopet uvesti splošno vojaško obveznost. Pozival je vlado, naj zahteva čim prej Popolno enakopravnost Madžarske z drugimi državami v pogledu oboroževanja ter naj to zahtevo v primernem trenutku na način, kaJcor je to storila Avstrija, uresniči. Vlada se naj pri tem sklicuje na to. da že sama zemljepisna lega izklju-
čuje, da bi se madžarska vojska uporabila za kaj drugega, kakor samo za državno obrambo proti napadom i katere koli strani. Izrazil je mnenje, da Društvo narodov tudi v pogledu Madžarske ne hi moglo zavzeti drugega stališča, kakor ga je zavzelo v primeru Nemčije in Avstrije, ko je priznalo izvršeno dejstvo. Papirnati protesti in ženevske resolucije pa Madžarski ne morejo škoditi.
V enakem smislu so govorili tudi vsi ostali govorniki z izjemo zastopnika socialnih demokratov, ki je izjavil, da se socialisti po vsem svetu bore za razorožitev.
Francija za reformo DN
Društvo narodov se mora omejiti samo ja Evropo, za ostale države pa naj bo samo pravni svetovalec
Pariz, 24. aprila, tr. V zvezi z razvojem dogodkov v ženevi se sedaj tudi v francoskih krogih vedno bolj bavi jo z idejo reforme Društva narodov. Večina francoskih diplomatov in državnikov je prišla do prepričanja, da Društvo narodov v svoji sedanji sestavi ne odgovarja svojemu namenu in ciljem, ki so mu bili postavljeni ob ustanovitvi. Vedno bolj jasno se kaže potreba primernih sprememb, ki bi ženevsko ustanovo prilagodile prilikam in potrebam sedanjega časa. Ugleden francoski diplomat razpravlja o tem vprašanju v >Oeuvru< in piše med drugim: če nočemo, da se vrnemo k predvojnim metodam tajne diplomacije in vojaških zvez, se mora Društvo narodov temeljito reformirati. V Angliji sta v tem pogledu dve struji. Ena struja želi, da hi Društvo narodov zaradi domini-jonov ohranilo svojo univerzalnost, toda
opustilo naj bi se XVI. poglavje pakta Društva narodov, ki govori o sankcijah. Društvo narodov bi se na ta način degradiralo na stopnjo juridičnega svetovalca. Nasprotno pa se angleška vlada zavzema za tr>, da ostane Društvo narodov kar moči močno in prestižno. To bi moglo dovesti do znatnega zbližanja s stališčem Francije, če bo pri parlamentarnih volitvah prišla na oblast levica. Po francoskem mnenju mora iti reforma Društva narodov za tem, da se ustvari posebna, od neevropskih držav ločena in neodvisna varnost Evrope. Do-čim bi pakt Društva narodov z nekaterimi spremembami in dopolnitvami še nadalje veljal za evropske države, bi postalo Društvo narodov za neevropske države sa mo neke vrste juridični svetovalec v vs*»b zadevah mednarodne politike.
Charlie Chaplin nenadoma umrl?
Tragična resnica ali samo filmska senzacija?
Londo. ZA. aprila. AA. Reuter poroča: Iz Hongkonra poročajo da se je tam razširila vest, da je na svoji poti na Daljnji vzhod nenadoma umrl sloviti filmski igralec Charlie Chaplin. Takoj so bila poslana brzojavna vprašanja na vso strani, toda do sedaj se ni bilo mogoče dobiti nobenega potrdila to vesti. Vodstvo United A rti-t t fiOS Angetesn  je  od goranin, da doslej Se
ni dobilo nobenega zanesljivega poročila Sličen odgovor so dobili od osebnega tajnika ( napi i na in od njegovega glavnega agenta, ki se sedaj nahaja v Singapoorn. Po zadnjih poričilih pred to vestjo o nenadni smrti Chaplinovi je Chaplin na poti v Hong kong. kjer naj bi se sestal i Pnnglasom Fairhanksom.
Kri ntrlieev bo reševala ranjence
Zanimivi poskusi moskovske klinike
London. 24. aprila, tr. Po poročilu vrhovnega sanitetnega sveta so izvedli lansko leto v moskovski kliniki zanimive poskuse transfuzije z mrliško krvjo. V moskovski kliniki so lansko leto izvršili v 3.000 primerih transfuzijo krvi. V 1.800 primerih so uporabili kri prav kar umrlih bolnikov. Tako kri pa so morali pred uporabo po posebnem postopku preparirati. Profesor Spaskukotski vrši sedaj v posebnem laboratoriju poskuse, ki naj doženejo. ali bi ne bilo mogoče pri večjih katastrofah ali v primeru vojne v večjem obsegu izkoristiti kri ubitih za transfuzijo pri ranjencih. Krvi bi bilo ▼ takem primeru dovolj na razpolago. Po dosedanjih uspehih je kri, odvzeta mrličem ie 16 dni porabna za transfuzijo.
Prepovedana knjiga
Beograd, 23. aprila AA Notranje ministrstvo je .prepovedalo uvažati in razširjati knjigo Leona Glazerja >Von Moskau nach Jeruzalem«, ki Je izšla na Dunaju
i
Aretacije komunistov v Avstriji
Dunaj. 24- aprila, k. V inozemstvu so a« ponovno razširile govorice, da priprav, ljajo narodni socialisti v Avstriji nov dr. žavni prevrat. Po deželi je bilo izvršenih mnogo aretacij. Avstrijska vlada priznava, da imajo sedaj policijski organi mnogo opravka tudi s komunisti, ki so razširili svojo propagando iz lnoustrijakih centrov tudi v podeželske kraje. Snoči so orožniki v bHžrpj IscbJa presenetiti skupino komunistov, ki so imeli baš tajni sestanek, na katerem so razpravljaH o nadaljnji komunistični propagandi po dežel L Sestanku je prisostvovalo tudi nekaj zaupnikov dunajske konmttJtoe centrale. Vsi kotnunisti so bili aretirani in so oblasti uvedle rigorozno preiskavo po vsej
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, petek, 24. aprila 193».
štev. 94
Hudourniki v polhograjski dolini
Ta lepa dolina }e v neposredni bližini Ljubljane, pa je
vendar pozabljena
Ljubljana, 24. aprila.
ReguLaoija hudournikov in sam« Gradaščice v agonijom delu polhograjsice doline (ta dolina prav za prav nima pravega imena) je v pravom pomenu življenjskega pomena za većino prebivalstva te doline. Da je Gradaščice značilna hudourniška reka. odnosno potok, smo sprevideli lahko že večkrat celo v Ljubljani. Gradaščica naplavi ja v vsem svojem teku t»r odlaga pesek celo ob ustju v Ljubljanico. Se pred leti so nekateri čolnarji grabili ta pesek ob ustju v Ljubljanici. Odjemalcev zanj je bilo precej, ker jc bil dober.
Kdor pa šc ni v*del pravega hudournika, bi sr naj ogledal n-araslo Gra daščico v njenem gornjem delu. Povodnji v polhograjski dolini so res elementarne katastrofe. Vodo odnese vse. kar zagrabi, največ škode pa napravi, ker odnaša plodno zemljo tu- tam jo pa preplavlja s prodom. Struga Gradaščice je plitva in vijugasta Ob deževju naglo prihrunv voda po hudournikih in Gradaščica je na mah nolna. Zaradi vi jug in ker struga nima mno:*o padca, se voda ne more dovolj hitro odtekati ter prestopa bregove. Veliko škodo pa delajo tudi hudourniki sam; na sebi. Preplavljajo stranske dolinice in odnašaio z reber plodno zeml-jo.
("'loveik se čudi. ko pride v to lepo dolino, da jc tako pozabljena, čeprav je skoraj v neposredni bližini Ljubliane in četiui' ,o meščan* zelo dobro poznajo, sai pri ha j no izletniki v množicah. Polhov gradeč ima avtobusno prometno zvezo z Ljubljano, toda na prvi pogled opaziš, da cest« ni pr-merna za promet s težjimi motornimi vozili. Vijugasta je tako* da mora šofer voziti z največjo previdnostjo. Tu in tam je cesta tako ozka, da se s težavo srečata kmečka   vozova,   še   težje   pa avtomobila
Cesta :xna rudi več povsem nepotrebnih klancev, ki so menda samo zato potrebni kakor pri toboganu vzpetine. Kdo bi se potem takem ne razveselil, ko opazi, da prelagajo v Gsberju v vasici, kjer se odcepi pot k Sv. Katarini, klacčekl Vsaj začetek je tu in optimizem je vsekakor uprav'Čen. Ljudje si obetajo, odnosno obetajo jim. da bodo odpravljene vse hujše cestne krivine in klanci, kar je res nujno potrebno glede na avtomobilski promet. Cesta pa je potrebna rekonstrukcije že zaradi navadnega prometa V polhograjskih hiribm je veliko lesno bogastvo in kmetje vozijo zlasti v Ljubljano bukova drva. V dolini so tudi žage in ie poštena cesta življenjska potreba že zaradi Polhovega gradca, ozirati se pa moramo tudi na številna manjša naselja.
Prav tako razveseljiv znak, ki kaže. da so se začeli gibati tudi v tej dorini. je regulacija Ž:rovniškega potoka, močnega hudournika, ki teče i-zpod Sv. Katarine skozi Gaber j c. Delati so začel* že lam' avgusta in j c zdaj delo v glavnem končano Bregovi so zavarovani s protjem. padci pa zmanjšani s kaskada m i Lfudfe pričakujejo, da bo prei ali slej orišla na vrsto tudi regulacija Gradaščice. Sicer rvri nas navadno govorimo o potrebi regulacij rek o povodnjih, a upamo, da nas ne b" zopet katastrofalna povoden j opominja!.: ter da se bomo zganil prej.
Da je Gra daščica zelo nevaren hudournik, kaže tudi, da se je struga v zgornjem deki na nekaterih krajih dvign.Ma v desetletjih celo po nekaj metrov, kar je zlasti očitno pri mostovih. Zato tudi Gradaščica neprestano menja strugo in trga travnike. Ko bi bila struga regulirana, torej stalna-, b; jo morali vseeno še poglabljati. Doslej smo pa na Gradaščico sploh pozab l'i ali, kdo bi razmišljal o njeni regulaciji!
Sokolstvo
Pred izbirno tekmo naših Sskolov za Berlin
Ljubljana. 24. aprila Kakor smo že poročali bo v nedeljo 26. t. m. prva izbirna tekma naših Sokolov za telovadno tekmo na olimpijadi v Berlinu Naši Sokoli so imeli dozdaj dve pregledni tekmi, ki sta pokazali. d:i razpolaga naše sokolstvo s prav dobrim telovadnim materijalom in da moremo na težki berlinski tekmi pričakovati nn jI »oljnih uspehov Vaje za tekmo so dokaj težko in zahtevajo o<l posameznih tekmovalcev izredna vztrajnosti in napora. 7 največjim zadoščenjem moremo nerotoviti. da so naši tekmovalci na zadnji preuledni tekmi tudi to preizkušnjo prestali, zlasti mlajši tekmovalci so pokazali presenetljive uspehe.
V nedeljo bomo imeli priliko videti pri izbirni tokmi zopet naše stare in preizkušene borce- ki so se pomerili že na večjih mednarodnih tekmah in na dveh olimpija-dah. Kolikor poznamo te naše brate smo prepričani, da bodo v Berlin« zastavili vse svoje sile. da bo uspeh našeira sokolstva in na*e države nadvse časten. Pri nedeljski izbirni tekmi l*odn bratje tekmovali v obveznih m prostovoljnih vajah na orodju ter v obvezni in prostovoljni prosti vaji.
Kolikor smo modi izvedeti iz poročil o pripravah ostalih narodov za berlinsko tekmo navajamo nekaj zanimivih podatkov, ki bodo zanimali ne le sokolstvo. marveč tudi ostalo javnost. Med slovanskimi narodi prednjačijo seveda češkoslovaški Sokoli, ki so '"meli žr več preglednih in izbirnih tekem. Na zadnji tekmi, ki je bila v norlo-ljo 10 t. m. je bila izbirna naslednji tekmovalna vr*ta. ki bo od 1. maja skupno vežhala v Tvrševem domu v Prajri. Uspehi <o nadvse zadovoljivi. Od 1?0 doseglji-vih točk je dose«rel T. mesto br. Petraček 113.95 točk. 2. Hudec t1&S0. fl. Gafdos 112.65 slede Loefflor Kollinger. Sladek. Salar. Tintera. Ho?podka. Novotnv itd Zanimivo jp kaj pi*ejo Nemci o bratih Ceho-afavalrih ZaJnja »Dontscbc Turnzeitunir* piš^ v daljšem članku tole: »Čehoslov*ki so i- R7idimnc§ti zasedli dniTo mesto, takoj za Švicarji. Da so dosegli to častno mesto se morajo zahvaliti svojim izbormm prostim v.njnm na krogih v mirni vesi Rudee, svetovni prvak na krofih v Budimpešti. Looffler in druiri tekmovalci so pokazali, da -o doma na tem orodjn. Pri mednarodni tekmi v Budimpešti *o <*>nos!nvaki vzbujali vol?ko pozornost s svojimi izbornimi vajami nn droom in bradlji, pa tudi na konju «n pokazali siirurne premahe*.
Švicarji so imeli tudi že ve? prejrlednih izbirnih t^kem na zadnji 14. marca t. 1. pa se je sestavila vrsta Švicarskih tekmovalcev takole; Mack. Bachmann. Miez. Walter. Reusch. Eberle in Buechler. Pri Fincih so bili najboljši Savolainen. Teresvirta. Saar-walla itd. Zanimiva je bila tudi meddržavna tekma med Italijo m Avstrijo, kjer bo zmacrali Italijani z razliko 183.850 : 175.750. Tudi Nemci se vneto pripravljajo za tek-!no. kjer hočejo na vsak način priboriti svojemu narodn prvenstvo. Nemški turnar-ji vežbajo ie ved mesecev skupno ter prirejajo z olmipijskima vajami meddržavne in medmestne tekme. V kolikor smo mogli posneti iz nemških telovadnih listov bo vr-*ta nemških tumarjev sestavljena približno takole: Frev, Steffens. Winter. Stanki. Re.ckert. Schwarzmann itd.
Kakor je torej razvidno bo borba v Berlinu Izredno napeta m zanimiva in bo to največja mednarodna tekma, kar jih je doslej priredila MTZ.
Naši Sokoli se dobro zavedajo, da bo borba t Borik« teđra in Wfcporna, vendar bo-
Napeti doživljaji carjevega kurirja
v prekrasnem velefilmu po slovitem
premiera največjega in najboljšega veleSHma zadnjih 10 let!
romanu
Jules Vernea
V Berlinu, Gradca, na Dunaja, v Beogradu in Zagrebu ogromen uspeh:
Nabavite si vstopnice v predprodaji!
Adolf VVohlbriick
Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15
- unn
v naslovni vlogi!
Kino Union, tel. 22*21
do šli v borbo z največjimi nadami. da pribore Jugoslaviji častno mesto, na katero bo lahko ponosna država in sokolstvo. Saj so nam še živo v spominu tri sijajne zrnate naših Sokolov — v Parizu leta 1924, ko si jp priboril svetovno prvenstvo br. Lev Štrukelj, v Lvonu 1926 br. Peter Sumi in v Luksemburgu 1930. br. Toso Primožič.
/'elimo našim vrlim Sokolom pri prvi iz-hirni tekmi kar največ uspehov, v Berlinu pa seveda, da zasedejo kar najčastnejša mesta. Izbirno tekme bodo v nedeljo ves dan od R. dalje v telovadnici Narodnega doma. nakar opozarjamo sokolsko in ostalo javnopt.
Prva seja župnega tehničnega odbor?
Prva seja župnega tehničnega odbora po župni glavni skupščini je bila 2. aprila. Novi župni načelnik br. Albin Smole je v svojem nagovoru pozdravil navzoče člane in članice, zlasti pa župnega starosto in župnega presveta rja. Povdaril je, da to v svojem delu strnil vse dele župne uprave, kor želi, da se upravni, strokovni in prosvetni organi župe skupno posvetujejo o uspešnem delovanju župe in skupno rešujejo njena vprašanja. V svojem nadaljnjem izvajanju ni mogel prezreti tudi razmer, ki vladajo po nekaterih društvih, ln katere je treba ozdcaviti. Za poživljenje dela po društvih, bo župa pošiljala potrebnim društvom posamezne člane strokovnega odbora v pomoč; tam kjer bi tudi taka pomoč ne mogla razmer poboljšati in kjer niti niso dani r>ogoji za obstoj sokolskega društva ali Čete, pa bo župa v kratkem storila primerne zaključke. Ojx>zarajajoč na letošnji župni zlet in na priprave je zaključil svoje izčrpno poročilo.
Na znanje se je vzelo dotočilo o izvršenih župnih orodnih tekmah za člane in članice, ki so bile dne 29. marca t.l. za člane na Taboru, za članice v telovadnici I. drž. real. gimnazije. Te tekme po udeležbi, žal niso uspele. Pri članih »o tekmovale tri vrste srednjega in pet vrat nižjega oddelka in sta vrsti Sokola I Tahor v obeh oddelkih dosegli prvo mesto, pri Slanicah pa je tekmovalo šest posameznic v višjem oddelku, dve vrst? v srednjem oddelku in Štiri vrste v nižjem. V srednjem oddelku je prvo mesto dosesrla vrsta Sokola I Tabor, v nižjem pa vrsta Sokolskega društva v Domžalah.
Poročevalec odseka za plavanje j*e podal poročilo o plavalnem tečaju, ki se je vršil
prvič v Ljubljanski župi. Tečaj Je trajal od 23. do 28. lil. v zimskem kopališču SK Ilirije. Udeležilo se ga je 11 bratov in 10 sester iz 10 društev. Udeleženci tečaja so se seznanili z vsemi vrstami plavanja in predelali vse skoke v vodo. Predelaj se je način reševanja utapljajočih se, ter tekmovalni red teoretično in praktično. Razen tega so bile v tečaju tekme v plavanju in skokih, katerih so se udeležili vsi tečajniki (ce). Izvršila so se predavanja o masaži, o načinu organizacije plavanja ter vse potrebno za pričetek uspešne uvedbe plavanja v župnih edinieah-
Zbor sokolstva ljubljanske Zupe se bo vršil po določenem načrtu in sporedu, ki bo v kratkem poslan vsem edinlcaui.
Po poročiloh. ki so jih podali načelniki župnih okrožij, so bili določeni posamezni člani strokovnega odbora za pregled in stanje dela v društvih. Z vadbo prostih vaj naj društva ne odlašajo, da nas čas ne prehiti. Sestava odsekov župnega strokovnega odbora je ostala taka. kakor v prejšnjem letu.
Večji del seje je izčrpala podrobna razprava, o sredstvih in na&mi poživitve de-, la. V tej stvari so bih" sprejeti konkretni ! sklepi. — Zdravo 1 |
Mednarodna fotografska razstava
Ljubljana, 24. aprila
V ponedeljek je potekel rok za prijavo za IL mednarodno umetniško fotografsko razstavo v Ljubljani. Se zadnje dni je prispelo mnogo prijav, zadnje pa včeraj Sa predvčerajšnjim. Na razstavi bo zastopanih 24S avtorjev in 30 držav. Poleg Amerike. Japonske, Kitajske in raznih eksotičnih držav je z '"zjemo Rusije, Bolgarske in Ru-munije zastopana vsa Evropa, a Številično so najmočnejše udeleženi Američani, Angleži in C:ehos<lovaki. Zadnji teden so prispele rud' pošiljke iz Latvije in Poljske, o katerih je bik) najprej dvomljivo, da se udeležita razstave.
Že zadnjič smo omenili, da bodo na ljubljanski razstavi zastopani nekateri najznamenitejši fotografski umetniki sveta, tako Belgijec Mison. Japonec Koike, ki živi v Ameriki, a danes lahko povemo, da so svoja dela poslali tudi slovit* fotoamater Mak Thoreck iz. Chicaga, Lauschmann iz Prage in Erno Vadas iz Budimpešte, katerega dela so često objavljena v raznih revijah, zlasti v dunajski »>Die Galeri-e«. To je za nas res neverjetno laskavo, saj bo istočasno v maju kar devet mednarodnih fotografskih razstav po svetu, med temi nekatere v več}ih mestih. Večjega obsega bo zlasti Tazstava na Du-najoi.
Z^a. razstavo je bilo vposl-anih okoli 600 del *n žirija je imeta dobra dva tedna posla da je pregledala in ocenila vposlane fotografije, od katerih je morala skoraj polovica zaradi pomanjkanja prostora zavrniti. Na razstavi v Jakopičevem pavilionu je namreč s prostorom zelo tesno. Zato je rigorozen postopek žirije popolnoma umesten Seveda so bili v prvi vrsti prizadeti domači avtorju, od katerih je bila pa večina — zlasti član* FotokJuba — uvidevna in je radovoije odstopial prostor ino-zemcem. ki imajo na vsak način prednost.
Za našo razstavo vlada po vsem svetu veliko zanimanje, o njej so že zdaj priobčili razni dnevniki in revije več informativnih člankov, ki nam bodo gotovo rudi koristili v tnjsk-o-promebnem pogledu. Tako je med drugrmii napisal urednik hola ndske rev1 je »Kosmorama« Van Gelder daljši članek in obenem poslal dopis, v katerem zeli prireditvi najlepše uspehe. Zaključuje z /eTjo. da bodo on in njegovi TJnanoi pooethV Jugoslavijo o prvi priliki, saj jm prav na5« država mudi v fotografskem pogledu največje zanimivosti in redkosti.
Razstava bo otvor jena 2. maja. Prepričani smo, da bo prizadevanje in trud Foto-kluba našlo tudi polno razumevanje naše javnosti!
Jubilej litijske CMD
Litiia. 23. aprila Litiska CMD bo praznovala letos 501 et-nico svojega uspešnega delovanja, število članstva je zaradi znižanja uradniških plač precej padlo, novih članov pa ni. Nedavno se je vršil občni zbor, ki sa ie vodila predsednica gdč. Pavla Meškova Marljiva tajnica gdč- Zenica Rebčeva ie norocala o društvenem delovanju. Iz orebltka svoje zbirke je bilo obdarovani h 41 otrok z ot deko. Na zboru so govorili tudi o jubilejni skupščini CMD v Ljubljani, ki se jo je udeležilo mnogo naših članov, med njimi tudi najstarejša članica gospa Bevkova, stara 86 let, članica CMD je že polnih 50 let
Med letom sta zapustila Litiio sreski načelnik g. Podboj in njegova soproga, vneta članica CMD. KresovanJe na predvečer slovanskih blagovestnikov ie za nas vsako leto pomemben dogodek. Olicna zbirka je dosegla lep uspeh. Tajnica Je naročila še o raznih internih zadevah in do poročilu blagajnika Lojzeta Kralja ie bila odboru izročena razrešnica. Novi društveni odbor je sestavljen takole: Predsednica gdč. Meškova, podpredsednik notar dr. Ivan Graiič, tajnica gdč. Rebčeva, blagainik g. Kralj, odborniki ge Bevkova, dr. Grašičeva, in Medičeva ter gdč- PetrovČičeva. Rodetova. Semenova in Svajgerjeva. Kontno je bilo govora še o delu v novem poslovnem letu, ko bo med drugim prirejeno nagradno kegljanje za dobitke.
Drevo porušilo most
Ljubljana, 24. aprila. Zaradi regulacije Malega grabna, ki jo je v doglednem easu pričakovati tudi v gornjem delu struge, se je posestnik Gor. janc z Viča odločil, da podere več dreves ob bregu tik lesenega mostu, ki veže ba_ novinsko cesto z naseljem v Mestnem logu, kjer sta tudi dve opekarni Včeraj opoldne je bilo a podiranjem dreves spet zaposlenih več delavcev, ki so bas tedaj nalagati visoko jagnje. SkusaM so močno drevo nagniti in podreti proti travniku, a ae je bas tedaj nu dež, zato ae jtan name. ra ni posrečila in je drevo treščilo na most. Težko drevo je most seve porušilo in ga skoraj razklalo na dvoje
Zaradi podrtega mostu so se morali voz. niki vračati nazaj v Mestni log, na Cesto dveh cesarjev, kjer so mogtl dospeti na Tržaško cesto sele skozi Trnovo ali pa so
morali Iskati poti na glavno cesto višje gori proti Brezovici. Delavci so se vse po-
poldne trudili, da bi most za silo popra, vili^ vendar vsa krparija ni dosti zakola ! in je še ves tovorni promet zelo oviran. Polomljeni raođt je že star in bo treba ZgTaditi novega solidnejšega. čez ta most se vedno vrši živahen nromet in pomeni nesreča, ki se je pripetila, hudo prometno oviro.
Slovenci v Ameriki
V Montevideo se je pričela nedavmo senzacionalna obravnava v zadevi oporoke pokojne Euvlije Pirije roj. Franc, vdove po pokojnem urugvajskim milijonarju Frančišku Piri j i. Pokojna je bila rojena leta 1837 v Ljubljani kot hči železniškega sprevodnika Adama Franca, v Južno Ameriko je prišla pred mnogimi let: in leta 1°<>4 se je poročila kot vdova z milijonarjem Pirijo. ki je bil tudi vdovec z dvema sinovoma. Sinova zdaj zahtevata razveljavljenje oje-tove oporoke- češ, da se je mačeha poročila z drugim očetom, ko je bil njen prv; mož še živ in še danes živi. Pirija je zapustil svoji ženi 5.000.000 urugvajskih zlatih pezov. Ona je pa popolnoma prezrla oba pastorka ter zapustila premoženje dobrodelnem zavodom, stužineadi in sorodnikom.
Kakor običajno priredi Cunard \Vhite Star Line s svojim največjim pamikom Berengaria dva izleta v staro domovino. Izlet 17. junija bo vodil M. S. Ekerovič. Drugi 'zlet bo 18. maja.
V Clevelandu so umrli Mihael Rovere rojena Nosan, stara 50 let, doma iz Ribnice, Jože Matevcič, star 43 let, doma iz vasi Pančuh na Primorskem in Janez Kmet po domače Adamov, star 80 let doma iz Aj dovca pri Žužemberku. V Chicagu je umrl nagle smrti Franc Savs. Žena ga je našla mrtvega, ko se je zvečer vrcrla z dela. Pokojni je bil doma iz Kokre, od koder je prišel v Ameriko pred 30 leti. V Gilbertu je umrl Andrej Vrtačnik, star 20 let. rojen v Ameriki. V Rockspringsu je umrl Peter Bercič, star 56 let. V Shebovganu je umrla Aloj-zfja Pavšič stara 36 let.
Klic ob dvanajsti uri
Zagorje. 23. aprila Ubijajoča negotovost v pogledu trdovratno vzdržujočih se napovedih redukcij v revirjih TPD. kjer bi seveda po stari navadi vprav zagors-k' rudnik občutil največje breme, nikakor ne pojema, temveč narašča v istem razmerju kakor pomirljivo i/jave lokalnih faktorjev, ki se trudijo, da bi preteči udarec vsaj omilili če ne že čisto pre-stregli. Delavstvo kisovškega revirja, kateremu preti najtežji udarec, se je v torek dopoldne napotilo pred občino, kjer jim je predsednik občine g. Prosenc izjavil, da o nameravanih redukcijah ničesar ne ve. da je razburjenje, če ne čisto nepotrebno, pa vsaj preuranjeno. Obljubil je, da odide v sredo h generalnemu ravnateljstvu TPD v Ljubljani deputacija v svrho posredovanja. Delavstvo se je s to izjavo za enkrat zadovoljilo. Čeprav je v dnu srca prepričano, da stoji pred težko preizkušnjo, za katero pa sploh ne ve. Če jo bo moglo prenesti, kajti sila je že brez novih udarcev prikipe-la do vrha, čemur je vzrok med drugim tudi letošnja zelo neugodna zima. Da ne omenimo številnih brezposelnih, za katere je sploh uganka, kako ;e životarijo, lo tudi zaposleni v skrajno bednih razmerah, o katerih doslej nismo poročali, ker smo še vedno upali, da se ho položaj izboljšal. Zdaj pa je prišel čas. da glasno za kličemo, da je ravno zagorski rudnik izmed vspIi revirjev doslej pretrpel največje žrtve. Med tem, ko se v drugih revirjih še dela v znosljivem obsegu, sta danes pri nas na cesti dve tretjini nekoč zaposlenega delavstva, izročenega na milost in nemilost najbolj trpkega pomanjkanja in ponižanja. Z njim vred so tudi drugi stanovi riocela ob tleh in če pade še udarec, bo konec vsega.
Vsako dejstvo je mogoče izraziti kratko in jedrnato, zato tudi mi na tem mpstu ne bomo izgubljali nepotrebnih t>psed. Zdaj je vse do kraja dosrnano in ob tej najbolj kritični uri se dviga iz zapostavljene zagorska doline le en mogočen krik Rešite nas pred poginom! Merodajni faktorji, zganite se in zadržite udarec, ki preti, da neusmiljeno podre nn tla poSteuega in delavoljnega državljana! Pridite na <lm z resnico, da sc bo Inhko vsa javnost ob pravem času zganila v obrnmbo svojih sinov tu v zakajenem revirju. ApeHfSSJO na vse. ki imajo še čut poštenja in ljubezni do nas. da se zganejo in stor^ vso. da n** bomo tudi letos kmtko in mnlo postavljeni pred dejstvo novih redukcij. Potem pa vsak sam glej. Kdo bo nosil odgovornost ako doživimo gladovno stavko v tretji izdaji, za katero pa nihče ne ve. kako se bo končala? .TaHno besedo ob pravem č*gu. ali pa praktične napovedi o redukcija h. da s<* liud«tvo pomiri.
Iz Celja
—<• Lutkarski odse\ r<eljstega *o' ols'-.c ga društva t1«! uprizori] \  loboto 2 nedeljo K t.       <»!► 16. lutkovno i,;ro Mar Imel v Isle i sdnlej okoliške deske narodne i Celju.
SB ***** T* 27
■OUBD \R
D:\ne*: Pete.k( 24 aprila Katoličani: Jurij.
DAN \ A\ J V  PKI F?!: I»IT V * Kino   Matica:   SUlillftUSl       <• i Kino Ideal: Dezerter Kino Sloga: Mala mamica Kino l'nion: Mihajlo Strokov - Carjev sel.
Kino šiška: Ljudj? v belem ob 20. in predavanje dr. lalsa.
Predavanje dr. Jordana širokova o Abe. siniji in Abeslncih ob 20.    v Trc<>. domu.
Zveza za tuj-!*i proin« t: Predavanj rev, natelja Vladimira Pintarja Z avtobu.<v>-»i skozi Bosno osrčje srednjeveškega srbske, ga carstva in Crno goro; ob 20 v ve ran L ni dvorani hotela Union
Francoska akademija ljubljanskih .sr.*d_ njih šol ob 20. v Delavski zbornici
DKŽLKNt LKSk.iK.VK I hi no-.;  Mr.  Leustek.  Resl;*va  iesta J Bahovee, Kongresni trg 12, Nada Komo. tar, Vič — Tržaška cesta
Iz Kranja
— Statistika obrtnega eihauia. Združen obrtnikov v Kranju je imelo Ob kooeu lan skega leta 320 članov. Priredilo j.- \r<sh<> kovnih predavanj. Pomočniški stalei i-270 članov,  vajencev  je  ! ilo  na rpiaaaih 107. V primeri s predlanskim letom je Nta položaj  skoraj  neizpromenlen.   Mc\ilo r.l.tn stva ni padlo.
— Stanovanj je že dovoli.  V povojnih letih je tudi v Kranju z«'lo primanjkova • ^tauovanj, ker se je mesto   litro širilo po sebno z dotokom mre bi N     i delavce* nova industrijska podfetja i>.  tudi pri njo i skih emigrantov, ki »o prihajali ž. pred vojno. Zgradilo se je sleer precej »o* hiš  vendar pa stanovanj nikoli ni bilo de volj.   Primanjkovalo  je  tudi   lokalov del zdaj so se razmere  zboJj&ale.   Po izložite nih oknih je zdaj vse i>oluo aaznaail« da se oddajalo stanovanja  lobe is lokali.
— Zdravniška   preiska>a   iclsklb StnriL
Banovinski zdravnik dr. Novoaelakj prelji duje [»o vsej hmajiki ukoliu Bolake otro
ke. V Kranju je ugotovil .V okro^ lo odsl s tuberkulozo  okuženih  otr<;k  o«l pri razreda navzgor, v višjih razredih pa ce 0 50 odst.  Krivi >o  večinoma nezdravi stori in pa domače razmere.
— Ekspozitura 0UZD Je dobila nov rdnl gen.  V  ekspozituri  je  volanieno Lndu-trii sko delavstvo, v nji pa deluje protitube k j lozni dispanzer. Xov roiitjen l>o Veljal  I 0 tisoč dinarjev.  Z njim  pretfledulc bolnike Šef zdravnik z Golnika dr Neubaue
Iz Radeč
—cTri gostovanja ljubljanske opere bodo v mesecu maju v celjskem gledališču. Prva operna prelistava bo v prvi. druga in tretja pa v drugi polovici meseca.
—c Svetovni Šahovski mojster dr. Alje-bln bo prispe! v Celje v torek 28. t. m. ob 14.38 z brzim vlakom. Na kolodvoru bo sprejem. Ob 19.30 se bo pričela v 'vrtni dvorani hotela »Evrope«- predavanje, ob 2o. pa simultanka d>. Aljehina s 40 šahisti iz Celja ter bližnje in daljnje okolice. I
— Odlikovanje    zaslužnega železniškega uradnika. Za vestno službovanje j(' bil §4 likovan z redom bv. Save V. stopnjo kontrolor in  šef  skladišča   na   Zidanem rnofrtu g. Janez Ceglar. Čestitamo!
— Zaključen čevljarski tečaj. Pred krat
kun je bil zaključen leattedeni I evljartki
teoaj, ki ga je vodil čevljarček i strokovnjak g. Steiman iz Ljubljano. Tečaj s«' j< rršl nake popoldne na tukajšnji narodni Isl in obiskovalo ga je okron M r-ovljarhkih pomočnikov in mojstrov, ki so kazali za praktične vež).*1 in <lrokovna predavanja veliko zanimanje..
— Začasoo ustavljen obrat  v papirnici.
Piatnikova tvornirt papirje na Njivirnh y po velikonočnih praznikih Mtavfia svoj sb rat. Tovarna je nabavila nekaj najmo<br nojših strojev, poienr tega pa bn preuredila parni kotel. V ta namen je poklicala nekaj strokovnjakov i/, inozemstva, ki z mr/li-no naglico delajo na leni področju. Zaradi tega je okoli 100 delavcev začanso brez zaslu/ka. Tovarna l>o pa kmalu zopet obratovala.
— Naša kmetijska podružnica je že delj
časa v polni agoniji. Potrebno bi bilo. da bi jo odgovorni rinitelji posivili Ptcdsodllll
podružnic*- 'z. Ravmikaf i \ji\ic gospodarskega strokovnjaka Kniehj>k< družbe iz Ljubljana na predavanje, ki se bo vršilo v juniju v Ra<lroah. Razpravljalo «r bo tudi o tem. kako poživiti tukajšnjo kirif-t?j«ko podmžnioo.
— Lepo vreme. Tr dni y< nastalo lepo vreme, ki je izvabilo mS*»LU izletnikov H* Lisco. Pretoklo nedeljo je bile na U*H nad HO turistov.
Sobota. 2."». .snrMii
12; Plošča na ploščo. na|)»-v v napev. 12.45; Vremenska napoved, izročila. — 1H: NTapo\*ed časa. objava sporeda. ohve>hla. -1H.15; Plošča na ploščo, nsose v naj>ev 14: Vremensko  norolUo.        IS:  Za  d■' ' pust?  {igra  radijski orkenten.  —    1K '0 Pogovori s pojslušttlei. —  1<>:  Napsvsd ' ■ vremenska  napoved.   i>or< r;'a.  objava P' •reda, obvestila. ~ 19*)- Nar   ura: O po dobni   narodni   nSSSlOtl   (dr. MoskeVljovičl —  19.50;   Zunanjepolitični   uretded   (g ,r Alojzij Kuhar*.  — 20.Urv mnti  vefer. -Pevski  koncert  drvjlva     I »t»or     Dirigi n' Z- Fr. Venturini prenos \> Trncv«ke«ia rima).   - 12- Napoved ča^a  rrtmesaka 1 pov^d.  {»oročila, objava  aeaffodfl V Meh za smeh in kratek ia* (nioAče).
Stev. 94
»8LOVENSKI  NAROD«,  peUk, M. apnU 19M.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Tujsko prometna razstava za drav. »ko banovino na zagrebškem velesejmu. V okviru zagrebškega veleaejma od 2. do 11 maja bo velika tujsko prometna razstava, ki se )e udeleži tudi Zveza za tujski pro. met v Ljubljani skupno z mariborsko Tuj. sko prometno zvezo, da pokažeta epote naših krajev in vzbudita pri obiskovalcih zagrebškega velesejma zanimanje za nada letovišča m zdravilišča. V ta namen je ,:brala ljubljanska Zveza že veliko raz. stavnega materijala in mnogo lepih 3hk ter bo gotovo dostojno reprezentirala Slo, veni jo, ka^- nam je znano že iz njenih do. sedanjih mnogih razstav na tuzemskih in inozemskih vel esej m ih
— Kongres   sester   pomočnic.   V nedeljo 10 maja lo v Sarajevu konffres diplom «r« nih sester pomočnic i/ v-e drŽave. Prijav lj»*eih  \e že 60 delegalk   Na kongre.-u -e bodo obravnavala  strokovna   in stanovska vprašanja
— Kngelbert tiangl v češkoslovaške na zdravil išč u. Prvi podstarosta Saveza SKJ g Bngelberl trangl *e mudi s ?vojo hčerko dr Jakieo v ČeSkoslovaškem zdravilišču Ln/n.v Podebrade.
Ljubljanska opera nj eestavanjn v Dalmaciji. V Šibeniku su uokrenili akcito* d;* bj unii tam gostovala liubllanska opera
ki  bo  v  krafkt>::i  gostovala   v Splitu
— Zasreb dob] krematorij Društvo -Pla men v Zavrel, u ie sklenilo obrnili se na javno.-1 - proglasom naj oodnre akcijo za zgraditev krematorija. Društvo pravi, da se noče vmešavati v versko prepričanje in na zore ljudi in da uo ho nikogar napadalo
— o !< naj se odloči po svojem treznem pre vdarku   kako hoče biti  p > >-mrti pokopan \   -."eh kulturnih ovrup^kih državah imajo že krematorije, edina izjema ie naša -ir/a va   Zate je .-krajni Čas   da N> vrzel zapol nimo Zagreb  kol  kulturno srediSče južnih Slovanov,  lako pravi društvo Plamen« nrvi  pok1 (m::  zgra.liti  krematorij.  V krat kem bo v Pragi VII svetovni kongres pri jateljev sežiganja in udeleže se ca tudi de legati iz Zagreba   Vprašanje ie seveda knk-
odziv   -ega   proglasa  in  kako bodo Zagrebčani   j »od pri i   prizadevanie društva Plamen*   da  se zgradi v Zagrebu krema
" KINO SLOGA, tel. 27'30
r>a!!es nepreklicno poslednjič
Frančiška Gaal
v veseloigri ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
§ MALA MAMICA
— Nemški   učenjak   t   Zagrebu. Znani sJavisI profesor nemške univerze v Pragi in član HemŠke akademije v Miinchenu di derhardl  Gezeman bo predava!  v ponede Ijek \  Zagrebu o jugoslovenski oatrijarhai-nosti
— Uredba o kmetijskih zbornicah. V >d-
ilelku za agrarno iK>litiko v kmetijskem ministrstvu je začela poslovati komisija, ki bo sestavila uredbo o kmetijskih stornicah Predsednik komisije ie načelnik oddelka z*i h: arno politiko Vladimir Vuinovič- Kar se je treba s to važno uredbo i>ožuriti bo delam komisija  vsak dan.
— Prešernova koča na Stolu bo v bodoče ob ugodnem vremenu ob sobotah in nedeljah odprta in oskrbovana Smučarji, ob ščite jo  Krasna tura Stol — Zelenica
— .šahovski turnir bomo imeli vsako letu. V sredo zvečer je bil v Novem Sadu poslovilni banket udeležencev šahovskga turnirja, združen z razdelitvijo nagrad. Po razdelitvi ]e bilo sklenjeno, da borno imeli v Jugoslaviji vsako leto šahovski lur»nir v tekočem  !etu  pa  več amaterskih turnirjev
Mednarodni konpresi v Jugoslaviji. >Putnik \r prevzel organizacijo večih kongresov v naši državi, med drugim XV. mednarodnega kongr°sn ha lneo logov, ki bo od 25. do 29 septembra v Beogradu, mednarodnega kongresa žen. ki bo zadnje dni avgusta v Dubrovniku in mednarodnega kongresa geometrov, ki bo od 2. do f>. septembra  v Beogradu.
— Pri sreskem sodišču v Ljubljani se bodo v sredo, dne '29. aprila ob 9. uri dopoldne prodajali v bivši porotni dvorani na javni dražbi različni predmeti kakor žepne ure, prstani, verižice in drugo. Ogled predmetov pred dražbo,
— Avtoislej na Dunaj G. maja na p»go-nietno tekmo Avstrija : Anglija. izlet na pisarna Okorn. Ljubljana, hotel »Šlon<. Cena Din 34(1.—.
— Vreme. Vremenska nanoved pravi: zboljšanje dosedanjega vremena, zjasnilo se bo, postalo l>o topleje. Včerai ie nekoliko deževalo v Ljubljani. Zagrebu Skopi ju in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 2*J. v Zagrebu in Sarajevu 19, v Rogaški Slatini, Skoplju in Splitu 18, v Ljubljani 15.4 v Mariboru 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7(52.5. temperatura  je znašala JA
— Ne>reče Včeraj so v bolnico prepejaJi več žrtev nesreč. Med poškodovanci ie doletela najhuiša nezgoda Spletnega kovaškega pomočnika Viktorja Koširja iz Radeč, na katerega se je med delom v kamnolomu vsul plaz kamenja in mu zlomil hrbtenico Koširjevo stanje ie resno. France Vo-gric, 531etni zidar iz Stare Loke. je včeraj fiadej z odra in si zlomil desno nogo. Podobna nesreča je doletela tudi ^Kletnega lesarskega mojstra Pograica iz Dola, ki je padel i u si zlomil desno nogo. Posestnikov sin Anton Goli z Rudnika, se je včeraj pc-|k»ldne peljal s kolesom, pa je lako nesrečno padel, da se je potolkel j,o vsem telesu.
— Se eden s Homca. Včerai smo po. o-čali, da so v bolnico prepeljali precej poškodovanega nekega Lleerja. ki ga je nekdo udari! s kolom po glavi, a še istega dne je bolnica sprejeUa drugo žrlev nasilja s 1'omca. Na kirurški oddelek so pripeljali •»dietnega čevljarja Franca Borca ki so ga ; ezaanci tako pretepli, da je progast po vsem telesu
— Nesreča na morju. V prelivu med vi-njenico in Selino blizu Šibenika se ie pri
t »etila U> t m težka nesreča Ladjica .Siine Paviča v kateri je bil ludi i-letni Ante iurlina se je potopila Nesreča se Je pripetila blizu obale toda valovi so bil tako veliki, da se Juriena ni mogel rešiti
— Z banske uprave. \ torek dne '28 Uni ban ne bo -prejemai *trank   ker prične
» dan inspekcijsko |>olovanje po SCezu . tujskem, naslednjega dne in v četrtek 30-Lin. pa po srezu šmarskem.
—  Umazana afera   *  Vojvodini. Po Pe-
trovgradu že več dni govore o umazani aferi homoseksualcev, v katero le zapletenih okrog 5u gospodov iz visokih krogov. Bajt- »o imeli opraviti s kolovodjo vioiniiske tolpe Petrom Sin i toni Fant ni vedel, da so takt* reči kaznive in ko ga je policija slučajno aretirala je mimogrede priznal, kako >o ga go«|njdje vabili na liubavne sestanke, mu plačevali po 50 do luX> in še dobro pogostili. Policiji ;e bilo takoj jasno, da je pii-žila na sled organizirani družbi homoseksualcev Ze prej se ie govorilo da imajo bomoaeJtauaka • Petrovgradu svoj klut« in da prirejajo vsak večt*i orgije v svojih eta-BOvanjfh, točno pa oblasti tega niso vedele, ker ,člani kluba strogo pazili, da bi njihovi« početje ne prišlo na dan V7 afero --o zaželeni tudi visoki gospodie iz Novega Sada Osijeka« M^ograda in Zagreba. Njihovih imen pa policija zaenkrat še noče izdati Policija bo poskrbela da se afera do dna razčisti in da doleti krivce zaslužena kazen S to afero spravljajo v zvezo tudi zločin \ vasi Vrinjevo blizu Petrovgrada. kjei i* neki homoseksualec ored oltarjem v cerkvi ustrelil svojega priialelja. potem pa še sebe
ribolov na morju, ker »e vreme Še ni usta. lilo ter še nI sezone za skuše, ki bi jih sicer prodajali mnogo ceneje. Zdaj jih je j še zelo malo na trgu ter jih prodajajo po 22 Din kg Nekoliko več je sardel, ki so po 16 Din, in zardel i c po 14 Din. Tem več je pa bilo rečnih rib. zlasti krapov, ki so po 14 do 20 Din, in klinov, ki so po 16 Din. Gospodinje pa imajo raje sardele, ki so bile danes po isti ceni kakor klini. Ščuk je bilo malo in so bile nekoliko dražje, po 25 Din Smuč, donavska riba. je bila danes po 26 Din. Bilo je tudi nekaj mor. skih rakov po 32 Din Žabjih krakov je vedno na izbiro ne glede na vreme ta datum, vendar jih gospodinje ne kupujejo posebno, ker ae jim zde pri natančnejših računih nekoliko dražje od rib 2abji kra. ki so namreč naprodaj po komadih, če bi jih pa prodajali na težo, bi bili nekoliko dražfi od rib
—I j Blatna in prašna Mikioaičeva cesta. Edina cesta, ki ima vsaj nekaj velemest, nega na sebi, po svoji perspektivi in tla_ kovanem, asfaltiranem, cestišču, je, če iz. vzamemo Aleksandrovo cesto Miklošiče, va cesta, ki je pa zdaj blatna, ko pa po_
ITA RINA
ZVONIMIR ROGOZ,
član naše drame, v glavnih vlogah. Vstopnice kupite v predprodaji!
KINO SLOGA, tel. 27-30
PliVI NAS DOMAČI JUGOSLOVENSKI ZVOČNI FULM V SRBOHRVAŠČINI!
JUTRI VELESENZAC1JA!
A ŽIVLJENJE
TEČE DALJE ...
—   SauMMns* trgovskega    pomoćnika. V
gozdiču za zagrebški m pokopališčem se je ot«iSil včeraj trgovski pomočnik Nikola Krivac Pri njem niso našli nobenega poslovilnega pisma in zato Še ni znano, kaj ga je pognalo v smrt Najbrže so bile krive težke gmotne razmere.
* Se eno izjavo o reformiranju uase radio-foaije prinaša na uvodnem mestu ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče in film »Naš val t ki je pravkar izšla. Iz bogate revije te nase odlične revije navajamo le najvažnejše prispevke: Nezmotljivo sredstvo, Guliver v zvočnem filmu. Pesem s ceste v ljubljanski d-ami Pesem ljubezni v ljubljanski operi. Slike k oddajam ijut'-Ijanske radijske postaje. Otroška ura v našem radiu. Iz novih filmov. Vse prispevke krase številne Ilustracije Posebnost >Naše-ga vala i je priloga >Po opernem svetu^, kjer najdemo v vsaki Številki po eno opero, ki je ravno na sporedu oddaje. Ti operni izvlečki so pisani s posebnim ozlrom na radijske poslušalce. V novi številki imamo izvleček Verdijeve opere » Ples v maskah<. ki jo zagrebška opera oddaja 28. t. m. za naše poslušalce Programski de) ►Našega vala« prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene sj>orede vseli domačih in inozemskih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. »Naš val« ni samo naša naiboljša je tudi najcenejša revija Posamezna številka, ki obsega 40 strani, stane samo 4 Din. Mesečna naročnina znaša 12 P in. Pišite še danes na upravo revije »Naš val« Ljubljana. K nadjeva 5< in zahtevajte brezplačno in brezobvezno na Ogled en izvod.
sije solnce, tudi prašna, kar se zdi na pr_ vi pogled nerazumljivo. S stavbišča na frančiškanskem vrtu odvažajo zemljo po tej cesti, vozovi pa puščajo za seboj precej blata. In ko privozi v diru avtomobil Se dviga prah do več nadstropij visoko. To je najbrž prvi najmočnejši vtis, ki ga dobe te dni gostje, ki prihajajo v Ljubljano. Ko pa dežuje, je cesta tako blatna, kakor da sploh ni asfaltirana. Ce smo se že morali sprijazniti s prevažanjem blata po najprometnejši cesti, smemo pričakovati, da bodo skrbeli nekoliko boJj na snago ter da bodo tudi podnevi pometali cesto — seveda tako, da ne bodo spravili vsega prahu v zrak.
— Ij Civilne plinske maske. Lekanne v Ljubljani in okolici so prevzele prodajo civilnih plinskih mask M 1933 civilnemu prebivalstvu. Plinske maske M 1933 so izdelane v naši državi in so namenjene za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi plinskimi napadi. Lilasom cenika državnega zavoda >01;ilićevov objavljenega tudi v Mužb. listu dravske banovine znaša cena civilne plinske maske M 1933 skupaj s pločevinasto škatlo, v kateri ie maska shranjena, za privatnike Din 137.50. Ta cena velja enako za prodajo v lekarnah kakor tudi za direktno naročilo pri državnem zavodu *Obiličevo«.
—Ij Prekrasne nove preproge so prispele stalni razstavi splitske kr. banovinske poslovnice. Frančiškanska i.
gftggGfg! Elitni kino Matica — Tel, 21-24
Samo še danes ob 4., 7U in 914 uri senzacija nad senzacijo. Film kakršnega Ljubljana še ni videla
SKRIVNOSTI VARIETEJA
AiKulisne igre. intrige ljubezni in kriminal za kulisami londonskega varieteja. REZERVIRAJTE VSTOPNICE.
Iz Li«bl|ane
—Ij Ocenjevalni odbor  za snemenik viteškemu  kralju  Aleksandru  i. je zaključil j  J;m le Pri s
v soboto  IS. aprila pregled vposlanih .dei- l dramskih  umetnikov,   je tradicionaJrui za
—  Lepa  večerna  prireditev, ki  jo že
mnogo let z veseljem posedajo družine, dramski in operni umetniki in sploh vsi, ki jim je pri srcu naraščaj naših glasbenih in
ipriia pregied vposianiii idej nih osnutkov za spomenik in nam včeraj poslal naslednje sporočilo- Svoje ocene so oddali gg inž. M Prelovšek. inž- L. Bevc dr F. Štele. inž. arh. H. Hus inž. arh. S-Koti rman, inž. arh. J, Pialner, G- A. Kos, M Maieš in I. Zorman. Od 15 osnutkov sta bila izločena dva z gesli >Slovo< in »Ktom v Zvezdi*: zaradi neskladnosti z razpisom, 13 osnutkov pa je bilo po ocenitvi takole urejenih- 1 V, 2. Steber, 3 A 4. A I, o. 1234. 6. R&J 7- Zvezda repatica, 8. Karo 9. Ueuinrtelj. 10. M V K, 11. Uedinjenje HI, 12. Oporoka. 13 Konkurs. Ker nobeden od osnutkov ni dosegel 90 w o od Izračunanih 252 točk, prva nagrada v znesku 10000 Din ui bila nikomur prisojena ampak razdeljena v dve drugi nagradi po 5OT0 Din. te sta dobila osnutek V (kipar B. Kaiin z arh. V. Glanzom) in osnutek Steber (kipar N. Pirnat z arh L Spinčičem). Druga in tretja nagrada sta bili strnjeni v dve tretji nagradi po 3000 Din in sta jih dobila osnutek A (kipar P Loboda) iu osnutek Al (kipar B Kaliu z arh. V. Glanzom). Za odkup po 10C0 Din pa so tili določeni osnutki 1234. BŠJ. Zvezda repatica. Karo in Ue-dinitelj. Projektanti s temi petimi gesli so prošeni, da čimpreje sporoče odboru svoj pristanek na odkup. Nenagrajeni in neod-kupljer.i osnutki bodo projektantom na razpolago od 1 maja 1936. V6i osnutki bodo razstavljeni v petek, soboto in nedeljo v Ja kopice veni pa vi 1 jon u
—Ij Se enkrat pozabljena Milčinakega ulica, že od teta 1934. ko je umrl takratni cestni nadzornik za Sp. Šiško g. Osterc, se ne pojavi na tej ulici noben mestni cestni delavec već Milčinskega ulica je pri izvozu iz gramozne jame v takem stanju, da je že nemogoče prepeljati ta pro. s ter z vozom naloženim s pohištvom in tudi ostali del ceste je ves v kotanjah. Zadnji čas je že da nehajo kopati gramoz v jami ob tej ulici in jamo zasujejo Edino mestni davčni urad še ni pozabil na hišne posestnike ob Milčinskega ulici, on ne dela razlike med nami in hišnimi posestniki v sredini mesta, kjer je vse aafal. tirano Upamo, da bo pristojni magistrat, ni urad vze Milčinskega ulico v svojo evidenco, iz katere jo je izgubil
—Ij Na ribjem trgu danes ni bilo posebno živahno kakor navadno ob koncu meae. ca. Zadnje čase pa tudi ni posebno dober
bavni večer ljubljanskih konservatoristov. Letošnji tak večer se bo vršil v soboto 2. mflje v dvorani Kazine in bo njegov spo« red v muzika!nem in zabavnem oziru skrbno izbran, pester ;n zanimiv. Prireditev bo vredna odličnih posetnikov. ki bodo imeli vtis, da so na veliki, zelo prijetni družinski prireditvi. Člani in članice združenja ljubljanskih konservatoristov so neumortv pri studiranju sporeda, da tudi letošnji zabavni večer ne bo zaostajal za prejšnjimi. Čla-rhi združen;« se veselijo. d;i bodo na te«n večeru spet siprejelii v svojo sredo svoje prednike, ki so studirali na ljubljanskem konservatoriju in pri Glasbeni Matici. Med nj:rni je že mnogo odličnih opernih in dramskih umetnikov in umetnic, ki nudijo naši mladi in na "'mlajši generaciji mnogo pobud nn" stud'iu in umetniškem »lorem-1 jen ju-
—Ij O življenju in svojih doživljajih v
A besi ni ji bo danes ob 20 predaval -v dvo. rani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulica dr Jordan Strokov, bivši telesni zdrav, nik in organizator abesinske sanitetne službe Projiciraj bo na platno tudi fotografske slike, ki jih je večinoma sam napravil. Vstopnina je nizka: sedeži prvih
20 vrst 5 Din, ostali 4 Din, stojišča 3 Din, j za dijake in vojake 2 Din. Vabimo na pre. davanje vse občinstvo,   ki se zanima za Abeainijo in Abesdnce.
—Ij V nedeljo popoldne ob 15. ponove Sentjakobčanj igro z godbo in petjem >Xa Trika gori« Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane že v predprodaji. si nabavite vatopnice pravočasno Predproda. ja bo v nedeljo ob 10 do 12 in eno uro pred pričetkom predstave. V soboto zaradi koncerta pevskega društva >Tabor« ne bo predstave.
—Ij 2elexničarji.zađru£arji V soboto 25. t. m. bodo ob 17 v vrtnem salonu restav_ racije »Pri levu«. Gosposvetska cesta. po_ roča*i delegati skupščine Nabavljalne zadruge usl. drž železnic v Ljubljani. Pridite!
—Ij Prav lep in zanimiv koncert istr. skih pesmi priredi pevski zbor društva >Tabore jutri zvečer (v soboto) ob 20. v Trgovskem domu (Gregorčičeva ulica 27) pod vodstvom svojega pevovodje g. Fr. Venturinija Poleg zbora sodeluje radijski orkester, odlična solista gospodična J usti _ na Dolenčeva in gospod Tone Petrovčič, gospa J Kajin in g. Gržinič ter gospa in gospod Zornada. Ker je ves čisti dobiček namenjen za prehrano brezposelnih delavcev, se pričakuje obilna udeležba.
Jedcaio ^
JIOVMCOČCL /
Preden se Ječmen praži, ga je treba slodariti! Samo tako se naredi iz škroba, ki ga ima žitno zrno v sebi, sladni sladkor in pri žganju prožen sladni sladkor, dragocena glavna sestavina
Knei
sladne
Elitni kino Matica — Tel. 21-24
ICTRI PREMIERA! VELIKI Kl'SKO-SO\'.|KTSKi VELEFII.M
ZLATO JIEZIEIRO
Beg skozi pekel gorečega gozda. Boj na življenje in smrt!
Visoka pesem pionirjev na Daljnem vzhodu.
—Ij V ponedeljek 27. i.m. bo v fLlhar-inoničui dvorani ob 6. in četrt popoldne prva javna produkcija ?ole Glasbene Matice. Na njej nastopita celoten mladinski zbor |K>d vodstvom mladinskega  pevovodje prof.
Viktorja Sonca in mladinski orkester pod taktirko priznanega mladinskega glasbenega pedagoga prof. Karla leraja. Zbor za-jioje deset mladinskih pesmi skladateljev Kogoja, Premrla. Adamiča. Jenka in Satt-nerja. Orkester zaigra Melanholijo skladatelja Ole Bulla. Stamitzevo simtonijo v d-duru in .lerajevo skladbo; >Tožba za umrlim kraljem« Kot vstopnica velja spored, ki stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
—Ij Za mesarji tudi prodajalci rib. Mesarji na trgu se že nad leto dni postavljajo z lepimi belimi čepicami ter jopiči zdaj pa dobe enake uniforme tudi prodajalci rib, ki doslej niso polagali važnosti na to Mestno tržno nadzorstvo le danes pozvalo prodajalce in prodajalke, da si nabavijo približno enake obleke, kakor mesarji, kar je dalo povod mnogim šaljivim opazkam, a je bil poziv sprejet, vendarle s primerno dobro voljo.
—Ij Sekcija pomlad k a pri dravskem banovi nskero odbora društva Rdečega križa opozarja cenjene starše in ljubitelje mladine, da ji poklonijo svojo pažnjo in se udeleže akademije, ki bo v nedeljo ob 10.30 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice, in sicer sedeži po Din 8, 5 in 3 ter stojišča po Din 2 se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pol ure pred začetkom akademije pri blagajni pred dvorano.
—Ij Podporno društvo državnih ln ba. novinskih uslužbencev dravske banovine preseli z današnjim dnem svojo pisarno iz Križevniške udice v Knafljevo ulico it. 9, v palačo Hranilnice dravske banovine. Vhod iz vestibula preko dvorišča. Uradne ure so vsak delavnik popoldne od 15. do 18. Telefonska številka 3526.
Iz Maribora
— Naročajte »Slovenski Narod«! Na našem severnem ozemlju je »Slovenski Narod« vedno bolj priljubljen, zlasti ker prinaša poleg svetovnih zanimivosti in objektivnih poročil iz vseh krajev naše države tudi stalna poročila s severa. Zlasti se je v zadnjem času pomnožil krog naših naročnikov, čitateljev in prijateljev v Mariboru, ki ima v listu že več let stalno rubriko. »Slovenski N'arod« prihaja v Maribor z večernim ljubljanskim vlakom in gra dostavljajo raznaSalei vaom naročnikom takoj na dom. Naročite si »Slovenski Narod«, ki je edini in najboljši po poldnevnik v drav 9ki banovini, in ki zanj znaša mesečna naročnina le 12 Din. Vge želje glede lista naj sporofie čitatelji in naročniki podružnici »Slovenskega Naroda« v Mariboru, Stros8mayerjeva ulica 3/b.
— Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. uri ponove ob znižanih cenah popularno češko opereto »Sveti Anton, vseh zaljub-
ljenih patron* Zvečer ob 20. uri raptžta operete »Ples v Savovu«. Opozarjamo, da l*>   tokrat   zadnja   popoldanska predstava.
— Pedagoški teden. Letošnji ">. ped ago ški teden se bliza koncu. \ >a dosednnja preda vanju so bila zelo dobro obiskana in so žela ninoec pnznanja. Povdariti je treba smotrenost razglabljanj naših najbolj priznanih pedagogov. PodipoMrl centrali, ki je prirediteljica tega vzgojnega tedna, so zlasti starši mladine hvaležni, saj so jih predavanja poučila o marsikaterem perečem vzerojnem vprašanju.
— Kroglo v glavo si je včeraj ob o. uri zjutraj pognal 23-letni natakar Štefan L, in obležal v mlaki krvi v obcestnem jarku na Meljski cesti. Stražnik, ki je obupam-i našel skoiaj napol mrtvega, je obvestil reševalce, ki so Štefana prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je brezupno. ker mu je krogla obtičala nad desnim sencem. Nesrečni natakar je zapustil 2 poslovilni pismi policiji in delodajalcu, v katerih navaja vzrok svojega samomora.
— V sami srajci jc pobegnil pred dnevi 14-letni učenec meščanske šole Alojz Ambrož iz Mlinske ulice in se dosiej še ni vrnil k staršem. Ker se boje, da se je dečku kaj hudega pripetilo, so obvestiti policijo, ki išče ubežnika.
— Mariborski šahisti se pripravljajo na dvoboj o odličnim šahovskem klubom Ha-koah iz Gradca. Šahovska bitka se ho odigrala v Mariboru 10. maja k 1.
— Vlomilci na delu. Te dni je bik) vlomljeno v stanovanje šolskega upravitelja Štefana Kaiserja v šmiklavžu. Tatovi »»o odnesli  za 5000 Din  obtok dragocenosti.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Petek  ?4.  aprila: zaprto. Sobota aprila  Prva  legljb. Premieri.
Red A.
Nedelja 26. aprila: ob 1S. nri: Tuje dete.
Tzven. Cene od 10 Din navzdol.
Ob   20.   nri:  Prva   lutrija.   Trven. <~Vne
od 24 Din navzdol.
OPERA 'Začetek oh 20. uri Petek 24. aprila: zaprto. Sobota 25. aprila: Trubadur. Gostuje Marij
šimeuc. Red B. Nedelja 26. aprila: ob 15. uri: Apropos, kaj
dela Andula? Izven. Cene o<l  24 Din
navzdol.
Ob 20. uri: Lucia di Laramermoor. Trven. Cene od 36 Din na v »dol.
Med prijateljicami
— To je grozno, kako se moj mož muči. Vsak dan ima nočno službo in vsak dan se vrne šele ob dveh ponoči.
— Moj pa nikoli nima nočne službe in vendar se vrne vsak dan šele ob treh.
MALI OGLASI
oeseda 0.50 para, davek Dir 5.— oeseda 1 Din, davek s Din
preklici
4a pismene odgovore glede mallb Dgiasov p treba priiotJtj gnamko * Popustov za malt ofinM ae
RAzno
Beseda SO par. davek S.- Dto Najmanltt mseft 8 Din
TRENCHOATE ter vsa oblačila « ogromni izberi odlično •zdelana si nabavite nanjgednc ie pri Preskerio   Sv. Petra c
14   Telefon 38—83 «. R.
CEBULCBK nudi po izredno nizki ceni Sever * Komp. Ljubljana 26 R.
Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun  šepet HRANILNE KNJIŽICE Mestne Ura nilniee in   Ljudske posojilnice.
13S4
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, pet«*, 54 »prta 1»M
Štev. ^4
Koncert pevskega zbora
„ Smetana44
Ljubljana, 24. aprila. 2e tretjič na^ je obiskal moški pevski zbor »Smetane« iz Plznja. Prvikrat je bil pri nas 1. 1902. nato drugič po svetovni vojni L 1920 in včeraj je pel tretjič v Filharmoniji. Bil je to menda trinajsti koncert v štirinajstih dneh. Včeraj je Pel >Smetana<r še v Kranju, danes pa zaklju. či turnejo po Jugoslaviji s koncertom v Mariboru. Druge, manj preizkušene in utrjene pevce, bi tak telesni in duševni napor, da ne govorim posebej še o glasovnem, stri, in za vsako koncertno petje onesposobil. Smetanovcem se je ta preko, merni trud kajpada tudi poznal: glasovi niso bili več tako lahkotni in prožni kakor so gotovo bili pri početnih koncertih. Z'a, sti se je to poznalo pri dinamičnih izpre-membah prvih dveh visokih glasov. Tudi so ti dosezali skrajne višine z vidnim na. porom. Brez dvoma bi glasovna zvočnost in vznesenost zbora sploh bila prvovrstna, ako bi imel dovolj ea~a, da bi se pošteno odpočil.
Kljub vsemu Lemu je pevski zbor .»Sme. tana< nastop 1 strumno imponira joče, vzorno disciplinirano, samozavestno, dob o zavedajoči sc svoje slavne pevske tradicije. Sestavljen je iz štiridesetih pev_ cev. ki so po večini člani svojegra zbora Že desetletja. To dolgo'ctno medsebojno sodelovanje in ozko gladovno poznanstvo daje zboru čvrsto pevsko hrbtenico, eno. dušnost ter brezhibno izravnano podavanje mnogokrat petega ter preizkušenega programa Res .cmo slišali dela čeških mojstrov, ki so nam ž0 davno do dobra poznana, ki pa tudi nikdar ne zgreše ?vo. jega umetniškega uspch.j. Vsikdar iznova radi poslušamo n. pr. užigajočo, ponosno Smetanovo - Bolnickj« ali močno Novako. vo Dvanact bilyh sokolftc. še vedno globoko sežejo Focr-stcrjev >.Orač<x, ^.Polni cestoo« in Hymnus<, mojstrovine, s katerih izvedbo se zamorejo ponašati vsi češki moški zbori. Med Smetano in V. Novaka je rSmetana" postavil Prelovčevega »škrjančkac. Težko je reči, da je kompli-
ment, ki so ga Smetanovci hoteli narediti naši m uzi ki in posebej se komponistu, svoj dobronamerni namen tudi dosegel.
Drugi del sporeda je bil posvečen umetniško obdelani narodni pesmi. Vse po vrsti so užigale. Spilkova »Vojenska« je tako udarila, da so jo morali ponoviti. Niz odlično in efektno napisanih glasbenih bise. rov predstavlja Šestero v venec povitih skladb ^Ceske tancet II rada« plzenjskega skladatelja Hyneka Paile. »Cibul čko< in nekatere druge smo že večkrat slišali, toda cele vrste skupaj še nikoli. Kljub sko. ro štiridesetletnici njihovega rojstva so še mladostno sveze in spontano učinkujoče. S skladbama Jindricha in Malata je bil koncert sicer zaključen, toda na burno za. htevo občinstva, ki ae je z'asti pri drugem delu do dobra u grelo, so morali pevci dodati še Štiri pesmi Dirigent >Smetane* je Bohdan Gselhofer. Zbor vodi kot izku. i šen praktik umno, obzirno, z umirjenim temperamentom ter točnim poznanjem vseh velikih in širokih glasovnih zmožnosti svojih pevcev. Koncert se jc vršil pod protektoratom opolnomočenega mini?tra in češkoslovaškega poslanika dr. V. Girsc, Juzncslovenskega pevačkega saveza in Sa_ veza .Jugosloveni=ko češkoslovaške lige, predsednika mestne občine ljubljanska dr. Adlešiča in Jugo.doven^ko češkoslovaške lige v Ljubljani. Posctili so ga predstavniki vseh domačih oblasti ter dovolj veli_ ko št vilo pesmi ljubečega občinstva Pevci so ga otvorili z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi h mnami Po Novakovi skladbi >Dvanajst belih sokolov« so predstavniki domače .Jugoslovensko češkoslovaške lige Hubarlovc župe, pevskega zbora Glasbene Matice in Ljubljanske češkoslovaške družbe poklonili pevcem Štiri krasne vence.
Kadar bo »Smetano^ pot nanovo pripc. ljala v Jugoslavijo — želimo le, da bi bilo to prav kmalu — pa bi radi videli da bi. ako bo le mogoče, prišla najprej v Ljub. Ijano ter nam prinesla mnogo lepih in no. vih pesmi. —č.
List samo za Rockefellerja
Petrolejski magnat John Rockefeller, eden najbogatejših mož v Ameriki in sploh na svetu, je star že 97 let, kar ga pa ne moti, da bi se ne zanimaj za dogod. ke po svetu. Vsak dan mu morajo prinesti »3New York Times«, ki jc njegov na jI ju b_
ši list in ki ga čita že od mladih nog. Zdravniki, stoječi na stališču, da bi mu utegnilo vsako razburjenje škodovati, so si belili glave, kako odvrniti Rochefeller-ja od zanimanja za dogodke po svetu, zlasti za razburljive. Rockefellerjevi tajniki so začeli čitati razburljive dogodke drugače, izpuščali so vse, kar bi utegnilo starega gospoda razburiti. Kmalu pa je Rockefeller to opazil. Mož je navzlic vi-
soki starosti še izredno čil. Ker si niso znali pomagati drugače tiskajo zdaj vsak dan en izvod samo za starega Rockefellerja. Uredništvo je dovolilo, da je ostala glava »Ncw York Times*.
Vsebina se pa bistveno razlikuje od vsebine tega velikega dnevnika. V Rockefellerjevi izdaji ni nobenih vesti o vojni nevarnosti, o Abesiniji, o krizi aH o umorih. Nasprotno, priobčene so pom-rljive vesti, da je brezposelnosti že konec, da se širi blagostanje, da so postali ljudje angeli in zemlja raj. In stari Rockefeller se veseli kakor otrok velikega napredka. Ko mu tajniki nehajo Čitati. ves srečen in zadovoljen zadremlje. vesel in potolažen, da je tudi on pripomogel k splošnemu napredku, saj je v vsaki njegovi izdaji >New York Times« kak prispevek o delovanju njegove ustanove.
Centralni sovjetski arhiv
V Moskvi grade novo veliko moderno stavbo. To bo poslopje centralnega zveznega arhiva. Imelo bo osem velikih stolpov, kjer bo prostora za 10.000 ton arhivskega materijala. V tem arhitektonsko svojevrstnem delu bodo združeni vsi veliki državni arhivi Sovjetske Rusije. Stavbni stroški so preračunani na 1 ",000.000 moljev.
Državni centralni arhiv Sovjetske Rusije, ki se za njegov materijal zanimajo učenjaki vsega sveta, obsega zdaj 54.000 raznih dokumentov in nad 25.000.000 spisov. Vsi so pregledani in temeljito obdelani tako, da je učenjakom delo zelo olajšano. V arhivu so zlasti bogati dokumenti iz ruske predrevolucijonarne dobe, med drugim popolna 7nirka dokumentov o zunanji politiki carske Rusije.
168 krat oženjen
Pustolovcev tudi v Rusiji ne manjka, saj se tudi tam rode ljudje, ki jim n« diši pošteno delo, pač pa veeeiiačenje. Ljudsko sodišče v Sverdlovaku je pa imelo oni dan opraviti z lahkoživcem, kakršnih na sve. tu ni mnogo. Obsodili so ga na 10 let je. če in na 7.072 rubljev denarne globe, ker je živel nemoralno življenje in Zakrivil več sleparij. Ta sovjetski Don Juan se je med obravnavo bahal da je bil 168krat oženjen in ločen.
Mož ae piše Lapkin, bil je trgovski uslužbenec in v trgovini je začel svojo pustolovsko karijero Vodil je trgovino in neko uslužbenko je pregovoril, da ga je vzela, ker ji je obljubil, da jo bo podpiral, ko bo študira!a čez tri dnj se je pa ločil od nje in jo zapustil Podobna usoda je zadela tudi vse druge njegove žene. Sodi. šče mu je sicer verjelo, da je bil 168krat ozn jen, ni pa seveda moglo najti vseh nje. govih žrtev, a same se niso priglasile.
Skrivnost stare dame
Trt tedne je spala blazna nečakinja s truplom svoje tete
Iz Ptuja
— Od zalo«ti ji je poč lo srce. Poroča!i smo o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v nedeljo zvečer v Krčevini pri Vur. bergu v nekem vinotoču, kjer jc našel smrt 25 letni viničarjev sin Krepek Franc iz Krčevine. Njegov brat. 221etm" Alojz pa je ležal v ptujski bolnici dva dni v ne. zavesti z zlomljenim tilnikom. Ker je b'lo zaman vsako upanje, da bi mu rešili živ. ljenje, ga je njegov mlajši orat odpeljal domov, kjer je tudi izdihnil. Pri tej pri 1 i_ ki je pripovedoval o silni bridkosti, ki je zadela njegovo mater Ftanč-iško. ki ni mogla preboleti udarca da je izgubila kar dva sina in se je tudi sama zgrudila ob veliki žalosti mrtva. D-užina Krepek je tako izgubila v dveh dneh skrbno go. spodinjo in dve pridni delovni moči Z nc_ srečno rodbino sočustvuje vsa fara.
— Odbor r.a pojavitev spomenika Vi. t^k^mu kralju Aleksandru I. v Ptuju ponovno apelira na prebivalstvo ptujskega sreza. da čina preje nakaze svoje prispev. ke. Odbor zlasti pogreša prispevke od imo-itejših krogov, ki do danes še ničesar n so prispe a?i Kakor znano, bo po. stavil odbor na zemljišču ptu'ske bolnice paviljon za tub-rkulozne, a Cimer bo tem trpečim bolnikom znatno pomagano, saj so doslej morali ležati v bo,niči v eni sobi skupno z drug mi bolniki. Odbor upa. da ne bo nikogar, ki te hva'cvredne akcije ne bi podpiral, ker je v korist vsemu prebivalstvu sreza
— Z nožrro v pr««. Kočarjev sin Grešnik Martin iz Nove vasi je bij v nedeljo v nekem vinotoču. kjer je prisilo do pre_ pira. V prepiru ga jc nekdo sunii z nožem v prsa in gn težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico.
Z Zidanega mosta
— Spremembe v prometni ftlužbi. Pred kratkim so bili premeščeni na Zidani mo?t novi prometni uradniki. Iz Hrastnika je prišel g. Pleša Jože, iz Sevnice g. Ntivaž. nik Karel in iz Kraljevca—Prelog g Skok Z Zidanega mosta je bil premeščen za šefa postaje na Planino pri Rakeku g. Av. belj Ivan, ki je služboval delj časa pri nas. Vestno je opravljal posle tajnika tukajšnje podružnice UJNŽB Vsem želimo vse najbolje na novih službenih mesLh.
_ Prenatrpani vlaki. Preteklo nedeljo so bih vsi vlaki proti Zagrebu, Mariboru in Ljubljani prenatrpani. Lepa solnčna nedelja je izvabila na tisoče potnikov v spomladansko naravo. Zvečer je bila na Zidanem mostu prava gneča ljudi, ki so bili drug drugemu v napotje. Pri tem je prišla do izraza živa potreba večjega ko. lodvora, zlasti perona. O tem se je že veliko pisalo in razpravljalo. Kakor doznavamo, so shranjeni v arhivih že tozadevni načrti. Kolodvor na Zidanem mostu nikakor ne odgovarja sodobnim potrebam. Po prevratu je tu veliko večji promet. V ta namen se je zgradil nov betonski most, po katerem vozijo vlaki direktno proti Zagrebu.
I.ouise Renče de Keroual:
17
lutka
Roman
XV.
ORGIJE — POŽAR LONDONA-
Izmislila sem si nove vrste svečanost. Spretna ljubica mladega vladarja, k: ga mora zabavati tudi kadar je slabe volje, si že izm sli ka: primernega. Zbrala sem vec duhovirtnh in veselili mladenk iz londonske družbe in gledališč. Vse so bile pripravljene pomagati mi in igrati svoje vloge po moč-ih navodilih.
Zbrali smo se k bogati pojedini, kjer je krali v vlogi Apolona osebno predsedoval muzam, jih vzpodbujal k petju in razvnemal njihovo mlado kri.
Potem sem predlagala veseli skup:ni deklet, naj bi predstavtale napol nage hetere in vile. Krarj je bil navdušen za to in sam jc pomagal lepoticam obleči primerne »obleke. In vile so zaplesale več razvratnih plesov.
Plesom ie sledil prizor, ko so nastopile lepe bogitre nage pred modernim Parisom, ki je bil galantnejši od staro-
veškega in je vsem trem prisodil lepotno nagrado.
Karel II. je bi'1 ves omamljen in očaran. Hotela sem izrabiti to priliko in pripraviti ga do pristanka in do prisege, da bi tako uresničila svoj politični načrt navzlic odporu vsega angleškega naroda.
Ko so se lepe boginje zopet oblekle, so igrale z nami razne družabne igre. To je biJo prav za prav ljubimkanje in galantne šale, ki jih je odrejal sam kralj po svojem okusu.
Videč končno, da je vladar tako dobre volje kakor sem si želela, sem mu predložila zadnjo, toda mnogo važnejšo igro, pri kateri naj bi odkrito odgovoril na dve vprašan.ii in se potem po svojih odgovorih tudi ravnal.
Moje prvo vprašanje se je glasilo:
— Mogočen vladar ste- Ali bi radi vladali po svoji volji?
— Ali se vam ne zdi, da bi bHo dobro, če bi stopili v vrsto vladarjev, ki gredo nemoteno ravno pot k svoji m k sreči svojih podložnikov?
Ko >e kralj pritrdil na obe vprašanji, sem dejala:
— Sire. zdai vas veže dana beseda. Bodite kralj in da res boste, razpustite parlament. Pravico imate storiti to. Potem pa neprestano odlašajte njegovo
sklicanie.
Vladar me je zagotovil, da bo storil
I tako, vendar je pa vprašal:
—Od kod nad vzamem denar, kd ima parlament pravico izglasovati ga?
Odgovorila sem kratko, da je treba čim prej izterjati vse davke in da mu bo dala Francija toliko denarja, kolikor ga bo potreboval.
Tako se je končal testi dan z uresničenjem velikega načrta, kakor je želela francoska vlada. Franciji je bwo mnogo ležeče na tem, da bi angleški vladar razpustil parlament, ki je hotel pornno-žrti angleško brodovje. Franoija je bHa na morju preslaba in povečanje angleške pomorske moči ji ni šlo v račun.
Ko so bili izterjani novi davki, je kralj razpustil parlament, da bi mogel porabiti denar po svoji vofai.
Angleški narod je kmalu opazil, da se zapravlja državni denar za zabave, za darila kraljevim ljubljencem, posebno pa meni, kraljevi ljubka. Karel II. je trdil, đa ne more povečati mojega razkošja kakor bi želel m se mi tako zahvaliti za kmbezen. naslado m srečo, naklonjeno mu v tako obilni meri.
Plemstvo in ljudstvo sta godrnjate, anonimna pisma, pamfleti in sramotilne popevke so pričale, da me smatrajo za glavno povzrocffletjico razrvamh financ *n napak, ki jih je storila vlada.
Toda na moje priporočilo fn lahko rečem no mojem prizadevanju je kralj
Pariz se je te dni zopet spomnil slavne igralke Sare Bernhardtove in sicer v zvezi z dogodkom, ki nimajo nič skupnega z gledališko umetnostjo. Na Montmartru v me Pigalle je živela v samoti stara dama Caillozova, o kateri so liudie vedeli samo, da je imela v dobrih starih časih modni salon, kamor so pariške dame zelo rad«? zahajale. V sezoni je imela zaposlenih ludi nad 100 šivilj. Tudi slavna Sara Bernhard-tova je spadala med njene zveste odjemal-ke. Stara dama je pa oslepela in k nji se je preselila nekoliko mlaiša nečakinja, da bi skrbela za zapuščeno teto. Njuno življenje je šlo svojo doleočasno not. Fo oMfl tedne ju ni nihče videl na ce>ti.
Šele. ko se ni nečakinja skoraj me*ec dni pokazala iz hiše in ko so -e začel širiti iz stanovanja starih samotark neznosen smrad, so najemniki opozorili na lo policijo. Na policiji so jih pa zavrnili. Češ, da stari dami itak ne srlodata mnogo na Čistočo. Folicija je nastopila šole  ko je ne-
Iz Trbovelj
— Občni   zbor    proti tuberkulozne lige.
Poleg Frotituberkuloznee;a dispanzerja ima gotovo tudi Protituberkulozna liga znatne zasluge, da se je razširjanju jetike med prebivalstvom v rudarskih revirjih uspešno zastavila pot Njeni voditelji, zla. sti pa tukajšnji v liffi delujoči zdravniki, so prebivaIst 1 j s številnimi predavanji predocevali vse nevarnosti okužitve po je_ tiki ter dajali nazorna navodila, kako se ubrani obolenja^ zlasti pa, kako se zava, ruje zdrava okolica pred okuženjem po bolnikih. Večina prebivalstva, ki mu je do zdravja, danes visoko ceni tako delo dispanzerja kakor lige in tudi upošteva vse nasvete njih voditeljev in zdravnikov. Kako važnost polaga prebivalstvo na obe ustanovi, priča dejstvo, da je štela trbo_ veljaka Protituberkulozna liga že takoj prvo leto svojega delovanja v revirju pre_ ko 1000 članov, po večini delavcev. Nič manjše zanimanje, kakor je bilo prvo leto, je tudi še danes. Delo je sicer zaradi po. manjkanja sredstev sedaj precej otežko. čeno> toda požrtvovalni odbor ima vseeno lepe uspehe v svojem človekoljubnem de. lovanju, kar bo dokazal na občnem zboru Protituberkulozne lige, ki bo v petek 24. t. m. ob 18. v tukajšnjem delavskem do_ mu. Za ta občni zbor vlada tako med članstvom, pa tudi ostalim prebivalstvom veliko zanimanje, ker bo obenem tudi za. nimivo skioptično predavanje o varnosti okužitve, o obrambi, o zdravljenju in mož, nostih ozdravljanja bolnih na jetiki K predavanju imajo dostop tudi nečlani.
— Živilski trg je bil v sredo zelo slabo za^žen- IjO nekaj kmetic je prineslo svoje pridelke na ir<z. pa še ti so biK pičili. Zcod-nje solate je bilo malo. Fozna se da je zadnja toča zelo škodovala vrtovom. Bilo pa je še nekaj jabolk, ki pa so zelo draga. Ponujali so jih po 4.1epŠa pa tudi po 5 Din kg. Mnogo pa je bilo jajr. ki se prodajajo po 20 do 2£ komadov za 10 Din. Kokoši so se tudi podražile na 24 do 26 Din koma«!, dočim so bila nedavno še po 22 Din.
— Regulacija Trboveljšcice. Dolga leta se že razpravlja v naši javnosti o potrebi regulacije Trboveljšeice. Nihče ne more osporavati nujnosti regulacije tega poto, ka, ki je potrebna tako iz higijenskih kakor iz gospodarskih razlogov. Toda vedno nastanejo težkoče. kadarkoli in kjerkoli pride v resno razpravo. Za izvršitev takega velikega načrta je treba namreč večjih denarnih sredstev, ki pa občini primanjkujejo. Lani se je začelo iz bano. vinskih sredstev regulirati Trboveljsčico vzporedno s preložitvijo ceste na črti španc—Stara občina, ki bo že kmalu do. vršena. Potok pa je nujno potreben re_ gulacije predvsem v odseku občinsko po. kopališče—kolonija >Dom in vrt«, kjer dela posestnikom na njihovih parcelah ob vsakem deževju neprecenljivo škodo. Pred kratkim je narasla Trboveljščica po. drla pri občinskem kopališču močan oporni zid v dolžini plibližno 10 m, ki se je zrušil v strtugo^ v enaki dolžini pa ga je voda v temelju tako podplula, da se bo tudi v tem delu zrušil ob prvi priliki. Mogoče   bi ae pa vendarle dobila kaka
čak inja Louisa na oknu petega nadstropia telovadila in ko je malo manikafco, di ui padla skozi okno. Rilo je pa se nekaj, kar je pripomoglo da so odkrili tragedijo sta rih dam. V hišo so prišli slučajno uslužbenci pogrebnega zavoda in Louisa se j;h je hudo ustrašila Nahrulila Jih je, kako morejo priti ne da li iih kdo klical in jim zagrozila, da i*>žene hišo v zrak. Stražnikom je pa izjavila, da so naiemniki non-i, ki jo neprestano zasledujejo in zaloputnil i jim je vrata pred nosom.
Redarji so pa kljub temu vdrli ▼ stanovanje in našli na pojedli že razpadajočo truplo stare tete. Umrla je bila pred tremi tedni, a zblaznela nečakinia je v«s ta čas spala z njenim truplom. Polirija ne izključuje možnosti, da je zblaznela nečakinja umorila svojo teto in se potem skrivala pred oblastmi. Zagonetka, o kateri govori ves Pari7.. se bo dala seveda težko pojasniti, kajti čas je na truplu teme-liito opravil svoje delo.
znatnejša subvencija hodvi od banovin* ali države, da bi se na eni strani pn teh delih lahko zaposlili vedno številnejši brezposolni in delno zaposleni rudarji, na drugi strani bi se pa pospešila rešitev dav_ ne želje Trboveljčanov, da bi se regnlira. la Trboveljščica, ob njej pa napravila primerna pot ali cesta z nasadi
— I mr| ju v visoki starosti let rudniški vpokojonoc g. Perme Martin. Pokojni je bil stara rudarska korenina, saj je prišel v Tul>ovlje iz šnmrtnega pri Litiji kot mlad fant po odslužitvi ji vojaškega roka Pri rudniku, na vzhodnem obratu je de.lal preko 40 let, pa je bil vse do poznih W-t čil in zdrav. £ele zadnje tedne prori sn>r*-jo je zičel re^no bolehati, vendar pa je bil kljub bolezni vse do zadnjega vesel in !• gav, kakor je bil vse življenje. Ras zan<li tega in radi njegove pridnosti in delavnosti je bil pokojnik med prebivalstvom zelo priljubljen. Zapušča več sinov, ki »o večinoma pri rudniku zaposleni. Vzgojil jih w v kremenite, narodno zavedne značaje, ki se že od zgodnie mladosti udejstvujejo v bi-kajšnjih narodnih društvih zlasti pevskih. Pogreb pokojnika bo danes (četrtek) ob ^('*• uri na tukajšnje farno pokopališče. Naj bo pokojniku zemljica lahka, težko prizadetim naše iskreno sožalje.
— Sadjarski tečaj. V nedeljo, 24>. trn. bo zaključena tukajšnja kmetijsko nadaljevalna šola, ki je trajala preko zimskih mesecev Ob sklepu šole priredi vodstvo ob 0. uri dopoldne pri posestniku Kolencu v Gabe.r-skem tečaj za cepljenje domačega kostanja z debaloplodnim kostanjem (maronijom> Na tečaj se vabijo vsi lastniki mladih kostanjevih drevesc, kjer dobe cepiče. V slučaju slabega vremena bo tečaj ob isti irri v deški  narodni Šoli v Trbovljah.
— Predrzni cigani. Zastopnik neke tvd k--, ki se je včeraj z avtomobilom pripeljal po opravkih v Trbovlje, je odpovedoval, da so ga na klancu nad Hrastnikom ustavili cigani. Ko se jo z avtom ustavil, so ga obkolili in jeli nadlegovati za denar. Ta ciganski obroč je postajal zastopniku v avtomobilu precej neprijeten zlasti ker moški cigani niso bili baš vljudni, ftefle ko jim je dal 20 dinarjev, so ga pustili naprej.
— Bratovska skladniea razglaša. V -mislil odloka glavne bratovske skladnirr- v Ljubljani i dne 32. aprila ti. štev. 2170 .Tfi vabi tukajšnja krajevna bratovska iktadlli-ra vse aktivne, vpokojene ali izstopu člane bratovske skladnice. ki so bih pred 1. I. 1019 zavarovani pri hratovskih sklnd-nicah na ozemlju, ki spada sedaj pod češkoslovaško, da se z glasno s potrebnimi dokazi v pisarni bratovske skladnire najkasneje do sobote. 25. t.m. 10. ure dopoldne.
_ Retta-Fatima v Sokolskem domu. Tn-
di v Trbovlje prideta in sicer nastopita v sokolskem domu v soboto 25. t.m. ob 20. uri. Trboveljčani se spominjajo na predstave Retta in Fatime pred leti. ko kriza v revirju še ni bila tako občutna nego je danes. Takrat so prvič občudovali oba čarodeja in svetlovida. Gotovo na hi v soboto ne manjkalo na predstavi niti enega Trbo-veljčana, če bi lahko pričarala ugotovitev k eda j bodo nastopili v revirjih boljši čaM in kakšna bodočnost se obeta na'im revirjem.
ČUDNA MATEMATIKA Profesor razlaga dijakom: — VI niti ne veste, kakšna veda je matematika. Ce od-štejem recimo od letnice svojega rojstva telefonsko številko io delim to s starostjo svoje žene. dobim točno številko svojega ovratnika.
zelo radodarno podpiral znanost in umetnost, pa tudi trgovino in obrt. To je za nekaj časa pomiriilo razburjene duhove. Ko je pa ljudstvo videlo, kako se DO nepotrebnem zapravlja državno premoženje, kako se zanemarja brodovje in kako mora parlament držati roke križem, so začele prihajati pritožbe od vseh strani-
Začeli so se zbirati zarotniki in snovati zarote, toda vsd poskusi upora so bili zatrti. In tisti, ki so žalili kralja, njegove ljubljence m mene, so bito strogo kaznovani. Zdelo se je, da je nastal zopet mir. Potem je pa ljudstvo znova razburila veKka svečanost, ki ie trajala več dni in na kateri je kralj meni na čast priredil krasne igre. turnirje m povorke. BSo ie kakor da *iočc prekositi Ludovika XIV., ki je takrat presenečal vso Evropo s svojimi sKiamim' svečanostmi.
V grozni noči 3. septembra 1765. so zanetftr zk)č?nski požar v raznih deKh Londona. Moja palača se je vnela na vseh starih strani h krati. Kralja in mene so prebudiK obupni klici na pomoč fn mak) je manjkalo, da se nisva zadušila v plamenu in dimu. prodirajočem v napne sobane. SIuž»nčad je vlomila vrata in naju odnesla rz gorečih razvalin. PosadK so najn v kočiio. kjer so že čakale dvorne dame, da bi nama pri-
skočile na pomoč. V veliki nevarnostj sva se peljala skozi mesto, kjer je divjal in pustošil požar. Končno sva srečno prispela do hiše na samem, daleč za mestom.
Požar v Londonu s« nc da opisam Mnogo ljudi je izgubilo živđjenje, povsod so ostale le razvaKne,  beda in obup. Objokovali smo tolike nesrečne žrtve, toda kako pomagati jim?
Na vseh straneh so si prizadevali ornejiiri požar, ki se je naglo širil, ker >e pihal močan veter. Sam kraij z uradniki in vojaki je pomagal, kjer je bila pomoč najbolj potrebna. Kljub vsemu prjzadevanju je pa gorelo tri dni in požar je vpepelil velik ded mesta. Uničenih je bilo bilo šest ulic, 89 cerkva, mnogo bolnic ter javnih posk>pij m 13.200 stanovanjskih hiš.
Ni se dal ugotovirtri niti vzrok, niti povzroaitelii te grozne katastrofe. V^c de sicer kazailo na zlobne roke, toda dokazov ni bilo nobenih in zato je bilo najpameitneje opustiti preiskavo in misliti raje na fr\ kako bi sc dalo čim prej pomaga-ti pogorelcem.
Vlada ie odredrla prostovoljne zbirke po vseo državi in obdavčila prebivalstvo, da bi s tem denarjem priskočila na pomoč Londonu. k?er naj bi se zgradle širše in lepše ulice.
Dnjmj* Jootp ZapmM*. — Za »H
87