mm*SHH<anHnnnHHmmm«aaHnmaMn
!
g Poštn) urad 9028 Ceiovec

VESTNIK
-

j S
-'j?'.'-; t;;
Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
=
:
a
P. b. b.

S
H
H
S
LETMiKXL.
bcqbns i
t	! -
CELOVEC, PETEK, 25. OKTOBER 1985
ŠTEV. 43 (2248)
izjava ZSO ob državnem prazniku
Reševanje manjšinskega vprašanja ne sme biti prepuščeno tistim, ki so Avstrijo že enkrat pahniti v prepad
V posebni izjavi ob državnem prazniku je izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Poudarit, da se koroški Siovenci zavestno in aktivno vkijučujemo v obhajanje avstrijskega državnega praznika. To je izraz naše iojainosti, ki smo jo v dejanjih dokazati predvsem tudi takrat, ko so se mnoN še boriii za tisočietni nemški raih.
Po ietih strahotne zabiode je Avstrija spet dobiia svojo neodvisnost in to za ceno ogromnih žrtev, ki so jih doprinesti borci proti fašizmu. Med njimi smo biii tudi koroški Siovenci, ki smo s tem doprinesli svoj deiež k osvoboditvi domovine. Hkrati pa smo si pridobiti tudi naše narodnostne pravice, zapisane v čienu 7 avstrijske državne pogodbe.
V ietu, ko obhajamo 30-ietnico podpisa državne pcgodLe in obenem tudi državnega praznika, pa mo-! * mo ugotoviti, da Avstrija tega našega prispevka ni ustrezno priznala. Ne samo, da še vedno ni iz-poiniia bistvenih doiočii svojih pogodbenih obveznosti, tcrr cč prav v tem jubiiejnem ietu grozi usoden poseg ccio v dvojezično šoistvo, na katero se je Avstrija pri pogajanjih za državno pogodbo še posebno skiicevaia.
Cb ! cncu svoje zijave iO ZSO poziva vse pristojne dejavnike, da reševanja manjšinskih vprašanj ne prepuščajo tistim siiam, ki so Avstrijo že enkrat privadiš do propada.
Jubi!ej Združenih narodov
Na sedežu OZN v New Yorku je ta teden povsem v znamenju 40-ietnice ustanovitve svetovne organizacije. Praznovanje jubileja vendar ne obsega le slavnostnih prireditev in sprejemov, temveč v prvi vrsti obilico srečanj in razgovorov vodilnih državnikov iz vsega sveta, da niti ne omenimo nastopov državnih poglavarjev na samem zasedanju glavne skupščine OZN, kjer v načelnih govorih tolmačijo svoje predstave in predloge za reševanje najbolj perečih vprašanj današnjega človeštva.
Včerajšnje slavnostno zasedanje giavne skupščine OZN bo brez dvoma prišlo v diplomatsko zgodovino kot dosiej najbolj reprezentativno zborovanje najvišjih svetovnih državnikov vseh časov. Doslej se namreč še nikoli ni zbralo na enem mestu toliko vodilnih državnikov, ki predstavljajo raztične družbenopolitične sisteme, da bi skupaj razpravljali o prihodnosti človeštva. V New Yorku pa je v teh dneh zbranih okoli 60 predsednikov držav in
vlad tor blizu 130 zunanjih ministrov, katerim se je pridružila še množica drugih visokih predstavnikov in gostov.
Ta svetovni vrh zaseda v trenutku, ko se je človeštvo znašlo pred usodnim vprašanjem, aii bo uspelo zavreti oboroževalno tekmo, ki grozi, da bi jo velesili razširili tudi še na vesolje, po drugi strani pa zbrati voljo in pripravljenost za reševanje problemov, kot so npr. prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta, smrt milijonov ljudi zaradi pomanjkanja hrane in zdravit, krivični gospodarski sistem in druga pereča vprašanja. Vsa ta in podobna vprašanja gotovo niso taka, da se jih ne bi dalo rešiti — potrebna je le pripravljenost in pa sredstva, ki bi jih lahko sprostili, če bi uspelo zavreti oboroževalno tekmo.
V tem smislu čioveštvo z novim upanjem gieda na Združene narode ter jim v petem desetletju želi še več učinkovitosti in prodornosti v njihovih prizadevanjih.
PoMonimo se spomine junakov
ki so pad!i v borbi proti fašizmu
Za bližnji Dan mrtvih bodo zastopniki Zveze koroških partizanov in drugih organizacij spet poiagati vence na grobišča padiih borcev proti fašizmu širom Koroške.
Hvaležnost, ki jo dolgujemo tem junakom, nas obvezuje, da njihove grobove — še posebej za to priložnost — dostojno uredimo!
OSREDNJA
SPOMINSKA SVEČANOST
bo ietos v sredo 30. oktobra ob f5. uri na pokopališču v Šentjakobu v Rožu.
Poklonimo se spominu padiih junakov, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti fašizmu.
..Gorjanci" so staviti 100-tetnico
Blizu štiristo obiskovalcev je minuio nedeljo prisostvovalo spore 'u slavnostne prireditve, ki jo je SPD ..Gorjanci" priredilo v počastitev svoje 100-letnice v ljudski šoli v Kotmari vasi.
Pri slavnostnem sporedu so sodelovali mešani zbor jubitejnega društva ter mešani zbor SPD „Bilka" iz Biičovsa, SPD „Radiše" iz Radiš in zbor Singkreis Kottmannsdorf; kot pevci, recitatorji in povezovalci so sodelovali tudi mladi prosvetaši jubilejnega društva. (O izredno uspeli proslavi 100-lenice ..Gorjancev" obširno poročamo na 4. in 5. strani)
Naše zadružništvo se uveijavija
kot dejavnik gospodarskega sodeiovanja
O možnostih in obtikah gospodar- iahi.o enakopravno vkijučevaii v go-sekga sodeiovanja med sosednjima dr- spodarske tokove doma in med sosed-žavama in ziasti med obmejnimi ob- njima državama. O tozadevnih zmog-močji s posebnim poudarkom na vio- ijivostih so govoriti predstavniki žagi, ki jo naj pri tem igra siovensko družne ccntraie v Ceiovcu in obeh zadružništvo na Koroškem, je teke) krajevnih zadrug v Ptiberku. Prika-pogovor na sestanku, ki je bi! v sre- zaii so dosežene uspehe pri posodib-do dopoidne na sedežu piiberške Po- ijanju starih in uvajanju novih gospo-sojiinice in na katerega so vabiti Zve- darskih dejavnosti; piiberški zadrugi za siovenskih zadrug v Ceiovcu ter sta pri tem iahko zgied drugim, saj biagovna in kreditna zadruga v Pii- se danes posebno uspešno uveijavijata berku. Poteg gostiteijev ter predstav- tako na domačem trgu kot tudi v so-nikov gospodarskih organizacij in detovanju preko meje. ustanov iz obmejnih regij Siovenije Na sestanku so nedvoumno po-so biti navzoči tudi zastopniki sioven- udariii, da je naše zadružništvo bito skega tiska in radio-teievizije z obeh in bo ostaio giavni steber siovenske-strani meje, kajti pogiabijanje vse- ga gospodarstva na Koroškem in kot stranskega sodeiovanja, tako je biio tako temcij in jamstvo gospodarske povedano, v veiiki meri zavisi od tega moči in samostojnosti koroških Sio-kako je široka javnost seznanjena s vencev. Kjer je uspeio zadrugo z med-potrebami in koristmi stikov, ki jih sebojnim dopoinjevanjem tradicionai-omogoča in pospešuje poiitika odprte nih in novih obiik deiovanja posta-rneie.	viti na zdrave osnove, tam uspehi ni-
so izostaii. In v takih krajih — Pii-Informativna izmenjava mnenj, iz- berk je brez dvoma tak primer — se kušenj in pobud, ki jo nameravajo slovenska zadruga in preko nje sio-nadaijevati tudi v prihodnje, je poka- venska narodna skupina vedno boij zaia, da je še precej neizkoriščenih uveijavija ne ie v gospodarstvu, tem-možnosti, kjer bi se koroški Siovenci več tudi na drugih področjih druž-s svojimi gospodarskimi kapacitetami benega dogajanja.
PBEBERiTE
no
strani
2 V nedetjo na Dunaju vetika mirovna demonstracija
2 Svetovni
teden varčevanja
2	Vzgoja in izobraževanje v večkuiturni družbi
3	Gospodarstvo podpira dejavnosti Stovenskega šoiskega društva
4	FPO deia nemir v Žitari vasi
5	Sto iet „Gorjanci" v Kotmari vasi
7 Drugi o 10. oktobru: Veteranenfasching am Ultichsberg
Današnja neodvisna in demokra-t/čna /ivstrija jc sad koja in žrtev tistik, k; so oslu/; zvesti /1 vstriji tudi v času, ko je M zvestoka po-meniia preganjanje in smrt. Avstrijski državni praznih, ki ga ok-kajamo p spomin na 36. oktoker /9ŽŽ, ko je avstrijski pariament skicnii trajno nevtra/nost nase države, ima svoje korenine torej v protifašistični pretek/osti evrop-skik narodov. V tej inči je 26. oktoker r/mkoi neodvisnosti in svokode avstrijskega ifudstva — je praznik, ki naj ki vse /ivstrijce svariino opominja/ na sfrakofne zak/ode v doki nafizma.
/ivstrijski poiitiki je nedvomno uspeio, da se je v povojnem časa uveijavi/a v kvropi in v sveta kot posredniea sodeiovanja med Vzko-dom in Zakodom in posekej Dunaj si je prikorii veijavo kot eden od sedežev Zdraženik narodov.
A* tema uspešnemu razvoja in nve/jav/jaajn naše države so po/eg večinskega naroda nesporno pri-spevaie tudi narodne manjšine v Avstriji. Zato pa moramo na tem mesta nedvoumno opozoriti, da draga avstrijska repuk/ika vse do
danes ni izpoiniia 7. čiena državne pogodke, ki n%/aga do/očene okveznosti giede po/ožaja in pravic siovenske in krvaške narodne skupnosti, niti ni zagotovi/a enakopravnega razvoja vsek ostaiik manjšin. Prav tako pa siej ko prej
edina vsekina okkajanja državnega praznika, kodo v avstrijskem ijadstva pač zeio težko atrdi/i zavest o tem, da so ki/e za neodvisnost rlvstrije doprinesene ogromne žrtve in da se je za demokratične pridokitve protifašističnega
Oh državnem prazniku
/akkomitc/no in površno jem/jc okveznosti giede pojavov naciona/iz-ma in nenonacizma, saj te siie vedno koij pridokivajo na vpiiva ter pogosto uspešno posegajo na področja, za katera je pristojna in odgovorna uradna avstrijska poiitika. Pos/edica popuščanja tem siiam ni.ki/ ie ziogiasni „tafeisturm", ampak nosijo znake kapituianstva med drugim tudi zakon o narodnik skupinak, poiomija z ugotavija-njem manjšin in ne nazadnje akcija ncmškonacionaZističnik si/ proti dvojezičnemu šoistvu.
/z tega zornega kota giedano je 26. oktoker gotovo več kot samo dan rekreacije, ke sprekodi v naravo, ki pa so trenutno očitno
koja treka koriti vedno znova, če jik kočemo kraniti in očuvati.
Medtem ko uradna Koroška skupaj z nacionaZističnimi si/ami praznuje skoraj izk/jučno ie koroški 20. oktoker, se koroški Siovenci zavestno vkijučujemo v praznovanje avstrijskega državnega praznika. Ok tej pri/ožnosti že/imo skupaj z nemškogovorečimi sodeže/ani kritično in samokritično razgijak-ijati o usodnik deset/etjik od prve do druge repukiike. V tej /uči vidimo tudi prireditve, ki jik organizira S/ovenska prosvetna zveza skupaj s krajevnimi društvi na dvojezičnem ozem/ju Koroške pod nasiovom „Doker večer, sosed — Guten /ikend, Naekkar/"
Koroški 5/ovenci smo kijuk neštetim razočaranjem in udarcem, ki smo jik dožive/i v prejšnjik ok-dokjik in tudi v drugi repuk/iki, kiii in osta/i optimisti. Zavestno se vkijučujemo v okkajaaje avstrijskega državnega praznika in se s tem korimo za resnično in vsestransko enakopravnost, za naš nada/jnji okstoj in razvoj. Pri tem pa poudarjamo, da pogojev za tak razvoj ni mogoče ustvarjati s poetiko naeionaiističnega ščuvanja, kot jo prav v zadnjik mesecik stopnjujejo nemški naeionaiisti s svojimi zaktevami po iočenik io-iak, temveč je to mogoče edino/e po poti skupne vzgoje v duku sprave, sožitja in medsekojnega razumevanja.
Ok tej pri/ožnosti pa opozarjamo tudi uradno /tvstrijo,- nimamo ie mi doižnosti napram državi, ki jik vestno izpo/njujemo, marveč je tudi domovina do/žna izpo/njeva-ti svoje okveznosti, ki jik ima do siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Feiiks Wieser predsednik Zveze s/ovenskik organizacij na Koroškem
„Vaš denar krepi našo gospodarsko samostojnost"
(Svetovni teden varčevanja od 24. do 31. 10. 1985)
Spet enkrat je tako daleč. Z reklamo po časopisih, radiu in televiziji razne vrste bančnih ustanov naznanjajo svetovni teden varčevanja, ki je letos od 24. do 31. oktobra. Z raznimi darili, ki so povečini inozemskega porekla, zvabijo tisoče, stotisoče varčevalcev, da v tednu varčevanja prinesejo svoje prihranke.
Ob tem se seveda poraja vprašanje, kako sodobno je danes še varčevanje. Dosedanji način varčevanja je dobi) veliko novih konkurentov. Razne zavarovalnice so skonstruirale vse mogoče oblike varčevanja, povezane z zavarovanjem. Država ponuja spet zadolžnice in druge vrste vrednostnih po-pirjev. Istotako razne bančne in druge javne ustanove. Vse te oblike varčevanja so povezane z davčnimi olajšavami. Zelo privlačno seveda je slej ko prej tudi stanovanjsko varčevanje.
Vse te oblike varčevanja preplavljajo denarni trg in razširjajo ponudbeni krog. Pa kljub temu še niso izpodrinile navadnega načina varčevanja z anonimno hranilno knjižico. Nasprotno, v našem zadružnem sektorju smo v zadnjih letih imeli ravno pri hranilnih vlogah razveseljive prirastke in to kljub uvedbi davka na obrestne donose (Zinsener-tragsteuer). V državnem merilu gledano, so naše Posojilnice-banke zabeležile nadpoprečne prirastke. Naš človek se še vedno drži pregovora: ..Varčuj ob času, da imaš ob potrebi." In tako gledano ima navadna hranilna vloga napram novim vr-
stam varčevanja prednosti v kratkoročni vezavi in pa anonimnosti, čeprav zagotavljajo nove vrste varčevanja več donosa. Seveda moramo v to premišljevanje vključiti tudi gospodarski ustroj in gospodarsko raznolikost naših krajev.
Za gospodarsko krepitev in investicije potrebujejo podjetja kredite. Brez sredstev bančne ustanove ne morejo dajati posojil. Zato pa so potrebna sredstva v obliki hranilnih vlog, raznih drugih naložb in pa seveda tudi v obliki lastnega kapitala, ki ga zakon o kreditnem gospodarstvu (Kreditwesengesetz) v določeni meri predpisuje. Isti zakon zagotavlja varčevalcem tudi varnost hranilne vloge, tako, da se varčevalcem ni treba bati za svojo naložbo. Tudi obrestne mere za hranilne vloge so še vedno višje kot inflacija, tako, da je tudi vrednost denarja zagotovljena.
V svetovnem tednu varčevanja vabimo vse naše rojake, da se oglasijo v naših Posojilnicah -bankah in v zadružni centrali v Celovcu. Zahvala gre vsem našim zvestim varčevalcem in zadružnim članom. Znano pa nam je tudi, da še veliko naših ljudi, svojih prihrankov ne nosi na našo domačo Posojilnico. Zato se obračamo tudi na ta krog ljudi in jih vabimo, da se v tednu varčevanja tudi oni zglasijo v naši domači Posojilnici.
Vaš denar je prt nas varen in pomaga krepiti našo gospodarsko moč in samostojnost.
Job
Od ponedeijka 28. 10. 1985 datje si v btagajnlšklh prostorih Zveze v Paviičevi 5-7 iahko ogiedate razstavo keitskega denarja v Sioveniji, ki jo je posredovat Narodni muze) v Ljubijani.
Koroška — Haiderjeva mišnica ?
Vzgoja in izobraževanje v večkulturnih družbah
Mednarodno posvetovanje strokovnjakov v Ljubljani
„Kadar država zavira izobraževanje v materinem jeziku, izvaja kui-turni genocid." Tako Theodor Veiter, znani ekspert za mednarodno pravo in dober poznavaiec koroških razmer, na mednarodni konferenci o „vzgoji in izobraževanju v večkutiurnih družbah", ki je biia od 15. do 17. oktobra v Ljubijani.
Brez dvoma so se s to izjavo strinjati vsi udeieženci tega srečanja. V teku treh dni so imeti eksperti iz vsega sveta možnost koristne medsebojne izmenjave mnenj. Konference se je udeiežiio nad 100 strokovnjakov in ceia vrsta viadnih uradnih opazovaicev. Pripraviti sta jo inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubijani in OECD oziroma center te organizacije za raziskave izobraževanja ter inovacije (CERi).
Privandranec Haider spet enkrat giasno razmišlja o tem, kako bi se izkaza] hvaležnega Koroški, kjer je našel svojo novo domovino. Tokrat se pri razlaganju svojih načrtov postavlja kar v dvojni funkciji: kot bivši referent za tujski promet in kot sedanji šef deželnih cest.
V tej funkcionalni razdvojenosti se je spravil nad načrtovani karavanški predor, ki ga hoče zaplankati še prej, preden so ga spioh začeli graditi. Koroško hoče spremeniti v turistično mišnico. Gostom iz severnih držav (samo ti ga očitno zanimajo) nastavlja vabo v obliki drugega predora skozi Ture, potem, ko bi bili na koroških tleh, pa bi jim pred nosom zaloputnil
Soba je polna črepinj. beseda je dala besedo. /frgMtnenti niso prepričaj, zmagah* so častva. ččepreraČMn/jjv<!. In zdaj stojiva ob rezaltatM destrab-fvnega reševanja problema. O rešitvi pravzaprav niti ni govora; preveč sv razbila.
Ti tne labbo Mničiš 92-brat, zato bom jaz tebe tnlčll 93-brat, bajt' — jaz moram biti močnejši. Tabo je videi oboroževalno tekmovanje velesi/ znani pisate/j Nelnrlcb Ro//.
.Sode/avci na seminarja Avstrijskega inštitata za mirovna vprašanja fOsterrelcblscbes /nstitat /ar Erledens-/orsckang) so v 'grah spoznali, koliko nasilja tič' v posameznika in kako važno je, da se posameznik tega tadi zaveda. Napraviti pa mora še korak naprej- najti mora poti, kako Ro Izhajal s svojim nasiljem, ne da b' se le-to* Izido. v destraktivne akcije, k;
izhod proti jugu in jih na lep način prisilil, da svoj dopust preživijo v naši deželi — saj bi bilo tudi skrajno nepatriotično, če bi jim pustil potovati dalje in odnašati denar drugam.
Na prvi pogled izgleda, da je zgor-njeavstrijski Haider bolj zvest domovini Koroški kot na primer koroški Knafl, ki kot odgovorni referent za tujski promet očitno še ni imel tako zveličavne misli. Toda tudi v najlepšem jabolku lahko tiči črv. In tako tudi Haiderjeva genialnost ni brez hibe: Ne le, da svojo ljubezen do turizma odkriva šele zdaj, ko zanj ni več odgovoren, temveč je tudi še precej dvomljivo, ali bi se turisti iz severnih dežel sploh pustili zvabiti v Haiderjevo mišnico.
Prvi dan konference je bil namenjen obisku osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi, katero obiskujejo učenci slovenske in madžarske narodnosti. Udeleženci so imeli možnost prisostvovati tamkajšnjemu dvojezičnemu pouku. Po hospltizacijl pouka so o svojih vtisih in mnenjih razpravljali z učitelji.
V	Lendavi so se za dvojezični pouk odločili leta 1958. Do tedaj so imeli na narodnostno mešanem ozemlju Prekmurja le slovenske oz. madžarske šole. Tako se otroci v madžarskih šolah niso naučili slovenskega jezika v tolikšni meri, da bi lahko uspešno nadaljevali šolanje v srednjih šolah v Sloveniji. Zato so mnogi starši prej a vili otroke v slovenske šole. Rešitev iz problematičnega stanja so našli z uvedbo take šole, v kateri se skupno šolajo otroci slovenske in madžarske narodnosti. V učnem procesu sta oba jezika enakovredna. Tako si učenci poglabljajo znanje v materinem jeziku in hkrati spoznavajo drugi jezik svojega neposrednega okolja.
Udeležence je najbolj zanimal didaktični koncept pouka in posebno občutljiv prehod od materinščine k drugemu jeziku. Odgovor je bil predvsem za naše koroške razmere nadvse poučen in zanimiv. Vsak učenec se v 1. razredu najprej opismeni v svoji materinščini, nakar preide pouk v dvojezičnost. Poleg tega otroci že v otroškem vrtcu razvijajo sposobnost izražanja v svojem materi-drugim jezikom okolja, nem jeziku in se hkrati seznanjajo z
Udeležence konference je sprejel tudi predsednik skupščine občine Lendava, Mirko Hajdinjak. Prebivalci oz. funkcionarji te občine pa so pripravili še pogovore o raznih vidikih uresničevanja enakopravnosti madžarske narodnosti, n. pr. na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in političnem področju.
Narodnost mora sood!očati o svojem šotskem s!stemu
Drugi in tretji dan konference je potekal v Cankarjevem domu. Zaradi številčnosti referentov (z referati je sodelovalo nad 50 udeležencev) je srečanje potekalo v treh sekcijah. Prva se je ukvarjala predvsem z dosedanjimi izkušnjami treh sosednjih držav (Jugoslavije, Italije in Avstrije, pa tudi Švice), druga s sociolingvi-stičnimi, psihološkimi in pedagoškimi vidiki, tretja pa je obravnavala kulturo in etnično identiteto.
V	prvi skupini je bilo v glavnem govora o ugodnih in neugodnih političnih klimah, ki odločilno plivajo na pozitivni oziroma negativni razvoj dvojezičnosti, o ustreznosti ali neustreznosti pravnih ali drugih re-gulativ z ozirom na dvojezično vzgojo, o različnosti pristopa glede ureditve šolskega sistema za narodnosti, kot tudi o razliki med dvojezičnostjo in jezikovnim dualizmom.
Iz Avstrij e so referirali:
Theodor Veiter je govoril o pravicah narodnosti in etničnih manjšin do domače zemlje in dvojezičnega izobraževanja. Dietmar Larcher je na kratko predstavil oris zgodovine koroških Slovencev, govoril o psiholoških mehanizmih politike razoeplja-njta narodne 'identitete ter o vsakodnevnih problemih šolskega sistema na dvojezičnem ozemlju Koroške. V imenu delovne skupine koroških pedagogov (P. Gstattner, D. Larcher, V. Wakounig in skupine dvojezičnih učiteljev) se je glede izboljšave manjšinskega šolstva zavzel za t.i. ..reformni koncept", ki temelji na načelu socialne integracije in predlaga t. i. strukturne izboljšave, kot je to na primer vpeljava šolskih poskusov na področju manjšinskega šolstva.
tudi izkušnje drugih narodnih skupin. Pri tem naj bi ostalo nesporno, da mora slovenska narodna skupnost skupaj s pristojnimi zveznimi oblastmi soodločati o svojem šolskem sistemu. Dunaj ki sociolog Albert Ret' terer je na podlagi empiričnih raziskovanj, ki jih je napravil v zadnjem mesecu, opisal proces asimilacije na Koroškem. Pri tem je prišol do ugotovitve, da sicer obstoja vpliv strukturnih sprememb na asimilacijo, da pa pri tem procesu brez dvoma prevladuje politični pritisk. V razpravo se je vključil še dr. Erik Prunč, ki je govoril o it. i. fenomenu shizoglosije. Na podlagi pregleda koroških časopisov v zadnjih desetletjih in raziskave o t. i. razvoju negativnih konotacij je ugotovil, da je izraz „vindiš" bolj pozitivno ocenjen kat izraz „deutsch". Herbert Gassner pa jie predstavil položaj gradiščanskih Hrvatov.
Koristne izmenjave in primerjave
Ne bom naštevala imen in izvajanj drugih znanih in priznanih strokovnjakov. Podala bi le nekaj glavnih misli tega zasedanja. Soočeni smo bili z raznimi teoretičnimi in praktičnimi pristopi glede uveljavitve praviae do materinega jezika, do lastne kulture-ki se najbolj kaže v šolskem siste-
mu. Kat npr. v Jugoslaviji: Modeli spoštovanja jezika in narodnosti so tam zelo različni. Tako npr. v Prekmurju učenci slovenske in madžarske narodnosti hodijo v skupno šolo, medtem ko so v Vojvodini šole po narodnosti ločene. Kljub temu pa obadva modela temeljita na doslednem spoštovanju načel nacionalnega in kulturnega pluralizma. Vzgoja m izobraževanje nista zgolj v funkciji sociializiranja mladine, ampak sta pomemben dejavnik za vzgojo k razumevanju in sožitju.
Brez dvoma so taki različni modeli in pristopi izraz konkretnih družbenih, kulturnih in političnih okoliščin, kjer živijo etnične skupine. Obstojajo torej države, kjer so kulturni tn politični krogi čedalje bolj zainteresirani, da se oživijo ali obdržijo vse narodnostne skupine, pa tudi države, ki splošno zatirajo sledi svoje večkulturnosti ali dvojezičnosti. Tako ugodna oziroma neugodna politična klima odločilno vpliva na razvoj dvojezičnosti tako v pozitivnem kot negativnem smislu.
Iz prispevkov je bilo tudi jasno razvidno, da dvojezičnost nikakor ne škodi otrokovemu razvoju — obratno, da celo pospešuje otrokovo inteligenco. Argumenti, da so dvojezični otroci manj uspešni, ne držijo oz. le delno. Pri tem je treba upoštevati, da je razvoj jezika funkcija družbenega razreda oz. sloja. Otroci, ki Imajo probleme pri dvojezičnosti, bi jih imeli tudi pri enojezičnosti. Torej so socialni faktorji tisti, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka. Rezultati znanstvenih raziskav kažejo, da je šola na tem področju lahko zelo učinkovita in da se omenjeni deficiti dajo zboljšati z dobrimi učnimi programi.
Čeprav mednarodna konferenca ni vodila k nekim obvezujočim zaključkom, se je kljub temu pokazalo, da je komunikacija in izmenjava mnenj med strokovnjaki lahko zelo koristna. V tem smislu se je izkristalizirala tudi potreba po komparativnih študijah, ki bi temeljile na enotn' metodologiji. Ob koncu pa velja ^ poudariti, da je šolstvo le eden, čeprav važen dejavnik za vzgojo K razumevanju in sožitju, da pa je bistveno tudi to, kar se dogaja zunaj šote.
,Vojne se vedno začnejo s besedami...
Nekaj mis!i za konec oktobra — k mirovnim demonstracijam, ki jih tudi teto* prireja mirovno gibanje po raznih mestih Avstrije
Imajo za posledico anlčenje bodisi so-človeba, bodisi narave a!' tad! samega sebe.
O nasilja In nfčlovHRfm ravnanja ne moremo govorit' samo tedaj, če spet enbrat gledamo na televiziji prl-
27. oktobra na Dunaju
zore Iz vojn, če je govora o orožja In oboroževanja. Nasilje je zasidrano dostikrat že v strabtarab nase dražbe; omenim naj samo neenakopravnost ženske v poklicnem življenja, položaj manjšin v Avstriji Ipd.
Oboroževanje pa dejansko pomeni kar dvojno nasilje.', /edrsko orožje bi
— v primera, da pride do nove svetovne vojne — labko anlčdo ves svet. Vendar je to le ena plat medalje. Draga plat so Izdatki za oboroževanje, ali točneje — gospodarske 'M socialne posledice rast' stroškov za oboroževanje.
Tadl pri tem labko govorimo o nasilja, kakor kažejo naslednji Izračanl,-
#	šolanje vojaškega osebja ZDA stane več kot dvakrat toliko, kolikor bi stal poak J00 milijonov otrok na jaga A/rlke.
#	Za ceno enega reaktivnega lovca bi labko zgradili 33 otroških vrtcev
OSNOVNA SOLA DRAGO LUGARIČ V LENDAVI
zgleden primer dvojezične vzgoje —
temelj enakopravnega sožitja dveh narodov
Kot zastopnik Urada zveznega kanclerja je dr. Heinz Tichy podal kratek pregled ciljev, zakonske podlage in praktičnih izkušenj, ki se tičejo šolstva narodnih skupin v Avstriji. Pri tem je poudaril, da v zadnjih letih uradne oblasti niso sprejele nobenih pritožb glede dvojezičnega pouka. Kot pozitivno značilnost je omenil, da imajo tudi nemškogovoreči starši možnost, da prijavijo otroke k pouku slovenščine. Seveda to lepo zveni, sploh tedaj, če se ne upošteva splošna protimanjšinska gonja zlasti na šolskem področju. V svojem papirju pa je celo ugotovil, da „so bili (otroški vrtci) ustanovljeni za vse narodne skupine na privatni ravni" in da „veliko števiio teh vrtcev dobiva državne podpore". Pri tem je seveda negiral, da so ti vrtci nastali na pobudo koroških Slovencev samih. Avguštin Malle ga je korigiral, češ, da vlada sicer podpira privatno varstvo otrok, toda le v obsegu 10°/o. Slednji jie podal tudi svoje pripombe k dvojezičnemu šolstvu na Koroškem in s tem v zvezi poudaril, da je v prihodnje treba pri odločitvah upoštevati
44
In za ceno poprečnega modernega tanba 1000 šolsblb prodorov za 30.000 ačencev.
# V lem !9#C so c svet" porabili 23.000,000.000 dolarjev za vojašbe razlsbave In samo 6,3 milijarde dolarjev za medlclnsbe razlsbave.
In z naštevanjem tablb primerov bi labbo še nadaljevali...
Star rlmsbl pregovor pravi.* Če hočeš mir, se pripravljaj na vojno. Ta pregovor vodi še danes merodajne po-lltlbe pr< njihovem ravnanja. Albert Einstein je neboč dejal,- Razbrzdana sila atoma je spremenila vse — le našega mišljenja ne. Če hočemo preživeti, moramo spremeniti način razmišljanja.
In prav je Imel. S' vIs pacem, para pacem — če bočeš mir, se pripravljaj za mir.
Štefka Vavti
Pomemben akt v podporo Slovenskemu šolskemu društvu
Večnamenska dvorana Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva je danes teden bila prizorišče pomembne prireditve, ki je z vso pravico nosita naslov stavnosti, kajti tam so doživeti svečan trenutek, ko so predstavniki detovnih organizacij v matični Stove-niji prevzeti pokrovitetjstvo nad domom in otroškimi vrtci SŠD. Zato bo minuti petek v zgodovini SŠD gotovo pomenit mejnik, ki bo odstej bistveno prispevat h kitrejšem uresničevanju načrtov naše vzgojno-izobraževatne organizacije.
Predsednik Stovenskega šolskega društva dipt. inž. Franci Einspieter je kot gostitetj izrazit svoje vesetje nad tem, da je na prireditvi tahko pozdravit vrsto predstavnikov potitičnih, kutturnih, gospodarskih in drugih narodnih organizacij na Koroškem, predstavnike generatnega konzulata in Gospodarske zbornice SFRJ in Ljub-tajnske banke v Cetovcu, predstavnika Izobraževalne skupnosti Stovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Odbora podpisnikov družbenega dogovora za gradnjo domov učencev 'n študentov v Stoveniji, predsednike skupščin in druge predstavnike mesta Ljubtjana, predstavnike organizacij združenega deta — Lesnine in kooperantov, Slovenijalesa, Astre, Me-tatke in Gipossa.
Franci Einspieter je ob tej priložnosti opisat zgodovino SŠD in njegovo važno vtogo pri ustvarjanju sodobnih vzgojno-izobraževatnih objektov v okviru stovenske narodne skupnosti na
Koroškem. Pri tem jc posebej opozoril na gradnjo novega Miadinskega doma v Cetovcu, med rezuttate usmerjenega detovanja SŠD pa je Ein-
Einspieler predaja diplomo
spieter navedel gradnjo otroških vrtcev v Šentprimožu, Cetovcu in v Ško-fičah, ki zgtedno demonstrirajo našo eksistenčno potrebo po vzgoji pred-šotskih otrok v materinščini. Zatem pa je dejat: ..Današnji svečani trenutek je nadaljnja kvatiteta v naporih
SŠD, kot nosilca vzgojno-izobraževatnih dejavnosti, da bi ob podpori organizacij združenega deta še botj uve-tjaviio prvine povezovanja in sodelovanja med pripadniki stovenske manjšine na Koroškem in matico. Prevzem pokroviteljstva smatramo kot izraz zavzetosti združenega deta za usodo vzgojnih inštitucij in drugih subjektov manjšine, stovenske narodne skupnosti, ki je zdaj botj kot kdaj koti v zgodovini ogrožena v osnovah njene bitnosti in njenega obstoja."
Ob koncu je Einspieter izrazit svoje zadovotjstvo nad tem, da so poteg Metalke, ki je že pred teti prevzeta pokrovitetjstvo nad vrtcem v Šentprimožu, Lesnina, Giposs in Astra zdaj prevzeti mentorstvo nad Mladinskim domom in nad vrtcem v Cetovcu ter vrtcem v Škofičah. Zato je predstavnikom imenovanih podjetij izročit simbotične ključe Mtadinskega doma v Cetovcu, vrtca v Cetovcu in vrtca v Škofičah s prošnjo in žeijo, da bi pokroviteljske pravice in dotžnosti usmerjati skupaj s SŠD tako, da bi bito zagotovtjeno čimbotj uspešno de-tovanje slovenskih vzgojno-izobraževatnih inštitucij.
Predsednik SŠD je ob tej pritožno-sti podetit tudi spominske plakete in diptome posameznikom, predstavnikom organizacij deta, ustanov in iz-obraževatnih organizacij.
Slavnostno prireditev so s kratkim kutturnim sporedom popestriti trio iz Koroške, sestri Vetik, Gabrijel Lipuš in domski pevski zbor.
Kutturno pismo iz Siovenije
Zdaj že teče intenzivni teden jubilejnega, 20. Borštnikovega srečanja (BS) v Mariboru in okolici. Kdor je o tem ..festivalu" že kaj slišal, ve, da je to gledališka manifestacija posebne vrste: da je v desetih dneh, kolikor traja, Štajerska metropola, središče nevsakdanjega gledališkega vretja, med katerim se menda kar vse počez
katere igre, bodisi ie recitali ali prave predstave, pridejo v goste v vaške gostilne, v karavle, tovarne, v šole itd. Zato organizatorji povabijo veliko igralskih družin ne le iz Slovenije, ampak iz več krajev Jugoslavije, od Skopja preko Beograda do Zagtisba.
Vsekakor pa je to tudi visoki prikaz dosežkov slovenskih gleda-
Ljubljane z delom P. Tuvvedssa „Noč gostov". Izmed slovenskih nepoklicnih teatrov bo letos sodelovalo kranjsko Prešernovo gledališče s Peydeaujevim ,,Mačkom v Žaklju". Vse te igre sodijo med najboljše predstave minule gledališke sezone na Slovenskem.
Borštnikovo srečanje je torej nekak gledališki praznik vseh Slo-
Maribor v znamenju jubilejnega Borštnikovega srečanja
govori o teatru in glumačih (zvezdnikih), ki jih je moč srečati tako rekoč na vsakem koraku.
Tokrat ae bo v teh desetih dneh BS (od 19. do 29. oktobra) zvrstilo kar 128 predstav, nastopov, recitalov, razstav pogovorov itd., seveda ne samo v Mariboru, ampak tudi v mnogih drugih krajih mariborske regije in drugod, tudi v slovenskem zamejstvu, (koroške gledališčnike bo na BS zastopala igralska skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple op. ured.) kamor vse bo segla ali sega zdaj že silno razvejana prireditev, kakršna ni v vsej Jugoslaviji. Kajti BS j<e edinstveno prav po tem, da se ne odvija v mariborski Drami, toda ne-
lišč, predvsem poklicnih. V letošnjem tekmovalnem delu BS bodo sodelovali naslenji ansambli: Drama SNG Maribor z Jančarjevim ..Briljantnim valčkom", SLG Celje s Cankarjevo igro „Za narodov blagor", SSG Trst s ..Chicchi-gno!o" E. Petrollinija, Mestno gledališče ljubljansko z delom A. Go-ljevšček „Pod Prešernovo glavo", AGRFT Ljubljana s Cankarjevim ..Pohujšanjem v doiini šentflorjanski", Drama SNG Ljubljana z Jančarjevim ..Velikim briljantnim valčkom", Drama SNG Maribor z ..Meščani" P. Turrinija, PDG Nova Gorica s Pirandelovo igro „Sest oseb išče avtorja" in eksperimentalno gledališče Glej iz
vencev, ki imajo radi gledališče in jim okoliščine dajejo možnost, da si to ali ono igro ogledajo. Organizatorji se pri tem vsekakor putrudijo, saj nekatere skupine izvajalcev pošljejo v dokaj oddaljene kraje, ne pozabijo pa tudi na običinstvo med slovenskim zamejstvom v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Zlasti pa je to praznik gledališčnikov samih predvsem se — kolikor imajo možnost, da se pogovarjajo tisti, ki pripotujejo iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije. Poseben praznik pa je seveda za nagrajence, dobitnike priznanj, ki jih izročijo ob koncu BS, letos bo to 28. oktobra.
Jože Horvat
Fran Zwitter — osemdesetletnik
Včeraj jc praznoval v Ljubljani slovenski zgodovinar Fran Zwitter svojo osemdesetletnico. Fran Zwitter je po očetovi strani Korošec in vsi, ki ga poznajo vedo, da je čustveno močno vezan na Koroško in še zlasti na očetovo rojstno vas Zahomc. To navezanost na Koroško in zavzetost za problematiko koroških Slovencev izpričuje tudi pomembna vrsta daljših in krajših znanstvenih objav. Vendar je to le ena stran njegovega zanimanja za Koroško. Vemo, da je še letos bil pobudnik izleta na štehvanje, ki se ga pa sam zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Velikokrat smo Frana Zwittra poslušali tudi kot predavatelja in diskutanta na Koroških kulturnih dnevih. Dolga leta je sodeloval v pripravljalnem odboru Koroških kulturnih dni in s svojim bogatim znanjem dajal predloge za program te prireditve koroških Slovencev.
Fran Zwitter se je že v svojih mladih letih zapisal zgodovini. Po študiju v Ljubljani, v Parizu in na Dunaju je najprej poučeval na ljubljanski humanistični gimnaziji in ob tem delal na raznih vprašanjih slovenske zgodovine. Kot mlad raziskovalec se je kmalu posvetil tudi koroški problematiki in leta 1937 izdal razpravo ..Koroško vprašanje", ki je še danes aktualna in veljavna. Vemo, kakšno previdno oziroma odklonilno oceno je razprava ob izidu doživela v glasilu ...Koroški Slovenec". Danes pa nam že sama statistika ljudskih štetij in druge empirične raziskave potrjujejo pravilnost ene izmed bistvenih ugotovitev Zvvittsrjeve analize, namreč te, da bodo postali vindišarji ali zavedeni Slovenci ali pa se bodo ponemčili. Danes sodoživ-ljamo zadnjo fazo tega zgodovinskega procesa. Fran Zwitter je bil tudi med prvimi, ki je zaznal nevarnost, ki je sledila vsemu slovenskemu narodu z nacizmom. Po napadu nacistične Nemčije in njenih zaveznikov na Jugoslavijo se je Fran Zwitter priključil Osvobodilni fronti, bil zaprt in nato konfi-niran v Italiji odkoder se je prebil po razsulu fašistične oblasti do goriških partizanov. Postal je direkor partizanskega znansvenega inštituta in tu nadaljeval delo za pravične meje.
Po osvoboditvi je pomagal kot ekspert jugoslovanskim političnim predstavnikom v njihovem boju za rešitev mejnih vprašanj in se v tej zvezi z vso zavzetostjo in znanstveno akribijo ukvarjal z vprašanji koroških in primorskih Slovencev. Po povratku iz Beograda je bil v prvi vrsti univerzitetni profesor, vzpostavil je strokovne organizacije slovenskih in jugoslovankih zgodovinarjev ter opravljal vrsto drugih funkcij. Skozi Zwitterjevo šolo so šle cele generacije slovenskih zgodovinarjev.
Pri svojem delu je Fran Zwitter stalno zvest spremljevalec dogajanj na Koroškem. Oglašal se je k raznim problemom znantveno utemeljeno in družbeno politično zavzeto.
Na svečanosti ob osemdesetletnici Frana Zwittra, ki je potekala v torek v Ljubljani, je izrekel dr. Avguštin Malte iskrene čestitke v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev, sodelavcev Slovenskega znanstvenega inštituta ter številnih koroških prijateljev in znancev. Slavljencu je zapel Sternov kvintet iz Stare vasi.
„VLAK M!RU !N BRATSTVA":
Tržačani v Beogradu
20. oktobra 1944 je bi! osvobojen Beograd kot prvo glavno mesto v Evropi izpd nacifašizma. Več kot 3000 domačinov, več kot 1000 borcev Rdeče armade je zgubilo v bojih za osvoboditev Beograda svoje življenje. In prav v počastitev teh padlih in v proslavo zdaj že 41. obletnice osvoboditve prihajajo v Beograd iz vseh koncev Jugoslavije „v!aki bratstva in enotnosti". Letos pa je popestril pomen te tradicije še poseben dogodek, s Tržaškega je pripeljal „Vlak bratstva in miru".
Skoraj točno 300 jih je bilo, ki so prišli iz vasi okrog Trsta v glavno mesto Jugoslavije. Med njimi dekliški zbor „Vesna" iz Križa, baletna skupina športnega društva „M!a-dina" iz Križa in Tržaški partizanski pevski zbor. Pa tudi dosti privatnikov je bilo, ki jemljejo geslo vlaka resno, ki se zavedajo, da se je treba zoperstaviti vsem pojavom, ki so usmerjeni v uničenje miru in mirnega sožitja med narodi. Zavedajo pa se tudi tega, da je Jugoslavija
mnogo prispevala k osvoboditvi Evrope izpod hitlerjevega fašizma, in da je prav v današnji situaciji nujno potreben skupen nastop vseh narodov za uresničitev pravic: tako tistih narodnih manjšin, kot tudi socialno diskriminiranih.
Višek obiska Tržačanov v Beogradu je bil nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora v domu JNA, kjer je pred polno dvorano izpričal svojo politično zavest: zavest antifašizma, potrebne borbenosti in mednarodne solidarnosti na vseh področjih družbenega življenja. Zbor, ki ga je publika poslovila z bučnim aplavzom, je v srbščini predstavil tajnik Koroškega partizanskega pevskega zbora, Jože Rovšek. Opozoril je med drugim tudi na dejstvo, da danes, 40 let po zlomu fašizma, tako Slovenci v Italiji, kot tudi Slovenci v Avstriji še vedno čakajo na uresničitev svojih pravic, ki so zapisane v državnih in mednarodnih pogodbah.
—am—
JOŽE RAJHMAN	4
Vera in Cerkev v siovenski zgodovini
(od začetkov do 1920)
čeprav prešernovska svetovljanska vera sprva ni zbudila večjega odmeva med slovenskim ljudstvom, je vendar v dnu slovenske duše prav nekaj prešernovskega vseskozi v stoletjih še pred Trubarjem, ki je kot pozneje katoliški moralisti izloči) ljudsko erotiko iz cerkvenih pesmaric. Vendar je ta vzporedna črta slovenskega religioznega značaja bila tudi poslej prisotna, s Prešernom je privrela na dan v nepopačeni izvirnosti, da bi se znova umaknila v ozadje ob cerkveni reakciji poprešernovske dobe, pa se prek slovenskega realizma počasi prebila v dvajseto stoletje.
Sicer pa je v nadaljevanju janzenistične smeri v zahodni Sloveniji vznikla ideja o narodu-poganu, ki je slovenstvo najhuje prizadem od začetka njegove narodne zavesti. t*o Luku Jeranu je Anton Mahnič hotel podrediti veri narodnost, oziroma spojiti obe prvini v eno. ki
so jo v dvajsetem stoletju razglasili za geslo: slovenski narod je katoliški. Začel je boj za uveljavitev tega načela, brezobzirno je odstranjeval vsakogar, ki bi utegnil tej ideji škoditi. Znana afera Gregorčiča in Aškerca, dveh slovenskih duhovnikov, ki sta po svoje hodila za Prešernom in postala klasika slovenske književnosti, je na zunaj pokazala, kako nevarna lahko postane nepremišljena (pa radikalno fanatična) gesta, ki je hotela pod plaščem vernosti in zvestobe Cerkvi uresničiti v slovenstvu teokracijo. Morda ne bi imeli nikoli Tavčarjeve satire „4000", če ne bi bilo Mahničeve prevelike zagnanosti. Danes moremo reči, da slovenstvo ni sprejelo Mahniča in njegovih radikalnih pogledov, uprlo se mu je v tistih situacijah, ki so omogočile vzpon bolj liberalnejše smeri. Začetek Ljubljanskega zvona sovpada s tem časom, toliko bolj pa druga ge-
neracija (slovenska moderna), v kateri je predvsem Ivan Cankar obračunal s cerkveno vernostjo. Cerkev ni našla bolj odkritega kritika, ki je ostat v njej, in prav zato so cankarjanske ideje o narodu kot samostojni, nespojljivi prvini, po-mogle k bolj treznemu gledanju na narod tudi v cerkvenih krogih. Ponesrečena Jegličeva gesta z zaplembo Erotike je pokazala, da je Cerkev nemočna v boju z vse bolj jasno opredelitvijo slovenstva za liberalnejše razumevanje Cerkve in njenega poslanstva v slovenskem narodu.
Mimo uradnih cerkvenih pobud je Janez Evangelist Krek uspel z zadružništvom in organiziranjem kmečkega življa zajeziti obuboža-nje slovenskih delavnih ljudi, ko je tudi v svojih spisih pokazal na socialni greh kapitalistične družbe in s tem tudi Cerkve, ki se je Še po okrožnici Leona XIII. zavzemala
brezpogojno za zasebno lastnino. Prav J. E. Krek pa je bil tisti, ki se je v pripravah na majniško deklaracijo (1917) znašel med prvimi ustanovitelji jugoslovanske države. Ob omahovanju nekaterih je postavi) narodove koristi pred koristi Cerkve in vere.
Razburkano 19. stoletje je v slovenski Cerkvi rojevalo 20. stoletje. Kakorkoli že, nedvomno je, da je slovenstvo po 16. stoletju potrebovalo svoje 19. stoletje, ki se po prosvetljenstvu začenja s Prešernom in nadaljuje s Cankarjem, hkrati pa se pojavljajo zaviralne sile z Mahničem in njegovimi zaščitniki. Toda slovenska Cerkev se uspešno v svojem samem jedru upira vsemu tistemu, kar ni njeno, čeprav se je v nekih trenutkih zdelo, daje prav mahničevstvo tista oblikovalna silnica slovenske Cerkve, ki ji naj zagotovi stalno prvo mesto v narodovem razvoju. Pokazalo pa se je, da nič, karkoli bi dišalo po absolutističnem obnašanju Cerkve, ne vzdrži kritike v njej sami. Vedno so to le poskusi, da bi Cerkev zaobrnila tok zgodovine. Trajno ni bilo mogoče vzdržati ob
pritisku „bazne demokracije" v Cerkvi. Cerkev je morala priznatti, da je bilo vse, kar je skušalo s silo uveljaviti v Cerkvi „aciem ordinatam" (strnjeno bojno vrsto), obsojeno na neuspeh.
19. stoletje je tako tudi opomin 20. stoletju. Avtor prenovitvenega zvezka je to moral takole priznati: „tdejni boji 19. stoletja so obstajali tudi pri nas. Privedli so do ločitve, kjer so bolj poudarjali, kar ločuje, kakor pa, kar druži. - S tem si je Cerkev odtujita del slovenskega naroda. Ker se je prek svojih duhovnikov neposredno udeleževala strankarskih bojev, se ni mogla izogniti spodrsljajem, ki navadno spremljajo politično delovanje. — Težko je ocenjevati vlogo slovenskega ..klerikalizma". Tudi slovenska duhovščina se ni znala in morda tudi ne mogla v pravem trenutku umakniti iz neposredne politike. Če je bilo dobro, da je prevzela vodilno vtogo v'narodnem prebujenju... bi se morala v pravem trenutku umakniti s političnega odra in se vrniti na versko področje."
(Konfc)
v
FPO ustvarja nemir v Zitari vasi
„Nemir v občini ustvarja predvsem FP" je na zadnji občinski seji v Žitari vasi povedat Tine Hribernik, mandatar EL. Hribernik je odtočno zavrnit očitke FP-mandatarjev Puschniga in Fetsbergerja, ki sta zahtevata odstavitev tjudskošotskega ravnatetja Franca Kukoviče. FP-jevca sta Kukoviči očitata, „da prezira sktepe občine „in da s svojim" protizakonskim ravnanjem" moti sožitje med narodnostnima skupnostima v občini!
!z teh „raztogov" sta zahtevata občinski sktep za suspenzijo Kukoviče.
Vendar sta morata spoznati, da sta se obrniia na napačni nasiov. Ravna-te!j Kukoviča sam jima je dokazat, da gredo njihovi očitki v prazno, da nimata pojma o pedagoških vprašanjih (iz detovnih tistkov pri potitič-nem pouku sta napravita „ povpraševanje mnenja" ipd.).
Ravnatetj Kukoviča pa je navzočim prebrat tudi pismo manjšinskega oddelka dežetnega šotskega sveta, v ka-treem je zapisano, da so dvojezične oznake v notranjosti šote (ki še vedno razburjajo nemške nacionaliste v občini) „primarno pedagoškega pomena"! Torej niso v pristojnosti občine!
Tudi župan Mihaet Posod je svobodnjakoma odgovorit, da sta se obrnita na napačni nastov, da o ravnateljih na šotah ne bo odločata občina. Posredovat je Puschnigu in Fets-bergerju tudi nenavadno mnenje Leopolda Wagnerja, ki jima predlaga, naj predlog za suspenzijo naslovita na njunega šefa Jorga Haiderja, da bo ta to spravit v deželni zbor. Ktjub temu sta mandatarja FPO hotela izsiliti sktep občine.
Tudi zastopnica avstrijske ljudske stranke, gospa Altersberger, je na tej seji povedala, da nikoti ni zagovarjala odstavitve ravnatelja. Kljub temu pa
KSŠŠ NA DUNAJU:
je v debati predlagala naj se ustanovi združenje staršev, „s tem bi bilo mogoče ukrepati proti morebitnim napakam ravnatelja!" Neverjetno. Ali razume gospa Altersberger združenje staršev le kot kontrolni instrument? Kaj razumejo pod ..napakami" ravnatelja medtem že vemo: če razvije pedagoška sredstva za razvoj dvojezičnosti, se nekaterim zdi to napaka! Čisto drugačen odnos do združenja staršev pa ima sam direktor Kukoviča, saj je že pred dvemi leti vsem staršem napisal pismo in jim predlagal ustanovitev takšnega združenja. Žal sta se tedaj javila le dva očeta. Se jih bo po intervenciji UVP sedaj naenkrat javilo več?
Da si UVP izmišljuje probleme je pokazala tudi s 13. točko dnevnega reda. Čeprav do sedaj ni bilo problemov pri koordinaciji izvenšolskih aktivnosti v šolskih prostorih (tudi SPU-ženske so potrdile, da občinska društva brez problemov dobivajo možnosti za uporabo prostorov) je predlagala, da naj oddaja termine sedaj občina in ne ravnatelj. Po novem sklepu je treba sedaj termine 14 dni prej javiti, od 23. ure naprej pa mora biti temno v šoli!
Da občinskim mandatarjem večin-
skih strank ne gre za resnični razvoj občinskih struktur, ta vtis, si moral dobiti tudi pri predlogi ravnateljstva, naj občina kupi 250 stolov za javne prireditve v ljudski šoli. Sedanji stoli so za odrasle premajhni. Slovensko prosvetno društvo „Trta" je pripravljeno prispevati polovico stroškov (30.000.— šil), vendar ostale frakcije niso bile za to, čeprav si drugače želijo, da kdo drug prispeva k stroškom. Se res tako bojijo slovenskih pobud?
Skoraj vse ostale točke dnevnega reda je občinski odbor sprejel soglasno. Tako bo „Karntner Heimstatte" poleg stare ljudske šole do leta 1988 zgradila poslopje z 9 stanovanji; občina bo najela posojila za izgradnjo poti na Plaznico in Proboju, razširili bodo gasilski dom, zgradili garažo za poštne omnibuse.
ČESTiTAMO
Janez Miklavčič, p.d. Vorič v Go-rinčičah, ki živi sedaj pri hčerki v Vognjem polju stopa prihodnjo nen-deljo v 90. leto svojega življenja.
Naše iskrene čestitke in najboljše želje.
Na avstrijski državni praznik prireja ..Dunajska delovna skupnost za narodnostna vprašanja" simpozij
„DIE OSTERREICHISCHEN VOLKSGRUPPEN UND DIE MASSENMEDIEN
v soboto 26. oktobra 1985, ob 14. uri, Slavnostna dvorana, Ailtes Rathaus, 1010 Dunaj, WippHingerstr. 8.
100-letnica obstoja Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci" v Kotmari vasi je bila povod za vabilo na jubilejno proslavo, katero so kot* mirški prosvetaši priredili minulo nedeljo v dvorani tamošnje ljudske šole. 100 -letni jubilej ..Gorjancev" gotovo tn bil le praznik kotmirških kulturnih delavcev, ampak je bil tudi za občino Kotmara vas pomemben dogodek, pa tudi za sosednja društva in seveda za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Zato se vabilu ..Gorjancev ni odzvalo le veliko število prebivalcev občine Kotmara vas, prišli so tudt iz drugih krajev južne Koroške in celo iz Slovenije. Med njimi so bili tudt predstavniki političnega in kulturnega
100 let
življenja, ki so do kraja napolnili slavnostno urejeno šolsko telovadnico.
Franci Rulic, ki je vodil potek slavnostne prireditve, je uvodoma pozdravil častne goste, med njimi kotmirške-ga župana Josefa Strugarja, člane občinskega sveta, bivšega predsednika deželnega zbora Josefa Guttenbrun* nerja, predsednika Slovenske prosvetne zevze Tomaža Ogrisa, zastopnika Krščanske kulturne zveze Marjana Olipa, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inz-Feliksa Wieserja, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr-Matevža Grilca, domačega župnika Maksa Michorja, predstavnika ZKO Slovenije Toneta Štefanca, zastopnika ZKO občine Laško Julija Goriča, bilčovskega župana Hanzija Ogrisa, Marijo Škorjak v dolžnosti generalnega konzula SFRJ v Celovcu, in pevske zbore sosednjih društev iz Bil* čovsa, z Radiš in Singkreis Kott-mannsdorf.
Skoraj štiristo udeležencev je z velikim zanimanjem sledilo sporedu, k< je bil, tako lahko zapišemo, skrbno pripravljen. Že sama postavitev pevskih zborov je tvorila veličasten pogled na oder, potek slavnostne prireditve pa je zadovoljil slehernega obiskovalca, saj je vse teklo brezhibno in po predvidenem scenariju. Ozadje je krasil napis „100 let Gorjanci" in nad šestdeset let stara odrska zavesa z motivom Kotmare vasi. Glavni no-sitelj slavnostnega sporeda so bili rne* šani pevski zbor SPD ..Gorjanci" SPD „Radiše", ki ju vodi Stanko Wrulich, SPD „Bilka" iz Bilčovsa je nastopal pod vodstvom Jožka Boštjančiča, pod vodstvom Horsta Moser-ja pa je pel pevski zbor Sringkreis
Z novim zagonom in zanimivim programom v
zimski semester
PRtDEJO TURRiNi, DOHNAL )N PEUNKA
V klubu slovenskih študentov in študentk je postalo spet živahno. S spoznavalnim večerom 11. oktobra se je pričet letošnji jesenski program dunajskega kluba. Mlade in (po številu semestrov) manj mlade člane je pozdravil z originalno klubsko dobrodošlico tajnik Peter Štern. Med drugim je omenil, da postaja število slovenskih študentk in študentov na Dunaju čedalje večje in da s tem v zvezi pridobiva na pomenu tudi njihova organizacija. Klub da nima samo namen združevati slovenske študente na Dunaju. Ima - tako Štern — še druge važne naloge in odgovornosti, npr. vzdrževanje stalne vezi do slovenskih političnih in kulturnih organizacij na Koroškem. Angažiranost v narodnem, a tudi v drugih političnih, socialnih in družbenih vprašanjih ter solidarnost z drugimi zatiranimi po svetu so osnovne smernice za
osveščevalno delo klubašev v lastni organizaciji in izven nje.
Za letošnjo jesen se obeta v klubu zanimiv program. Prejšnji petek so sodelavke ženske revije AUF predstavile kolažo ironičnih, sarkastičnih, a tudi resnih tekstov iz raznih področij ženske literature. Na sporedu nasiednjih petkovih večerov pa bo branje s Petrom Turrinijem ter vrsta predavanj in diskusij z Johano Dohnal, Christianom Brodo (bivšim ministrom za pravosodje) in politologom Petrom Pelinko.
Odbor kluba je v svojih zadnjih zasedanjih razpravljal še o nekaterih drugih važnih deiovnih projektih: tako bo kuiturni krožek v naslednjih tednih pričel z vajami za novo igro, klub bo večji del svoje dejavnosti v javnosti posvetil šolskemu vprašanju na Koroškem ter s tem v zvezi v naslednjih mesecih izvedet nekaj skupnih prireditev in akcij z Zvezo juž-notirolskih študentov na Dunaju. Videti je torej, da se marsikaj obeta ...
PtUREDtTVE
Slovensko prosvetno društvo „Srce" vabi vsie svoje člane in sodelavce na dvodnevni
DRUŠTVEN! IZLET NA GRADIŠČANSKO
Cas: od sobote 26. oktobra 1985 (državni praznik), odhod ob 7. uri (Sienčoik), do nedelje 27. okt. 1985. Vodi: dr. Ivo MiilLer, predsednik Hrvaškega kulturnega društva Na sporedu: ogled mesta Eisenstadt/ Železno, Neusiedler See-Rust-Mor-bisch, skupna večerja z gradiščanskimi Hrvaiti - ogled vinske kleti, sv. maša v hrvaškem jeziku, konoert.
Cena: šil. 250.- za vožnjo, šil. 150.- za prenočišče z zajtrkom, skupno šil. 400-
(Poskrbljeno bo tudi za skupno kosilo v soboto in nedeljo, kosilo plača seveda vsak sam).
Znana avstrijska skupina
..SCHMETTERLINGE
nastopa z novim sporedom
„Nix is fix"
v četrtek 7. 11. 1985 ob 20.30 uri v celovškem Uniolubu in v petek 8. 11. 1985 ob 20.00 uri v Kulturnem domu v Sentprimožu.
Dom v Tinjah
KUHARSKI TEČAJ, nem v ndeljo 3. 11., od 9. do 17. ure.
Vodi: Marta Steinbrugger, Beljak. DOPUSTNIŠKI DNEVI za kmetice in kmete, deiavke in deiavce, upokojenke in upokojence s kulturnim, izobraževalnim in duhovnim ter zabavnim programom od ponedeljka 4. 11. ob 15. uri do sobote 23. 11. 1985 ob 13. uri. Spremljali Vas bodo: Martin Pandel skupno s hišnimi nastav!j<enci.
železna Kapla
Ponovitev igre
DVA BREGOVA
Prireditelj: SPD „Zarja" v Žel. Kapli Cas: v nedeljo 27. oktobra ob 19. url Kraj: v farni dvorani v Žel. Kapli
DUNAJSKI KROŽEK
v petek 25. oktobra 1985, ob 19. uri skupna večerjta, nato predava Mirko Bogataj (vodja slovenskega oddelka koroškega studia avstrijskega radia) na temo „40 iet slovenske besede v avstrijskem radiu" (organizacijski prispevek šil. 140.—).

!)''t
t'.' i.l
Razstava,,!;.
ERNSTA ARBEITSTEINA
v ptostorih Raike Maria Saal/Gospa Sveta (šč do 31. okt. 1985).
Razstava je odprta med urad časom.
27. oktobra na Dunaju velika mirovna demonstracija
V dneh oko)! državnega praznika so v Avstriji tudi tetos razne prireditve, s katerimi pristaši mirovnega gibanja demonstrirajo proti oboroževanju in reševanju probiemov
Menjava denarja
C' ' *
Stanje v četrtek 24. oktobre 1985 Za 100 dinarjev dobite 5,25 šil
siio — za razorožitev, mir in sožitje v svetu.	J ,	.	. i,' ,	,, ,t .
Osrednja mirovna demonstracija bo spet na Dunaju, in sicer v ne-deijo 27. oktobra v mestni hai), kjer se bodo zbreii udeieženci iz vse Avstrije.
# Od 12. ure detje bodo v okviru „sejma možnost)" mirovno gibanje ter organizacije, ki to gibanje podpirajo (menda jih je nad 150), predstaviti svoje ciije in dejavnosti.

Za 1j)0 dinarjev plačate 6,25 šil.
Ob 13. uri se bo začet štiriurn) spored pod gesiom ^Umetniki za
Za j 00 !ir dobite Za 100 Mr piačate Za 100 mark dobite Za 100 mark piačate
1.005 šii. 1.085 šil. 693,50 šti. 709,80 čit.
mir", kjer bodo sodeiovati nešteti domači in svetovni umetnik) ter skupine; med govornHti bo tudi bivši kanciert(reitky
# Ob 17. pri se bodo udeieženci v povorki podati pred partampnt, kjer bo ob 19. uri zekijučno zborovanje z nepresMšnim protestom zoper rakete, tovce-prestreznike in atomske bombe!

PRIREDiTVE OB AVSTRiJSKEM DRŽAVNEM PRAZNiKU:
Dober večer, sosed Guten Abend, Nachbar
v petek 25. 10. 1985,20.00
# v kinodvorani na Bistrici v Rožu,
prireditelj: Slovensko prosvetno društvo v Šentjanžu,
sodelujejo: Singkreis Rosental, AGV Harmonie, Moški pevski zbor SPD „Bi!ka" Bilčovs, ..Skriti zakiadi" in tamburaška skupina SPD v Šentjanžu;
# v farni dvorani v Železni Kapli,
prireditelj: Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žeiezn) KapH
sodelujejo: mešani pevski zbor ..Podjuna" Pliberk, Mannerchor Grafenstein, SPD ..Zarja"; slavnostni govor: univ. prof. dr. Gunther Hodi; Reinhard Liebe (kantavtor z Dunaja), Hans Haid (tirolski pesnik), B. C. Bunker (pisatelj), „John und Martin" (kantavtorja. ki pojeta kfitične avstrijske ljudske pesmi);
# y Kulturnem domu na Radišah,
' *	'	"	',f* . '	< /J '.*	:	'-'v M-	'i.
prireditelj: Siovensko prosvetno društvo „Radiše"
h
sodelujejo: Gemischter Chor Griffen, AGV ..Freundschaft" an der Gurk,'Pevske skupine SPD ,(Radiče", prof. Wa)ther Nowottny (pisatelj), Jožica Čertov (pisateljica), ansambe) .Drava" iz Bo^
roveti'	'	" *	-	! .
v soboto 26. 10. 1985,20.00	„
prireditelj: Siovensko prosvetno društvo „Borovije"	. ,	,
sodelujejo: Biaskapette Stahlklang" Ferlach, Lehrerchor Viitach.
fotktorna sktlpina ..Planina" iz Se) ih moški pevski zbor SPD ''..Borovije".
:	,.____________________.   -
# v mestni hiši v Borovtjah,
'	i..
'.Lt
in*
l^ttmannsdorf. Slednji je s svojim letovanjem in čestitkami brez dvojca napravi] gesto, ki je v smislu dosega sožitja pripadnikov obeh narodov v občini.
Nikakor pa ne gre prezreti pridevek miadine, ki je tudi v zboru Jubilejnega društva močno zastopana, (bsti pa z nastopom mtadih pevcev 'a inštrumentaiistov, ki so nastopih Pod vodstvom mladega Jožka Packa, jotem so tu Hanzi Waschnig, Sonja j j^°rič, Vesna Wakounig, Andrejček ack in Katja Ogris, Herbert Rutic,
tejnega društva, v svojem jedrnatem govoru dejat, da vedno znova skušamo najti odgovor na vprašanje, od kod naš rod, od kod naša pesem? Pa je menit, da je to dediščina naših prednikov, ki jo čuvamo in prenašamo na mtadi rod. Potem pa se je Pack takoj ustavit ob perečem šotskem vprašanju in vprašat, čemu vodilni pohtiki prevzemajo pokroviteljstvo nad prireditvami tistih, ki nam hočejo vzeti skupno dvojezično šoto in nas spraviti v geto? Zato je menit, da je tem botj naša natoga, da ob jubiteju ču-
je Ogris med drugim menit, da 100-tetnica SPD ..Gorjanci" hote ati nehote sovpada s „koroškim oktobrom", ko Slovenec kot zaptotni gost spremlja razne stavnosti in pohode, na katerih pač s strani gotovih krogov vedno spet pride do izraza, da beseda in pesem koroškega Slovenca pomeni grožnjo za našo deželo. Ogris je povedat, da so ljudje 10. oktobra 1920 biti pozvani, naj demokratično odtočijo, kje bodo šte meje novo nastale repubiike Avstrije. Tedaj se je večina, od tega 70 "/c Slovencev odtočilo za
kulturnega delovanja v Kotmari vasi
^taša Iskra in Gorazd Živkovič in "Mazadnje Vinko Wieser, Roman Ndiettander ter Jože Wakounig. To Rotovo niso vsi, ki bi jih ob tej pridnosti morati imenovati, kajti v njih "na SPD „Gorjanci" mtad rod, ki se ^aveda svojega narodnega izvora in Mlturnega izročita svojih prednikov. ^ recitacijami, pesmimi, posebno pa ^ Podajanjem društvene zgodovine so "detežencem predočiti začetek organi-itranega kutturnega deta v Kotmari yast. Matija Prosekar, Andrej Koban Tomaž Koban, Ožbatt Prosekar, Janez Modrič, Mirko Čimžar, Vaten-Moser, Zepl Lampichter, Lekšan ,'sjak in vsi, ki so biti in so še tvorci ^venske kutture v Kotmari vasi, so *^M mtadim prosvetašem bili v zgted, )*a so prijdi zadeto, ki šene zrcati e ob 100-tetnici društva „Gorjanci", jParveč so porok, da v Kotmari vasi 'ahko z optimizmom gledajo v bodočnost.
Pesem je pri kutturnem detu v Kot-")ari vasi bita tista, ki je k sodelovanju pritegnita največ Slovencev. Z njo kotmirški pevci dosegti vetiko Popularnost, ztasti v času, ko je bit njihov vodja Pavte Kernjak. Tudi ?drsko deto ..Gorjanci" niso zanemarjali. V brošuri, ki so jo izdati za svoj 100-tetni praznik, je opisana zgodovina društva, iz katere je razvidno, da so se že pred sto teti boriti za slovenit pouk otrok v občini, kar je tudi danes naša gtavna skrb. SPD „Gor-Janci" pa so za svoj jubilej izdati tudi Ploščo in kaseto s posnetki pesmi vrulkvenega pevskega zbora, kar potr-Jnje, da v Kotmari vasi z vso skrbjo Rojijo koroško slovensko narodno in Pnietno pesem.
Ob jubiteju kotmirškega društva bi borati zapisati še marsikaj, toda ostati Moramo pri nedetjski stavnostni prire-^utvi, ko so prosvetaši ^Gorjancev" "di deležni številnih čestitk, ko jim Je bito izrečenih mnogo priznanj in najbotjših želja za bodočnost. Pred Jem pa je Joži Pack, predsednik jubi-
timo potrebo in dolžnost, da čuvamo našo materino besedo in gojimo ljubezen do naše domovine.
Zupan Josef Strugar, je SPD „Gor-janci" čestital v imenu občine in poudarit, da društvo, ki stavi 100-tet-nico obstoja tudi za občino pomeni važen kutturni dejavnik. Strugar je naglasit velik doprinos kulturnikov v Kotmari vasi, ki so zlasti v novejši zgodovini utrpeli veliko krivic, a so jih prenašali s ponosom in vero v lepšo bodočnost. S tem so prispevali tudi k odstranitvi temnih sil naše zgodovine in h graditvi nove, skupne domovine. Strugar je ob tej priložnosti spregovoril tudi v slovenskem jeziku in zato bil deležen burnega aplavza. Ob koncu je predsedniku SPD ..Gorjanci" izročil znesek denarja, ki ga je občina društvu poklonila ob 100-letnem jubileju in v svrho pospeševanja njegove kulturne dejavnosti.
V	imenu Slovenske prosvetne zveze in v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je jubilejnemu društvu čestital Tomaž Ogris, ki je ob tej priložnosti pozval naj se zazremo v bodočnost, kajti take proslave, je menil, bi imele zgrešen smoter, če bi bite usmerjene samo v pretektost. Ogris je tudi pozvat, naj prenehamo z merjenjem, koliko je kdo ali pa ni več zaveden Slovenec. „Več veselih glasov nam je treba ..." je zaklical s Po-lanškovimi verzi — „da se bodo združile misli, da se bo odprlo srce!" Zatem pa naglasil občudovanje nad tem, kako so v Kotmari vasi bili in so še danes nesebični in požrtvovalni nosilci vsega tistega, kar je vključeno v pojem ..društvo". Pri tem je Ogris mistil na pevovodjo, pevce, organizatorje in vse, ki se prizadevajo za povezanost med ljudmi in ohranitev skupnosti, na čtane društva in prijatelje narodove kutture, ki z obiskom prireditev dajejo oporo vsem tistim, ki se javno zavzemajo za ohranitev domače govorice.
V	nemškem detu svojih izvajanj pa
Avstrijo. Pri demokratičnih volitvah pa mora biti upoštevan tudi tisti, ki je gtasova! proti. Zato je boleče, če 65 let po tem ljudje, ki očitno vest odrivajo in na njeno mesto postavljajo domovino, vse Slovence smatrajo za izdajalce in za nevarnost za deželo. Ogris je spet menil, da je kljub temu treba pogtedati v bodočnost, zakaj sožitja brez napetosti se je treba priučiti. Predsodki obema narodoma niso prirojeni, marveč v težkih časih doživeta krivica jih oblikuje. V bodoče bo treba preprečiti vse, kar bi oviralo mirno sožitje v deželi. Tudi v sedanjem šolskem vprašanju, ne gre za to, ali naj se otroci učijo nemško ali slovensko. Ogris je menil, da gre za vprašanje, ali naj se otroci učijo samo nemško ali tudi slovensko. Zato je obsodil načrtovanje o ločevanju otrok v šoli, saj se prav tam lahko učijo strpnosti in pripravljenosti za sporazumevanje med obema narodoma. Končno je Ogris poudaril, da je to tudi težnja jubitejnega društva, saj naši tjudje tvorijo del koroške domovine, v kateri jim ne bi smelo biti tesno.
Tomaž Ogris je ob tej priložnosti najstarejšemu pevcu Lekšanu Bisjaku podetil v znak zahvale za njegovo večdesetletno delovanje v pevskem zboru spominsko plaketo Slovenske prosvetne zveze. V imenu ZKO Slovenije je pevskemu zboru ..Gorjanci" čestital Tone Štefanec in mu podelil Gallusovo listino; v imenu ZKO občine Laško pa je ..Gorjancem" čestitat Jutij Gorič, ki je povedat, da je pred tridesetimi leti s svojim zborom gostoval v Kotmari vasi in izrazil veselje nad tem, da prijateljske vezi med laškimi in kotmirškimi pevci obstajajo še danes.
Prosvetašem v Kotmari vasi ob jubileju želimo, da bi z vsem' zanosom zakorakali v drugo stoletje in pri razvijanju slovenske kulture žeti uspehe in za njihov trud biti detežni tudi javnega priznanja.
Franc Petek
SPOMINI
33
Nemci v Romuniji in pa na Ogrskem so bili drugačne Mentalitete, pri njih sem imet občutek, da sicer branijo svojo larodnost, ampak vendar skušajo doseči do romunskega oz. Madžarskega naroda dotočen pozitiven odnos.
V drugi fazi pogajanj, ko je što za vprašanje, kdo naj opravlja utrakvistične šote, je prišlo do zanimivih momentov. V avstrijski argumentaciji se je pojavila teza, da Avstrija ni Predsravnica večinskega naroda, ampak avstrijska država, ki skrbi za vse narode. Kar naenkrat niso bili več večinski narod, 3rnpak avstrijska država, ki skrbi za vse narode in ima zato Pravico tudi sama ustanavtjati šole za stovensko oz. nemško Prebivalstvo.	.	: , . -
i Za nas pa je bilo nemogoče, da bi poleg avtonomne slovenske in državne nemške šote na KoroskefA Bbstijalh še' po-' sebpautfdkvističhašola. '	'	'	'	'	'
Čepeav-vpoPstališčih'nemških manjšin Id težko ločujemo Med politiko nemške centrale, ki jih je navajala na ylogp pete k°!6ne, in pa med izrazi resničnih interesov manjšin kot takih, sertf vendar imel občutek, da nekateri ljudje iz vrst nemških Manjšin, posebno iz severnih dežel pa tudi v Romuniji — v Jugoslaviji manj — vendarle stojtj^ na stafiščuHM jd Rdntške-Ra,'je nemškega, država kot taka se v te stvari	ep
s^vjtti; ampak v tistem trenutku, ko se manjšina konstituira, je *'sti, ki se je opredelit zSi m^arijŠino. tfespbrhč hjefi det, tisti; M Pa ise ni; opredelil pa avtomatično pripada večini/ Kajte P"* stbAe, vetje skupine,, pckakš.ne-mapjšine v dr,žgvni režiji, tega, tiore biti.
. V tem smislu je treba razumeti kompromisni predlog, ki Ra je dal Besednjak v sporazumu s predstavniki nemških manj-
šin. Bistvo predloga je bilo, da bi se določilo predhodno obdobje 10 let po uvedbi avtonomije, v katerem bi obstajale poteg nemških državnih šot in pa avtonomnih slovenskih šo) še državne utrakvistične šole. Po preteku tega obdobja naj bi se po dejanskem stanju odločito, ali naj posamezna šola pripada manjšinski avtonomni oblasti ali pa naj postane nemška državna šola.
Tam, kjer bi se izkazalo, da tudi po tem času nemška šota ni mogoča, naj bi se taka utrakvistična šola predala avtonomni manjšinski oblasti. S tem bi bila dala možnost, da se v teh 10 letih kulturna avtonomija razširi tudi na tiste bolj nemško usmerjene slovenske ljudi, ki sprva k njej ne bi hoteti pristopiti, za katere pa pouk vendarle ne bi mogel biti nemški.
Seveda bi to za Slovence na Koroškem ne bita idealna rešitev. A pomen tudi takšne kulturne avtonomije bi zanje gotovo bil zelo velik. Tega smo se vsi zavedali; zlasti meni je bilo jasno, da bi avtonomija, če jo ražumemo v smislu ustvarjanja neke določene oblastj, da)a slovenskemu !judstyu na Koroškem .jloloČeno ogrodje,	Jirjatenico. Tega mpenja
sem se danes; ktjub temu, da bt bilj mi tedaj gotovo tzgubth veliko ljudi, ki se ne 6! bili pripravljeni vpisati v nacionalni kataster. Če bi političtti rdžvčj v Avstriji šel v smeri utrjevd- ^ nja demokracije, bi takšna avtonomna oblast bila vedno bolj ppzitiven dejavnik. Treba je vedeti, da so že nekoč slovenske privatne šole na Koroškem uspevale, četudi sta bili samo dve. Če bi bili mi sistematično delali naprej, bi se jih pa mogoče
teri bi sc manjšina dejansko tahko konstituirala Tega so se se veda tudi Avstrijci prav dopro zavedati in so temu primem^)
, V mojem prepričanju me je utrjevalo tudi tisto, kar sem , ppačal pri predstavnikih nemških manjšin. Večkrat sem še npr. pogovarjat s predstffvhikom 'sudetskih Nemčetf Frankom M iz' teh pogovordv sdhU-ride!, da sudetski Nemci zelo težijo k temu, da bi dobili kako tako avtonomijo v svoje<BokeftIm*l*s*m
vtis, da ne gre zgolj za tendenco, ki bi ji danes rekli petokolo-naška, ampak da je podlaga politično spoznanje, da je avtonomija osnova za vsako politično delo. Politična stranka kot predstavnik manjšine dejansko ne pomeni dosti. To se je videlo tudi pri nas na Koroškem, kjer smo Stovenci imeli dva poslanca. Optično je to sicer bito nekaj, v resnici pa ta dva poslanca nista imeta nikakršnega vptiva. Ta dva poslanca sta le krepita politično izotacijo, v kateri je manjšina bila. Izolacija pa lahko za manjšino pomeni samo pogin. Če bi Slovenci na Koroškem imeli avtonomijo, bi to imelo svoj pozitivni učinek tudi v drugi smeri, lajšalo bi namreč svetovnonazorsko in politično diferenciacijo in opredetjevanje njenih posameznih čta-nov. Skupna politična organizacija oz. stranka zahteva tudi vsaj minimalno enotno ideologijo, narodna ogroženost preprečuje diferenciranje. V kulturni avtonomiji pa take nevarnosti ne bi bilo in avtonomija bi bila čisto mogoča tud ob tetn, da bi ^ se posamezni člani te narodne skupnosti politično različno opre-tjkljcvali. Tak primer smo videli pri Čehih na Dunaju, ki so fittjattsko.biji v.eodaK/razdeljeni na tri a]i štiri stranke ati pa so vendafte vzdržali svojo.pnotno narodno organizacijo in,šolsko mrežo. Biti so razdeljeni v krščanske socialge, socialiste, narodne socialisti, a imeti so svojo enotno organizacijo „Češko srdce", imeli so svoji privatne češke šole in -vse. to.'kljub temu;
Ha Jibpožlčija ČČh<Zv na Dunaju bila slabša kot naša tukaj na '- Koroškem. Kajti Dunaj je veliko mesto in v njem procesi asimilacije delujejo še vke drugače kot pa na debeti. Pri ^nas bi kulturna avtonomna otJganizacija ^Ha tnoČno jedro, Iti'Bi se vse-k,akqt, jahko,.trdnejo;drž(Llo. Ker pa tega ničilo, smo vso svojo'
. pozornost in.sile u^tprejalj na ohr&aitdv enotne politične erga-' nizacijp jn. t^ nas je-v resnici ovirala v naštgp razvoju. Enptna manjsmska stranka i,na na zunaj res imeniten videz, iz njenih pripadnikov ustvArja nekakšne narodne junake, arhpak koliko tb manjšim V vešniči ledristi, je drugo vprašanje, tudi danes se ' ' JpihkO npr. vprašam^) koliko prav južnim Tirolcem koristi ttjt-' hova enotna Volkspdrtt;!. *	G* .? '	'
* ;	.	'	(SeMatfafjaieJ
$
$
3
^
3
$
?
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
VARCUJMO danes
na iepši jutri
VARČEVANJE V ARČEVANJE VA RČEVANJE VAR ČEVANJE VARČ F \/ A KI 1 E	\/ A D ^ c	Posebno
L-v/-\iNj[r	v /A K	c, VANJE VARČEV ANJE VARČEVA	v dneh varčevanja
NJE VARČEVAN JE VARČEVANJ E VARČEVANJE	do 31. oktobra 1985
Vas pričakujejo domače
POSOJ!LN!CE
BiLČOVS
sposiovainico KOTMARA VAS BOROVLJE
sposiovainicami
GLiNJE
PODLJUBELJ
SELE
ŠT. JANŽ V ROŽU ŠMARJETA V ROŽU CELOVEC sposiovainico RADiŠE DOBRLAVAS sposiovainicami
SiNČA VAS ŠENTPRiMOŽ ŠKOCiJAN GLOBASNiCA HODiŠE
LOČiLO
MARiJA NAZiLJi PLiBERK
sposiovainicama ŠMiHEL NAD PLIBERKOM ZVABEK
ŠT. JAKOB V ROŽU sposiovainicami BAČE LEDiNCE PODRAVLJE ŠKOFiČE VELiKOVEC sposiovainico DJEKŠE
ZiLJSKABiSTRiCA ŽELEZNA KAPLA sposiovainicama GALiCiJA MiKLAVČEVO
3
3
3
3
3
3
<'
3
3
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG s svojo BANKO v Celovcu
Paviičeva 5 -7
DRUGIH ČASOPISOV - IZ DRUGIH ČASOPISOV - IZ DRUGIH ČASOPISOV - IZ DRUGIH ČASOPtSOV - IZ DRUGIH ČASOPISOV - IZ DRUGIH ČASOPISOV - IZ DRUGIH ČAS
A"
-t\n
lljahrlich zum 10. Oktober de-^.rnonstrtert das offizielle Karnten sein HeimatbetvuRtsein. Seit 65 Jahren pflegt die deutschkarntner Ma-l°dtat die Erinnerung an die Volks-abstimmung 1920 ais Sieg liber die bcimische siowenische Voiksgruppe.
Abstimmungsfeiern schmieden die btnheit im Umgang mit der zweiten ^tionalitat des Landes.
Der Festtag tragt entschieden dazu die „K.ampfsteHung" des einen ^gen das andere Volk zu verewigen.
Nationalsoziabsten erkoren das Saturn sogar zur Rechenschaftsable-gUng liber die Fortschrittte bei der ^sloschung der Slowenen. Kein junder, daB die Minoritat mit den ^lerlichkeiten in keinen Zusammen-^ang gebracht werden will.
Dem Ruf des Ulrichsberges ging "Cuer ein zusatzlicher Programm-Punkt voraus:	Ein sogenannter
"K.arntner Freiheitskommers" in Kla-Senfurts Messehalle 5. Organisiert ^fde dieses Burschenschaftstreffen ^om FreiheitUcben Akademikerver-°and gemeinsam mit einer Reihe P^utschnationaler Gruppierungen. Ei-^ Einladung im NDP-Organ „Klar-^Xt" macbte die Verbindung der Ver-anstalter mit der NDP offensichtlich.
Erotzdem stand der „Freiheitskom-^crs" unter dem Ehrenschutz promi-^nter Politiker: LH Wagner, VP-r^ellvertreter Knafl, FP-Landesrat faaider, Klagenfurts Bgm. Guggen-^rger, NR Gorton und Staatssekretar ^^rrari-Brunnenfeld. Heimatschlitzer and vaffentragende Studenten wur-einmal mehr a)s Traditionstrager Landesoffiziellen legitimiert.
Gegen den hpchkaratigen Ehren-^nutz liefen dann seit Wochen Anti-^schisten und Slowenen Sturm. Im-*P^rhin sah sich LH Wagner aufgrund "ns negativen Echos innerhatb der SP gezsvungen, seine TStigkeit als Ehren-^hlitzer zu verteidigen und blieb ?an]ieBlich — anders als seine Polit-kollegen — der Veranstaltung fern.
AuBer Sichtiveite des Messegelandes ^anden sich am 5. 10. gegen 19.00 150 Personen zu einer zweisprachig gehaitenen Protestkundgebung ein. Ehrenschutz fiir diese Gegenveranstal-
Veteranenfasching am Ulrichsberg
Karnten feicrt den 10. Oktober
tung
des ortlichen Antifa-Komitees hatten Grilc und Wieser, Vorsitzende der beiden slowenischen Dachorgani-sationen, Josef Hindels, Wolfgang Neugebauer, Peter Turrini und Josef Nischelwitzer, Obmann des K.Z-Ver-bandes Rarnten, iibernommen.
In ernster Stimmung und ab-geschirmt durch ein unerhortes Poli-zeiaufgebot bekundete neben anderen auch ein aus Frankfurt angereister An-tifaschist Solidaritat mit den Forde-rungen nach Verbot der Kundgebung. Unterdessen lieE der Saalschutz des „Kommers" an die 2.000 Coleurstu-denten und ihre „alten Herren" in Damenbegleitung ein — nicht aller-dings die Presseleute. Unter den Ga-sten die Spitzen der Landesregierung, aber auch Slidtirolterrorist und NDP-Chef Burger, ein hochdekorierter Hit-ler-Pilot und ahnliche Gestalten aus der politischen Gruselecke.
Als Festredner hatte man Dir. Paul Rosch, eine auBerst schillernde Per-sonhchkeit, gewahlt: ehemaliger Waf-fen-SS-ler, heute SP-Mitg!ied, Initia-tor der „Hilfsgemeinschaft zur Frei-lassung Reders" und Vorstandsmit-glied der „Ulrichsberggemeinschaft". KHD-Obmann Feldner trat ebenfalls in Erscheinung und kritisierte ^Wien", wo angeblich die Realisierung des Schulvolksbegehrens behindert werde. Alles ganz auf der neuen Linie: deutschnationale Funktionare stilisie-ren die Mehrheitsbevolkerung im ge-mischtsprachigen Gebiet zur unter-driickten Minderheit hoch. Bekannt-lich wi!l ^der KHD keinesfalls einer weiteren Slowenisierung der Volks-schule in Unterkarnten tatenlos zu-sehen" (Ruf der Heimat, 78a).
6.	10.	— Sammelpunkt aller
Deutschkarntner und Abwehrkamp-fer, vom Heimatdienst bis hin zu SS-Veteranenverbanden und offen neo-nazistischen Gruppen ist zum 26. Mal der Ulrichsberg. Der einstige keltische Kultplatz gilt ihnen als gemeinsame Gedachtnisstatte.
pR A D I O — TELEVIZIJA
	LJUBLJANA
H	PETEK, 25. 10.: S 45 TV v šo II — 10.35 Velikani svetovne
kniževnosti — 12.30 Poročita ^ 17.30 Poročita — 17.35 Nepomembno in Pomembno — 17.50 Obiskovatci — 18.25 Obzornik tjubtjanskega območja — 18.40 Od-Podek - surovina — 19.10 Risanka — 20.05 osettetje uničevanja:	Mehanizem pra-
gozda in nevihte nad Amazonko — 21.05 prezrite — 21.20 Pesem ptic trnovk — ^2.15 Dnevnik — 22.25 Zadnji vaiček, ame-
"Stcifiim.
SOBOTA, 24. 18.: 8.00 Poročita — 8.05 Pr 3*4če priijubtjenih pravijic — 8.20 Nepo-^ombno in pomembno — 8.35 Mtadenič in ^iia — g 45 Miti in iegende — 9.00 Stara **tezniSka postaja — 9.20 Moj sadovnjak ^Pomiadi — 9.35 Trgatev — 9 50 Periskop ^ 10.20 Norčije v giedaiiiču — 10.50 Ra-^^^ainištvo — 11.1 Desetietje uničevanja — 1205 Ljudje in zemija — 12.24 Poročiia — ^25 Nogomet — 15.25 Dežeia mustangov, ^eriSki miadinski tiim — 16.55 Poročiia — ^Oo košarka — 18.35 Zgodbe iz iivienja ^stiin — 19.05 Risanka — 20.00 Umori v '"lenu države — 22.05 Zrcaio tedna — 22.30 ^'deogodba — 23.25 Poročiia.
MtBEUA. 27. 10.: 8.05 Poročiia — 8.10 Živ —9.10 Obiskovatci —9.40 Živijenje brez ^Onca — 11 05 Festivat narodne giasbe -'85 — 11.35 Oddaja za stik z gtedaici ^ 12 00 kmetijska oddaja — 13.00 Poročiia ^^OOPrisiuhnimo tišini, oddaja M siuš-prizadete — 14.50 Pesem ptic trnovk — ^40 Mozaik kratkega fitma — 16.45 Poroči-
la —
16.50 „N)maspiita do Sptita",zabav-
P^9'osbena oddaja — 17.35 Sprignfieidov-
VESTNtK
to	Zv#:a §<ov*n,)<)h
oraanl:ac)) na Koro*)t<m,
*0K) Calovac, Ga,om*targo<§* UfadntHv#: 70!0 Calovac, St Kapfathtat StraCa t?/IV. tal (C 4! H) S4 0 4!. talattt 4! N M ,ndtt a Uprava: TOM) Calovot, Gaaamatatg ts.
, ta). (0 4! H) S M "ah: ZaloinUtta In tlaharatta drutbo 4 o. ]. Prava, Calavac - Saravlja
ka, omerUkl tilm — 1V.05 Risanka — 20.00 Varljivo poletje — 20.50 športni pregled — 2t.55 Beseda da besedo — 22.05 Kronika Borštnikovega srečanja — 22.50 Poročila.
POHEDEHEK. M tS.: B 50 TV v šoli — 12.40 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Okroglo
—	17.50 Pesmi In zgodbe za vas — 1B 10 Kostja, portret Ilustratorja Kostje Gatnika
—	18.25 Podravski obzornik — 18.45Miadi upi — 17.15 Risanka — 20.10 Vedno na poti
—	21.05 Aktualno — 21.45 Glasbeni večer: 30 let simfonikov RTV Ljubljana — 22.40 Dnevnik.
TOREK. 27. 10.: 7.00 TV v šol! — 12.30 Poročila — 18.40 šolska TV — 17.40 Poročila
—	17.45 Poletni festival '85 — 18.05 Mit! in legende — 18.25 Obalnokraški obzornik — 18.40 Po dolini Soče — 17.10 Risanka — 20.05 Korespondenca z druilno, predstava Male Drame SNG Ljubljana — 22.10 Dnevnik — 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja.
SREPA, M. 10.: 8.50 Test — 7.15 TV v šoli
—	12.30 Poročila — 17.25 Poročila — 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic — 17.50 Norčije v gledališču— 18.25 Notranjski obzornik— 18.40 ščepec širnega sveta — 17.05 Risanka — 20.05 livlenje na pločniku — 20.55 Pot, turško-švicarski film — 22.45 Dnevnik.
ČETRTEK. !1. 10.: 8 45 Test — 7 05 TV v šoli
—	12 00 Poročiia — 14.35 šolska TV — 17.55 Poročiia — 17.40 Mati — 18.00 Sonata z Jakopičem— 18 25 Hb7oški obzornik — 1840 Varnost na naših cestah — 17.10 Risanka
—	20.10 Tednik — 21.20 Tujci In bratje — 22.15 Dnevnik.
AVSTRIJA 1
PETEK, 2!. 10.: 7.00 Poročila — 7.05 Risanka — 7.30 Ruščina — 10 00 šolska oddaja
—	10 30 Adelo še ni večerjala, češkoslovaški film — 12.10 Domači report, poročila in ozadja — 13.10 Poročila — 17.05 Aliča v čudežni deželi — 17 55 Otrokom zo lahko noč — 16C0 Slike iz Avstrije — 18.30 Družinska oddaja — 17 00 Avstrija danes — 17 30 časvsl!ki — 2015 Avstrija II, zgodovina druge republike v filmskih dokumentih
—	21.45 Modna revija — 22.35 Umetnine.
SOKOTA, 24. 18.: 7 00 Sto mojstrovin — 7 25 Zvezni predsednik Kirchschldgerdlsku-
Schon der Anmarsch bietet ein ma-kabres Szenario: Eine gute Vormit-tagsstunde qualt sich das tausend-kopfige Veteranenvolk durch den schwer geschadigten Wald hoch bis unters machtige Heimkehrerkreuz. Seit zwei Jahren betreuen hier nam-Hch Umweltschutzer einen Waldster-belehrpfad. Nahezu alle Baume sind mit dem Todesmal des weiEen Kreu-zes vresehen; ein, zwei oder drei Querbalken bezeichnen den Fort-schritt des Verfalls. Nur gehbehinder-te Festteilnehmer werden mit Gelan-defahrzeugen des Bundesheeres daran vorbei chauffiert.
Auch Abordnungen aus Belgien, Holland, Danemark, dem ElsaB und Italien haben sich zum Gedenken der Gefallenen eingefunden. Allerdings nicht die vielzitierten Feinde von da-mals, sondern die Kameraden diver-ser Soldatenverbande. Landesrat Haider walzt in seiner Ansprache die Schuld am letzten Krieg prompt auf die strengen Friedensvertrage nach dem Ersten Weltkrieg ab. Dem Obmann der Ulrichsberggemeinschaft, Dr. Theodor Mayer, fehlt seit 40 Jahren noch immer die politische Neu-ordnung Europas. Der Obmann des Heimkehrerverbandes, Norbert Ren-cher, verdammt alle Gegner des Ul-richsbergtreffens als Gewaltbeftirwor-ter. Und ein Sprecher des Bundesheeres klindigt — als Ausgleich fiir Mauthausen und den Rarl-Marx-Hof? — die Angelobung einer Bundesheer-abteilung an diesem Ort an.
Mit regionalistischen Losungen (^Karnten frei und ungeteilt") wird jede versohnliche Losung des Volks-gruppenkonflikts von vornherein un-terbunden; der Begriff ^Heimat" dazu miBbraucht, die Anderen auszu-grenzen und auszustoBen.
Gezogene Sabel und Militarmusik runden nach einem okumenischen Gottesdienst den soldatischen Wander-tag ab. Die Niederlagen zweier Welt-
tira z mladinci o vprašanju nevtralnosti —
12.30	Avstrija II, zgodovina druge republike v filmskih dokumentih — 14.00 Pirat, ameriški film — 15.20 Samopostrežba — 15.30 Električna babica, moderno pravljica —
14.15	Pripovedke iz Koroške — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Živali iščejo dom — 18.00 Tedenski pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.00 SlikeizAvstrije — 17.30 čas v sliki — 17.45 šport — 20.15 Stavim^rda ... — 22.00 Domovina in materinska šala — 23.00 Peter Handke o podobi Saizburga — 23.45 Poročiia.
MEDEL2A, 27. 18.: 11.00 Pogovor z novinarji
—	14.30 Podaj mlroko, življenje, astriski film o Mozartu — 14.05 Podobe v ogledalu
—	14.20 Lutkovno gledališče — 14.50 Risanka
—	17.05 živaiski vrtoi — 17.30 Helmi, prometna vzgoja za otroke — 17.55 Seniorski klub — 18.30 Družinska oddaja — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 Cas v sliki — 17.45 šport
—	20.15 Kam in nazaj — 22.20 Tesinske promenade — 23.05 Nočni studio.
PONEDELJEK, 28. 10.: 7 00 Poročila — 7.05 Risanka — 7.30 Francoska kuhinja — 10.00 Varnost za stare in mlade — 10.15 šolska oddaja — 10.30 Prvi april 2000, avstrijski film — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 14.30 Kovanci — 17.05 Risanka —
17.30	Pustolovščina v Novi Zeiandiji — 17.55 Gullverjeva potovanja — 18.00 Slike iz Avstrije — 16.30 Družinska oddaja — 17.00 Avstrija danes — 17.30 čas v sliki — 20.15 šport — 21.15 Policijska postaja Hill Street
—	22.00 Nekoč — 22.05 Koncert ob evropskem kulturnem forumu v Budimpešti.
TOREK. 2!. 18.: 7.00 Poročila — 7.05 Risanka—-7.30 Italijanščina— 10.15 šolska oddaja — 10.30 Pirat, ameriški film — 12.05 šport — 13 00 Poročila — 16.30 Bankovci — 17.05 Don Kihote — 17.30 Tudi zabava moro biti — 17.55 Guliverjeva potovanja — 18.00 Slike Iz Avstrije: Koroška — 18 30 Družinska oddaja — 17 00 Astria danes — 17.30 Cas v sliki — 20.15 Hongkong, rumena mafija —
21.15	Dallas — 22.00 Novo iz filmskega sveta — 22.45 Poročila.
MEDA, 88. 18.: 7.00 Poročila — 7 05 Risanka — 7.30 Francoščina — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Podaj mi roko, življenje, avstrijski film o Mozartu — 12.05 Hongkong, rumeno mafija — 13.00 Poročila — 16.30 Lutkovno gledališče — 17.05 Aliča v čudežni deželi — 17.50 Abeceda nogometa — 17.55 Guliverjeva potovanja — 18 00 Slike iz Avstrije — 18.30 Družinska oddaja — 17.00 Avstrijo danes — 17.50 čas v sliki — 20.15 Pričatožilslva, ameriški film — 22 05 kmet
kriege, die den Alten in den Gesich-tern geschrieben stehen, lichten sich fiir einen feierlichen Augenbhck: den Karntner Abwehrkampfern wurde wieder einmal Dank abgestattet.
In seiner Radionasprache vom sel-ben Tag kiindigt LH Wagner den 520 noch lebenden Kampfern den Er-halt einer sichtbaren Auszeichnung an. Aber das Landesoberhaupt sieht sich auch bemuBigt zu tadeln, dal$ bei den
diesjahrigen Feierlichkeiten leider radikale AuBerungen nicht unterblieben. I lan habe auch deutlich gesehen, daB die Jugend auf Distanz zu solchen Veranstaltungen gehe. Vielleicht, mut-maEt LH Wagner, weil sie die radikale Sprache ablehne.
1947 machte sein Amtsvorganger LH Pietsch als Vertreter der Landesregierung im Rahmen der Liga fiir die Vereinigten Nationen den Vorschlag, auf die spektakularen Oktoberfeiern zu verzichten, um nicht stiindig alte Wunden aufzureiBen.
Dazu fehlt es leider an allem.
Wo!/g%7!g Aocf?
(FALTER, Programmzeitschrift ftirUsterreich)
Zakaj ne ukrepa državni tožiiec?
Te dni je dvakrat predaval na Koroškem vojni zločinec Robert Ver-belen na temo „Die VVeltpolitik und wir, — Wir vverden uberleben". 2e iz vabila je razvidno, da gre za oživljanje nemškonacionalne miselnosti, za pogrevanje predsodkov proti drugim narodnostim in sovraštvo proti tujcem.
Zakaj ščiti Avstrija vojnega zločinca, ki so ga v Belgiji obsodili na smrt? Ali državni tožilec ne bo ukrepal proti takšnemu oživljanju nemškega nacionalizma? Avstrijska
ScutMjcs gtiltntREtt tttMpdtMjm
TtlUjtšfttZtaSMfBtt

8 b 8 !
J
.4'



1'"
%

ustava duje takšnih člen 7 državne
prepove-delovanje sil in tudi avstrijske pogodbe
zahteva ukrepanje proti rasističnemu delovanju. Kako dolgo bo Avstrija še ščitila vojne zločince?
In še nekaj je značilno, da se tile krogi zapirajo pred javnostjo. Kot so pred nedavnim pri ko-merzu v Celovcu izključili javnost iz prireditve, ki je bita namenjena menda ..svobodi", tako je tudi na omenjeni prireditvi prišei le tisti, ki je imel posebna vabilo.
i nmi!ijonar, avstr!jsko-nemški ti!m — 23.40 Šah svetovnemu prvaku.
ČETRTEK, Sl. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 Deieta in tjudje — 10.00 Lutkovno gtedaiišče — 10.20 Živiio mteko —
10.30	Priča toiitstva, ameriški fitm — 12.20 Seniorski ktub — 13.15 Poročiia — 16.30 Svetovni dan varčevanja — 17.05 Don Kihote — 17.30 Risanka — 17.55 Guiiverjeva potovanja — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Astrija danes —
19.30	čas v stiki — 20.15 Tako prepevamo 21.55 štirideset vozov proti zapadu, ame-ričkifitm.
SLOVENSKE ODDAJE vsak dan od 18.10 do 19.00 ura AVSTRIJSKEGA RADIA
Pe., 25.10.: Domača in ledinska imena (dr. A. Feinig na obisku vGorjah na Zilji)
So., 26. 10.: Ob državnem prazniku. Ne., 27 10.: Voščila
Po.,28.10.:Nejezise, atej!
Mladi in današnji dan.
To., 29.10.: Otroška oddaja.
Sr., 30.10.: Borštnikovo srečanje, Maribor.
21.00 Svet knjige, če.: 31.10.: Rož - Podjuna - Žila.
Pe., 1.11.: Vsi sveti.
Praznična oddaja.
Berite in širite
H H		AVSTRIJA 2
H		PETEK, 25. 10.: 16.15 Let or!a — 17.15 Srečanje z živatmi in
VESTNIK
ljudmi — 18.00 Tedenski obzornik— 18.30 Družina Merian — 17.15 Nekoč — 17.30 čas v sliki — 20.15 Nepojasnjeni kriminalni primeri — 21.15 čas v sliki
—	21.35 Kulturne vesti — 21.45 šport — 22.15 Don boja, ameriški film.
SOBOTA, 26. 10.: 14 00 Nekoč — 14.05 Tedenski pregled sporedo — 14.30 Prvi april 2000, avstrijski (ilm — 14.00 Iz parlamenta
—	17.00 Za evropsko leto glasbe in mladine — 18.30 Nogomet — 17.00 Za prlja-teljefilma — 17.30čas v sliki — 17.45 1745, prej in potem — 20.15 Brat drevo, moti zemlja — 21.45 šport — 22.20 Krajevni junak, angleški film.
NEDELJA, 27. 10.: 7 00 Za evropsko ieto glasbe — 7.30 Film v angleščini — 11.20 Nekoč — 15.00 športno popoldne — 17.00 Kviz AS — 17.45 Velika desetorica — 18.30 Mladinski magazin — 17.30 čas v stiki — 17.45 Zadeva zo ljudskega odvetnika — 20.15 Super-parada operete — 22.05 Chicago 1730 — 22.55 šport — 23.15 Solid Gold.
PONEDELJEK. 20. 10.: 16 45 Za Evropo vve soije — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Družina Merian — 17.15 Nekoč — 17.30 Čas v sliki — 20.15 Zdravilišče v Schwarzwa!du — 21.00 Novo v kinu —1 21.15 čas v siik) — 21.35 Kulturne vesti — 21.45 šiling, gospodarski magazin — 22.05 Kdor seje nasitje, ameriški tilm.
TOREK. 27. 10. 17 00 Kruh In vino — 17.15 A!exandre, po noveli Guyo de Maupassan-ta — 18.00 Bil! Cosby — 18.30 Družino Merian — 17.15 Nekoč — 17.30 čas v sliki — 20.15 Mode in Austria, kviz — 21.15 čas v sliki — 21.35 Kuiturne vesti — 21.45 Klub 2.
SREDA, 30. 10.: 17 30 Dežela in ljudje — 18.00 Kviz — 18.30 Družina Merian — 17.15 Nekoč — 17.30 čas v sliki — 20.15 Cirkuški naraščaj — 21 15 čas v sliki — 21.35 Kulturne vesti — 21.45 Imenovali so ga Kobo, Stalin in današnja Sovjetska zvezo — 22.30 Postelj nasilja, italijanski film po Sofokle-evitragedi)i„KratjEdlp'.
ČETRTEK. 31. 10.: 14.55 Nekoč — 17.00 šport
—	17 30 Teča računalništva — 18 00 Francoska kuhinja — 17 30 čas v sliki — 20.15 Domači report, poročilo in ozadja — 21.15 čas v sliki — 21.35 Kulturne vesli — 21.50 Klub 2.

- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -

1500 gledalcev gledalo tekmo SAK - Trg
'Pravcati „sncktakai'' se je odvija! v nedeljo na športnem E v ARaabicEtu. Nad 1500 ftedalcev se je napoitilo. v „SAK?štadien ', da bi taMo neposredno sprem!ja!i spopad leta (tako ga je vsaj videt Siovensbi attetsi-i klub). Poteg tega je Tcte-Uno snemata' ceiotno tekmo. Torej j4 SAK s to tekmo' dosege!' dve novosti: prvič rekordno štOvtlo gtedaicev in drugič prvo igro pred teievizijskimi kamerami!
'SAK : Trg 0:1 (C:0)
AnnabicLi, 1500, Clermont go!:Ambrosch(85.)
Predeu se je začet. drebi desetega kpjq,jeNurij. Terp.go..zvočniku predstavit ;obe''ekipi. I-A^orit iz Trga je nastopi! brez Branka'Obtaka in' brez Wernerja Kbs*cnbaumerja, dveh standardnih igra!cev. A tudi pri domači enajsterici sta manjkata dva: Karii Prešern in Justin Polanšek, oba poškodovana. igra! pa jc spet ivan Ramšak, ki je „počiva!" dve tekmi zaradi izktjučitve. Takšno je biio izhodišče pred vetikim derbijem in natanko ob 15.03 jc sodn k Ciermont „otvor'P' tekmo.
Začetek ;e bi! ognjevit. Moštvo iz Trga se Šc ni otreslo treme in SAK je takoj napade) in ime! že v prvih desetih minutah dve izredni prihiti za stovenske nogometaše. Najprej je Mario P:horner zgreši! go! samo za cen-
ti metre, r.ato pa še ivan Ramšak. Skoda! Cos;tJe;,so sp kajpada, umiriti tn.pravpovcp.ti igro. V. protinapadih ; d pokazati švoje zmogijivosti: i itto t in. izredno tehniko z žogo. Čez dol re. pet. ure pa še napačni atarrn v sc kot eni lazcnskem prostoru. Tržani to namreč po tepi akciji prvič zatresti mrežo, Vesetje gostujočih nogometašev in njihovih navijačev je bito za-sto";, kajti sodnik je vide! prekršek — redes oljen po!ožaj napadatca — ofsajd. Ostaio je pri 0:0 in obe moštvi sta do pavze navdušiti s sijajno igro. Ciedrdct so prišit na svoj račun.
i ta žalost se je po zamenjavi strani raven igre mato postabšata, kljub temu je ostata napetost. Čeprav je zaigra! T'K žeto borbeno in napadatno, ni ki! kos nasprotni obrambi, vseh eevetdeset minut ne! Trg je izredno močna in kvahtetna enajsterica, prava mešanica mtadih borcev in starejših
m.kušdn h ipjrMccv. To moštvo ni' sku-ča,no' na' prvem mestu Koroške tige tn top-favorit za osvojitev nastova prvaka. i
V 80. minuti odloeitna situacija: SAK Papade preko desnega krita in po podaji v kazenski prostor se znajde Jožko Gregorič na petmetrovki sPrh pred praznim golptp. Mtadi.Gregp-rič žoge nc zadene polno — in s tem tudi ne geta. To se kajkmatu izkaže kotutsodno.	n	c
Hudritsch & Co. so namreč pet m tiut pozneje pokazati kako se stre-t a,o goli. Preigrali so cetotnoSAK-obrambo, najprej Kreutza, natto Sterna in navsezadnje še vratarja Rau-scherja. Ambrosch, ki je nadomestit Tameggerja, je porinit žogo v got in vse SAKove nade so pogorete. Seveda je to bita odtočitev, kajti takšne vrste nasprotnik kot Trg, se v zadnjih minutah ni pustit niti najmanj presenetiti. Suvereno je obdržat prednost 0:1. Sicer je SAK doživet drugi sezonski poraz, vendar razočarat ni!
Postava :Rauscher; Kreutz, Štern, ^adjak. Lampichter, Jovičevič, Ramschak, Jagodič, Vetik,
Pihorner, Ratajec (zamenjava: Gregorič).
Vzhodna podHga
/iT.SV ŠTo/JTog je z zwrzgo proti We/teMsje/dM (7/0) ostu/ rta vr/jK /esiv/ce. A*ori^;<rer;t SK T reiT/rc/? je z fe/:To srečo osvoji/ o/te toč^/ (3.-2 J prot/ 5f/%w). ^ točilo zrzost<zr:Aa s/edita	Rorov/je (2.0 proti ^trti/te/tt)
ir:	^erttattdr^ž (^orud; 7/7 doHM proti s/a/tewM VAT Ve/i^ovecJ. Neod/o-
rerro 7./ se je ^0HČ4/% te^rrt^ rrted /!AV in At. Teon/t^rdow ^ot tndi med DoAr/o vasjo in Rndo. ,,/ta/ijans^o" sta igra/a A/1C in Vr/ta (0:0).
To ponovnem neMSpe/t^ spet Iraze s/a/to za Ami/ee/ (predzadnji) in Ae/e/ O/tir — s/ej ^o prej na zadnjem mesta.
Tudi dva goia nista zadostovala za
zmago!
DSG Sete/Obir - SK Treibach	zati borbenost in v štirih minutah iz-
2:3 (2:2)	cnačiii. Nasprotnik se je ustraši) in
pod Košuto, 150, Oberwurzer	igra) previdneje. Četrt ure pred kon-
gote za domačine: Jakopič in	ccm tekme je padta odtočitev, ko je
Travnik	setski vratar Užnik tako nesrečno,
Z dvema goioma si bi či.vek pri- oziroma nespretno posredovat, da se je čakovat vsaj neodt.čen izid, če že ne ^	^	2=3. P.sted-
zmage. Toda Seiani s. biti po tekm. ")** oienz.va se m obrestovata. Trer-potrti m razočarani, saj niso dosegti	s)avd sest.č, Setan, pa so ze
ne enega, ne drugega. Nasprotnik	-stavkah .
Treibach je streti! en go! več in od- Postava: S. Užnik; Jakopič, Keiih, nese) zmago izpod Košute. Gostje so	J. Čertov, A. Čertov; J. Užnik,
startah biiskovito. Po trinajstih minu-	Otip, Oraže, P. Čertov; Hobe),
tah so voditi že 2:0. Seiani so poka- Travnik.
Tribuna za prvi razred?
Borovtje - ASKO Šmihe) 2:0 (2:0)
Borovtjc, 200, Rupitsch.
Dve hudi napaki Šmiheičanov sta biti odiočiini. Kar dvakrat po vrsti so packati — v I). in 16. minuti!
Raunig in Brandncr sta priiožnost takoj izkoristila in Smihetčani so biti poraženi. Domačini so zapraviti še več tepih možnosti, dokter ttasprotnika nista zamenjata strani. Potem so namreč Podjunčani zaigrati mnogo botjši, a samo do šestnajstmetrskega prostora.
Ob robu povedano: Šmihetski ktub gradi na domačem igrišču tribuno, toda po vsej verjetnosti žat za prvi razred. To bi bito krepko razočaranje.
V ta namen občina zagotovo ni podprta ASKO Šmihet, ki se bo še na vsak način skušat rešiti izpada. Zato se Šmihetčani že pripravtjajo za sto-venski derbi proti Setanom. Šmihetčani hočejo Setane na vsak način
1. RAZRED
Skupina B:


Slovenska študijska knjižnica

BREZPLAČNO UPOSOJA KNJtGE )N REV!JE S PODROČJA ŠPORTA
Jeločnik M. ZAČETKt tN RAZVOJ SMUČANJA V SLOVENIJ) !N EVOLUCiJA ALPSKE SMUČARSKE TEHNtKE. - 134 str
Kalčič B.: AKROBATSKO SMUČANJE. - 143 st:., itustr.
Kemm.ler J.: SMUČANJE, enciklopedični priročnik — 219 str. it.
Maver M.: SMUČAT! Z UŽITKOM. - 195 str., itustr.
KumpA. TEM!S. — 69str.
Šraj P : ROKOMET V OSNOVNi ŠOL!. - 165 str., iiustr.
TEČ!, SKAČ!, MEČ!. - 76 str., iiustr.
Ulaga D TELESNA VZGOJA, ŠPORT, REKREACtJA.
327 str., iiustr.
Doring !.: TELOVADBA ZA VSAK DAN. - 155 str., itustr.
KNJtGA O ŠPORTU t, H. — 619 str., barvne itustr.
SŠK ima svoje prostore v Mtadinskem domu, Mikschaiiee 4 Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poteg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
Knjižnica posluje:
v ponedeljek in torek v sredo, četrtek in petek
od10. do18. ure od 8. do 16. ure
Veselimo se vašega obiska
Franc Sadjak (drugi z teve) je bit poteg Petra Sterna. Mihe Kreutza in Lampichierja (prvi z desne) eden najboijših igraicev SAK.
Zraven Lampichierja vidimo Jagodiča in Ramšaka.
KOROŠKA UGA
1.	Trg (Feidkirchen 10 8 1 1 37:12 17
2.	Ohervellach	10 7 2 1 18:9 16
3.	Matrei	107 1 221:12 15
4.	Siov. atietskikiub 105 3 2 16:9 13
5.	Breže(Friesach) 10 43311:8 11
6.	Pliberk	10 3 34 19:15 9
7.	Mostič (Brucki)	10334 7:16	9
8.	Smohor(Hermagor)103 2 5 19:21	8
9.	Lienz	103 25 11:16	8
10. WAC	102 3 5 12:17	7
ll.Irschen	10235 13:20	7
12.SCASL Veit	10235 9:17	7
13.PSV/ASK	10046 3:14	4
Šmarjeta nad Ptiberkom
pokopavat'
Pred nedavnim smo se na šmarješkem pokopališču za vedno posloviti od Marije Cegnar, p.d. Rakove matere iz Šmarjete, ki je že dotgo bolehata na neozdravtjivi botezni. Pokojna Rakova mati je izhajata iz zavedne in trpeče Cimprčeve družine na Komtju, svojo številno družino je vzgajata v versko in narodnostno strpne tjudi. Tudi njenega deda, Atek-sa Sajter, so prav zaradi njegovega prepričanja že teta 1942 ovaditi ^dobri" tjudje. Nacistični rablji so ga zaprti, postati v strašno taborišče smrti Dachau in ga tam trpinčiti, da je za vedno morat ostati tam.
Pokojna mati je bita skromna, tiha in dobra in je morata nositi svojo bot te zase. Vse svoje živtjenje je ostata zvesta svojemu materinemu jeziku, skupaj z možem pa je postavita tep dom vrh Šmarjete. Nihče pa ni pričakovat, da bo morata ta tepi gorski svet zapustiti že v starosti 50-tih tet.
Še botj žatostno pa je bito na šmarješkem pokopatišču in v cerkvi: vse
je bito nemško, kot bi ^____,
kakega trdega Nemca, tam kje na Ti* rotskem, ne pa domačinko slovenskega porekta. Še za časa Hitlerja, ko je bito prepovedano govoriti slovensko, s? biti tjudje, ki so se upati spregovorit* stovensko. Prav v tem rjavem in kr* vavem času vojne smo imeti v Ph' berku župnika, ki ni bit domačin (bj* je po rodu Nemec) in se je upat p*'* digati in pokovati vemike-domaČin^ v stovenskem jeziku. Danes pa vse nemško, hujši kot tedaj
Pokojna Rakova mati, domača zemtja naj ti bo tahka.
Žalujočemu možu in otrokom izre* kamo naše iskreno sožatje.
H
Začetkom tega meseca sta si prc° šmarješkim ottarjem obtjubita trajn** zvestobo ženin Anton Broman p- 4-mtadi Juri iz Šmarjete in nevesta H^' ni Tomaž, p. d. Tomaževa hči Šmarjete.
Mtademu paru žeiimo vse dobro? zdravja in družinske sreče.
Šmarječa**
premagati. Bomo videti! (Lani: 2:0 in 3:0 za Šmihet!).
Postava: Mochar; Andrej, Šuter, Motschnig, Lopinsky; W. Berchtotd, Btažej, Krauster, Hutter; Vrhnjak, Buchsvatd.
Baško jezero - Toplitsch	1:0
Kostanje - Ledince	2:0
Skupina C:	
Kotmara vas - VVoltnitz	3:2
Blatograd-Bilčovs	1:1
Skupina D:	
Globasnica -Zitara vas	0:0
Podkrnos - Klopinj	3:2
Sinča vas - Žrelec	0:0
St. Stefan - Metlova	0:1
Železna Kapla - Pokrče	0:0
2. RAZRED Skupina F:	
Škofiče - šmarjeta	1:0
Šentilj - Hodiše	1:3
Grabštanj - Borovtje	3:1
Skupina G:	
Eitweg - Tinje	4:0
Zvabek -Galicija	0:1
Izlet občinskih odbornikov
NOGOMETNI T E R M 4 N 4 KOROŠKA L4GA
v nedeljo 27. 10. 1985 ASKO Irachen - SAK ob 15.00
Prijatelji SAKa imajo priložnost za prevoz v Irschen. Avtobus se odpelje iz Dobrie vasi ob 8.30 uri, v Celovcu je odhod ob 9.00 uri izpred gostilne pri Jokinu..
VZHODNA SPODNJA L4GA
v nedeljo 27. 10. 1985 Šmihel - Scie/Obir ob 18.00
Na pobudo predsednika Frica Kumra je Klub slovenskih občinskih odbornikov organiziral prejšnjo soboto in nedeijo izlet v Slovenijo. Nad 50 občinskih odbornikov (in namestnikov) iz Podjune, Roža in Zilje se je izleta udeležilo.
Sprva jih je pot vodila v občino Kranj, kjer jim je župan Coar s sodeiav-ci predstavil strukturo občine Kranj nato pa so si ogtedaii še nekaj zanimivosti komunalnih naprav, med njimi tudi čistilno napravo, ki jo pravkar dograjujejo.
V	dvojezični občini Koper/Capo-distria smo imeli priiožnost videti tamkajšnjo radijsko in televizijsko hišo RTV.
V	pogovoru z odgovornimi hiše smo lahko spoznali, da tako radijski in televizijski spored upošteva jezik itaiijan-ske narodne skupnosti v Kopru in obalnih občinah. Radio npr. oddaja signal
SA44 — SA44 — ŠAH — ŠAH — SA44 SAH — SAH — ŠAH — SAH — ŠA44
Zmaga, remi in poraz
SŠZ doseglo remi v Grab&tanju (TSV Grafenstein II - SŠZ HI/Biičovs 3:3). Postava B-ilčovščanov: Gašper Ogris-Mantič 1, Hanzi Gasser 1, Robert He-denik pemi, dr. Mihi Weber 0, Herbert Seher 0. Franc Kernjak nemi.
V	prvem razredu, vzhodna skupd-rLa, je SŠK „Obir" moral v nedeljo v Htittenberg. Tam je sledit na žalost že tretji poraz en suite (ATUS Hut-tneberg - SŠK „Obir" 5,5:2,5).
Naslednja itekma slovenskega moštva bo v nedeijo 27. oktobra 1985 ob 9. uri pri Korenu v Kajzazah.
S8Z 4/Cartrans - DG Hebenfels 4
F. R.
V	soboto je bilo na sporedu tretje kolo šahovskega prevnstva v tretjem razredu. V skupini sredine je drugo moštvo Slovenske športne zveze igra-io doma v Kajzazah proti moštvu iz Glanegga. Slovenski šahisti so brez probiemov dobili to tekmo (SŠZ II/ Psojilnica Celovec - FKG Glanegg 5:1). Prvič sta za SŠZ igrala dr. Joži Amrusch in Herbert Ruiltz. Oba sta imela dober start in sta zmagala.
Zivkovič - Lamprecht 1:0, F. Ru-litz - An. Leitner 1:0, Lukan - Scher-wi)tzl 0.1, Amrusch - Kolland 1:0, H. Rulitz - Kraschi 1:0.
V	vzhodni skupini je tretje moštvo
v italijanščini kar 12 ur dnevno in za* sedba sodelavcev radia je taka, da t^ italijanska narodna skupnost enako* pravno zastopana tako med sodelavc' kot tudi v vodilnih strukturah samegf radia.
V nedeljo dopoldan so občinski od* borniki imeli priložnost za razgovor * predstavnikom skupnosti slovenske ob* čine, tov. Raspretom ter s predstavnik' občine Portorož, kjer so se lahko infor* mirali o komunalni politiki, predvsert* pa o tamkajšnji ureditvi dvojezičnosti-Ugotovili smo, da italijanska narod"" skupnost v obalnih občinah uživa no* rodnostne pravice neglede na njen" številčnost in da take narodnostne ne* strpnosti kot smo je vajeni koroški Slo* venci tam ne poznajo.
Po kosilu smo se spet odpravili "" pot proti domu.
Izlet je pravgotovo uspel, saj so srečali odborniki iz vseh koroških doli"^ ki se sicer le redko srečavajo, izmenja" izkušnje in kar zahtevali, da naj d' vsako leto organizirali vsaj en tak izlel-
Orgnizacija dobro pripravljenega 'Z* leta, ki ga je finančno podprla top' ZSO, je slonela na ramah vodje biroj" Kluba Boruta Somereggerja.
Razstava
KELTSK! NOVC) SLOVENtJE
gostuje v prostorih Zveze-Bartk, Pauličeva ulica 5-7, od 29. 10. do 8. 11. 1985 Otvoritev bo 28. 10. 1985 ob 18.00 uri.
Razstavo sta pripravila Narodni muzej Ljubljana in Narodna banka Slovenije.