Št. 148. V Gorici, dne 27*decembra 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na t? ;en r 4estih izdanjth, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Iz-daaje opoldne, rečemo Izda nje pa ob 3. ari popoldne, in stane z aredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto ........I3K 20 b. ali gld. 6-60 ' pol leta ...:*..-, -6 , 60 » i-.,*. 330 . Setrt leta.......3 , 40 „ . , .lwO * Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. >*a naročila brez duposlaiie naročnin? *e ne oziramo. '»PRIMOREC«' izhaja'neodvlšho od"T8o5e» vsak petek in stane vs<» leto 3 K 20 h ali gld. I'60. «So6a» in »Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakarai Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; -— v Trstu v tobakarni LavronSid na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Pont« della Fabbra. ¦J_JL_LLUJL_m_______JUJUljLL ¦,!!,!........' ........._____________.......±._........ ..... ————¦¦-¦¦¦——------- SO Č A Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici st 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. Dopisi naj se pošiljajo U uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le Neplačanih p^em ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo. ______ Oglasi in poslanic« nrik Turna, deželni odbornik In odvetnik v Gorici. V državnem zboru in na Dunaju v obče duhovnik nima današnji dan nikukega ugleda; zato tudi nikakor ne more dobro zastopati želje in zahteve svojih volilcev. Duhovska suknja je tu velika ovira. Kdor tega ne veruje, naj se sam prepriča. Tudi je duhovnik veliko preodvisen od škofov, katere imenuje vlada potem, ko so podpisali poseben revers. Nasproti temu pa ima odvetnik pristop povsod* in je tudi docela neodvisen. Celo na Kranjskem so zamenjali duhovnika dr. Kreka, ki je bil doslej zastopnik V, kurije, z odvetnikom dr. Šusteršičem. Kar so na Kr*nj*!:cm aa p*avo* npCKtnali, tudi *.w Goriškem ne bo škodilo. Vseli volilnih mož v V. kuriji je 437 ; od teh Slovencev 265, a Lahov 172 (med temi 9 socialistov.) — Hud boj se je izbojeval med Slovenci. Ali vkljub najgrozneji agitaciji iz farovžev je dobila na§a stranka večino. Danes se obračamo do teh volilnih mož, ki so bili izvoljeni za našo stranko, s pozivom, da ostanejo zvesti napredni zastavi ter volijo 3. januvarja g. dr. Henrika Turno, ki dobi tako večino slovenskih glasov. Ali ko odda ste enkrat svoj glas, ne iti do mo v, marveč ostati treba v Gorici in držati 'se svoje napredne družbe. Treba bo marveč popoldne vohli še enkrat, ker bo gotovo potrebna ožja volitev. Lahi bodo prvič gotovo glasovali za svojega kandidata (— tako c Gor. Tiskarna* A. Gabrs&ek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. se vsaj zatrjuje —-). Ali za izvolitev je potreba (—ako se vsi udeleže —) fl9 glasov, katerih pri volitvi ne dobi noben kandidat,; največ glasov dobi Lah, a za njim dr. Tu m a, ako izpolnijo vsi naši volilni možje svojo sveto dolžnost. Kaj zdaj? V ožjo volitev bi prišla Lah in dr. T u m a. — Ako bi prišel v ožjo volitev s slovenskimi glasovi dr. Gregorčič, tedaj je gotovo, da pri ožji volitvi dobi toliko glasov naše stranke, da bo izvoljen. To zatrdilo smo dali že pred začetkom volilne borbe in pri tem ostane. Klerikalna stranka pa ni dala podobne izjave za slučaj, dabi prišeJvožjo volitev dr. Turna. Nekateri zaslepljeni nunci so zbeeaeli že tako daleč, da so izjavljali v svoji grdi strasti, da bodo raje volili laškega liberalca nego slovenskega naprodnjaka, v tem slučaju uzornega rodoljuba dr. T u m o! Toda mi smo prepričani, da ogromna večina volilnih mož ne pojile za takimi izdajalci naroda v črnih suknjah, marveč da bo volila naprednega kandidata, ki hoče posvetiti narodu vse svoje moči. Nekateri klerikalni kolovodje so se izražali v svoji prestrastni neprevidnosti, da narodno-napredna stranka ne zmaga, če je dobila še tako lepo večino slovenskih volilnih mož. To pomeni, da so slovenski klerikalci v zve?,i z laškimi klerikalci. Vemo, da m se vršila razna pogajanja in se splelkarijo kombinacije, ki naj bi na vsak način vrgle našega kandidata, če tudi bi imel ta veČino slovenskih glasov. — Mi z veliko radovednostjo pričakujemo sad teh pogajanj ali govoric, da vidimo, kako blizu narodnega izdajalstva je že prijadral dr. Gregorčič s svojo klerikalno barko. Kogar hote bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto, pravi stari latinski pregovor. Zdi se, da je dr. Gregorčič res že udarjen s tako slepoto, da bi utegnil skrpucali za volitev v V. kuriji kak tak naroden škandal, ki bo imel le to posledico, da narod naš takoj s palico požene črne izdajalce iz svoje srede. Mi bi jim stališča v deželi ne zavidali. Povemo pa že danes, da jih tudi — branili ne bomo S Kar zaslužijo, to bodo imeli! Vi pa, volilni možje narodno-napredne stranke, ne brigajte se za vse govorice klerikalnih nasprotnikov, marveč držite se ne- omahljivo naše zastave in naših navodil. Volite prvič kandidata narodno-napredne .tJjunke, drugič pa tistega Slovenca, ki bo v ožji volitvi z Lahom, ako bo imel pri prvi volitvi večino slovenskih glasov; drugače pa bodo že znali glavni voditelji pravo odrediti. Volilni možje 1 Niti eden naj ne ostane doma! Vsi ostanite trdni in ne-omahljivi — in zmaga bo Vaša! Koncem leta. Poglejmo nazaj, da pridemo naprej! Le še tnalo dni j nas loči od novega leta. Zalo je gotovo umestno, ozreti se nazaj ter premotrili na kralko razvitek naše narodno-napredne stranke letos, Našim čilateljem je v dobrem spominu, da pred letom dnij in 8o pri dopolnilni držav-nozborski volitvi koncem januvarja smo govorili le o »Sočini" stranki. Tista dopolnilna državnozborska volitev pa je bila pokazala, da za „Sočo" stoji stranka, katera je močna in more edina zavzemati prvo mesto med strankami v deželi. Ta »Sočina" stranka jo bila že koncem januvarja tako močna, da bi bil zmagal pri dopolnilni državnozborski volitvi z veliko večino dr. Turna, ako bi bil kandidoval. Samostojen kandidat dr. Stanič, novinec na političnem polju, je bil dobil tako impozanino manjšino le radi tega, ker ga je podpirala in priporočala .Sočina* stranka. Klerikalci so takrat pritiskali in pritiskali in zmagali z neznatno večino potom korupcije. Od tu dalje se je jelo resno misliti, da treba to mogočno »Sočino* stranko organi-zovati, postaviti temelj njenemu delovanju, začrtati jej jasen program ter jej dati ^stalni naslov. Prišlo je do proglasitve narodno-napredne stranke dn6 8. marca t. 1. Besede, govorjene na tem shodu, in pa resolucije, ki so bile sprejete z navdušenjem, ker so sestavljene tako, da morajo ugajati vsakemu zavednemu Slovencu v naši deželi, so padle na rodovitna tla. Začeli so se pojmi bistriti :n ločili smo se v dva tabora. Po naši organizaciji se je oprijel ves boljši, uplivnejši del našega naroda z mladino vred naprednih idej, do-dočim so stopili v klerikalni tabor duhovniki s svojimi podrepniki in nezavednim malim delom naroda. V klerikalnem taboru je ostalo po posebnih razmerah tudi nekaj takih mož, ki niso bili nikdar klerikalci, ali so se bili postavili s početka proti »Soči« v nejasnosti, da ves boj gre le za osebe. Ostali so tam navzlic temu, da se je zjasnilo, da gre za načela in ne le za osebe. O tem je današnji dan v deželi prepričan pač vsakdo! Ostali so v klerikalnem taboru nezavedni, odvisni ljudje, med kftterimi so izkazali nekoji sposobnost za tolovaje, potem nekaj starokopit-nežev, ki pojo tisto visoko petem o ,nok-danjih lepih časih", in pa nekoliko »visokih* krivoprisežnikov, Naša stranka se je razvijala in orga-nizovala in nastopila je kot močna stranka tudi sedaj pri volitvah volilnih mož za državni zbor. Nastopila je krepko in priborila si je tudi večino volilnih mož v obeh ku-rijali. Naj le klerikalci kriče, kolikor hočejo, in proglašajo naše trditve za laž, istlna je in ostane, da večina volilnih mož je izvoljena za narodno-napredno stranko, in ako ostanejo vsi ti volilci možje-beseda, ako ne oplaSi koga pritisk iz farovža ali preslepijo svetle kronice, je naša zmaga gotova, seveda ako ne pride kej izrednega vmes, kajti vitez dr. Gregorčič išče zvez med liberalnimi in klerikalnimi Lahi, katere bi rad priklopil svoji bandi, da bi skupno šli v boj proti slovenskim naprednjakom. Dostaviti moramo, da upamo za trdno, da se ne da nikdo naših volilnih mož preslepiti ali podkupiti od klerikalcev, ki bodo delali na to stran z vso silo. Med možmi, katere štejemo za svoje, ne sme biti podkupljenca, ne sme biti izdajice, in nikdo ne sme iti, kdor hoče ostati mož, na limanice klerikalnim zapeljivcem od 29. januvarja t. 1. Farovži delajo z vso silo v to svrho. Zato, pozor I Na sploh je znan našim čitateljem še ostali podrobnejši razvitek naše stranke. Zato ga tu ne bomo označevali podrobneje, pač pa moramo tu pribiti, da v glavnem v javnosti sta vodila razvitek narodno-napredne stranke in boj proti klerikalizmu »Soča* in »Primorec". Ideje, ki sta razvijala, so se globoko ucepile v srce našega naroda in videli smo, da tamkaj, kjer sta razširjena naša dva lista, je ljudstvo zavedno in napredno. Glavna Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. rlMLf.i Poslovenil Podravski. Toda Vinici j reče : »Dam ti služabnika, kateri ponese potrebno svoto, in ti poveš Kuriku, da služabnik je tvoj suženj ter našteješ staremu pred njim denar. Ker si prinesel važno novico, dobiš toliko tudi za-se. Pridi po služabnika in po denar zvečer.« »To govori cesar!* zakliče Kilon. »Ali dovoliš, gospod, da ti posvetim svoje delo ter tudi dovoliš, da danes zvečer pridem samo po svoj denar, kajti Eurik mi je dejal, da je ves splav izpraznen in da novi dospe iz Ostije še le čez nekoliko dnij. Mir z vama! Tako se poslavljajo kristijanje... Kupim si sužnjico, to je, hotel sem teči sužnjega ... Ribe se love na trnek, a kristijani na ribo. Pas vobiseum! Pax! pax! pax!« XV. Petronij Viniciju. Po zanesljivem sužnju ti pošljem iz Antije to-le pismo, na katero upam, navzlic temu, ko je tvoja roka bolj privajena meču in sulici nego peresu, da s posredovanjem tega poslanca brez nepotrebnih zavlačenj odgovoriš. Zapustil sem te na dobrem sledu in polnega nadeje, torej slutim, da si bodisi sladko željo v naročju Ligije že pomiril, ali da jo pomiriš poprej, predno i veter zapiha čez Kampanijo raz griče Sorakte. O inicij! Naj ti bo učiteljica zlata boginja ciperska. zimski moj Vinicij . ., . . , w . a ti pa bodi učitelj te ligiške jutrenice, katera beži pred solncem ljubezni. A zapomni si to, da mramor sum na sebi, ko bi bil tudi najdražji, dobf pravo ceno še le takrat, kadar ga spremeni v umetno delo kiparjeva roka. Bodi tak kipar ti, carissime! Ljubiti še ni dovolj, treba je tudi znati ljubiti, treba je naučiti se ljubezni. Razkošje začuti tudi preprosti narod, da, celo živali, toda pravi človek se uprav s tem razlikuje od njih, da jo spreminja v plemenito umetnost, in veseleč se je, se zaveda vse njene božanstvene cene ter tako nasičuje ne samo telo, marveč tudi dušo. Večkrat, kadar tu mislim na praznoto in bednost našega življenja, mi prihaja nehotč v glavo, da si si nemara ti izbral najbolje in da ne cesarjev dvor, marveč vojna in ljubezen sta jedini reči, ki zaslužita, da se njima na ljubo rodi človek. V vojski si bil srečen, bodi torej srečen tudi v ljubezni, in ako si radoveden, kaj se godf na cesarjevem dvoru, pa ti semtertje kaj o tem povem. Sedimo tukaj v Antiji ter se brigamo za naš nebeški glas; čutimo neprestano sovraštvo do Rima in na zimo nameravamo napotiti se v Bajo, da on nastopi javno v Neapolu, čegar prebivalci kot Grki znajo nas bolje ceniti, nego volčje pleme, prebivajoče na obrežju Ti-bere. Tu se snidejo ljudje iz Bajame, iz Pompeje, iz Puteole, Kume iz Stabije; ploskanja in vencev se ne bo manjkalo in to bo spodbuja, da odpotujemo ko-nečno v Ahajo. A spomin na malo Augusto? M!, Se jo objokujemo. Prepevamo slavospeve, katere smo sami zložili, in sicer tako krasne, da so se Sirene iz ljubosumnosti skrile v najglobejše votline Amfitrite. Poslušali bi nas delfini, ko bi jih ne oviral trušč morja. Naša bolečina se še ni pomirila doslej, torej jo kažemo v vseh pozicijah, kakoršne nam predstavlja kiparstvo, brigajoč se pri tem jedino za to, ali se nam dobro prilega in Če mar ljudje znajo to krasoto spoznati. Oh, moj dragi! umremo kot bebci in komedijantje. Tukaj se nahajajo vsi Augustiaiijo in vse. Au-gustianke, ne prištevajo k temu pet sto oslic, v čijih mleku se Poppeja koplje ter tisoč služabnikov. Časih je tukaj kaj veselo. Kalovija Krispinilla se urno stara, pravijo, da je prosila Poppejo, naj jej dovoli, kopati se takoj za njo. Lukan je udaril Nigidijo v lice, ker si domišljuje, da ima ljubavne zveze z gladiatorjem. Spor je v igri s kockami zaigral svojo ženo Senecijono. Torquat Silan mi je ponudil za Euniko štiri rujavce, kateri to leto zmagajo pri dirki. Nisem mu je dal, pa tudi tebe zahvaljujem, da je nisi sprejel. Kar se tiče Torquata Silana, niti ne ve" revež, da je že več senca nego človek. Njegova smrt je neizogibna. Ali pa veš, kaj je temu vzrok? To, da je pravnuk božanstvenega Augusta. Zanj ni vec rešitve. Tak je naš svet. Pričakovali smo, kakor ti je znano, Tiridata, med tem pa je Vologez napisal žaljivo pismo. Ker je premagal Armenijo, prosi, da mu jo prepustimo za Tiridata, sicer tudi da je nam itak ne odda. Preprosta stvar! Napovedali smo torej vojno. Korbulo dobi tako oblast, kakorSno je imel za časa borbe s pomorskimi roparji veliki Pompej. Nero je za trenutek omahoval; očividno se boji slave, katero utegne v slučaju zmage pridobiti Korbulo. Premišljeval je, ali mari naj ne ponudi glavnega moč vsake stranke tiči v časopisih; dim bolj so ti razširjeni, tim večja stranka, Um večji je njen-opliv. Le poglejte naše klerikalce, kako delajo z vso močjo na razširjanje »Prim. Lista*, kateri priporočajo duhovniki .celo z lec. Klerikalci dobro vedo, da si morejo le potom časopisov zagotoviti vsaj nekaj obstanka, zato pa tako pridno širijo posebno »Prim. List*. Ali naj mi nasproti temu ostanemo hladni, ali naj držimo roke križem ter gledamo, kako nam pred nosom usiljujejo klerikalni matadorji svoje liste v vsako kmečko hišo ? Ako bi bili mi tako Iahkomišljeni, da bi to pripuščali, tedaj bi pomt *uo to des-organizacijo stranke! Mi pa mislimo napredovali. »Soča« bi morala biti v vsaki napredni hiši v deželi in »Primorca* bi se moralo dobiti v vsaki kmetiji. Ako bi nam pridobil vsak naročnik »Soče* in »Primorca* le še po enega naročnika in točnega plačnika, tedaj bi bila naša stranka e d i n a mogoča v deželi, bi bila nepremagljiva in vsaka draga bi se kar poizgubila. Rodoljubi, somišljeniki, premišljujte o tem in ukrenite tako, da se razvije na-rodno-napredna stranka v e d i n o stranko v deželi. Ves temelj takemu razvitku je tu, in nič čudnega ne bo, ako pride naša stranka do take veljave, toda da pride, za to je potreba pred vsem .Soče« in .Primorca" v vsako hišo. Naredili smo letos sicer lep napredek v tem pogledu, ali da se izvrši cilj narodno-napredne stranke, je treba še znatnega razširjanja naših listov »Soče in »Primorca*. Za danes priporočamo to v resen prev-darek rodoljubom in naprednjakom, zagotavljajo jih, da ako združeni storimo na to stran svojo dolžnost za stranko, se tako pomanjša klerikalna strančica, da bomo mogli reči čez letodnij: Goriška je vsa v naprednem taborul Volilni shod v Kanalu. Želja, katero smo izrazili v vabilu k volilnemu shodu v Kanalu, se nam je izpolnila v polni meri. Shod je bil res prava manifestacija narodno-napredne stranke. Privrelo je ljudstva iz celega okraja toliko, da je bila dvorana nabito polna. Ljudstvo je dalo ponovno duška svojemu prepričanju ter je pokazalo, da ga preveva le ena misel. Seveda se je moral tudi k temu shodu pritihotapiti nek mežnar, ki je hotel s svojo modrostjo na dan, a mu je srce takoj padlo v hlače, ko se mu je hotelo dati odličen prostor na mizi, da ga bodo vsi videli in tako občudovali njegovo modrost. Shod se je pričel ob 3. uri popoldne. Predsednikom je bil izvoljen kanalski župan gosp. Mihael Zega, ki v kratkih potezah razloži, kako je prišlo do razkola na Goriškem. Do prepira je moral' priti; kajti oni, ki nas zastopajo, niso ničesa delali; med ljudstvom pa se je začelo svitati ter je isto začelo vpraševati svoje zastopnike, kaj so zanj storili. Tako je prišlo do prepira in ljudstvo si išče opore pri dragih krepkejših močeh. Za vzgled, kako nesramno se obre-kuje po klerikalnem časopisju, navaja iz zadnje štev. »Prim. Lista* mesto, na katerem se pravi, da je on kriv tolovajstva v Skopem. Ako take bedarije pišejo, bt potem Se hoteli, da bi bil njihov pristaš. Vprašanje, kak je razloček mad obema strankama, pa prepušča dr. H. Turni, da ga razloži. Tu se je slišal glas izmed občinstva: »Da smo mi verci, oni pa brezverci.* Dr. H. Turna je razložil najprej program narodno-napredne stranke. Posebno se je bavil s 3. 4. 5. in 6. točko, ki govore o stališču stranke napram duhovščini, šolstvu, posestniku in trgovcu. Duhovstvo je vladalo nad našim ljudstvom povsod že stoletja, a ni storilo ničesa v povzdigo njegovega blagostanja. Isto je imelo šolo v rokah okoli 500 let, a storilo je za šolo toliko, da izmed starejših ljudij skoro nikdo citati in pisati ne zna. Šolsko breme tare naše ljudstvo edino zato, ker je moralo z vpeljavo novega šolskega zakona takoj vse storiti za šolo, ker se poprej za to ni prav nič storilo. Šola bodi svobodna; to se pravi: v šoli gospoduj le oni, kateremu gospodstvo tiče, ne pa duhovnik, ki se je izkazal tako slabega gospodarja nad šolstvom skozi 500 let. Duhovstvo se je tudi sedaj, ko vidi, da gineva njegova absolutna moč, lotila gospodarske organizacije. Kje pa je bilo poprej, ko je imelo naše ljudstvo popolnoma v svojih rokah? Poprej ni čutilo v to nobene potrebe, poprej je puščalo, da je ljudstvo zašlo v bedo in siromaštvo; zdaj pa, ko so drugi začeli ljudstvu iti na roke, pa hočejo tudi oni ljudstvu pomagati. Obširno govori tudi o vprašanju, kako je treba kmetu pomagati. Nasprotna stranka rada kriči: »Kmetu je treba v prvi vrsti pomagati*, a ne pomišlja, kako naj kmetu pomaga. Narodno-napredna stranka hoče odpreti domačim pridelkom stalen in ugodnejši trg ter tako povzdigniti mlekarstvo, živinorejo, sadjerejo in vinarstvo; hoče pa tudi v prvi vrsti delovati na to, da pridemo Slovenci do gospodarstva v deželi. To se pa more zgoditi le s povzdigo trgovskega in obrtnega stanu. Temu stanu tudi obrača veliko pozornost. Ako si trgovski in obrtni stan opomoreta, bo tudi kmetu pomagano. Slednjič govori še o cestah na Kanalskem, katere tudi nasprotniki porabljajo v agitacijo proti njemu. — Drugi govornik, gosp. Andrej Gabršček, je izvel svoj govor iz besedij, katere mu je neki mož zašepetal na uho med dr. Tumovim govorom. Mož je namreč čital nekje, da se je nek svetnik izrazil: »Mi moramo imeti krepko ljudstvo, ali neumno.* Ljudstvo mu je močno pritrjevalo. K sklepu svojega govora je priporočal v imenu stranke kot kandidata gosp. dr. H. Tu m o in Oskarja Gabrščeka. Obe kandidaturi ste bili soglasno sprejeti, in ljudstvo je zatrjevalo, da s Kanalskega bodo stali volilni možje kot en mož za napredno stranko. Gosp. Zega poživlja kandidata g. dr. H. Turno, naj pove, kako misli urediti svoje delovanje. Slovensko ljudstvo ima malo, zato mu ne more podeliti mnogo, ali največ, kar ima, to mu da. Podari svojemu ljubljencu zaupanje in ljubezen. Dr. H. Turna pove, da je njegov program program narodno napredne stranke. Na podlagi tega programa hoče urediti svoje delovanje. Delo mu bo vsikdar ljubo, delu se neče nikdar odtegniti. Potujoč skozi življenje je spoznal vse sta- nove ter njihove težnje, zatorej bo mogel tudi vse stanove-zastopati. Prosi pa podpore od strani ljudstva, da mu bo mogoče tudi zastopati koristi vsakega okraja, ako bo izvoljen. Žal mu je, da se shoda ni mogel udeležiti g. Oskar Gabršček, da bi sam razložil svoj program; zatrja pa lahko volilcem, da mu lahko z mirno vestjo poverijo mandat; kajti mož pozna najbolj potrebe našega ljudstva in je docela sposoben zastopati ga. Na to se je shod zaključil. Kolikor smo na tem shodu spoznali, je kanalski okraj trdnjava, ki bo stala vedno ponosna in se bo vrlo borila za svobodo in napredek. V njo nima dostopa črni klerikalizem. Blagor jej 1 DOPISI. ___ Is Otftleia, dne 20. decembra. — Odkar je bit tukaj sv. misijon, ni bilo čuti glasu v goriških listih o našem pozabljenem »Kotu*. V 51. štev. »Prim. Lista* pa ve povedati dopisnik iz Cerkna mnogo o nas. Zato prosimo, da bi nam slav. uredništvo cenjene »Soče* dovolilo spregovoriti besedo cerkljanskemu dopisniku v odgovor. Od »nasprotne* stranke ni bilo čuti prav nikake agitacije, ampak narobe, ravno malomarnost in brezbrižnost »zastopnikov nasprotne stranke* je kriva, da tudi v Cerknem ni zmagala narodno-napredna stranka. V resnici pa je poslala klerikalna stranka samo v našo občino tri najboljše agente. V nedeljo — dan pred volitvijo, je bil tukaj cerkveni shod, in ni bilo drugače, da sta prišla dva klerikalna misijonarja budit naše »zavedne" (?) može. Manjši je bil posebno goreč; boji se, če bi svoj posel slabo opravil, da zgubi zaslužek kot krpar talarjev. Tudi drugi ni bil prezaspan, saj ima dva brata duhovna, ki ga gotovo nagradita * njegov trud. Omenimo, da odpustkov, ki sta jih delila, ne maramo. Drugikrat naj jih pustita doma. »Govorilo se je splošno" (kje ?), pravi dopisnik, „da pridejo tudi letos.iz Pluženj in Otaleža socijalni demokratje na volišCe*; a tukaj se ni nič govorilo. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da navdušenost tukajšnih demokratov pojema. Vendar tega še niso »izprevideli, da z glavo skozi zid ne gre*. Tako so sprevideli le cerkljanski klerikalci, zato je pa bilo njih »kmetijsko društvo* v tekočem letu okradeno za lepo vsoto denarja To naj si pokličejo v spomin, in »izprevideli* bodo, da se gre lahko skozi zid tudi z ostalim telesom in ne le z glavo. Seveda je poprej treba napraviti »luknjo*. In tako luknjo bo treba napraviti v naši domači politiki, če bodo preveč cenili izvestne »zavedne* može v naši občini. Iz Masore sta bila le 2 in z Jazenj samo 3 volilci, in to peterico imenuje dopisnik »lepo število"! No! Številu ne rečemo nič, in da kliče: Slava jim, so tudi zaslužili, ker so tako »natrkani*, da gredo 3 ure daleč za onim, ki je rekel: »Če gaspndov ne poslušamo, ni naša rič nečt* Vendar mislimo, dragi Blaže, da te »gaspudi* niso učili, da obišči hišo —, ko boš po opravkih v Gorici I ? Blažeta so na dan volitve (tako je sam pravil) zjutraj ob treh poslali klerikalci iz Cerkna, da je šel zopet agitirat po naših vaseh, ker od drugod niso upali na zdalno pomoč. In res je pregovoril nekaj kimovcev. Te so »pri Moruškovcu* Že čakali vozovi znanega gospoda, kateri sicer ni posebno dobrotljiv, a je bil za časa volitev tako usmiljen, da je dal volilcem iz naše občine 2 para konj, da so se vozili v Cerkno in nazaj. Po starčka Moruškovca so bili poslali celo poseben voz! (Trdili so tudi, da je to vožnjo plačal dekan.) Da niso bili volilci žejni, so »vestno" skrbeli nunci. Kakor so volilci pravili, »je bil zmeram na mizi litron, vsak je pil, kar je poželel", no pa lahko, ,se gaspudi imajo denar*, kakor je bilo slišati. Na ta način so si pridobili »prepričanje (?)* nekojih kukavic. A potem se še upajo nesramno vsklikati: »Vidite, gosp. Turna! To je jasna prava, čista ljudska razsodnost, katera se ne proda za kozarec vina — (da, zares! Šenroziti sojitr morali slupaj!) Tako zavite laži se morejo zlagati samo na katoliški podlagi 1 — a kedor laže, kmalu pade pod sodbo pravih vernikov-narodnjakov l Več sodrugov. 1% Komna, 23. decembra. (»Primorskemu Listu*.) — Opozorjen od nekoga, da se nahaja neki napad v »Primorskem Listu" štev. 52. z dne 20. t. m. na me, izposodil sem si to štev. tega lista. Tam se mi očita, da sem podaril za Živca v Skopem 2 K in to darilo se obsoja, češ, da sem znal, da je »Soča* lagala, ko je poročala o dogodku v Skopem, in da sem tako podpiral vse ono obrekovanje čast. duhovščine. No, ta je pa lepa ( Kako naj jaz znam, ali je »Soča* lagala, ali ne ? Saj sem takoj isti dan, ko je »Soča* prinesla ono novost iz Skopega, poslal ono svotico na njeno adreso. Šele kasneje je postala polemika med »Primorskim Listom" in »Gorico* proti »Soči* - in šele sodna obravnava dokaže, kdo je pogrešil. Ne oziraje se na pravi vzrok tega poboja, sem jaz poslal ono svotico za Živca, pomilovaje ga, da je zgubil — oko in to spomnivši se lepih besed iz »Katekizma*: »Ljubi svojega bližnjega, kakor s a m ega sebe". — To bi bil pa storil, naj bi bil poškodovanec te ali one stranke, naj bi bil Mongolec, EUjopec ali Malajec, kajti v tej zadevi jaz ne poznam slran-karslva. Dalje pravi »Prim. List*, da je »eden* izmed onih učiteljev na Krasu, h kojim spadam tudi jaz, pravil ljudstvu: »Ne volite s farji, ker vas bodo obesili*. Ta izjava je za mene novost in prepričan sem, da se nikdo ni tako izrazil. Ako se je pa res tako izjavil, na dan z imenom 1 — Iz vsega naj trezno misleči čitatelj spozna, ali sem jaz pač zaslužil, da se me tako napada. Na vse bodoče odgovore ali napade ne bodem odgovarjal, ker nimam niti najmanjše volje za tako delo. Da sem pa jaz prijatelj in naklonjen vsem pravim in vzglednim duhovnikom, lahko spričam s 30-letnira delovanjem na šolskem polju. Ali me bode »Prim. List* tudi v bodoče tiskal z debelimi črkami, ali ne, mi je čisto »kuhi bis ans Herz hinan*. Anton Leban. poveljništva našemu Aulu. Toda to je zabranila Pop-peja, kateri je Pomponijina čednost očividno sol za odi. Vacinij nam je napovedal neke nenavadne gla-dijatorske borbe, katere namerava izvesti v Beneventu. Evo, do česa se navzlic pravilu: ,ne sutor supra cre-pidam' v naših Časih lahko povspnejo čevljarji. Vitelj je petomec čevljarjev, a Vacinij njegov sin. Mogoče, da je še sam smolil dreto. Histrio Alitur nam je včeraj krasno predstavljal Edipa. Vprašal sem ga tudi kot Žida, ali so kristijanje in židje jedno in isto. Odgovoril mi je, da židje imajo starodavno vero, kristijanje pa da so neva sekta, ki je še le prod kratkim nastala v Judeji. Tam so za časa cesarja Tiberija križali človeka, čegar spoznavale! se vsakega dne množijo ter ga smatrajo za boga. Zdi se, da nobenih drugih bogov, zlasti naših, nočejo poznati. Ne razumem, kaj bi jim to moglo škodovati. Tigellin mi že javno kaže svojo neprijaznost. Doslej je imel to prednost pred menoj, da se bolj boji za življenje ter je ob enem večji lopov nego jaz, kar ga zbližuje z Ahenobarbo. Ta dva se pozneje sporazumeta, na to pa napoči moja ura. Kedaj prido do tega, ne vem, vsekako pa vem, da mora priti do tega. Tu pojde samo za čas. Med tem se je treba baviti. Življenje samo na sebi bi tukaj ne bilo slabo, ko bi ne bilo Rudečebradca. Njemu na ljubo se časih človek gnjusi samemu sebi. Borbo za njegovo prijaznost je moči smatrati za tekmovanje vcirku, za nekako igro, za borbo, v kateri zmaga ugajanje lastni samoljub-nosti. V resnici si to razlagam tako in časih se mi zdi, da sem sam nekak Kilon, niti trohice boljši od . njega. Kadar ga ne boš potreboval, pošlji mi ga; meni se je prikupil način njegove govorice. Pozdravi mi svojo božanstveno kristijanko, ali rajše poprosi jo v mojem imenu, da bi za te ne bila riba. Poročaj mil o svojem zdravju, o ljubezni; ljubi, nauči se ljubiti ter ostani zdrav!« ' M. C. Vinici} Petroniju! »Ligije še zmerom nimam l Ko bi ne imel nadeje, da jo kmalu najdem, ne dal bi ti odgovora, kajti kadar se človeku pristudi življenje, se mu tudi pisati ne ljubi. Hotel sem se prepričati, ali mi Kilon ne laže, za to sem ono noč, ko je prišel po denar za Euricija, se ogrnil sam z vojaškim plaščem ter šel neopazen z$» njim in za dečkom, katerega sem mu dal. Ko sta dospela na mesto, sem opazoval od daleč, skrit za stebrom ob pristaji, in prepričal sem se, da Euricij ni bil izmišljena oseba. Spodaj pri reki je množica ljudij pri svetlobi bakelj odnašala kamenje raz veliki plav ter jih skladala na obrežju. Videl sem, kako se jim je približal Kilon, kako se začel razgovarjati z nekim starcem, ki se mu je čez trenutek zgrudil k nogam. Osiali so ga obkolili, na kar se začuje njihov krik občudovanja. Pred mojimi očmi je podal suženj moj mošnjiček Euriciju, kateri, pograbivši ga, je jel moliti z rokami, razpetimi proti nebu, a poleg njega je poklonil nekdo drug, očividno njegov sin. Kilon je govoril še nekaj, toda tega že nisem več slišal; blagoslovil je oba klečeča in druge navzoče, naredivši nad njimi v zraku križ, kateri oni očividno zelo časte, ker so se vsi zgrudili na kolena. Polastila se me je volja, stopiti med nje ter ponuditi tri take mošničke onemu, ki izda Ligijo, toda bal sem se skaziti Kilonu delo in radi tega sem čez trenutek odšel. Zgodilo se je to dvanajsti dan po tvojem odhodu. Od tega časa je bil pri meni nekolikokrat. Sam mi je rekel, da si je med kvistijani pridobil velik ugled. Pravil mi je, da Ligije ni našel doslej radi tega, ker se nahaja v Rimu neštevilna množica kristijanov, ki se med seboj ne poznajo ter ne morejo vedeti, kaj se godi med njimi. Vrhu tega so oni zelo previdni in molčljlvi, toda Kilon se vsekako nadja, da poizve sčasoma za vse njihove tajnosti, dospe do njihovih starešin, katere imenujejo presbiterje. Nekoliko jih je že spoznal ter začel že poizvedovati, toda zelo oprezno, da s svojo naglico ne vzbudi sumnje ter si ne. pokvari vsega posla. In dasiravno mi je težavno čakati, dasi-ravno mi nedostaja potrpežljivosti, vendar vem, da ima prav, ter — čakam. Poizvedel sem tudi, da imajo skupne prostore, v katerih opravljajo svoje molitve, večkrat celo zunaj mesta v zapuščenih hišah ter v arenah. Tam Čast6 Kristusa, prepevajo ter opravljajo svoje svečanosti. Takih prostorov je mnogo. Kilon si misli, da Ligija zahaja nalašč med druge vernike nego Pomponija, a to samo radi tega, da v slučaju, ko bi iskali Ligijo, lahko smelo trdf, da ne v§, kje se ona skriva. Mogoče, da so jej celo presbiterji svetovali, naj bo tako oprezna. Kadar Kilon najde oni prostor, pojdem vsekako ž njim, in ako mi bogovi dopust6, da zagledam Ligijo, pa ti preseženi pri Jupiterju, da mi je nihče več ne izpuli iz rok. Sedaj mislim neprestano na te prostore molitve. Kilon noče, da bi hodil ž njim. Boji se, toda jaz ne morem mirno sedeti doma. Spoznam jo takoj, naj bi bila tudi preoblečena, ali pod zagrinjalom. Oni se tam shajajo po noči, toda jaz jo spoznam tudi v temi. Spoznam jo po njenem glasu in njenem kretanju. Pojdem pa tjekaj preoblečen ter hočem ogledati si vsakega, kdor tam pride ali odide. (Dajje pride.) Komen, 21. decem. (f Mihael Pajer.) .Iti spomin bo vedno tvoj". Stritar. Dne 19. t. m. je umrl tukajšnji obee znani občinski sluga Mihael Pajer v 88. letu svoje dobe. (Rojen leta 1813.) — Služil je pri tukajSnem županstvu 54 let. Vsega skupaj je služil, kakor se je samjzrazil, 14 županov in z vsakim županom je prav clbBro izhajal. Kot občinski sluga je bU popolnoma na svojem mestu, kajti* vsled mnogoletnega službovanja je bil v tem poslu tako izvežban, da mu ni bilo kmalu para. Akoravno^SSiet star, je izpolnjeval do zadnjih dnij natančno svojo dolžnosti. Še v poslednjem času je opravljal svojo službo natanjko, donašaje dekrete, vabilne liste in drugo v oddaljene občine, spadaj"oče pod komejlsko^ Malidol, Sveto, Preserje.) V občinskih stvareh je bil tako izurjen, da je bil vsakemu županu dober svetovalec Dne 14. t. m. se je počutil slabega in je šel iz občinskega urada domu. Legel je in ni več vstal. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. Močna hripa ga je spravila 19. t. m. tja, kjer ni joka in stoka. Znamenito pri ranjkemu Pajerju je to, da je bil trikrat v svojem življenju oženjen. Časten pogreb je danes dokaza), da je bil mož velepriljubljen. Občinsko starešinstvo, z gosp. županom Jos. Švaro na čelu, in mnogobrojno naroda ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Na) blagi mož v miru počiva v domači zemlji, katero je nad vse ljubil, in večna luč naj mu sveti. Tisti, ki mu je bil obljubil, da bode po njegovi smrti pisal o njem v »cajtenge". DomaČe in razne novice. Zaplemba. — Zjutranje izdanje nam je zaplenilo državno pravdništvo radi sestavka ,Ofri in plačani Oeenati*. O čem je govora, pove že naslov. Proti zaplembi podamo vlak. ©g. naročnikom. — Vi vsi veste, koliko preganjanj mora »Soča* prestati; zato pa se je toliko tesneje oklepate somišljeniki, , ker jasno Vam je, da s »Sočo* pade tudi cela stranka in nali nunci veselo zagospo-darijo nad nami vsemi. To bi bili ,fletni* časi! — .Soča* ima okroglih 20.000 kron troška na leto, razdeljenega v enakih rokih vsak teden. Umevno je torej, da bi morali tudi naročniki redno plačevati, sicer nam delajo z netočnostjo le težave. In teh je vedno preveč! Zato prosimo ob koncu leta vse svoje prave prijatelje, naj sklenejo, da bodo zanaprej točno plačevali naročnino. Posebno prosimo, da bi se domislili svoje dolžnosti vsi dolžniki! Od mnogih, ki lista več ne dobivajo, poterja odvetnik. Vsakemu svoje! — Raznim nemarnežem Ust ustavimo z novim Hom, a plačati bo moral! Smrtna kosa. -— Včeraj so položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču zemske ostanke gdč. učiteljice Katinke Ce-jeve, ki je umrla nenadoma v Sveti noči. Pred tremi leti je absolvirala tukajšnje žensko izobraževališče ter potem učileljevala. Iz vipavskega sv. Križa je prišla pred kratkim v Gorico radi bolehnosti na trimesečni dopust, kar jo je pobrala nagla smrt v starosti komaj 13 let. Pokojna gdč. Cejeva je bila znana po svoji ljubeznivosti in je bila tudi priljubljena učiteljica, ki se je bila posvetila z vso ljubeznijo težavnemu učiteljskemu stanu. Pogreb je bil jako lep, udeležba velika. Blagi pokojnici večen mir, preostalim pa naše so-žalje! Za današnji »hod naše stranke je došlo z dežele veliko soglošujočih izjav s sklepi shodov v Sežani in Kanalu. Tik po praznikih somišljeniki ne morejo v Gorico; mnogo njih pa ima dopoldne nujnih »opravkov v mestu in že naprej odžalujejo, da ne morejo priti. — Je pač težko pogoditi pravi dan in uro, da bi bilo večini bolj prav. Slovenska Čitalnica t Gorici je dala po dolgem predsledku zopet znak življenja od sebe: v soboto je imela svoj navadni letni občni zbor. Mino!o društveno leto se ne mere pohvaliti z delovanjem, ki bi delalo čast društvu slovenske inteligence v Gorici; edino pustna doba je bila prinesla v društvo nekoliko več življenja, sicer pa so se ponesrečili vsi poskusi, da bi tudi Čitalnica pokazala svojo življensko silo. Celo Prešernove slavnosti ni bilo, dasi je bila v odboru sklenjena!..... Niti z besedico pa se nikdo ni dotaknil vzrokov takih razmer v naši Čitalnici; iščejo jih menda povsod, le tam ne, kjer so, — in ta hiba se je še poostrila na tem občnem zboru. O zborovanju samem nimamo prav nič važnega sporočiti. Poročili odbora o delovanju in denarničarja sta se sprejeli z grobno tišino na znanje. Volitev novega. odbora je bila jedina zanimiva točka, na katero so se skrbno pri- pravili znani gospodje nasprotne politične stranke, ne da jih je kdo motil ali jim dajal povod za toliko skrbnost. Toda volitev se je dovršila docela mirno. Predsednikom je bil izvoljen soglasno c. kr. profesor Anton San-tel; denarničarjem z večino glasov c. kr. vadniški učitelj Adolf Komac; v odbor: c. kr. profvFerd. Seidl in c. kr. vadniška učitelja Mercina Ivan ter Sivec Franc -soglasutr,hii»večino glasov pa E. Klavžar, c. kr. avskultant Srečko Bisail in železniški uradnik Fran B1 a ž o n j namestniki: c. kr. prof. Čebul ar, c. kr. gozd.: svetnik Pirje-vec in c. kr. prof. F ras. . Klerikalna stranka, ki hoče imeti razkol na vsej črti, kjer more vtihotapiti količkaj moči, je vzročila tudi tu boj — z mlini na veter, v kar pač ni imela niti najmanjšega povoda in je niso vodile koristi Čitalnice. Lansko leto je bila udeležba povsem normalna ; naša stranka jeJmela Jepo večino, toda še ha um ni prišlo nikomur, da bi se tudi v Čitalnici ločili po domačih političnih strankah. Nasprotniki so že lani delali na to, da bi dobili predsednika po svojem srcu — in dosegli so ga, dasi je dobil komaj eno tretjino glasov, dve tretjini pa gosp,. profesor Seidl. Enako sta bila soglasno izvoljena gg, Sivec in Mercina; sploh je bil odbor tako sestavljen, da sta bili enako zastopani obe stranki, ako že hočemo tako govoriti. """"* Toda klerikalcem to menda ni bilo po volji; sklenili so, da treba odbor spremeniti tako, da bodo imeli oni glavno besedo . , . sploh: da zanesejo politiko tudi v Čitalnico, kamor ne spada in kjer more edino le škodovati. Imeli so več posvetovanj, na katerih so sestavili odbor po svoje (izpustili so štiri dosedanje in jih zamenili z novimi) ter dali svojo listo celo hektografovati. Za udeležbo od klerikalne strani pa so razpredli živo agi- | tacijo, ki je vzbujala v naši stranki le ve- j selost, ko smo o njej izvedeli pri zborovanju. ,Vse kar lajze inu grel* je moralo na vo~ ! lišče v Čitalnico. Prišli so cel6 bolniki, da je človekoljubu moralo biti milo pri srcu, čemu tolika žrtev ob nočni uri za —• prazen klerikalni strah. Došli so taki, o katerih se komaj ve, da so člani; nikdar jih ni blizu, da bi pospeševali namene in delovanje društva. Da, na volišče je morala priti celd sta-rikava katoliška učiteljica in kurat fiudin je prihitel iz Pevme, —. Od naše strani se ni ganilo niti z jnazincem, ker smo prepričani, da sedanja Čitalnica mora ostati izven strankarskega boja ali pa je — bila! Klerikalci pa se tega v svoji slepi strasti ne zavedajo, zalo so naredili na tem občnem zboru prvi nepremišljen korak, ki utegne pomeniti za Čitalnico katastrofo, ako izvoljeni možje ne bodo kos svoji nalogi v takih razmerah. ~-Tudi čitalničarji naše stranke so soglašali, naj se izvoli predsednikom prof. Šantel, za društvo jako zaslužen mož, in volili so ga vsi; enako so volili vsi tudi mnogoletna odbornika gg. Mercino in Sivca — pa tudi ostale člane starega odbora, ker odpovedal naprej se ni nikdo. — Klerikalci pa so izključili tri v mladostni Oilosti delujoče odbornike le z ozirom na njih stališče v politiki. Vrgli so celo denarničarja, kakoršnega Čitalnica že doigo ni imela; za uzorni red, kateri je on šele uvedel, za ves trud tekom dveh let ni zaslužil niti jedne besede v zahvalo! Prof. Šantel je zahvaljujoč se na izvolitvi pametno govoril o podpori, katero mora dobivati odbor v članih. Toda lepe besede ostanejo besede, ako strankarstvo peha od sebe prav tiste, katere neobhodno potrebuje, če hoče sploh kaj delati. Pevovodja Mercina ima v tem pogledi* dovolj skušenj; a s svojo agitacijo ob tej pri.iki si je ozlovoljil še tisto peščico pevcev, ki mu je bila ostala. Izid volitve novega odbora je le hipen strankarski vspeh, obče pa se je storilo vse, kar utegne le odbijati tiste člane, ki morejo v Čitalnici igrati primerno vlogo za razvoj živahnega društvenega življenja. In to je vendar prvo, na kar bi bilo treba gledati! Tisti člani pa, ki menijo, da so izpolnili že veliko narodno dolžnost s točnim plačilom svoje mesečni ne, pa jih drugače ni nikdar blizu ali pa pridno uživajo svoje plačilo v bralni sobi, tisti niso opora odboru v delovanju za izvrševanje one velike naloge, katero ima Čitalnica v soeijal-nem življenju goriških Slovencev. Mi ne želimo nič drugega nego to, da novi odbor ne zanese v društvo razpora, ne kakih novotarij, ki bi dišale po klerikalni zdražbariji. Nimamo pa nič proti temu, ako takoj poskrbi — pust bo kratek! — da bodo zahajali na plesne zabave vsi tisti gospodje, kateri so prihiteli na občni zbor, da ohranijo Čitalnico na katoliški podlagi, pa da se povabijo poleg Budina še drugi njegovi častiti tovariši, ker drugače bi se utegnila družba katoliških devic pod varstvom njih čestitljive predsednice pohujšati v preozki dotiki s to preklicano .liberalno* mladino. Na. .Silvestrov veder" priredi .Slov. čitalnica" v Gorici ob 9. uri domačo zabavo po starem običaju s petjem, deklamacijo, ša-loagro .Popolna žena* in tombolo na resne in šaljive dobitke. O polnoči: Slovo od starega stoletja in pozdrav novemu. — Častiti p. n. Člani! Letos je Silvestrovo posebno imenitno. Na razpotju dveh stoletij se ne snidemo nikdar več. Pridimo torej vsi, da bode v slovesnem trenotku zbrana cela čitalnična družina. — V nedeljo 30. decembra ob 6. uri zvečer bode v Čitalnici dražba časopisov. V to uljudno vabi odbor. Zaplenjeno. Vipavska železnica. ~ Gradba Vipavske železnice je oddana z odlokom c. kr. železniškega ministerstva od dne 19. dec. t. 1. št. 51.801/3 podjetniški tvrdki E. Kle-mencievvicz & Demufh na Dunaju. Povprečni znesek za to zgradbo znaša 2,218.000 K. Podjetniška tvrdka mora prevzeti tudi 18.000 K osnovnih delnic Vipavske železnice v polni nominalni vrednosti mesto plačila v gotovini. 5 % kavcijo od gori imenovanega povprečnega zneska, to je 106.400 K, mora vložiti podjetnik v blagajno avstrijskih državnih železnic na Dunaju. •— »Gorica* kuje iz Vipavske železnice, pač ugodna prilika pred volitvami, kapital zase ter prinaša Vipavcem to kratko Železnico, katera bi morala že davno teči, celo kot božično darilo. Za darilo se da kaj takega, česar človek ne pričakuje ali bi silo rad imel, ne pa to, kar mu pritiče že zdavna, kar bi moral že zdavnaj imeti. In tako je z Vipavsko železnico, o kateri spregovorimo prihodnjič še enkrat, ker .Gorica* le ne neha, slikati jo kot kdo ve kako strašansko klerikalno pridobitev in izrabljati jo v svoje po-litiške svrhe pred volitvami. V Cervlnjanu so prijeli pretekli teden nekega 18-Ietnega Al. Colussija, ki je delal pred meseci v Gradišču ob Soči pri nekem krojaču. Tega krojača je ogoljufal in mu tudi nekaj ukradel, vsled česar ga je krojač ovadil sodniji. Ko je Colussi to zavohal, jo je pobral čez mejo v Italijo. Pretekli teden pa je prišel lepo nazaj, najbrže v mislih, da ga ne spoznajo več, ali v Cervinjanu so ga hitro utaknili v luknjo. Predno se je to zgodilo, je pa še ovadil svojega nekdanjega gospodarja orožnikom, češ da se je on izrazil I. 1898. za časa umoritve cesarice Elizabete jako razžaljivo o cesarjih in kraljih. Poslaje-vodja iz Cervinjnna je Sel radi tega v Gradišče k omenjenemu krojaču, katerega je po kratkem zaslišanju aretiral in peljal k sodniji, kjer so ga zaprli. Zgodovinsko važen kamen je našel v Vila Vicentina v Furlaniji neki kmet nu polju. Kamen je visok 4 m in ima na eni strani na sredi neki latinski napis. Kamen sloni na posebnem temelju ter je videli sestavljen iz treh delov. Izročili so ga muzeju v Ogleju. FarŠkI odzdrav na krščanski pozdrav. — Po cesti je korakal kmetic. Dober krislijan je, ki spoštuje vero in duhovnike, četudi pozna marsikaterega med njimi, da je od sile neroden. Korakal je po cesti skozi Gor-jansko. Kar sreča znanega gorja»iskega ku-rata, s katerim smo se morali že tolikokrat baviti. Kmetic privzdigne klobuk in izusti lep krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pričakoval je kmetic seveda, da dobi odzdrav, kakor pritiče tako lepemu pozdravu. Ali kaj se zgodi? Še pogledal ga ni g. nune, pač pa je zarenčal na glas : .Piši ga v r. .* Kmetic je bil presenečen, zamrzelo ga je okoli srca, stemnilo se mu je v glavi, i ali slednjič se je le zavedel, da g. nune mu 1 je odgovoril tako robato, tako neotesano, tako nekršCansko. In poleg tega je rekel v tistih grdih besedah .ga". Koga pa?! Ali ni storil s tisto besedo največjega, vnebovpijo-čega greha ?! Gabi in studi se človeku, ko čnje kaj takega iz duhovniških ust. Vendar pa hočejo imeti prav oni vso pravico, odločilen primat v deželi. Ali bomo res trpeli še dlje časa take reči? Mislimo, da je skrajni čas, da se upremo še z večjo silo proti razdivjanosti med izvestnimi duhovniki. V vsaki „€torlcl* pobi« Črne. - V številki od sobote pravi .Gorica", da na Šibkih nogah mora stati moč ..napredne", ako se boje, da bi en sam nasproten kandidat vse skupaj osmešil, in kako .prosta ljudska volja* je to — ker namreč na volilnem shodu v Sežani niso pustili, da bi bil Crnetov pobič iz Tomaja prsobračal poli-tiške kozolce. Na shod so bili povabljeni somišljeniki, zaupniki in volilni možje. Med temi pa ml. Crneta ni. Torej kaj je iskal tam? Edino pač le zdražbe! Zato pa so storili edino le prav, da mu niso pustili do besede, marveč mu isto odrekli ter ga pustili v miru. Vzemimo obraten slučaj, da bi bil dr. Gregorčič sklical kak sličen shod ter bi hotel nepovabljen nastopiti kak naprednjak. Drv Gregorčič bi mu ne pusti! govoriti, drugi pa bi ga prijeli, vrgli ven, prav gotovo nabili ali ce!6 pobili, kakor oni klerikalni tolovaji v Skopem. Crnetu pa se ni zgodilo nič. Pustili so ga kar lepo v miru naprednjaki, ker pač niso taki suroveži kakor klerikalci. Okrožnica vsem županstvom po-knežene grofije Goriške in Gra-diške od deželnega odbora v Gorici. — Pridržuje cesarski potrdbi, naznanja deželni odbor, da se bode leta 1901. pobirala davščina 36 vin. od vsakega litra na drobno spečanih žganjin, .omenjenih v I. čl. B II. točka 1 zakona z dne 18. maja 1875. (štev. 84 drž.zak.)in po 20 trn. od vsakega" htra na drobno prodanih žganjin, navedenih v 2. točki istega zakonovega člena. Pobiranje te davščine se izroči tistemu, kojega bo deželni odbor spoznal za najboljšega ponudnika, bodisi za posamezne okraje ali pa za celo deželo, za skupno ietuo svoto, ki se bo v postecipatnih mesečnih rokih plačevala deželni blagajnici. Klicna cena je določena za goriško mesto 7000 K, goriško okolica 1500 K, ajdovski okraj 1800 K, kanalski okraj 1300 K, gradiščanski okraj 3600 K, červinjanski okraj 8800 K, korminski okraj 1400 K, tržiški okraj 1700 K, tolminski okraj 13.300 K, bovški okraj 6900 K, bobaridski okraj 600 K, cerkljanski okraj 700 K, sežanski okraj 700 K, in komenski okraj '/00 K, skupaj 50.000 K. Dražba za oddajo te davščine se bo vršila v uradu deželnega odbora dne 28. decembra 1900. točno ob 10. uri predpoldne. Dopuste se tudi pisane zapečatene ponudbe, če se podajo pred 10, uro predp. 28. decembra t. 1., a prilepiti jim je kolek 1 K, pridjati jemščino po 10% dotične klicne cene, navesti v njih natančno okraje, v katerih namerava ponudbenik v zakup vzeti deželno davščino, koliko ponuja, in pa izjaviti, da so mu znani zakupni pogoji. Tisti kateri se bodo hoteli deleži« ustne dražbe, bodo morali za dražbo določenega dne, in sicer predno se začne dražba, poštett deželnemu odboru jam-Sčino po 10% tistih klicnih cen, na katere nameravajo rasti. Te dolžnosti bodo oproščene tiste osebe, katere položijo jamBcino uže poprej s svojimi pismenimi ponudbami, Kdor podi pisano ponudbo, se smo deležiti ustne dražbe. Vsi drugi dražbeni pogoji so na ogled razgrnjeni v deželnem uradu. Županstva so naprošena, da objavijo ta razglas v svojih občinah. Umrl vsled padca. — Včečaj teden se je peljal slikar Gregorut iz Topoljana v vozu z dvema tovarišema. V bližini Veno je padel pod most ter bil nevarno ranjen, vsled tega je čez par dnij moral umreti. Razgled po sveta Prihodnjo nedeljo razglasijo na podlagi § 14, cesarsko naredho, s katero se uveljavijo budgelni provizorij in državni prispevki za melijoracije. Dr. Engol, bivši nkelnik klubu čeških poslancev v državnem zboru, se je odločil za trdno, da ne sprejme nikako kandidature za državni zbor. Cehi m izgubili ž njim tabornega diplomata. Sedaj nastaja vprašanje« kdo prevzame vodstvo češkega kluba, Največ se misli na dr. Herolda in dr. Kaizla. Ali za sedaj meni večina, da naj se poveri začasno vodstvo kluba zopet dr. Pacaku. Poljski klub v državnem zboru bo jeden najmočnejših. Pridobil je več mandatov, tako da stoje sedaj 62 poslancev. Ako se mu pridružijo poslanci ljudske stranke in pristaši Stojaiowskega, bo štel klub 70 mož. Vseh poljskih poslancev je 78. Slovenska umetniška razstava v Zagrebu je bila otvorjena v soboto na slovesen način. Slovensko umetniško društvo je bilo poslalo k otvoritvi svoje zastopnike gg. Vatr. Holza, Fr. Govekarja, Iv. Groharja in Ferd. Vesela. Zvečer so igrali v narodnem gledališču Cankarjevo dramo »Jakob Ruda*, ki je izvrstno vspela. V nedeljo opoludne je bila v vseučiliščini avli proslava Prešernove stoletnice, katere se je udeležilo mnogo občinstva. Slavnostni govor je imel vitez Trnski. Otvoritev razstave in proslavo Prešerna je pozdravilo brzojavnim potom obilo Slovencev sirom domovine. Tudi iz Gorice je bil oddan v imenu več goriških Slovencev brzojavni pozdrav. Dogodki na Kitajskem. — Carinski ravnatelj, sir Hart, je svetoval princu Cingu, naj predlaga v mirovnih pogojih kaznovanje onih funkcijonarjev, ki so* zakrivili nerede. Princ Cing je odgovoril, da se obglavita dva ali trije javni funkcijonarji, in da bode kaznovan princ Tuan prav gotovo z dosmrtno ječo. — Kontrola železnice Tienčin - Scian - Hai Kuan dobijo Angleži, ker se je dotična proga sezidala izključno z angleškim denarjem. — Ciang-Ci-Tung je naznani poslanikom, da je dobil cesarski edikt, s kojim se odpre vnanji trgovini luka Wucian, ki leži nasproti mestu Hankan. — Kitajski listi javljajo, da seje vstaja Mohemedovcev v pokrajini Kangsu strahovito razširila. Narodno gospodarstvo. Kako znajo reklamo. — Velika hiba naših trgovcev in obrtnikov je, da ne poznajo važnosti reklame. Ako kdo inseruje v kak časnik, misli, da mu mora prinesti oglas že drugi dan velik dobiček, sicer se pritožuje in jezi ter kmalu opusti reklamo,, češ, saj je brezuspešna, jaz nimam od nje ničesar, a ne pomisli, da prinaša le vedna in velika reklama dobiček s tem, da ljudje spoznajo dotično tvrdko. Poglejmo, kako znajo drugi narodi. — Kdo ne pozna „Ka-lodonta* ? Vse ga kupuje in rabi, dasi ga nekateri zdravniki celo odsvetujejo. In s čim si je pridobil tak renome, če ne po tisti, velikanski reklami, katero uprizarja tvrdka leto za letom v vseh jezikih, na vse mogoče načine?! Kako ogromne svote je izdala v ta nameni In sedaj se jej to izplačuje z velikimi obrestmi. -— Kdo ne pozna Kath-reinerjeve sladke kave ? Saj vidimo že nekaj. let sem v vsakem časniku, naj si bo pisan v katerem koli jeziku velike oglase. In to stane ogromne svote. Saj vidimo povsod po vseh mestih velike, krasne lepake, ki opozarjajo ljudi na Kathreinerjevo kavo. Pred seboj imamo dva koledarja za p. 1., katera je izdala Kathreinerjeva tvrdka, in katera razdava brezplačno v velikem števila v vseh jezikih. Eden je stenski, krasno elegantno delo, ki bo v kras vsakemu salonu. Drugi je mal vkusno vezan in opremljen žepni koledar. Na Čelu lepa, barvana slika ,v mraku", ki predstavlja mlado mater ob zibelki svojega deteta. Zraven tega štiri pesmice in dve mali Črtici. Oba koledarja sta pisana v slovenskem jeziku. Ako pomislimo, da je izdala tvrdka enake koledarčke v vseh jezikih, bomo razumeli, da je to stalo velike svote. Ali to se _ mora tvrdki gotovo izplačati, ker drugaCe bi tega ne delala. — Zakaj pišemo to? Gotovo za to, da bi naše trgovce opozorili na najvažnejši in najvspešnejši nafiin, katerega se trgovstvo poslužuje, da bi privabilo občinstvo k sebi, a katerega naši trgovci še premalo poznajo in vpotrebljajo. JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, y Hnnsti ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvo svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voifeno sveče itd. vse po smerni ceni. — Naročila za deželo iivrJuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Pran Wilhelmov (odvajajoči čaj od Frana Vfllhelma lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) [ dobivs se v vseh lekarnah. Zavoj sUi S kroni av. velj. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi a prvo ceno - srebrno svetinjo Tram umik telotKuhih priprav JOS. iriMDYŠ-A, v Pragi na Sminovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulica čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cone zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jfevadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice po&lja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. - 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Resna ženitbena ponudba! Mlad mi ž, v najlepši dobi, 29 let star, lič« dru žico. Biva v glavnem mestu kot odvetniški uradnik ter je v službi pri mestni godbi - Želi poročiti pridno gospodinjo v starosti do 28 let vsaj s 1000 gld. premoženja. Prednost imajo dobro poučene v gospodinjstvu. — Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljali s priloženo sliko na naslov; »Srečna bodočnost*4 poste restante — Ijubljana. Anton Pečenko Via Giardino 8 briških, dal Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bala in črna vina i/, vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro • ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«*« srnam«. Posfraib« »•¦!•«• istersklh vinogradov. Ifarol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dobre ure in po eeni! s 3-leln'.m pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlatnine Most (f:e;ko). Imbr.i ura Hum. iz niklja II. '.i 7r>; srebrni) ura Rim. il. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; hudiltiik iz niklja n l-9ri. Tvrdka ie odlikovana s <;. kr. orlom; ima zlate in srebrne, svetinje iz razstav ter tisoče priznaliiih pisem. IltiHtrovan cenik zastonj! Važno za vsakega! 1 žepna ura iz niklja Ankcr-Ilcm. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom, nalanjko regulirana s 3-1 e tni m j a m s t v o m ter etui. 1 eleg. o klopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanli. 1 par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka „Ga-rantie*. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui. Teh štirnajsl krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Eksportna hiša, Krakau, Stradom 17 (Avsir) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bali nikake nevarnosti. Bogate iluslrovane kataloge vseh dragocenostij zasloni in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agenlje. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček priporoča ravnokar izšle knjige: „Marco Visconti", ital. spisal Tommaso Grossi: cena s poštnino vred K 2*60. „Odiseja" II. izdaja; po Homeru proste t>revel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K HO. »Venec Slov. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K 140. Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj. -*g§ Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka tttfca štev. 28. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljuhuje točno in hitro postrežbo. Nova knjigoveznic preskrbljena po najnovejih zahtevah in z najnovejšimi pripravami v Gorici, Gosposka ulica štev. 7 !(w hlii .Gor. Ijud. posojilnic«*). Priporoča se slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah. Rojakom v mestu in okolici se priporoča uda ni Ivan Bedna^ik, lastnik tojigoveznice. Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. ~>»m««~ Lastne žage. 1» Y 3» 3» 3* kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemni«*, od najnavadnej.soga do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolie, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov, Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka ob ki a d ko v (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, striigarski in tape-tarski stroki spadajočih potrobsT-in. - Blago se razpošilja na vso krajo prosto postaja (Joriea. Jamči se za toCno in solidno postrežbo. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica it. i Via Siretta 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. ¦kF-JJPostrežba lotim. - Cene zmerne. -*• [ „Ljul)ljanSk(i kreditna banka" {! Nakup in prodaja 0 Posojila na vrednostno papirje proti nizkim V Linhliarii Xrf9h vrHt rent> ***vnUt pnpirjer, zastavnih!) obrestlm. * j-iju.u.ijcuax 11 pisem, 8re5k, novcev, valutitd. po nalknlnut* A Zavarovanje proti kurzni izgubi. Žpitalsfce »lice it. 2. (f_____________neJSih pogojih. )| Promeae k VHem ^^ Sprejemanje denarnih vlog" na vložne knjižice, na tekoči rafon In na glro- konto s 4tfs%nint obrestovanjem od dne vlogo \ do dne vzdiga. J Eskompt menjie najkulanliicjo. Borzna naročila« ]