Leto IH.
Maribor, četrtek 4. marca 1920.
St. 52
en list.
Naročnina znaša:
Z dostavl|an|em na dom ali po poSti K 6-50 mesečno. a	četrtletno	K	l^SO.
Pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. — lnseratl po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
t/Jrzavna. fcceja&a f&tfifiriica
v -JjjztfrtjaTzi-
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Teleton uredništva St. 276, uprave St. 24.
Nezaslišano nasilje reahcijonoroev nad ustavo.
Razkol v JSDS. — Deželna vlada klerikalna. — Sprejem novinarjev v Pragi.
Kvorum znižan na 100.
Ljubljana, 4. marca. Kakor Poročajo listi iz Beograda, je vlada na včerajšnji seji narodnega predstavništva dobila kvorum. Navzočih je bilo *47 Poslancev. »Jugoslavija« poroča tudi, da se je potem na predlog ministrskega predsednika Protiča znižal kvorum na 100 poslancev.
Klerikalna deželna vlada za Slovenijo.
Ljubljana, 4. marca; (Izvirno.)
Demokrati so odklonili sodelovanje v Brejčevi vladi. Dr. Brejc je sestavil tisto, ki vsebuje samo klerikalne poverjenike.
Slovenski komunisti.
L j u b 1 j a n a, 4. marca. (Izvirno.) V Jugoslovenski socijalno demokratski stranki je prišlo do razkola. Dr. Lemež, Golouh in Birsa so ustanovili novo komunistično stranko. Kristan in Prepeluh ostaneta na desnici.
Sprejem jugoslovenskih novinarjev v Pragi.
LDU Praga, 3. marca. Včeraj je dospelo semkaj 49 jugoslovenskih novinarjev. Zastop-n*kl Čeških novinarjev so jih sprejeli že na Homeini postajj Gmunt. Ko so dospeli novi-V!I v Praso, so jih pričakovali na kolod-• u m»nistri Stanek, Haberman, Houdek, jugoslovenski poslanik Hribar, podpredsednik uarodne skupštine Tula, župan mesta Prage r- Baxa, načelnik češke Sokolske zveze dr. . chreiner, nadalje zast. ministrstev za zunanje !n Za notranje posle, češke akademije znanosti *u umetnosti, češkega vseučilišča, čeških znan-tvenih društev in raznih drugih korporacij, imenu češke narodne skupščine je po-r«jvil došlece podpredsednik Tuba; v imenu ade ,?a m'n*ster Stanek. Za pozdrave se je a ivalil Milan Marjanovič, nakar so jugoslo-časnikarji ob gostem špalirju Sokolov
odkorakali pred kolodvor, kjer jih je čakala dolga vrsta avtomobilov. Ob navdušenem vzklikanju občinstva so se gosti odpeljali v hotel »Zlata husa«.
Volitve v čehoslovaški parlament.
DKU Praga, 3. marca. (ČTS.) Po sklepu ministrskega sveta, se bodo vršile volitve po celi republiki v poslansko zbornico dne 18. aprila* v senat pa dne 25. aprila.'
Bolgarske homatije.
DKU Sofija, 3. marca. (Agentura.) V soboto zvečer je bil na policijskega prefekta na trgu pred katedralo izvršen bombni atentat ter oddanih proti njemu več strelov iz samokresa. Prefekt je bil na glavi lahko, na nogi pa težko ranjen. Atentatorjem se je posrečilo ubežati. Prefektovo stanje ni nevarno. Atentat je, kakor se domneva, delo osvete.
Zavezniki proti bolgarski rekrutaciji.
DKU London, 3. marca. Zavezniške države so sporočile bolgarski vladi, da vpoklicanje letnika 1920 ne odgovarja predpisom mirovne pogodbe* ter ga radi tega zavezniki ne dovole.
Mednarodni kongres »Rdečega križa".
DKU Ženeva, 3. marca. (ŠDU.) Včeraj se je tu otvoril kongres »Rdečega križa« na katerega so poslale vse dežele svoje zastopnike.
Preloženo Nittijevo potovanje v Rim.
LDU Lyon, 3. marca. (Brezž.) Kakor se poroča iz Londona, namerava italijanski ministerski predsednik Nitti preložiti za sredo zjutraj določeno potovanje v Rim.
Nedeljski shod.
•
V nedeljo prihite v naš Maribor naši voditelji iz Ljubljane iz Hrvatske ter iz Srbije, da stopijo na svobodno tribuno ter spregovore ono veliko besedo, ki jo zahteva težek položaj v katerega so nas pahnili naši zunanji in notranji sovražniki. Dolžnost našega zavednega narodno-demokratičnega ljudstva je, da se shoda udeleži ter tako pokaže vsem onim reakcijonarnim kolovodjam od Ljubljane do Zagreba in Beograda, da je cilj našega ljudstva edinstveno-naroden napredek in da ne dopusti nikomur in nikoli, da bi se igral z našimi najsvetejšimi ideali.
Težak je naš notranji položaj, sto in sto perečih življenskovažnih vprašanj kliče po takojšnji rešitvi; ta rešitev pa zahteva mož, ki jim je pred očmi samo in edino blagor celokupne naše domovine od Vardarja do sinje Soče. Možem pa, ki jih vodi pri vsem njihovem početju in nehanju samo le strankarsko osebna korist, tem možem ne moremo zaupati rešitve.
Tam zunaj, onkraj mej naše mlade države pa rovari proti nam tisoč in tisoč obskurnih sil, iščoč momenta, ko bi nas našli šibke ter nas strli in uničili ono svobodo, za katero so tisočletja mrli naši najboljši možje, posebno našega mišljenja in našega svetovnega naziranja. Ljudje paše stranke so bili oni, naši narodno napredni dijaki in zreli voditelji, ki so sanjali o naši Jugoslaviji, ko so bili naši politični nasprotniki črnonazadnjaškega kova najbolj zagrizeni Avstrijci, sramotni hlapci Dunaja in Berlina. Zato pa tudi vemo, kaj pomeni svoboda, vemo ker smo za njo žrtvovali našo srčno kri in delo celih človeških življenj.
Nedeljski shod ne bo važen samo za ožje somišljenike naše stranke, ampak za vse narodno misleče ljudi, ki so proti reakciji. Važen pa bo predvsem tudi za naše primorske begunce, ker se bo na njem protestiralo proti sramotnim nakanam Italije. Možje, ki bodo na tem shodu govorili so bili oni, ki so odločno zavrnili nesramni francosko-angleški ultimat, oni so bili tisti, ki so branili naše Primorje, ki so bili in so še pripravljeni žrtvovati za njega osvobojenje vse karkoli imajo. In nedeljski shod mora pokazati, da narod te može ceni, da jim zaupa.
Quosque tandem.
Mi profanum vulgus si predočujemo pesnike kot vase poglobljene idealiste, misleče v sredi idealnega okrožja, kakor že ne dohajajo valovi razburkane vsakdanjosti. Od vojnih nadlog utrujenemu človeštvu je bilo šele sojeno, da mora trepetati pred pesnikom krvnikom. Ta svojevrstni, ojedineli pojav bi ne motil ustvarjajočega podvizanja obubožanih narodov, če bi tega pesnika mednarodna polit, konstelacija ne bila postavila za razsodnika o miru in vojni komaj osvobojenega jugoslovenstva.
Ni ravno najboljša metoda, preziljivo podcenjevati D’Annunzijevo komedijo in prehajati z omalovaževalno gesto preko njega na dnevni red, kajti zna se zgoditi, da poplača to malomarnost naš narod drago. Da se dogaja ta pustolovščina nekje na daljnem vzhodu bi ne mogli pojmovati, kako moreta dve državi trpeti nekaj podobnega samo en teden, mi pa gledamo že dolge mesece skrižanih rok, kako podpolkovnik sosedne države na videz na lastno pest, v istini pa v sporazumu s taisto združeno državo zasede našo glavno luko, izganja, preganja, obsoja in mori naše ljudi, novači, nalaga davke itd. Od vojne povzročena naša otopelost brez sunkov in protestov gleda, kako pesnik-pirat zbira okoli sebe najpodvratnejše elemente iz banovine, nezadovoljneže naj-umazenejše preteklosti in podpira njih rova-renje proti našemu edinstvu. Kakor izgleda, nas ne vznemirja posebno, ko ta človek grabi naše narodno premoženje, da more z izkupičkom si pripravljati vstajno gibanje ob celi jadranski obali in njeno okupacijo, ko se brati s prasovragom edinstva, razkraljem Nikolo, zbira, oborožuje in pošilja črnogorske ustaše, ne toliko malkontente Slovane temveč roparsko albansko druhal. Pisatelj May ni videl žive dni živega Arnavta, pesnik D’ Annunzio se brati ž njimi, slavna spojitev 2000 letne kulture z 1000 letnim ba^barstvoml Ampak še ni dovolj, zveze vodijo preko našega ozemlja k bolgarskim ustašem in diplomatskim minerjem v Sofiji, v Budimpešti in bog zna še kam, kjerkoli so naši nepri-jatelji. Zbegana je mirovna konferenca, zbegana italijanska in naša javnost, zavozljana cela evropska situacija. Nikdo se ne vpraša resno, kje iskati konkretno rešitev reške
R. R. Rovanov:
Skrivnost.
Ljubica moja, čuj v temi noči vzdihe življenja pritajene, upov ubitih in vere omajene in hrepenenja, ki meje mu ni.
Kaj te objela je temna bridkost?
Nisi li morda doslej tega vedela, in šele komaj nocoj si izvedela našega bitja pretajno skrivnost,
da je življenje en sam karneval, kjer eden drugemu lažemo, kjer se še samemu sebi pokažemo malokedaj nezakrinkanih lic...
Gustav Strniša:
Dora.
Oba sva živela. Bala si se, ko si izvedela, da sem razkrinkal tvojo skrivnost, a zakaj ? Ljubila sva se, toda mislila sva, da je ta ljubezen prešibka, zaželela sva si druge, močnejše in oba sva grešila. Zdaj si pa stojiva nasproti, oba sovraživa tisto razočaranje
uganjke. Da se bo pokoril pozivu italijan ke vlade? Dosedanje izkušnje ne govore za to morebitnost. Da ga jugoslovenski bajoneti pahnejo, v mare amarissimo? To je začetek nove vojne. Da jo bo popihal prostovoljno? Podrl je za seboj vse mostove. Da počakamo naravni konec nevzdržljive situacije a la mbret von der Wied ? Da posežejo vmes ententine roke? Blagor mu, ki verjame.
Največja uganjka pa ni D’Annunzijeva »misija«, zagonetka obstoji v brezprimerni potrpežljivosti in apatiji, s kojo trpita dva naroda nevarno igro. Po vojni, ki je zahtevala hekatombe 50 milijonov Človeških življenj, naj se vname nov požar na Balkanu, ki bi se v obstoječih razmerah bliskovito razširil po vsem svetu in zgrabil v svoj vrtinec še one narode, ki jim je usoda dosedaj prizanesla. Radi rodbinskih zasebnosti naj se nadaljuje nečloveško klanje, to je istinita vsebina reškega vprašanja. Bogovi edino vedo, kako dolgo se bo predlo še jadransko vprašanje. Med tem pa se zna razpresti i D’ Annunzijeva mreža in se zagrizti kakor polip v naše državno telo. Ne zatajujmo si, da bi mogla na od vojne zastrupljenih kalnih tleh splošna utrujenost in nespokojenost nevarno pospešiti konflikte nedozirne dalekosežnosti. Poslednji čas je, da železna roka poseže v reško gnezdo. Ne moremo več gledati, kako •degeneriran komedijant sistematično izpodko-puje ugled naše države in jo infernalno zastruplja.
Čutiš li narod še toliko dostojanstva in ponosa v svojem srcu, da se v pravičnem srdu vzdigneš in zagrmiš celemu svetu s svojim »veto«, da je mera tvoje potrpežljivosti izčrpana? B* si li upala Italija le še eno samo uro podpirati roparja, ako njen ultimatum kvitiraš z ultimatom? P. P.
NNNtHMtlNMMMMtM
Javen shod Demokratske stranke v Mariboru
se vrši prihodnjo nedeljo, 7. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo članov odstopivše beograjske in ljubljanske vlade o novem političnem položaju. Vsi, ki vidite moč države v napredku in demokraciji, pridite na shod, da protestirate proti reakciji I
in tisto uro in v najinih dušah je sama praznota. ]edla sva iz zlate sklede, pa nama ni bilo dovoli in šla sva h koritu. Zakaj sva odšla, zakaj se nisva ljubila do konca ?
Dora! Ali veš, da sem sanjal o dekletu, ki bi poznalo vse grehe mojega telesa, o dekletu, ki bi bilo nedotaknjeno, toda imelo bi nečisto dušo. Saj v čistem telesu ni čiste duše, ker taka duša ne pozna najvišje bolečine trpečega, grešnega, ki mu bolečina izpere dušo, da zablesti kakor kristal, želel sem telesa, ki bi bilo žrtev na altarju ljubezni, da očisti moje telo, koprnel se po dekletu, ki mi žrtvuje svoje življenje, samo, da očisti z mojo ljubeznijo svojo dušo.
Ali veš, da sem v tebi sanjal tistega dekleta ?
Pa sva se vzljubila in bila oba razočarana. Zmotila sva se, oba sva bila enaka in zato nisva bila srečna.
Odšla si. Nalahno, po prstih si šla iz sobe, toda slišal sem tvoj korak, saj je njegov odmev udarjal šiloma v mojo dušo. Molčal sem, toda, tako nisem trpel, ne preje ne pozneje, kakor v tistem hipu. Vse najino življenje je zaživelo pred menoj in najin greh
Politični pregled.
Jadransko vprašanje. V jadranskem vprašanju je nastopila pred VVilsonovo intervencijo za nas jako nevarna faza. Položaj je bil tako resen, da je človek, ki je pazno zasledoval vse, ter umel in spoznaval vse one vidne in nevidne sile, ki gonijo stroj svetovne diplomacije, res že obupoval. Samo čudež je mogel preprečiti katastrofo in tak čudež je prišel — v podobi Wilsonovih not. Naj smatrajo Wilsona še za takega idealista, naj si skušajo ucepiti lažnjivo upanje, da nima več zaslmobe v ameriškem ljudstvu, vendar so tako odvisni od njega in od dežele katero zastopa, da se mu odločno niso mogli postaviti po robu. Italijanska zahteva po teritorijalni zvezi z Reko je opuščena, zahtevajo samo še suvereniteto nad mestom, dočim prepuščajo luko Zvezi narodov. Pričela pa so še tudi direktna pogajanja med Trumbičem in Nittijem. Z direktnimi pogajanji imamo preveč slabih izkustev, zato tudi v uspeh teh najnovejših mnogo ne verujemo, gotovo pa je, da so se razmere zadnje dni zelo spremenile nam v korist. Vendar pa še niso izključena iznenadenja in zato moramo biti zelo previdni.
Prebiranje in rekrutacija
rojst. letnikov 1896,1897,1898., 1899 in 1900. Rekrutacija se bo vršila v Meljski vojašnici, objekt I in sicer za letnike 1896, 1897 in 1898 dne 5. marca ob 8. uri zjutraj. Ta dan se bo vršila rekrutacija samo onih obvezancev navedenih letnikov, ki so pozvani potom magistratnih pozivnic, dalje za one, ki so upisani v rekrutacijske liste mestnega magistrata, pa niso v Mariboru ne rojeni in ne pristojni, ampak v njem samo stanujejo. Rekrutacija letnika 1900 se vrši dne 7. marca ob 8. uri zjutraj isto-tam, rekrutacija letnika 1899 pa 8. marca ob 8. uri zjutraj.
Dnevne vesti.
Izvoznice. Znano je, da |e demokratska vlada takoj po svojem nastopu ukinila vse izvoznice privatnikom ter določila, da pre-
še mi je dozdeval blaženstvo, katerega nisva bila vredna. Ljubil sem te tedaj, da bi dal vse zate, in zavriskal bi bil, če bi rekla, da ostaneš; vendar vem, da bi pljunil pred te če bi se vrnila, kajti bolest ločitve je vzbudila ljubezen, tvoja vrnitev bi jo umorila, ker bi greh, ki ga nisem mogel pozabiti, vzbudil zopet sovraštvo.
Šla si z drugim in jaz sem šel sam svojo pot...
Bila si mi žuboreči vrelec, ki budi s tihim šepetom vrbe iz lahnega sna, da za-šume tajno melodijo — rodila si v duši nežne popevke in hvaležen sem ti bil. Drugemu si bila vihar, ki divja v silni strasti in ne najde pokoja, ta vihar se ne pomiri temveč uniči.
Tvoj lepi fant je odšel z drugo, a ti se nisi vrnila k meni, ker si nisi odpustila.
In spet sva si zrla oči v oči.
Potegnili so te iz vode. Hladna in mirna si ležala pred menoj, le tvoje steklene oči so me zrle vprašajoč.
Odpusti Do'a, prešibek sem bil pred teboj In oba sva grešila!
Dora, grešnica, odpusti!
vzame Izvoz in uvoz država ter obdrži vse tozadevne dobičke v državnih blagajnah. Kakor nam poročajo hrvatski listi, je novi minister reakcionarne vlade Ribarac takoj prvi dan svojega ministrovanja izdal 2 izvoznici privatnikom.
Agrarna reforma. Demokratska stranka se je za vlade prejšniih ministerstev edina resno in odločno zavzela za to, da se agrarna reforma strogo izvede, da ne nastanejo pri nas iste razmere vsled agrarnega vprašanja, kakor obstojajo na Ruskem. Prva posledica tega je bila, da so izstopili iz stranke vsi veleposestniki in vsi agi in begi, ki so na srednjeveški način mučili in zatirali zasužnjene kmete. In kam so prestopili ti krvosesi ? Zvezali so se z opozicijo, z radikalci in klerikalci, ki so jih vzeli v mogočno zaščito, ker so ti prijatelji delavskega in kmetskega ljudstva proti agrarni reformi ali vsaj za milo in počasno izvajanje.
Valutno vprašanje. \J zadnji številki smo Pisali o izdajstvu klerikalcev nad našim ljud stvom, ko so molče pristali na to, da se valutno vprašanje že sedaj definitivno reši v razmerju 4:1. Dr. Kramer je rajši odstopil kakor pa da bi glasoval za tako rešitev in je imel s svojim odstopom uspeh, da je o-stala_ krona še naprej plačilno sredstvo pri nas in da sedanje zamenjavanje ni nobena valutna reforma. Šele pravilno izvoljeni parlament naj razmerje med krono in dinarjem definitivno reši. Na pritisk dr. Kramerja je ministrski svet ta sklep storil, a on sam, ki le zahteval 1:1 in v tem oziru za sedaj še ni uspel, je izvajal konsekvence ter demisi-oniral in prepustil svoje mesto zastopniku beguncev dr. Pucu. Sedanja vlada pa je sklenila nečuveni sklep, da sedanja zamenjava naj ne ostane provizorična temveč definitivna. — Klerikalci pa niso s prstom ganili in niso demisijonirali.
Prekrasne reklame po pročeljih nekaterih hiš se še vedno bleste ter bude tujcu spomin na one lepe čase, ko se je po Mariboru še glasila ona lepa pesem: »Gott er-halte ...« Po našem mnenju bi bili sedanji lepi, solnčni pomladni dnevi najprimernejši čas, da bi se te onesnažene stene pobelile. Glejmo vsaj na zunanjost, če že na notranjost ne moremo.
Naraven čudež. Zgodovina skoro ne pozna tako mile zime in tako zgodnje pomladi, kakor je letošnja. Pri nas že vse zeleni in brsti, kakor druga leta komaj v aprilu. Opoldan pa je že precej vroče. Ulice po našem mestu so začeli že škropiti, kar je jako umestno, ker prahu je toliko, da ga človek že komaj požira. Temu naravnemu čudežu pa se ne čudimo samo mi, ampak skoro celi svet. Sicer pa niso povsod tako srečni kakor je naš Maribor. Ponekod imajo Prav ostro zimo, drugod pa vedno deževje
Zakaj vse to v Jugoslaviji ? (Dopis.) Zaveden Slovenec najde v naših tovarniških Podjetjih vse prej, samo slovenščino bi zaman iskal. Tako je tudi v elektrarni v Fali Mojstri so Nemci, nadpazniki Nemci, delavci Po večini Nemci, kar jih je res Slovencev so pa prisiljeni govoriti nemško. V vsej falski elektrarni je samo ime na pročelju slovensko. Istotako je v Rušah. V ruški tovarni vlada ^n^ko-avstrijski duh pod mogočno Qln5ho ?,c°;^,eri-1ila' S1°venec v njej ne dobi
ono £r25 m ne’ če Pa hoče biti vse-
sprejet, mora ne glede na sposobnost eno le o prakticirat., toda ne zato, da si pridobi strokovno znanje, ampak, da se ponem-Cun. Koma) potem je »sposoben«. To tovarno so sezidali med vojno sami voini vietniki drži se je kri tisočev zasužnjenih, večinoma slovanskih revežev, sedaj pa trdijo tamošnji »Germani«, da je ta tovarna nemška. Tako nima niti danes še Slovenec pravice na svoji lastni zemlji, ampak se mora še vedno pustiti zapostavljati po Nemcih in nemčurjih. Izgovor, da ni slovenskih, oziroma jugoslovanskih inženirjev in strokovnjakov ne velja. * a tudi če bi jih bilo res premalo, saj so tu se bratje Cehi in drugi Slovani. Nemcem in
Italijanom pa se na lastni zemlji ne dajajmo pod noge.
Slovenske ulične napise dobi v kratkem tudi Celje, napisi so že izgotovljeni in odposlani, na mesto pa še niso prišli.
Slovensko mestno gledališče. Ravnateljstvo je določilo premijero »Knjige za pritožbe« na petek, t. j. jutri večer le radi tega, da omogoči gospodom abonnentom, da se morejo v soboto udeležiti velikega koncerta, ki je v dobrodelne namene. Da ne škoduje tej plemeniti prireditvi je na soboto določilo ■proletarsko predstavo »Kraljevske visokosti«.
Olepševalno društvo v Celju. Kakor znano se je prejšnje nemško celjsko olepševalno društvo vsled financijelnih težkoč razpustilo, sedaj pa so ustanovili Slovenci novo.
Črne koze. V Laškem, Marijinem Gradcu in še nekaj drugih vaseh v laškem političnem okraju so se pojavile črne koze.
Z ozirom na pomanjkanje tobaka je za prihodnjo oddajo določena v mariborskem založniškem okraju naslednja tedenska množina: 4 komade smotk ali 40 komadov svalčic ali 2 omota tobaka za svalčice ali % omota tobaka za pipo. Nabavljeni tobačni raaterijal se mora po trafikantu plačati edino le v kronsko-dinarskih novcih.
Olepševalno društvo za mesto Maribor išče paznika za mestni vrt. Mesečna plača K 100—. Prednost ifnajo energični invalidi ali penzionisti. Reflaktanti morajo vložiti svoje prošnje do 15, marca 1920 na društvenega predsednika.
Izlet. SPD priredi v nedeljo 7. t. m. skupen izlet na Pohorje. Odhod ob pol 8. uri zjutraj. Zbirališče na dravskem mostu pred Veliko kavarno.
Iz Koroške. V Grebinju na Koroškem so se zadnje čase zbližali Nemci in Slovenci. Nemci posečajo slovenske prireditve, Slovenci pa nemške. Nemci so spoznali, da se morajo privaditi skupnemu življenju z našim ljudstvom v svobodni Jugoslaviji, ker so uvideli, da je upanje na Avstrijo prazno. Zbali pa so se tudi bede, v katero bi zapadli, če bi zmagala pri plebiscitu Avstrija. — V Galiciji se je ustanovila javna ljudska knjižnica, ki je že pričela z izposojanjem knjig, — Tudi Beljačanom se toži po Jugoslaviji. Nedavno so se sprli in stepli v Beljaku delavci z italijanskimi vojaki, pri čemer so kričali: „Hinaus mit den Katzel-machern!" „Heil Jugoslaw!en!" Tako uvide-vajo polagoma tudi naj?agrizenejši kraji kam jih je spravila njihova zagrizenost. Italijani so na Koroškem prava nadlega, katere bi se Korošci radi otresli, ter bi bili v tem slučaju pripravljeni zamenjat; jih z Jugosloveni.
Prevarjeni tatovi. V Št. Jurju ob Pesnici so udrli nedavno ponoči tatovi- v trgovino Gaube ter pokradli večjo množino blaga in denarja. Končno pa so našli tudi veliko usnjato denarnico, o kateri so bili prepričani, da vsebuje tisočake. Toda v njej so bili le računi. Tatovi so še neznani.
Delnice „Stabilimento Tecnico Triestino" so pokupili od dosedanjih lastnikov Italijani. Večino akcij so imele „Oesterreichische Kredit-bank" in tvrdku Conulich. Tako je prešlo tudi to podjetje v popolnoma laške roke.
PodržavljenJe železnic v Nemžiji. S
prvim aprilom preidejo vse železnice na ozemlju nemške republike v državno last..
Likvidacijo Avstroogrske banke bodo izvršili posebni komisarji, kt jih bo imenovala reparacijska komisija.
Stavka beograjskih mesarjev. Beograjski mesarji so stopili v stavko, ker jim občina ni dovolila prosto prodajo mesa.
Plovba po Donavi. Tekom tega meseca bo dograjenih v Beogradu pet novih rečnih ladij, katere stopijo takoj v promet. Med Beogradom in Zemunom bo vozil odslej poleg že uvedenih še en parobrod.
Razširjenje zagrebškega muzeja. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se razširi zagrebški muzej ter se osnuje na novo tudi oddelek za predzgodovinsko dobo-
Ruski vladike v Jugoslaviji. Iz Rusije je dospelo v našo državo pet pravoslavnih škofov^ ki bodo nameščeni po naši državi.
Samomor komunistinje. V Sarajevu je izvršila samomor radi nesrečne ljubezni poznana itomunistinja gdčna. Ljubica Čukovič.
Seznam uličnih imen mesta Maribor s prejšnjimi in sedajnimi novimi imeni je izšel v samozaložbi knjigarne Vilko W e i x 1 na Glavnem trgu. Ker bode ta majhna knjižica posebno sedaj ob spremembi imen vsakomur v korist, se najtopleje priporoča. Za dobiti je v vseh knjigarnah, papirnih trgovinah in tobakarnah. Cena K 1'60 komad.
Zadnje vesti.
Hlinka na svobodi.
LDU Nezamislice, 3. marca. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Olomucu je danes posetil bivšega člana narodne skupščine Andreja Hlinko na gradu Brodku pri Nezamislicah in mu je naznanil, da ga izpusti iz zapora, ako se obveže s častno besedo, da se ne bo oddaljil iz Prage, Hlinka je dal častno besedo in je bil nato izpuščen. Namerava se nastaniti v sanatoriju v Podolju pri Pragi.
Antantna komisija v Budimpešti.
LDU L-y o n, 4. marca. (Brezž.) Iz Budimpešte poročajo: V najkrajšem časa dospe v Budimpešto francoski pooblaščeni minister Doulbet, ki bo opravljal na Madžarskem posebno misijo. V Budimpešti ostane, dokler, se ne podpiše in ratificira mirovna pogodba med Madžarsko in entento ter tako nastanejo zopet redni diplomatski odnošaji med Madžarsko in Francijo. Anglijo bo zastopal Hohler, Italijo Cerutti, Zedinjene države pa sir Grant-smith. V Budimpešti se mude že dalje časa diplomatski zastopniki Čehoslo-vaške, Poljske in kraljestva Srbov, 'Hrvatov in Slovencev.
Rešitev turškega vprašanja.
DKU Pariz, 3. marca. (Brezžično.) „Petit Parisiena poroča, da je prišlo v turškem vprašanju do končnoveljav-nega sporazuma. Carigrad ostane turški, Smirna pa pripade Grčiji. Zavezniki nočejo razdeliti Turčije, odzeti pa ji hočejo oblast nad onimi pokrajinami, ki niso obljudene po Turkih. Armenija bo popolnoma neodvisna. Sirija pa dobi autonomijo pod nadzorstvom kake evropske velesile, najbrž Francije.
Osamosvojenje od Amerike.
DKU London, 3. marca. (Brezžično.) Na včerajšnji seji londonske konference se je sklenilo, da se zavezniki, posebno kar se tiče živil, osamosvoje, da He bodo več navezani izključna na Ameriko.
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
Četrtek 4. marca: »Hasanaginica«. Izven abon.
Petek 5. marca: »Knjiga pritožb«. Ab. A-26.
Sobota 6. marca: »Kraljevska visokost«, delavska predstava. Izven abon.
Nedelja 7. marca: Popoldan ob 15. ljudska predstava »Nebesa na zemlji«. Zvečer ob 19.: »Brez denarja«. Ab. B-26.
V pondeljek radi tehničnih potežkoč ne bo napovedane predstave »Pepeluha«.
. Kulturni pregled.
Fran Erjavec:	Za staro pravdo.
Str. 132 v Ljubljani 1920. Cena 6 K. Mnogo se je že po naših časopisih pisalo o kmetskem vprašanju, a pogrešali smo močno dela, ki bi obravnavalo celoten kompleks tega, za naš narod in za našo državo življenskega vprašanja. Navedena Erjavčeva knjiga izpolnuje to vrzel v naši publicistiki. Knjiga je pisana v poljudni obliki, za ljudstvo, a jo bo s pridom vzel v roke vsak, ki se zanima za aktualna politična in gospodarska vprašanja, ki jih bo treba rešiti že v najbližji bodočnosti, zato knjigo najtopleje vsem priporočamo* zlasti, ker je cena pri današnjih razmerah izredno nizka. Dobi se po knjigarnah in v Upravi „Ljudskega Glasu," Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Razne vesti.
Žalostna usoda levega krila Kodakove armade. Pri boljševiškem prodiranju v Sibirijo so se poedine čete Kolčakove armade čisto porazgubile. Za levo krilo, ki mu je poveljeval general Tolstoj se ni vse doslej nič znalo, sedaj pa so našli v turkestanskih stepah mrtvo celo to armado. Čete so zašle v turjcestan-ske stepe, kjer so končno vsled gladu, utrujenosti in žeje omagale in žalostno poginile. Poročila pravijo, da so cele poljane posejane z gnijočimi človeškimi trupli. Pogled na te bedne žrtve ruskih državljanskih bojev nudi grozno sliko, ki nima primere v vsej človeški zgodovini.
Arheologična najdba v Rimu. Pri
Porta Maggiore so odkrili v podzemlju tempelj, katerega zidava nalikuje na zgradbe prvih stoletij cesarstva. Stavba je podobna bazilikam grškega tipa, ter je bila najbrž namenjena za mistične obrede. Stavba je bila, kot se sklepa že prvotno zgrajena pod zemljo.’ Zgradba se deli v vestibul, galerijo ter tri ladije. Na širjavo meri 9 m, na dolžino pa 12 m. Tla so zgrajena v beločrnem mozaiku. Stene so okrašene z ornamenti in kipi, ki so jako dobro ohranjeni. Posebnost je strop, okrašen z relijefi in razdeljen v lična polja.
Morilec carja Nikolaja obsojen na smrt. Moskovska »Pravda« opisuje razpravo proti morilcem ruske carske rodbine. V celoti je bilo obsojenih 28 oseb, med njimi tudi trije člani jekaterinoburškega sovjeta, kjer se je umor izvršil ter tudi tri ženske. Razprava jih je obdolžila umora carja Nikolaja, carice, hčerk Olge, Marije in Anastazije ter nekaj oseb njihovega spremstva. Zanimivo je, da obtožnica ne govori o usmrtitvi prestolonaslednika in velike kneginje Tatjane. Glavni obdolženec je bil Jahubov, ki je pri obravnavi izjavil, da se je izvršil umor po naročilu socijalnih revolucijonar-cev. Ko so se bližali Čehoslovaki Jekaterino-burgu ter so začeli nekateri omahovati je bil
Jahubov primoran izdati ukaz za usmrtitev. Predno je bil ustreljen je rekel: „Za mojo smrt bo narod boljševike zatrl I" Sodi;'če je obsodilo na smrt Jahubova, štiri člane socijalnih revolucionarjev in 9 članov straže. — Kakor se vidi hoče zvrniti „Pravda" krivdo na socijalne revolucionarje.
Promet v sueškem prekopu. L 1918 je znašal surovi dobiček sueškega prometa 72 milijonov frankov, lansko leto pa 129 milijonov, torej za 57 milijonov več nego lansko leto. Večina prometa je bilo angleškega.
Na Francoskem imajo po izkazu koncem januarja okrog 88 milijard bankovcev v prometu.
Bankovci švicarske narodne banke
imajo po izkazu za leto 1919 75% metalne podlage, dočim so jo imeli I. l9l8samo 48 5%. V prometu je bilo zadnje leto 1036 milijonov frankov bankovcev. Metalno kritje znaša 590 6 milijonov.
Nazadovanje Dunaja. Prebivalstvo mesta Dunaja se silno redči; po zadnjem štetju šteje mesto samo še 1,839.709 prebivalcev, dočim jih je imelo leta 1910 2,230.709.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna*1, Maribor.
Mala oznanila.
Vinogradski delavci
tersbergu.
2—1
Zadruga Ljudski dom
Maribor, Ruška cesta štev. 4
priporoča gostilničarjem, društvom, trgovcem In slavnemu občinstvu
najboljša vina vseh vrst
po solidnih cenah na drobno in debelo
Pouk v čitanju in pisanju
cirilice
prične na
Legatovem »Zasebnem užnem zavodu".
Prijave sprejema ravnateljstvo vsak dan od 11.—12. ure v pisarni učnega zavoda v
Mariboru, Vetrinjska ulica št. 17. I. nadstr.
I. Mariborski bioskop
Aleksandrova cesta.
Od sobote 6. do 9. marca 1920: Najlepši in najzabavnejši eksklusfvfilm!
Kneginja čardaša
Po opereti v 5 dejanjih.
Pri vsaki predstavi ob 20. (8.) uri
Vojaška godba.
V soboto, pondeljek in torek ob 16. uri
posebne predstave.
Vsako sredo in soboto novi spored!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (10.), 18. (6.) in 20. (8.) uri zvečer.
f Pohištvo 1
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in denoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
SlomSekov trg it. 6
H] Svobode^gledM
BHBH
Ceniki zastonj!
®®®®®®®<D®®®®®®®®i®|®®®®®®®®®®®«®®®<X>
®	<x>
g Uljudno se priporočam ter izvrSujem g g točno in v najkrajšem času $
| ®sr obleke -«■ |
® za gospode, dečke in vojaStvo, damske ® ® suknje. Popravljam in obračam vsako* J§ ® vrstne obleke na vsako željo uz pri- ® merno ceno.	$
s Štolfa,
»lita St. g. IL iilslfiiit i
v*,	(pri	mestnem	parku)	J
® ®® ®tt® ® ® ®®®®® T *® 11® ® ® ® ®Ct ®®® ® ®®® ®®®(§
Prva jiigosltro. tovarna pletenin
Lastnika: Šoštarič in Darta
Maribor, Gosposka ulica 5
priporoča cenj. trgovcem	3—2
svoje izdelke kakor moJke in ženske nogavice, patentnoga-vlce za otroke in odrasle itd.
Ceniki na razpolago I	Vzorci	se	poiljejo	po	povzetiul
KnonicHnHaKnnsnKKn;
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
CENTRALA V LJUBLJANI
Rezervni fondi nad 4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
mjmvmmjKZMOOHL ran:
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji In predujme aa vredaMta* p»r«* la blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.