Leto LXVn*, st. 236 Ljubljana, sreda 17* oktobra 1934 Iznaja vsak dan popoldne, lzrzemsl nedelje to praznike. — Inserati do 80 petit ▼rat a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tW UPRAVNI8TVO LJUBUANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123, 3134, S125 in 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. • E 5 '*"~ ■ ■ 4 . 0 * * • • i , '{ .... •'-'•< . • • ■: > - ;~ ',Vvr . ' - Narod se poslavlja od svoje Nepregledne množice se zgrinjajo v jug os S o venski prestolnici, da se zadnjič poklonijo svojemu velikemu voditelju' Beograd. 17. oktobra, r. Včeraj opoldne ie poklonilo pokojnemu viteškemu' kralja Aleksandu I. Zedinitelfj Narodno predstavništvo. Senatorii in narodni poslanci so ee zbrali že ob 11. dopoldne v poslopju Narodne skupščino. S prede edniikom senata dr. Tomaži čem m predsednikom Narodne skupščine dr. Kumanudijem so odšli *vei skupni v stari dvor. da se poslove od kralja mučenika. Ob 12.15 so bili vsi zbrani okoli krste v presto In i dvorani. Pred krsto i« 6večenih tiho bral molitve. Tedaj je pristopil predsednik vlade Nikola Uzunovič plakajoč h krsti in položil pred njo venec v im^na vlade. Senat in Na-rodna skkapžcina sta svoja venca položnln na kraljevo krsto že v Splitu ob njegovem povratku v domovino. Svečenik ie čital dalie posmrtne molitve, ki so jih veh poslušali v globokem molku. Narodni poslanci in senatorji in člani vlade so plakajoč stali ob krsti svojega kralja in ko je prenehal svečenik molitve, so vzkliknili med pritajenim ihtenjem: >Slava mu!« Nato je prvi zopet pristopil h krsti predsednik vlado Uzunovie. za njim predsednik senata dr Tomašič, predsednik Narodne •skupščine dr. Knmanudi, ministri, senatorji ter narodni poslanci, ki so po vrsti poljubljali krsto, v kateri počiva pokojni kralj. Bil je pretresljiv trenutek. Med senatorji Ln narodnimi poslanci je bil tudi bivši predsednik vlade dr. Voja Marin kovic, ki ie bil strašno potrt in ki se je zaradi slabega zdravja konitj držal na nogah. Kljub tema se je hotel še enkrat pokloniti našem-u kralju. Ves čas sta era morala podpirati bivši minister dr. Albert Kramer ter dL Velizar Jankovič. Pojav bokiega dr. Marin kovira ie zbudil splošno ganotje. Slovo diplomatskega zbora Tudi diplomatski zbor se je poklonil včeraj opoldne pokojnemu kralju Z edin--tel;.]. Vei diplomati so se rbra-li v prostorih pol^skftga poslanistva ter ob 12.30 krenili peš pod vodstvom do ven a, papeževega nunrnja Pellegrinett-ija v stari dvor. Pred njimi sta nosila dva uradnika velik lovorjev venfv z vikali častim trakom in napisom v franoo^čini >I>iplomat«3ki zbor z globokim spoštovan i em<. Bili so 7bnmi vsi poslaniki akreditirani na našem dvoru, vsi vojni atašeji v paradnih uniformah, ven uradniki vseh poslan l-sie»v m konzulatov ter tiskovni atašeji. Diplomat so prišli na dvor skozi glavna vrata, ki vodijo v zimski vrt starega dvora. Dovena, papeževega nuncija msgr. Pellegri-nettija je spremljal načelnik zunanjega ministrstva dr. Aleksander Bodi. Ko so se diplomati zbrali v prestolni dvorani okoli krste, je pr spel k njej msgr. Pellegrinetti in položil kot doven v imenu dipomatskega zbora venec na njeno desno stran. Zatem <»o se vsi člani diplomatskega zbora in atašeji globoko poklonfli pred pokojnim kraljem ter ostali več minut pred krsto v globokem molku. G njeni in s solzami v očeh so odhajali z dvorane. Mnogi diplomati, ki se še niso vpisali v dvorno knjigo, so po poklonitvi pokojnemu kralju odšli v maršalat, kjer so se vpisali v knjige za sožalje Nj. Vel. kraljici, Nj. kr. Vis. prvemu namestn ku knezu Pavlu. Nj. Vis. kneginji Olgi. Nove množice Množica pred dvorom je med tem potrpežljivo čakala, da se ji zopet dovoli dostop v stari dvor. Na tisoče in tisoče ljudi je bilo zbranih in ob 2. se je zopet pr čelo defiliranje množic, ki je trajalo do noči. Prihajali so oficirji in vojaki rz Poljske in Češkoslovaške, muslimani iz Bosne, možje in žene v narodnih nošah iz vseh krajev naše države. Globoko ^ptrri so se plakaje poslavljali od kralja Zed^nitelja. Med tem so neprestano prinašali nove vence, med njimi rudi priprostejše, ki so jih poklanjal siromasneHi ljudje. Kraljeva rodbina Ob 6. popoldne je bil prekinjen dostop obč nstva. ker so se če>trt ure nato pričeJ-e molitve za kraljevsko rodbino. Tedaj so se zbrali pred kr-to viteškega kralja Aleksandra I Zedinite-lja Ni. Vel. krald Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vet rumunski kralj Karo* TI.. Nj. Vel. rumunska kraljica Marija. Nj. Vis. knez Arzen. Nj. Vis. knez Pavle. Nj. Vis. kneginja Olga. angleški prnc Jurij s princeso Marino, rumu n sta princ Nikola m princesa Ileana. Kranja, kraljic i člani kraljevskega doma >o se k'anjak pred krsto pokojmejra kralje, pristopal? k njej Ln k> poljubljali. Najprej je pobožno nristoo'1' h krst' svojeea očeta Nj. Na Op len en v srcu junaške Šumadije, kjer je počila prva puška za svobodo, bo jutri popoldne legel Nj. Vel. Vitešk kralj Aleksander I. Zedinitelj k večnemu počitku. Veličastna cerkev, ki se ble»ti kakor bela legenda nad topolako pokrajino, bo poslej hranila v svojem sve em miru tri naše največje heroje: vodža Karagjorgia Petroviča, kralja Osvobodijteja in kralja Zed:n;f^i:q. Vel. kralj Peter, zatem Ni. Vel. kralj ca Marija, rumunski kraljica mati, kralj Ka-rol in ostali član: kraljevskega doma. N»j. Vel. kraljici sta položik nn krsto Šopek svežih rdečih rož. Svečanost je ♦rajala po! ure. Pričelo je deževati, kar pa ni motilo velike množice ljudstva, ki je mirno čakalo, da se mu zopet dovoli dostop v stari dvor. Defiliranje množice se je nadalje- valo in je trajalo do 20. in še čez. Dav; o; 6. se ie nadaljevalo, in so množice še narasiie, ker so rrip&ljali vlaki iz vseh krajev Jugoslavije na tisoče in tisoče ljudi, ki se hočejo posloviti od velikega kralja. Računajo, da ie včeraj defiliralo mJrno krste pokojnega kralja v starem dvoru nad 100.000 ljudi, v teku današnjega dopoldneva pa se. je pokilonilo rud; že mnogo nad 50.000 ljudi. Predsednik francoske republike v Jugoslaviji Snoči je potoval skozi Ljubljano k pogrebnim svečanostim v Beograd predsednik francoske republike Lebrun z vojnim ministrom maršalom Peta inom Ljubljana, 18. oktobra. Snoči ob 21.05 je prispel na Rakek posebni vlak. s katerim je potoval k pogrebnim svečanostim v Beogradu predsednik francoske republike Lebrun. Z njim so prispeli tudi maršal Petain ter delegacije francoskega senata in poslanske zbornice. Med parlamentarci je tudi bivši ministrski predsednik Boncour in senator Le Troque-ur. Na Rakeku je stal vlak približno tri_ četrt ure. nato se je pa predsednik Lebrun, ki se ni pokazal in tudi ni nikogar sprejel, odpeljal z vsem ostalim spremstvom proti Ljubljani, kamor je vlak prispel ob 22.45. Na postaji v Ljubljani so pričakovali visokega, gosta predsednika francoske republike ban dr. Marušič, podban dr. PirK-majer, dlvizijonar general Cukavac z mnogimi častniki, podžupan prof. Jarc, policijski upravnik KerŠevan. železniški direktor Cugmus. francoski konzul Remeran. tukajšnji francoski krožek s profesorjem Prezljem na čelu, tajnik francoskega konzulata v Ljubljani in mnogi drugi, na postaji pa se je zbralo tudi polno občinstva. Takoj, ko »e je vlak ustavil, je izstopil general Kostič, ki je stopil k divizijonarju generalu Cukavcu in mu stisnil roko. nato pa so odšli v predsednikov vagon ban dr. Marušič s pomočnikom podbanom dr. Pirkmajeriem divizijonar general dr. Cukavac. podžupan Jarc in francoski konzul g. Remeran. Predsednik g. Lebrun. ki Je bil v spremstvu našega pariškega, poslanika dr. Splajkoviča in šefa protokola Four-quiera je predstavnike naših oblasti kar najbolj ljubeznjivo sprejel. G. ban dr. Marušič mu je v francoščini želel iskreno dobrodošlico, »a katero se je predsednik Leb- run prisrčno in vidno ganjen zahvalil ter vsakemu naših predstavnikov stisnil roko. čeprav je bila pozna ura, je bil peron poln občinstva, ki je burno vzklikalo >Vi-ve la France«, a navdušenje se je še stopnjevalo, ko se je pri oknu pojavil simpatični sivolasi francoski državnik ter ljudem z desnico pomahal v pozdrav. Stopil je tudi iz vagona in se pokazal na stopnicah Culi so se navdušeni vzkliki >Vive le pre-sident*. Nato se je g. predsednik francoske republike vrnil v svoj vagon in po kratkem, komaj dveminutnem postanku je vlak odšel dalje proti Zagrebu in Boe. gradu Čeprav je bil sestanek naših predstavnikov s poglavarjem francoske države Le-brunom kratek, je bil zato tem bolj prisrčen in je znova pokazal veliko prijateljstvo in ljubezen, ki vezeta oba naroda. Znova je bilo potrjeno geslo: Zvestoba za zvestobo. Delegacija francoske vojske Snoči ob 19.15 se je peljala skozi Ljubljano v Beograd de'egacija francoske zavezniške vojske, ki se bo udeležila pogreba Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra i. Zedinitelja. Na peronu glavne postaje je francosko vojaštvo pričakovala ogromno množica, navzoči pa so bili tudi predstavniki raznih oblasti Z vlakom se je pripeljalo okrog 250 vojakov, ki so nato krenili med živahnim vzklikanjem Ljubljančanov in klici >Vive la France« v hotel >Metro-pol«. kjer so večerjali in se nekoliko okrepčali po dolgi vožnji Po okrepčilu se je francoska vojaška delegacija pod poveljstvom polkovnika Duplova in letalskega polkovnika Jaimeauda. vrnila v vrak, ki ph ^e odpeljal dalje v prestolnico. Prihod Lebruna v Beograd Beograd, 17. oktobra. Danes ob 8.10 se j> pripeljal s posebnim vlakom v Beograd predsednik francoske repuiblike Albert Lebrun. V njegovem spremstvu so bili Andr? Magre, generalni tajnik predsedništva re-pt^bRke, general Braconnier, šef vojaškega doma predsednika republike, podpolkovnik Delafonne, osebni ataše predsed-nfca republike. Z istim vlakom se je pripeljal tudi francoski maršal Petain v spremstvu generala Colsora in Debierrvja. Pripeljali sta se tudi delegaciji obeh predstavniških domov francoskega senata Hi poslanske zbornice. Delegacijo senata tvorijo bivši minister Paul Boncour, bivši mmister le Trocquer, bivši minister in kreator senata de Gallot. Delegacijo po- slanske sabornice tvorijo podpreneednA zbornice Mcrasel^ fcvesfcor *#>ornice Graml-chant in poslanca Bailly in LebaiBe. S predsednikom repoblrke so se pripe. Vali tudi poročevalci pariških listov. Za pretev ;36 Jutrišnje žalne svečanosti v Ljubljani Predstavnik: uradov, deputacije društev, korporacij td. in šolska vodstva se naprošajo, da se pri žalnih svečanostih v četrtek, dne 18. oktobra ravnajo točno po naslednjih sklop h sestanka predstavnikov glede razporeda. Razpored je naslednji: I. Pn žalnem cerkvenem opravilu v stolni cerkvi velja za vse predstavnike razpored sedežev, ki je brl objavljen v razpisu banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1933. V kolidcor ostanejo mesta po tem razporedu v spodnjem delu cerkve še nezasedena, se tam razporede kulturna, prosvetna, gospodarska, strokovna m druga društva ter vse ostale korporacije po vrstnem n časovnem redu prihoda v cerkev Zaradi omejenega prostora se morejo udeležiti cerkvenega opravila v stolnici le delegati, ki dobe za to legitimacijo na mestnem poglavarstvu soba št 21/1 (nasproti mestne posvetovalnice) Mestni trg 2 meo 9. ai 14. uro. Sokolstvo. gasilstvo m vsa ostala društva so postrojena pred cerkvijo. Zastave :n prapori se razvrste v cerkvi vzdolž sedežev v gornjem delu cerkve — ravno tako po časovnem redu prihoda IT. Pri žalnem cerkvenem opravilu in poklon i tv i na Kongresnem trgu ob pol 10. uri velja naslednji razjpored — od nunske cerkve navzdol: 1. Predstavniki oblastev m uradov, desno od katafulka: dohod ;z Selenburgove ulice in Gradišča. 2. Oficirski zbor desno in levo od spomen ka sv. Trojice — dohod iz Šelenburgo-ve ulice in Gradišča. 3. Pevci na stopnjršcu pred nunsko cerkvijo — dohod iz Šelenburgove ulice. 4. Sokoli in gasilci tvorijo špalir od ka-tafaika do Filharmonije. Med špalirjem je 5 m prazen prostor; levo se razvrsti šolska mladina, in scer v gornji polovici osnovne šole, v dolnji polovici srednje šole: desno se razvrste društva, korporacije itd. po vrstnem in časovnem redu prihoda, tako da se prvi razvrste najbližje katafalku, in sicer ženska društva v gornji polovici (pred trgovino Novak), ostala društva pa v spodnji polovici. Vse zastave n prapori se razvrste ne slede na njih društva, med špalirjem Sokolov in gasilcev po navodilih redateljev. Dohod 7.3. vse te udeležence edino iz W olfove ulice. Opozarjamo vse šole. društva, korporacije itd., da prihajajo korporativno, ker se posamezniki ne bodo puščali na prostor, ki je rezerviran ter se v vsem pokoravajo navodilom red tel j ev. Vsi voditelji šol in deputacij naj skrbe za točen m reden prihod, posebno pa tudi za miren in reden razhod, kri se mora izvršiti prav tako pod vodstvom njih voditeljev. ITI. Za primer slabega vremena bo žalna svečanost v veliki dvoran- hotela L'n:ona. Dostop na to svečanost pa imajo zaradi omejenega prostora poleg uradov in predstavnikov le delegacije društev in korporacij z istimri legitimacijami, ki veljajo za udeležbo cerkvenega opravila v stolnici. Sole pošljejo v Union le deputacije, ki se razvrste na galerij L IV. Pri popoldanski svečanosti ob pol 15. uri pred mestnim poglavarstvom je rezerviran le prostor za pevce, ostali udelež-nrki se razvrste poljubno Odbor za prireditev žalnih svečanosti v Ljubljani žara s slovensko prstjo Kakor smo ie poročali, je včeraj posebna delegacija Danskega sveta dravske banovine odpeljala s seboj v Beograd žaro s slovensko prstjo, ki bo položena na grob blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Oplencu. Prst je zbrana iz vseh srezov dravske banovine, in sicer predvsem iz obmejnih, kakor tudi iz zgodo\i.nsko-znamenitih krajev, žara je izklesana iz podpeškega marmorja in je visoka 65 cm Na njej so z zlatimi črkami vklesane besede, ki jih je v imenu slovenskega naroda izrekel eden njegovih prvih genijev naš največji sedaj živeči pesnik Oton Župančič: Nekdšnje čase bil je običšj, da knezom so najljubše dragotine dajdli s sabo, ko so šli v krajine, odkoder pćtnika ni več nazšj Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posćdo, ki zvezal z njeno svojo si usodo — morda" Ti z njo bo počivMi laže. 2aro je izdelalo po načrtih akademskega kiparja Borisa Kslina tuk. kamnosesko-kiparsko podjetje Kunovar Franjo, ki je to delo vzorno in umetniško izvršilo v rekordnem času 3 dni. Jutri še zadnji pozdrav Venec ljubljanske univerze, Rektor ljubljanske univerze, dr. Ramovš je danes položil na krsto blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja lovorjev venec s trakovi v državnih barvah in napisom: >Svojemu visokemu ustanovitelju in zaščitniku — Univerza kralja Aleksandra I v Ljubljani. — Priprave v Ljubljani la žalne svečanosti. Ljubljana se pripravlja, da kar naj-dostomeje počasti spomin blagopokojnega viteškega kralia Aleksandra I. Zedinitelja ob priliki pogrebnih svečanosti. 2e snoči je na gradu zažarel velik na-pis. sestavljen s stoterih žarnic* zadnje kraljeve besede >Č\Fvajte Jugoslavijo!« Dopoldne *o pričeli urejevati pročelje mestnega magistrata, na katerem bo zvečer za žarela kraljevska krona, nad katero bo napis: Slava kralju mučeniku, ovit v Žalno kopreno, a spodaj bo napis: Živel krali Peter II. Na Konsrresnem trgu so pred kipom 9v. Trojice že dopoldne pričeli postavljati katafalk. — Odbor za jutrišnje ialn© sreeauoati T Ljubljani naproša vse prebivalstvo, da med žalnimi svečanostmi prižge na oknih m ▼ izložbah sveče in svetilke, ki naj Jih ovije v erao. Izložbe naj tudi okrasi z zelenjem in sploh žalni svečanosti primerno. Parastos za blagopokojnim kraljem. Jutri ob 7.30 bo v pravoslavni kape^oi v vojašnici vojvode Mišica liturgija s para-stosom za blagopokojnim viteškim kraljem mučenikom Aleksandrom I. Pravoslavni verniki se pozivajo da pridejo k liturgiji in se poklonijo spominu velikega kralja. — Uprava srbske pravoslavne parohije. Preporodovci! Jutri bomo polnoštevilno prisostvovali žalnim svečanostim za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem. Zbirališče ob 9. v čitalnici »Jadranac — Starešinska organizacija »Preporoda«. Zastopstvo ljubljanske univerze na Pogrebnih svečanostih v Beogradu. Univerzo kralja Aleksandra I. bodo na pogrebnih svečancsiih v Beogradu zastopali rektor dr. Ramovš in profesorji dr. Kušej, dr. Samec. dr. Slavič, dr. Serko in dr. Ujčič. — Četnlki! Jutri v četrtek se udeležimo žalne maše za blagopokojnim Viteiklm kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Zbirališče točno ob pol 9. uri zjutraj v gostilni »Pri Mraku«. Udeležba strogo obvezna! Uprava. »Sočani«! Jutri v četrtek 18. t. m. bodo položili zemske ostanke našega nepozabnega blagopokojnega kralja v grobnico na Oplencu pri Beogradu s večnemu počitku V Ljubljani bomo imeli velika žalna cerkvena opravila in žalne svečanosti ln sicer: ob S. uri v stolnici, ob pol 10. na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo in popoldne ob 2.35 pa pred mestnim pogla-varstvecn Mi se vseh teh svečanosti korporativno udeležimo ter se zbiramo za skupen odhod v stolnico ob 7.15 zjutra * v Frančiškanski ulici na vogalu pri »Slonu«. Odhod od tam ob £0l 8 uri. po žalnem cerkvenem opravilu v stolnici gremo korporativno na Kongresni trg Za popoldansko svečanost pred mestnim poglavarstvom se tudi zbiramo kakor zjutraj pa ob pol 2. popoldne Naj ne bo izgovora, udeležite se v čim večjem številu Sveta dolžnost nas kliče in vabi. Pridite vsi! Odbor Dobrovoljci! Ob priliki žalne svečanosti po blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju v stolnici in Unionu, se zberemu pri spomeniku septemberskih žrtev ob tričetrt na 8. uro zjutraj. Rezervni castniki-dobrovolici v uniformah, ostali v črnih oblekah z žalnimi znaki. Načelništvo Sokolske župe Ljubljana obvešča vsa ljubljanska in okoliška društva, da je zbor društvenih zastopnikov za žalno sv. mašo v stolnici ob 7.45 uri, in sicer na Pogačarjevem trgu ob stolnici. Zbor vsega članstva v krojih s prapori je ob 8.45 uri na vrtu Narodnega doma. Zbor Častne straže je ob 8.30 v Narodnem domu. Danes ob 18. se vrši v župni pisarni na Taboru seja župnega TO in načelnikov vseh ljubljanskih društev. Udeležba na seji strogo obvezna. Vsi obrtniki v dravski banovini naj počaste spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s svojo udeležbo pri žalnih cerkvenih opravilih in drugih žalnih svečanostih na dan njegovega pogreba 18 t. m Ta dan naj bodo vse obrtniške obratovalnice zaprte Združene obrtniške organizacije za dravsko banovino _ Lovei se udeležimo jutrišnjih pogleb- nih svečanosti za kraljem mučenikom Aleksandrom I. Zediniteliem v črni obleki z društvenim znakom v kopreni na prsih-Zbirališče ob vodnjaku pred magistratom ob 7.45. — Predsedstvo SLD. Sokolsko društvo Moste pri LJubljani poziva vse svoje članstvo, da se udeleži ma£e zadušnice, ki se bo vršila na dan pokopa Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v cerkvi sv Petra v Ljubljani. Zbirališče je točno ob 8. uri pred narodno šolo v Mostah Udeležba v kroju oziroma v temni obleki z znakom, ovitim v črno kopreno. Zdravo! Sokol II. poziva vse članstvo, da se udeleži jutri dne 18 oktobra vseh žalnih svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Vsi člani in članice v krojih se zbero ob 8.45 na vrtu Na-rodneea doma. odkoder odkorakamo skupno z ostalimi društvi na Kongresni trg k rekvijemu. Bratje in sestre v civilu z znakom, zbirališče ob 9. na realki. Jezdni odsek LjuhljanrJtega Sokola poživlja članstvo, da se udeleži jutri žalnih svečanosti. Zbirališče v kroju ob 8.30 v Narodnem domu. Podlužnica >Sadiarskeara in vrtnarskega dru?tva< t Ljubljani vabi članstvo, da se polnoštevilno udeleži žalnih svečanosti v četrtek. 18. t m. — Osrednje društvo ju^o^o venetih obrtnikov za dravsko banovino poziva vse obrtnike naj svoje obrate v četrtek na dan pogreba blagopokojnega kra'ja Aleksandra zapro ter se udeleže v bližnjih cerkvah službe božje in drugih žalnih svečanosti. Uprava O. D. J. O. Turistovskj klub »Skala« v Ljubljani poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži v četrtek 18. t. m. žalnega cerkvenega opravila za blagopokojnim kraljem. Zbiramo se pred Prešernovim spomenikom ob 7.45 zjutraj. Vsi z makom, ovitim v črno kopreno. Odbor. JXAD »Jadran« poziva svoje Članstvo, da se v četrtek 18. t. m. ob pol 10. polnoštevilno udeleži žalnega cerkvenega opravila za blagopokojnim kraljem na Kongresnem trgu. Istega dne popoldne ob pol 3. uri pa pred mestnim poglavarstvom poklona speminu velikega blagopokojnega kralja. Zbirališče pol ure preje v društvenih prostorih. Društveni trak s florom. — Odbor. Akademsko starešinsko društvo »Jadran« vabi vse gg. starešine, ki niso pri službenih delegacijah zadržani, da se poi-noštevilno zberejo v četrtek 18. t. m. ob 9. pred poslopjem ^Zvezde« za skupen odhod k žalnemu cerkvenemu opravilu na Kongresnem trgu. Ob 14.25 zbor starešin pred mestnim poglavarstvom. Prosimo udeležbe z društvenimi trakovi. — Odbor. društvo »Tabor«. Vabimo članstvo in prijatelje, da se zbero jutri ob 8 30 polnoštevilno pred nebotičnikom, od koder od- korakamo k žalnemu cerkvenemu opravilu ln po klonit v. na KongTesnem trgu. Vtem Ciril Metodovim Podružnicam v Ljubljanil Zaradi skupne udeležbe žalne maše-zadušnice sa pokojnim Nj. Vel. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem se st>ero člani ob lepem vremenu pred kavanoo »Emono« ob «ri, v slučaja slabega vremena pa ob pol 8. na Pogačarjevem trgu. Članstvo Narodne odbran« naj se zbira Jutri ob 8.30 v našem lokalu, šelen-bnrgova ulica 3, odkoder odkorakamo skupno na Kongresni trg. Poziv trafikantom. Pozivamo vse trafikante, da se sigumo ude lede jutrišnjih talnih svečanostih, da se v globoki ialo-sti pridružimo vsenarodnemu žalovanju sa našim viteškim kraljem mučenikom Ale ksandrom I. Trafike morajo biti jutri zaprte dopoldne od 8. do 11. ure, popoldne pa od 14 to 16. ure. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov S Vsenarodno žalovanje za blagopokojnim kraliem črni revirji žalujejo za kraljem mučenikom žalna dvorana v Sokolske« domu — Proglas občine in TPD za dan pogreba Trbovlje, 16. oktobra. Kako globoko je zasidrana ljubezen do velikega viteškega pokojnika v srcih slehernega prebivalca rudarskih revirjev, se vidi bas v teh tragičnih in usodnih dneh, ko srca milijonov Jugoslovenov krvave ob krsti njega, ki je bil največji in najhrab-rejši čuvar Jugoslavije in najzvestejši vodja svojega ljubljenega naroda. Da omogoči najširšim plastem delovnega ljudstva v rudarskih revirjih dostojno oddolžiti se spominu velikega zaščitnika je trboveljski Sokol s sodelovanjem ostalih društev, organizacij in korporacij uredil malo dvorano Sokolskega doma za žalno dvorano, katero je zavil popolnoma \ Črnino, sliko blagopokojnega kralja postavil na vzvišeno mesto, ter jo zavil v zelenje in črnino. Nad sliko pa je pritrjena krona, napravljena iz zelenja in malih električnih žarnic. Pod sliko na črnem podstavku je položen velik pozlačen lovorov venec, ob strani pa gore sveče v velikih svečnikih. Pred sliko ob svečnikih stoje na častni straži naj verne jši stražarji Jugoslavije; rezervni oficirji. Sokoli, gasilci rudarji, železničarji in lovci, vsi v uniformah odnosno krojih. Nepremično stoje kot na mrtvi straži... V veliki dvorani je na mizi razprostrta velika črna žalna knjiga. Dvorana je odprta od ponedeljka in bo odprta do četrtka večera, ko polože na Oplencu zemeljske ostanke mrtvega kralja k večnemu počitku. — Neprestano romajo množice ljudstva v žalno dvorano Sokolskega doma, kjer se s solzami v očeh klanjajo spominu svojega ljubljenega kralja. Prihajajo mladeniči, prihajajo možje, ki globoko pod zemljo v največji nevarnosti črpajo bogastvo nase zemlje, prihajajo v delu in trpljenju osiveli možje in vpokojen-ci, dekleta in ženice, osivele v skrbi za bodočnost, da pokleknejo pred sliko velikega dobrotnika in zaščitnika in se v duhu poslove od njega, ki je nas državni brod tako varno in mirno vodil. — Vsem se lesketajo solze v očeh, mnogi glasno ihte spričo silnega vtisa, ki ga na slehernega obiskovalca žalne dvorane napravi častna straža ob sliki mrtvega kralja. — Množice romajo neprestano od jutra do večera. Kako živo izkazuje prebivalstvo naše doline brez razlike stanu in prepričanja svojemu mrtvemu viteškemu kralju zadnjo čast, se n« vidi le iz spontane okrasitve kraljevih slik v izložbah in oknih skoraj sleherne hiše v dolini marveč tudi iz posečanja žalne dvorane in vpisovanja v žalno knjigo, že prvi dan se je vpisalo v knjigo nad 1000 ljudi, danes pa je število posetnikov že prekoračilo 3000. Za četrtek IS. t. m., t. j. na dan, ko bodo v prestolnici glavne pogrebne svečanosti, pa pripravlja trboveljsko prebivalstvo žalne svečanosti, kakršnih Trbovlje še niso videle. Uprava občine Trbovlje je izdala danes na prebivalstvo naslednji proglas: Prebivalstvu Trbovelj! V četrtek 18. oktobra 1934 polože k večnemu počitku zemske ostanke Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Vabimo vsa društva, organizacije, korporacije m vse prebivalstvo. da prisostvujejo žalni službi božji, ki se bo vršila tega dne v župni cerkvi v Trbovljah ob 9. uri dopoldne. Zbirališče društev, organizacij in korporacij z zastavami ter vsega prebivalstva bo ob 8. uri pred rudniško restavracijo, od koder krene ob pol 9. uri žalna povorka tiho in dostojno v cerkev. Zbor Sokolov ob 8. uri v Sokolskem domu. Po službi božji vpis v spominsko knjigo, ki bo razpoložena ves dan v občinski posvetovalnici.« Žalna seja v Mestni hranilnici V počastitev spomina blagopokojnega našega velikega in nenadomestljivega kralia ie hranimični predsednik g. Rado Hribar za 16. t m. sklical žalno sejo, ki so se je udeležili člani hranilničnega upravnega odbore in vse hranilnično uradništvo. Otvolivši sejo je predsednik pod težkim utišam pretresljive marsejske tragedije ui ob globokem «3Čuvstvovanju vseh prisotnih v srce segajočih besedah dal izraza neizmerni boli, ki se je vselila v na-ša srca in ki preveva naše duše. od kar smo zaznali za strašno vest, da t« naš nad vse ljubljeni junaški jugoslovenski kralj Aleksander L postal žrtev podlega zavratnega napada-Slaveč vrline in odlične državniške sposobnosti blagopokojnoga našega nepozabnega in vzvišenega vladarja ie govornik posebno povdaril, da ga po pravici nazivljemo našega kralja, zakaj bil je naš po krvi in po duhu. Vzljubil ie bil in ljubil je naše gorske velikane, naše zelene gozdove, naša žitna polja, naša sela, naša jezera, naša lepa mesta- Rad je s svojo rodbino prihajal med nas na oddih, ker je s prirodnimi našimi lepotami vzljubil tudi mehko dušo slovenskega naroda. Zato je sedaj, ko je ta modri in lfiudomili naš vladar za vedno zatisnil svoje oči, naša bol tem večja. Polastiti se nas hoče malodjšnost. Toda zroč na 6vetel vzgled našega k ralja-mu cenika, ki .e bil mož resnega dela in ki tudi v najtežjih trenutkih svojega tisočerim nevarnostim izpostavljenega življenja ni obu naval, tudi mi v teh mračnih in tužnih dneh ne smerno kloniti duhom, ne 6memo tarnati, ampak s podvojeno vnemo in smotr^mo moramo delati za bo!?5o bodočnost našega naroda. Zdr.ižiti moramo vse silp v enotno nepremagljivo falango, ki na i očuva in izpopolni. Prebivalstvo bo ob tej priliki prižgalo v slovo in počastitev spomina blagopokojnega kralja-mučenika v oknih svečice, ki naj bi gorele v času talnega sprevoda po dolini, kakor tudi popoldne med 14. in 15. uro, ko bodo zvonovi v cerkvah naznanjali, da je veliki viteški kralj-mučenik legel k večnemu počitku. Trboveljska družba pa je danes razglasila: ^Zadela nas je neizmerna nesreča, da smo izgubili velikega, ljubljenega vladarja. Mučeniške smrti je preminul viteški kralj Aleksander I. Zedinltelj. V globoki bolestni žalosti se odreja, da dne 18. t. m. ob priliki pogrebnih svečanosti počiva vse delo in naj se na ta dan izvrše samo neobhodno potrebna dela. Delo mora popolnoma počivati od 8. do 9. ure in od 14. do 15. ure<. Tudi rudarske Trbovlje bodo poslale k pogrebu blagopokojnega kralja močne deputacije. Poleg močnih deputacij Sokola, gasilskih čet, lovcev in drugih organizacij se udeleži pogreba tudi 13 mož broječa četa rudarjev v rudarskih krojih. To četo bo vodil rudarski inženjer. Razen tega se bodo udeležili pogreba tudi zastopniki šole in občine. Rudarske Trbovlje se bodo dostojno oddolžile spominu ljubljenega kralja-mučenika. V Zagorju Zagorje, 16, oktobra. Nedelja je. Zvon poje čez revir. Množice hite v Sokolski dom. Velika dvorana je v temi. Ogromna mrtvaška soba. Oder zavit v črno. V ozadju gleda jz zlatega okvira viteški mučenik. Pred njim v žari na podstavku droben plamen. In nad njim mučeniška trnjeva krona. Pahne. Luči pod stropom in v oblah na odru, zavite v 6mo kopreno... Ljudstvo prihaja. Starec, mladenič, mož. žena in otrok. Sokol s praporom. Šolska mladina obeh šol z zastavami Gasilsko društvo. Predstavniki 64 organizacij in društev. Galerija, nabita do zadnjega ko ručka. In še se pretaka množica v nab to polno dvorano. Tišina. Vmes kakor pridušen jok. Pod odrom so zavzeli prostore občinsfc: odborniki. Na rrttzi krii med dvema svečama. Predsednik občine g. Drnovšek Ivan je v težkem molku otvoril žaduo sejo s krasnim spominskim govorom- Z ride^ovrm govorom ie b la zaključena pomembna svečanost, k' so K dah' prav vsi občani poudarka s svojo navzočnostjo m vidno prežeti z novimi čustvi, usmerjenimi v pozitivno bodočnost Sledilo je vp sovanje v žabo listino, ki K> ie izdelal slikar Stane Taufar in ki bo poslana na najvišje mesto. * Poleg tega so iimeJe vse korporacije in društva posebne žaine seje. Odposlane so biile sožalne in vdanostne brzojavke na razna mesta. V soboto zvečer se le precejšnje število Zagorjanov odpeljalo z večernimi vlak v Zagreb, da se poklonijo zem-skim ostankom velikega pokojnika. Vrše se priprave za prihodnje dni po navodilih posebnega odbora. Prijavilo se je mnogo občanov za pogrebne svečanosti v Beogradu. V zadnjih dneh Je pokazal črni revir, da stoj čvrsto na branJku domovine in kraljevskega doma. kar ie ustvaril naš veliki kralj Zedinitelj. Z vzklili: Slava, večna slava Njegovemu Veličanstvu Aleksandru I. in z dveminut-nim molkom je bila seja zaključena. Jesenice na dan pogreba Jesenice, 16. oktobra. Uprava občine Jesenice javlja predstavnikom vseh krajevnih oblasti ln uradom, društvom, korporacijam, šolam in občanom: Dne 18. t. m. se vrši pogreb blagopokojnega Viteškega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. Zedinitelja. Ta dan se bo brala v župni cerkvi ob 9. uri dopoldne žalna sveta maša, katere se bo udeležil celokupni občinski odbor, predstavniki vseh krajevnih oblasti in uradov, društev, korporacij in meščanstvo. Ob pol' 8. uri bo maša v savski cerkvi za vse jeseniške šole. Popoldne priredi uprava občine žalno svečanost (komemoracijo), in sicer ob 14.30 pred poslopjem občinskega urada. Te Žalne svečanosti se udeleže isti zastopniki, kot pri dopoldanski sv. maši, vse prebivalstvo in vsa šolska mladina. Za čas te svečanosti se vrši ves promet po Kralja Petra cesti. V slučaju slabega vremena se bo vršila žalna svečanost za šolsko mladino v Sokolskem domu. Za odrasle pa ob vsakem vremenu pred občinskem uradom. Obe žalni svečanosti se vršita ob pol 3. uri popoldne. Govorniki pri žalni manifestaciji so člani občinske uprave in občinski odborniki. Od 14. do 14.30 ure se bo zvonilo po vseh cerkvah naše občine. Po končanem zvonjenju, t. jI ob 14.30 uri nastopi po vsej banovini 5 minutni molk. Pred molkom in po njem zažvižgajo železniške lokomotive. Prebivalstvo se naproša, da se žalnih svečanosti udeleži v častnem številu, da izkažemo vzvišenemu mučeniku-voditelju izraz tuge in ljubezni do ogromnega dela, ki ga je izvršil za dobrobit svojemu narodu. V četrtek, na dan pogreba blagopokoj- nega Viteškega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. Zedinitelja morajo biti vsa obrtna in trgovinska obratovališča zaprta ves dan. Gostilne, kavarne ln drugi obrati, za katere ne velja nedeljski počitek, pa morajo biti zaprti od 8. do 10. ure in od 14. do 15. ure. Celje na dan pogreba Odbor za žalno svečanost v Celju razglaša, da bo na dan pogreba Nj. Vel kralja Aleksandra I. v četrtek 18. t. m. ob 8. zjutraj cerkveno opravilo v župni cerkvi sv. Danijela, nato pa parastes !n liturgija v pravoslavni cerkvi sv Save ob udeiežbi za. stopnikov oblastev in uradov, vojaštva tor korporacij i© društev šolska mladina bo imela cerkvena opravila v posebej določenih cerkvah. Ob 14.30 bo aa trsru ;>red mestnim poglavarstvom svečana komemoracija, ki se je bodo udelež 11 tudi zastopniki oblastev in uradov, vojaštvo, predstavniki korporacij in društt \ te* vsa šolska mladina. V primeru ftlabegi vremena bo komemoracija v veliki Ivorrni CV\ ga doma. Meščanstvo ?e vabi. da od 14 30 do 16. razsvetli .>kna stanovanj '.n žalne fczložbe. Vse gos*/dae in kavarne bodo v četrtek zaprte od 8 do 13. :n od 14. do 15 trgovski, obrtni In Industrijski obrati pa bodo zaprti ves dan. Gostilne se do vštetega četrtka zapirajo ob 22., kavarne ra ob 23. Sokolsko društvo v Celju poziva vse člar.t;, člauice !n naraščal La se v krojit zberejo v četrtek ob pol 8. zjutraj in ob 14. v mestni telovadnici, odkoder bo skupen odhod k žalnim svečanostim. Upravni rn nad-zomi odbor SK Celje sta imela v ponedeljek zvečer v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu žalno sejo, na kateri je govoril podpredsednik g. dr. Vrečko. V torek ob 17. je bila v isti dvorani žalna seja vseh celjskih denarnih zavodov Ln njihovega u radništva. Na seji je hnel g. dr. Juro Hrašovec, predsednik Celjske posojilnice, v srce segajoč nagovor. 0*b 18. Je bila žalna seja Savinjske podružnice TK Skale, na kateri je govoril predsednik g. S migove. Ob 20. je bila v Godbe-nem domu v Gaberju komemoracija osobja železniške postaje in progovne sekcije v Celju ter Godbenega društva v Celju. Po govoru šefa postaje g. Vranjega Je godba zaigrala žalosti n ko. Diplomiranim tehnikom Vsed rž a vn a organizacija tehnikov, katere sedež ie v Ljubliani, je naslovila na vse diplomirane tehnike v državi aledeči apel: Veliko delo velikega Jugoslovana Nj. Vel. kralja Aleksandra L Ujedinitelja in njegove edinstvene zasluge za dobrobit, skupnost in napredek vsega jugoslo»venskega naroda mi nalagajo tužno dolžnost, da prostim in pozivam vse diplomirane tehnike širom Jogoslaviie, da ee skupno poklonimo spominu našega blagopokojnega vladarja. V želji, da bi stan diplomiranih tehnikov one zemlje, katero je Nj. Vel. kralj Aleksander I. pribo-jeval skupno z narodom na fronti, katero je gojil kot svoje najdražje in za katero je žrtvoval tudi svoje življenje — izkazal počast njegovemu poslednjemu pohod j po njegovi lepi zemlij, sem odredil pogrebno delegacijo, poslal brzojavko, sklical žalno sejo in pozivam s tem apelom vse sekcije. Tovariši diplomiranj tehniki, Jugoslavija je izkrvavela svoje najdražje. Blagopokojni pa je zapustil narodu oporoko: >Čuvajte Jugoslavijo« in naša dolžnost je, da korakamo kot prva četa v fronto državljanskega dela za izvršitev njegve poslednje želje za obnovitev velike jugoslovenske domovine. — Ob žrtveniku, kjer je izkrvavel naš najboljši vojak jugoslovenske ideje, vas pozivam, da prisežemo bratsko skjpnost v nacijonal-nem, tehniškem in gospodarskem delu, da korakamo za nakazanimi cilji blagopokojnega vladarja. Prosim vas. da ob isti priliki izrazimo zvestobo njegovemu nasledniku Nj,. Vel kralju Petru II., ki draži v svoji misiji vse vrline svojega velikega očeta, — Tovariši, bratje diplomirani tehniki, kličem vas v zbor, v zbor za tjžni poklon, in v zbor za nadaljevanje nejgovih velikih del — Predsednik. žalna komemoracija finančnih uslužbencev. Včeraj, na sedmino mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je priredil akcijski odbor organizacij uslužbencev finančne uprave v Mestnem domu žalno svečanost. Zbrali so s« prav vsi uslužbenci finančne direkcije, obeh davčnih uprav, carinarnice, katastrske uprave in obeh glav. oddelkov fin, kontrole. Na komemoraciji, ki se Je vršila pod pokroviteljstvom finančnega direktorje g. dr. Lj. Valjavca, je govoril žalni govor pomočnik fin. direktorja, g. Avgust Sedlar, ki je slavil blagopokojnega kralja-mučenika. opisal njegove neštete vrline in zasluge za državo in za ves narod. Z zagotovilom neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru U. in z vzkliki vSlava kralju-mučeniku!< se je zaključila impozantna pijetetna svečanost, kateri je prisostvovalo tudi veliko število upokojenih uslužbencev finančne stroke. Žalna seja Udruženja dentiatov-tehni-kov dravske banovine ob smrti NJ. Vel. kralja Aleksandra -I. se je vršila v torek 16. t. m. v Zvezdi v Ljubljan: ob polni udeležbi članov. Predsednik g Radovan Fra njo je v lepih besedah očrtal vse velik" delo velikega pokojnika za blagor svojega jugoslovenskeea naroda, ki mu Je posvetil vse svoje življenjske sile Nj Vel. kraljici je bila odposlana potom maršalata dvora sožalna brzojavka Podružnica ladjarskega in vrtnarskega drnštvac ? Ljubliani ie imela v soboto t. m žalno sejo. s katere ie bHa poslana »ovalna brroiavka vzvišenemu kraljevskemu dom j ob za vso dražvo neizmerni izgubi Ni Vel. kralja zedinitelja tev ^36 iSLOVENSKI NAROD«, dne 17. oktobra 1934 Stran S. Kostanjevica na Krki Kostanjevica, 15. oktobra. Pretragična vest o žalostni smrti našega največjega Jugoslovana NJ. Vel. kralja Aleksandra I. je žalostno odjeknila tudi v tukajšnji občini. Ko ao zapeli zvonovi in oznanili prežalostno resnico, so zajokala tudi srca slehernega občana in bridke solze, ki so namakale zvesta lica, so tolmačile vso neizmerno bol, ki nas je tako nenadno in nepričakovano navdala. Tebe, ki si nas vodil in bodril v življenju. Tebe, ki si nam bil najboljši oče, Tebe, ki si nam bil ves up in nada boljše in srečnejše bodočnosti — Tebe ni več. Ko si stopil s plamenico mini na bratska tla francoske zemlje, nesoč pozdrave naše celokupne domovine in hoteč utrditi večno prijateljstvo zavezniškega naroda — ki je kumoval rojstvu naše premile domovine v najtežjih dneh — Te je poljubil Azrael na plemenito čelo in odšel si za njim v daljne sinjine, odkoder ni vrnitve. Pustil si nam poslednje sporočilo, ki nam bo sveto do poslednjega diha »čuvajte Jugoslavijo« ln prisegamo Ti ob svežem grobu, da bo naše življenje usmerjeno pod slavnim žezlocn vladarske hiše Karadjordjevičev in Tvojega kraljevskega shia Petra II.. kateremu prisegamo ob tej sveti priliki večno zvestobo — le v tem pravcu, da bodo zasijali naši veliki in lepi domovini srečnejši dnevi, katerih Ti ni bilo usojeno učakati. Naj Ti bo lahka sveta jugoslovenska zemlja, katero si do zadnjega diha tako ljubil! * V petek dne 12. oktobra ob 8. uri zjutraj se je vršila v občinski dvorani ža'.na seja za blagopokojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom iti ko je oznanil predsednik občine g. Bučar Lavoslav odboru pretresljivo resnico o kraljevi smrti, so se oro. aile oči vseh navzočih Po žalostnem govoru, ki ga je občinski odbor stoje in sklonjenih glav poslušal, je prisegel odfcor zvestobo novemu kralju Nj. Vel. Petru It. in e tem je bila žalna slovesnost končana C* z das so se vršile žalne seje vseh tukajšnjih društev rn korporacij. katerim je prednjačilo sokolsko rn gasilsko društvo. Na pogrebne svečanosti se odpelje iz tukajšnje občine veččianska deputacija občine kn ostalih društev. Bela Krajina žaluje Črnomelj, 15. oktobra Po radu so nekateri slučajno prejeli prvo v-est o kraljevi smrti. Na mah sta se mesti Metlika in Črnomelj razgibali. Ljudje so nemo strmeli drug v drugega in s strahom iskali pritrdilne besede o resničnosti strahovitega poročila. Vest se je naglo razširila tudi v sosednje vasi ;n so kljub pozni večerni uri pričeli kmetje prihajati v mesta m molče tavali po ulicah Splošen molk jih je prepričal o resničnosti tragične usode na-»eea narodnega vladarja Ze drugo jutro je bila Bela Krajina vsa zavita v globoko žalost Raz hiše so zapla-polale črne zastave. Mars kdo je ni imel, a ie z zadnjim denarjem nabavil vse potrebno, da je vsaj na skromen način mogel dati duška svojemu ogorčenju m globoki žirlosti. V izložbah trgovin so se pojavili oltareki: naš narod je sprejel svojega vladarja za svetnika, za svetnika jugosloven-stva rn Jugoslavije in mu prižigal večne lučice. Delo je skoraj zamrlo. Porazna vest je vplivala na naše ljudstvo tako globoko, da je solzno n pobito hodilo po mestu in pričakovalo vedno novih vesti. Prve časopise, ki so že od daleč s svoj »m črnim robom potrdili resničnost strahotnega zločini, so kar razgrabili. Ljudje so jih iskali še in še. Marsikdo si je odtrgal od ust zadnje dinarje, da je mogel kupiti časopis, ki ga je pozneje shranil na najlepši prostor v hiši, poleg knjig in skromnih publikacij, ki si jih meščani in kmetje morejo privoščil. Bolest našega dobrega ljudstva se stopnjuje iz dneva v dan. S pobožnim molkom pr čakujejo nova poročila, ki jih obveščajo o kraljevi poti v domovino in skozi njo proti Beogradu in Oplencu Nešteti kmetje bi s svo.rm zadnjim denarjem radi odpotovali v Beograd, da se poklonijo manom svojega ljubljenega vladarja in da vsaj od daleč zazro krsto, v kateri počiva naš narodni preporoditelj in zedin tel j. Večje število Belokranjcev iz raznih krajev je odpotovalo v Zagreb, da se poklonijo tistemu kralju, ki je med vsemi dosedanjimi našimi vrhovnimi gospodarji najpraviVneje razumel težo življenja našega preprostega človeka in zanj pokazal vedno tudi največje, iskreno razumevanje. Nekatere občinske uprave pošljeje v Beograd k pogrebu svoje zastopstvo. Spomin na Nj. Vel. kralja Aleksandra Zedinitelja bo živel v srcih Belokranjcev večno. Večni pokoj mrtvemu, toda nesmrtnemu kralju Aleksandru! čuvajmo Jugoslavijo in dom Karadjordjevičev! Zasavje v dneh narodne tuge Litija, 16. oktobra. Prav tako je zdaj pri nas, kakor da je v- drugo življenje prenehalo, vse naše misli so obrnjene k sveži gomili našega viteškega kralja. In to ne samo prebivalstvo v dolin, tudi vse hribovsko prebivalstvo, ki sicer nima pri rokah Časopisov in radijskih aparatov, je zajeto v val splošne narodne tuge. Bolj kakor kdaj prej, hodijo naši hribovski prebivalci v Litijo spraševat po no- vicar o podrobnostih groznega atentata ln o povratku mrtvega vladarja v domovino. Pred Meškovo hišo, kjer so nalepljeni žalni proglasi, se zbirajo ljudje in solznih oci čitajo poročila. V sosednjem Šmartnem so imeli v nabito polnem Sokolskem domu lepo komemoracijo. — Govorili so župan g. Strman, starosta g. Tomazin ln sokolski prosvetar br učitelj Vidlc Franjo. Žalne svečanosti so imela tudi mnogo okoliška društva, dobivamo pa poročila o žalnih sejah učiteljskih zborov Iz vsega našega sreza. Danes so priredile osnovne šole našega sreza prisrčne žalne proglase. Učiteljstvo je spregovorilo ^oi svojih šol pomenljive be-seae <~> našem dobrem vladarju, šolarji iz vseh razredov pa so prednašali žalne deklamacije. Vsa mladina se je v mimohodu poslovila od kraljevih slik, ki so bile zasute s cvetjem in zastrte v črnino ter ožarjene od plapolajočih svečk V četrtek, na pogrebni dan viteškega kralja, bomo Imeli veliko žalno proslavo na prostem. Ob 8. bo maša v dekanijski cerkvi v Šmartnem, žalni zbor pa se bo vršil na trgu pred šolo in se ga bo udeležilo prebivalstvo iz Litije, smartnega, Kostrevnice in Javorja, iz teh krajev tudi šole in organizacije. Popoldne pa bo žalni zbor na litijskem trgu. 2alni odbor je izdal že navodila in r 'droben razpored komemoracij v Šmartnem in Litiji. Žalna manifestacija škofjeloških društev škof ja Loka, 16. oktobra. Takega večera škof ja Loka še ni doživela . .. Kakor prejšnjo soboto Sokolski dom. je bila včeraj zvečer še večja dvorana nove šolske zgradbe skoro premajhna, da bi mogla sprejeti vase članstvo 22 škofjeloških in okoliških društev in korporacij, ki so enodušno sklenile, da na posebnem pokloni t ven em večeru počaste spomin našega nesmrtnega in najboljšega očeta Nj. Vel. kralja Aleksandra. Domači aranžer g. Kosca je tudi tokrat mojstrsko izpolnil težko nalogo in je v umetniško podani simboliki pokazal tragiko, ki je zadela naš narod. Velik oder je bil prekrit v ozadju s črnino, sredi katere je snivala plaketa blagopokojnega vladarja, obdanega s križan temami, izpod katerih se je vila po vsem prostoru in preko raznih podstavkov velika jugoslovenska trobojnica. ode- ta v kopreno, krizantemne topite enakih barv ln te obdane od krasnih palm, aspe-d is ter in tradiskancij. Pročelje in stranske stene so krasile kočije in lepi oleandri, spredaj levo je gorela večna lučka, desno zadaj pa je bil postavljen velik oltarni svečnik, da je bilo kakor pri Črni maši, ko je v turobni tišini, pred predstavniki in zastopniki vseh funkcijonarjev škofjeloškega javnega življenja otvoril večer g. Blazni k, povdarjajoč težko bol, ki na« je doletela z ostudnim zločinom. H koncu nagovora je še povdartt, da veljaj večer obenem kot izraz zvestobe in udanoeti novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru H, vzvišenemu kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Zatem So zastopniki posameznih korporacij stopali v ospredje in s pomembnimi reki izražali žalost nad izgubo, ki nas je zadela. Svečanim zaobljubam in udanost-nim izjavam je sledil slavnostni komemo-racijski govor Vojteha Debeljaka, ki je znova očrtal velikega pokojnika: dela, življenje in smrt. S trikratnim slava klicem je bila najlepša, pa tudi najžalostnej-ša slovesnost, kar jih je ime'o kdaj naše mesto, zaključena. Ljudje so se razhajali v viharno noč, ki jih ni zadržala, da ne bi bili prisostvovali večeru v najčastnejSem Številu v dokaz neizmerne ljubezni, ki jo je gojilo naše ljudstvo do pokojnega vladarja Aleksandra. DNEVNE VESTI — Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr Krisper Tone. zdravnik v Ljubljani — Nov tolmač. Apelacijsko sodišče v Ljirbljani je postavilo Vafaeha Josipa, zasebnega uradnika v Kranju, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za češki in nemški jezik na sedežu sreskega sodišča v Kranju — Razpušč&na društva Z odločbo banske uprave so razouščena naslednja društva: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Babnem polju katoliška prosvetna društva v Begunjah na Brdu v Celju v Drav-Ijah, v Gornj; Radgoni Gornjem gradu, na Jezerskem, na Kolovratu v Kostrevrrci, v Kranjska gori, v Križah v Lokvici, v Lu-čah. v Mariboru-Melju v Novi Štifti, v Ormožu, v Strugah na Svet gori. pri Sv. Trojici pri Sv Andražu v Slovenskih goricah, pri Sv Frančišku Ksavenju. pr Sv Juriju ob Taboru, pri Sv Kr'žu pri iMo-ravčah v St. Jerneju v šmartnem pri Slo-venjgradcu in v Zaaradcu prr svetna društva v Besnici v Cerkljah v C"*ešnjevcu. v Črnomlju, na Dobravi pr Kropi, v D^aga-tušu, v Goricah v Kotredežu. v Kovorju, v Ljutomeru v Loki pri Zagorju v CVeho-vici. Spod. Brniku v Stoorcah pn Sv Mihaelu pri Šoštanju, v Smariu pri Jelšah, v Šmartnem ob Paki in v Tehariih Katoliška slovensko izobraževalna društva- v Javor-jah. v Mozirju, v Pamečab. v Podčetrtku in v Vnici. Bralna društva v Orkovcih. na Kapeli, pri Sv Križu na Murskem polju in pri Sv Juriju ob Sčavnici. druUvo Krekova prosveta v Ljubljani Krščansko socialistični akademski klub »Borbam v Ljubljani. Katoliško prosvetno društvo »Tabor« v Loškem potoku. Slomškovo prosvetno društvo pri Mali Nedelji, društvo Katoliška omladina v Mariboru, društvo Ltudski oder v Mariboru, Prosvetna zveza v Mariboru. Katoliško mladinsko izobraževalno društvo v Podzemlju Katoliško izobraževalno društvo v Skomarjah. društvo Središka oro-sveta v Središču. Kmetijsko bralno društvo v Starem trgu pn" Slovenigradcu Prosvetno društvo Čitalnica pri Sv Jederti. Bralno društvo Sv Kr ž na Murskem polju. Bralno društvo pri Sv Juriju ob Sčavnici. Prosvetno društvo Skala pri Sv Petru pri MaHboru. Katoliško izobraževalno društvo v Stranicah. Koloklub v Šenčurju pri Kranju, Katoliško slovensko prosvetno društvo v St. .Tanžu pr Dravogradu. Katoliško izobraževalno društvo v Spitaliču. Katoliško slovensko prosvetno društvo na Uncu m Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Vnici Debeli ljudje dosežeio z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebijenie črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov strokovniakov potriuiejo, da so tudi oni. ki bolehajo na ledvicah, proti-nu. revmatizmu. kamnih in sladkorni bolezni, zelo za^ovoHrii z učinkom »Fran7 Josefove« vode. »Franz Josefova« gren« čica se dobi v vseh lekaT-nah, drogeriiah in fmeoerrisUib trgovinah. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 84 z dne 17. oktobra objavlja Žalne svečanosti ob smrti in pogrretu Nj. Vel. kralja Aleksandra L, oprostitev turistično propagandnega materijala iz Bolgarije, Švice in Turčije od uvozne carine, ratifikacijo konvencij, sporazumov in zapisnikov med kraljevino Jugoslavijo ki kraljevino Rumunijo. ratifikacijo konvencij, osvojenih na mednarodnih konferencah dela, po republiki Nikaragui, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m je bila v dravski banovini svinjska kuga na 00 dvorcih, svinjska rdečica na 80, kuga čebelne zalege na 11, vran čni prisad na 1, konjski garje na 1 in steklina v 1 primeru. TRGOVSKA HISA v PREŠERNOVI ULICI št. 6, 8, 10, 12 se proda iz proste roke. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Kobal-dr. Papež, Ljubljana, TvTŠeva cesta 1 alL ^ — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestakno in hladno vreme Včeraj je de. zevalo v Mariboru, snežilo pa v Ljubljani in Zagrebu Najvišja temperatura je znaša la v Beogradu in Skoplju 26. v Splitu 20. v Sarajevu 15, v Mariboru 7. v Ljubljani 4.4, v Zagrebu 4. Davi je kazal barometer v LJubljani 762.4. temperatura je znašala 2.8 — Sneg tudi v Zagrebu Tudi Zagrebčane je včeraj presenetil prvi snefl V ponedeljek je bilo v Zagrebu še lepo toplo vreme dni god se je pa ozračje močno ohladilo in zjutraj je bilo meto pod snežno odejo. Snetja je zapadlo v Zagrebu več kakor pri nas. ter se je držal na strehah ves dan. Iz Liutitlatie —lj Hubadova iuPa JP3 vabi vse ljubljanske pevce moških in mešanih abo-rov. da se sigurno udeleže pevske vaje nocoj ob 20. uri v Hutadovi dvorani Glas. bene Matice. Pn žalnih svečanostih la blagopokojnim Vitezom kraljem v četrtek 18. t- m dopoldne in popoldne se bodo izvajale sledeče žalostinke: Usliši nas, Gospod! — Človek, glej! — Zadnje slovo (Poljana toži) Note prinesite s seboj! Zbirališče vseh pevcev in pevk bo v četrtek 18. t. m ob 9. uri dopoldne pred Glasbeno Matico (Vegova ulica). — Uprava —lj V Levstikovi ulici, ki Je ena najlepših v zahodnem delu mesta. Je vse lepo, samo na prostoru, kjer je bilo včasih skladišče gradiva, sta še vedno tik prt cest' dve smetišča i jami Veter raznaša smeti po ulici in dvtga prah tudi v stanovanja. Ta nedostatek bi nedvomno lahko odpravili brez stroškov ter žrtev Ljudje so po. trpeli dovolj dolgo, saj je tam smetišče te več let. —lj Združenje brivcev In frizerjev v Ljubljani obvešča p. n občinstvo, da bodo brivski lokali na dan pogreba NJ Vel. kralja dne 18. t m. ves dan zaprti —lj Plin ga je omamil. V kemični tovarni v Mostah Je zaposlen že 10 let 33-letni delavec Lovro Grad, stanujoč v H rastju št 18 Ko je včeraj dopoldne prenašal vreče Iz enega oddelka v drugo sobo, ga je tam nenadoma omamil plin. čutil je^ kako mu je postalo sla'bo in ko je hotel naglo pri vratih ven, je našel ta zaklenjena Plin je nesrečneža omamil in se je zgrudil Nezavestnega so aašli šele okrog 16 in naglo obvestili reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je bilo zelo kritično in Grad se je šele davi zavedel Kakor pripoveduje, ga je najbrž nekdo namenoma zaklenil v sobo Res čudež, da je ostal delavec, ki je oženjen in oče več otrok, pri življenju. —Q Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd na'Lgodnejši nakup pr. Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Ljubljana. Stari trg 9 Cen ki brezplačno. 3-T Mirim kraljica čokolade Specialitete so: MI JE K IT A — mlečna čokolada, K A VITA — mlečna čokolada a prijetnim okusom kolonialne kave, M A SLIT A — desertna čokolada s obilno primesjo kakaove ga masla, GRENKITA — plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da zamore m o zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Iz —c Nesreča Pri delu. V ponedeljek je padel 181etni kleparski vajenec Maks Pevec pri delu s strehe kemične tovarne v Gaberju in se težje poškodoval po glavi. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnici. —c Umrla je v nedeljo zvečer v celjski bolnici v starosti 52 let ga. Pavla Staniče-va. soproga šefa davčne uprave v Celju davčnega inšpektorja g- Ivana Staniča in mati učitelja g. Janka Staniča. Pokojnici bodi ohranjen 'bia?? spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — V celjski bolnici je umrla v soboto mesec dni stara hčerka delavca Zofija Krkova z Dečkove ceste 3. Iz Ptuja — V četrtek dopoldne ob 9. nri dopoldne vsi k žalni manifestaciji, ki Jo prirede vsa društva in korporacije skupno s Sokolom. Ob 9. uri dopoldne bo na Tyrše-vem trgu služba bodlja 3 sodelovanjem ptujske mestne godfae ln pevskega zbora ptujske Glasbene Matice Prebivalstvo mesta kakor tudi okolice se vljudno vabi k žalni manifestaciji za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem ! — Deputacije mesta Ptuja pri pogrebnih svečanostih v Beogradu. Mestno občin<> Ptuj zastopa mestni lupa« g. Jerče. Sokol pošlje vsččlansko deputacijo s starosto br. dr. Šalamunom, Jadransko stražo bosta zastopala odbornik g. Jerše in tajnik Chri. stof, za NSZ g. Vadnjal Stane, veččlansko deputacijo pošlje tudi gasilska četa Isto. tako pošljejo tudi ostala društva svoje deputacije — Odbor za splošno in strokovno izobrazbo trgovskega in obrtnog« naraščaja priredi za svoj naraščaj tudi v letošnji sezoni brezplačen stroiepisu: tečaj. Interesent* naj se javijo ▼ torek 16. t m. ob 18 ur v uradnih prostorih Združenja gremija. — S stolom po glavi. Ko te i« te do vračala okol; 10 ure zvečer iz neke gostilne ns Bregu pr Ptuiu dekla Kruaič Terezija iz Brega v družb; rvoie prijatelje«, je iz gostilne nrihitel za ni ma delavec V Valentin iz Brega ter brez vsakega povoda oklo-futal Krušičevo. ki ma ie končno pobegu r!« nazaj proti gostimi. V. pa jo je doirThe Britiah Gilding Aasocia-tion Ltd.« London, je poslala ob priliki tragične smrti viteškega kralja vodji mariborskih jadralnih letalcev g. ing. Borisu Cijanu sožalno brzojavko. Omenjena, zveza* izraža najgloblje simpatije arigleških jadralnih letalcev do jugosiovenskoga naroda in deli z njim neizmerno žalost, ki je zadela Jugoslavijo ob izgubi blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Razglas mestnega poglavarstva. Poglavarstvo mesta Maribora opozarja vse osebe, ki nameravajo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in umetne cvetlice, na določbo § 23 obrtnega zakona, po katerem smejo prodajati vence in umetne cvetlice samo oni, ki imajo za to rokodelsko obrt potrebno pooblastilo. Onim. ki nimajo obrtnega pooblastila, prodaja vencev iz naravnih cvetlic in umetnih cvetlic ni dovoljena in se bo proti kršilcem tega razglasa postopalo po obrtnem zakonu. Zatiranje jetlke v rudarskih revirjih Z občnega zbora Širšega kuratorija Protituberkuloxne- ga dispanzerja v Trbovljah Trbovlje, 14. oktobra. V četrtek 11. t. m. ob 16. uri se je vršil v prostorih tukajšnje krajevne bratovske akladnice občni zbor kuratorija Protituber. kulozaiega dispanzerja v Trbovljah. Udeležili so se ga predsednik kuratorija PT dispanzerja rudn. ravnatelj g. inž. Fran Lo_ akot, podpredsednik kuratorija g. Alojz Hrufievar, zastopnik glavne bratovske skladnice, upravnik g. Dular iz Ljubljane, zastopnik bratovske skladnice Hrastnik, rudniški ravnatelj g. inž. Drolc, zastopnik bratovske skladnice Zagorje g. Vahtar, zastopnik skladnice Laško g. Rajner, predsednik občine Trbovlje g. Klenovšek, zastopnik občine Zagorje g. Kušar, zastopnik trboveljskega Rdečega križa g. Omerza. zastopnik tuk Proti tub. lige g. Mirko Kos, zastopnik Delavske zbornice in Društva za varstvo otrok g. Murn. član nadzornega odbora dispanzerja g. Pavlin in kot zapisnikar g. Vizjak. Uvodoma je predsednik pozdravil na. vzoče, posebej pa novega člana kuratorija, predsednika občine g. Klenovška, nato pa se je v lepih besedah spominjaj blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja, ter očrtal njegove neprecenljive zasluge za našo narodno svobodo in državno edinstvo. Pozval je navzoče, da v počašče-nje kralja zakličejo trikratni »Slava«, čemur so se navzoči stoje odzvali. Zatem je bilo prečitano poročilo šef-zd ravnika g. dr. Prodana o uspel u delovanja PT dispanzerja v rudarskih revirjih v H. poslovnem letu, ki se glasi: Manifestni uspehi dela dispanzerja se kažejo v ozdravljenih slučajih pri bolnikih, ki so imeli težko tuberkulozo pljuč. Nad 50% bolnikov z odprto Tbc, ki so bili sposobni za umetno Pneumathorax-terapijo. so postali delazmožni m Izvršujejo svoj redni poklic Vsi ostali bolniki z odprto Tbc so odstranjeni od dela in tako od možnosti, da okužujejo svoje tovariše pri delu. Nahajajo se pa v zdravljenju in so pod trajno kontrolo dispanzerja. Dispanzer je posegel dalje tudi v šole; odstranil je od pouka tuberkulozne otroke ter jih začel zdraviti dobro se zavedajoč, da je ta mlada generacija steber zdravega naroda, ki v odrasli dobi ne sme dati jetiki toliko žrtev. Uspehi, doseženi v dispanzerju, se lahko primerjajo v vsakem pogledu z onimi, ki jih beležijo v specijalnem zdravljenju naša zdravilišča za tuberkulozo. Dispanzersko delo je torej najrentabiln^jši način zatiranja j etike. Dispanzer ne smatra za bolnika le slučajno obolelega, ampak vso njegovo okolico, kateri posveča vso pažnjo, da jo ohrani zdravo. Uspehi dispanzerja pa bodo še boljši, afco bodo bolniki začeli pravočasno prihajati v dispanzer. Marsikateri neuspeh je pripisati izključno le prepozni izsleditvi tuberkuloze. Potrebno je torej delo v tem smislu Se intenzivnejše pospešiti. Vse priznanje in hvala gre gg. zdravnikom bratovskih skladnic, kakor tudi gg. obratovodjem rudniških podjetij, ki so s polnim razumevanjem podpirali dispanzersko delovanje To poročilo šef-zdravnika je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Iz poslovnega poročila, ki je bilo nato podano, pa je razvidno, da je uspeh delova. nja dispanzerja tudi v tem letu zelo zadovoljiv, k čemur so pripomogla predvsem odgovarjajoča denarna sredstva. Poleg prispevkov, ki jih je prejel dispanzer od včlanjenih ustanov, je prejel kuratorij tekom leta tudi nekaj nepredvidenih izrednih prispevkov, ki so kuratoriju olajšali delo, di-spanzerju pa pripomogli k še intenzivnejšemu razmahu. Pri izvrševanju svojega poklica je tekom leta obolela zaščitna sestra gdč. Pli-berškova ki je bila meseca februarja poslana na priporočilo zdravnikov v zdravilišče Gornik. Po u-mesečnem zdravljenju je nastopila dne 14. avgusta zopet službo kot ozdravljena. Za dobo njenega zdravljenja je opravljala mesto nje službo zaščitna sestra gdč. Petrlčeva. Ker občina Trbovlje stroške honorarja nadomestni sestri zaradi slabega finančne, ga položaja ni mogla prevzeti v svoje breme, te je kuratorij obrnil tozadevno na osrednjo PT Ligo v LJubljani in tukajšnjo krajevno PT Ligo. fei sta obe s primernimi prispevki omogočili vzdrževanje nado mestne zaščitne sestre za dobo 6 mesecev, da se je moglo delo dispanzerja kljub pretečim zaprekam neovirano nadaljevati Na predlog šef -zdravnika Je bilo nabavljenih nekaj neobhodno potrebnih sanitar n1b predmetov za čakalnico dispanzerja Iz blagajnišketra poročila Je razvidno, da so znašali celokupni stroški vzdrževanja dispanzerja v preteku poslovni dobi okroglo 85.000. Dasiravno je to na videz znatna svota, je vendar v primeri z velikimi uspehi, ki jih beleži dispanzer v zatiranju te težke ljudske bolezni v širokih slojih našega delovnega naroda v rudarskih revirjih., le malenkostna. član nadzornega odbora g. Pa vil n Vinko je poročal o pregledu blagajniškega poslovanja, ki Je vseskozi vzorno, zato predlaga zahvalo blagajniku. Nato je bil sestavljen proractm za novo poslovno leto, ki izkazuje za vzdrževanje dispanzerja 36.200 Din. Seveda je to le za najnujnejše potrebe dispanzerja, če pa bo hotel dispanzer stremeti še za razširjenjem zlasti na polju socijalne zaščite, bo treba iskati še novih dohodkov. Vsekakor so pa uspehi dispanzerja na polju zatiranja jetike v naših največjih delavskih naseljih nadvse razveseljivi, zlasti Če pomislimo, da je bilo v dispanzerju samo tekom enega leta pregledanih skupaj 940 obolelih na jetiki. Da je ogromna večina od tega števila, ki bi tekom let ne le sami propadli, marveč bi okužili ln ogrožarl Čedalje bolj tudi svojo okolico, sedaj rešena počasnega hiranla m umiranja, je povedal v svojem poročilu že šef-zdravnik g. dr. Prodan, ki je dejal, da jih je zopet usposobil za delo in celo 50rr bolnikov z odprto Tbc temeljito ozdravil. Zato moramo vsi, ki nam je zdravje in dobrobit našega naroda, zlasti pa naše mladine pri srcu, iskreno pozdraviti uspešno delo te človekoljubne ustanove, zlasti pa moramo stremeti za tem. da se s primernimi subvencijami in prispevki omogoči di_ snanzorjr uspešno delovanje tudi v bodoče. Gred ubila družinskega očeta škoija Loka, 16. oktobra. Gorskim vasicam dobro znani, večletni škofjeloški pismonoša Goja France je postal prejšnji teden žrtev tragične nesreče. V zadnjem času Goja ni več služboval, ker je bil na bolezenskem dopustu, ki ga je preživljal v Železnikih, kjer je preživel tudi mnogo službenih let, še pred svojim prihodom v škofjo Loko. V četrtek, malo pred kosilom, se je odpravil Goja v Egro. vo elektrarno, baje, da namaže tamkaj transmisijsko gred — odkoder pa se ni več povrnil. . . Bilo je že precej čez poldne, ko je žena pogrešila moža in se ji je zdelo čudno, da ga ni nazaj, zlasti še, ker je sicer poznala njegovo točnost, šla je pogledat v elektrarno, toda pri vstopu v poslopje se ji je nudil žalosten prizor, Goja je ves pobit, okrvavljen in z razbito lobanjo ležal mrtev na tleh, poleg gredi, ki mu je uničila življenje, žena od strahu in potrtosti m vedela kaj storiti, pa je bila tudi vsaka pomoč zaman, ker je ta čas smrt že nastopila Kako se je nesreča zgodila, bo ostala seve uganka, domnevajo pa, da se je Goja preveč približal jermenu, ki ga je moral z bliskovito naglico potegniti proti transmisijski gredi . . . Gred je o vil a sprva njegov suknjič, potem telovnik, nazadnje pa še nesrečneža samega, ki Je brez dvoma videl pred seboj strašno nesrečo. Gred je morala pograbiti Gojo in ga zasukati okrog osi tako, da Je priletel z glavo naravnost na trda tla. Udarec mu je seveda prizadejal smrtonosne poškodbe. Vrlega moža, ki je bil povsod, kjer je služboval, zelo priljubljen, so pokopali v soboto popoldne v Železnikih. Izredno dolg žalni sprevod je spremil pokojnika na domače pokopališče, kjer so grob dobesedno zasuli s cvetjem in zelenjem. Tragična smrt očeta, ki zapušča poleg žene štiri otroke, je vzbudila splošno sočustvovanje. Goja Je bil star 62 let in Je vprav letos nameraval v pokoj. Pomlad v jeseni. G. Slavko Pajntar. brivski pomočnik pri g. Francetu Boštarju na Jesenicah, je poslal našemu Poročevalcu šopek zrelih ki dozorevajočlh ja^od. ki jih je v nedeljo popoldne nabral na pobočju MLrce. Istega dne je natrgal neki železničar šopek trobentic ob cest? na Celico I ač Igra narave, da brste trobentlce ln 70--e jagode v času, ko so visok! vrhovi TT« ravank že odeti v belo snežno odejo Iz Poličan — Det ln sneg v času od ponedeljka na torek, ki Je pobelil dolino, sta nagnala tudi vodo iz Dravinje, ki Je poplavila bližnje njive in travnike, ftoiarjl iz Spodnjih Poljčan ao morali domov skozi Pekel, ker Je bila trtra cesta pod tSLOVINBKI NiRODc, te 17. ofcfc*n BM Skrivnost beiega čevlja — Oho, — je zamrmral inspektor m stopil k Ellervju. — Kaj pa pomeni to? Ali ji je kdo grozil, gospod Doorn? Doorrru so se tresle ustnice. — Tu ne morem govoriti. Danes popoldne mordL doma pri meni, tu pa ne. EUery in inspektor Queen sta se spogledala in Ellerv je stopil v stran. Inspektor se je prijazno nasmehnil Doornu, rekoč: — Dobro, danes popoldne pn vas na domu... In prav storite, če boste res doma. — Thomas! — Orjaški detektiv je nekaj zarenta-Sk — Pošljite nekoga z gospodom Doornom ter gospodičnama Doornovo in Dnoningovo, da bo pazil na nje. — Sam pojdem z njimi, je zaklical tebi nič meni nič Morehouse. — In nobenih vaših detektivov ne rabim, niti... Gospodična Dunningova. primite pod roko Huldo. — O. vi pa ne odidete, gospod Morehouse, — je dejal inspektor prijazno. — Vi morate še malo ostati tu, ker vas potrebujerno. Morehouse je izbuljil oči. Njuna pogleda sta se srečala. Potem se >e pa advokat ozrl naokrog. Skomignil je z rameni, pomagal objokanemu dekletu na noge in vstopil z njo k vratom, vodećim na zapadni hodnik. Ntjena roka je krepko stiskala njegovo. Za njima sta krenila proti vratom Henry Doorn in EditJi Dunnigova, katerima je sledil detektiv. Pri vratih sta si zaljubljenca skrivaj stisnila roko; dekle je odšlo, Morehouse je pa ostal pri vratih sam. Ko je zaprl vrata in se obrnil, je nastala tišina. — Tako, — je dejal trpko, — tu me imate! Kaj hočete početi z menoj? Ne zadržujte me predolgo, prosim. Sedli so, detektivi so pa na inšpektorjev migljaj zapustili predsobo. Ostal je samo Valie, ki se je naslonil s hrbtom na vrata, vodeča na hodni-k. — Gospod Morehouse, — inspektor se je zleknil v naslanjač in sklenil roke na kolenih. Ellerv si je prižgal cigareto in puhnil oblaček dima pod strop. — Gospod Morehouse, ali ste že dolgo pravni zastopnik gospe Doorno-ve? — 2e več let, — je odgovoril Morehouse. — Pred menoj je opravljal te posle moj oče. Stara dama je bila nasa rodbinska klijentela. — Ah poznate njjene zasebne in pravne razmere in zadeve? — Podrobno. — Kakšno je bilo razmerje med njo in njenim bratom Hendrikom? Sta se dobro razumela? Povejte mi vse, kar veste o tem človeku, Morehouse se je zaničlipvo nasmehnil. — No, lepe reči boste zvedeM, gospod inspektor. Opozoriti vas pa moram, da so nekatere stvari, ki vam jih hočem povedati, samo moje naziranje — kot prijatelj rodbine sem imel seveda priliko videti in sKšati stvari... — Pripovedujte! — Hendrik, to vam je pravi parazit! Se svoj živ dan ni prijel za nobeno delo! Morda se je baš zato tako zredrL To pa ni samo nesramna in požrešna, temveč tudi zek> draga pijavka! To lahko trdim, ker sem videl nekatere račune. Poleg tega pa ima ta dečko vse mogoče moške nečednosti. Je velik prijatelj žensk, razirzdanec, kakor je pač že navada. — Ženske ima rad? — EIlery je pomežiknil in se nasmehnil. — Tega kar verjeti ne morem. — Torej ne poznate gotove vrste žensk, — je odgovoril Morehouse. — Hendrik je bil ljubljenec tolikih žensk na Broadwayu. da se niti sam vseh ne spominja. V javnost to ni prišlo. Zato je poskrbela Abigail... Dejali bi. da bi ta človek prav lahko udobno in brezskrbno živel z apanažo' 25.000 dolarjev, ki mu jih je plačevala Abigail. Toda Hendrik bi ne bil Hendrik, če bi mu to zadostovalo. Mož je do ušes zadolžen, sai je sproti pognal ves denar in še premalo mu ga je bilo. — Kaj nima lastnega premoženja? — je vprašal inspektor. —• Niti počenega groša. Abigail je zasluzila vsak cent svojega ogromnega premoženja z lastno premetenostjo. Ta ^rodbina je bila prvotno tako siro-maŠTi?. da se javnosti o tem niti ne sanja. Toda ona je bila finančni genij. Zanimiva ženska je bila ta Abigail. On je pa lenuh in pijavka. — Ali gre za pravne težkoče, zakotne, umazane spletke ali sleparije? — je vprašal inspektor. — Najbrž je mora plačevati svojim ljubicam bogato odpravnino, da so molčale. — Tega vam ne morem povedati, — je odgovoril Morehouse. — Hm, kakšno je bilo pa razmerje med Hendrikom in gospo Doornovo? — Hladno! Abigail se ni dala kar tako vsakemu pretentati. Vedela je, kaj se godi Trpela je to. ker je imela visoko razvit rodbinski ponos in ni dovolila, da bi govorili ljudje slabo o nekom, ki nosi ime Doorn. Tu pa tam je pa le udarila po mizi in tedaj je zaropotalo. — Kaj pa gospa Doornova in Hul-da? — Med njima je vladalo najneznejse rodbinskp razmerje, — je odgovoril Morehouse brez potni steka. — Hulda je bila ponos in radost gospe Doornove. Kar je pripadalo gospe Doornovi. je pripadalo tudi Hafcii — zadostovalo je, da je >zgovorila le besedico. Toda HnJV da je bila vedno zeio trezna in zmerna — gotovo ne živi tako. kakor bi mogla živeti kot ena najbogatejših dedinj sveta. Tiha, skromna, saj ste jo sami videli. Ona je... — Oh, o tem ni nobenega dvoma, — je dejal inspektor hitro. — An ve Hol-da. na kako slabem glasu je njen stric? — Mislim, da ve. To jo strašno boli in še nikoli ni govorila o tem niti... — lovil je sapo, — niti z menoj! — Povejte mi, —je vprašal EHery, — koliko ye ta mlada dama stara? — Hulda? Devetnajst ah dvajset let. Ellerv se je obrnil k Minchenu, ki je še vedno sedel v kotu in molče poslušal, kaj govore. — Johne! Zdravnik se je zdTznil. — Mar sem zdaj na vrsti jaz? — je vprašal s prisiljenim nasmehom. — Se ne. Hotel sem samo pripomniti, da smo baš naleteli na enega izmed pogostih ginekoloških problemov, o katerih vi mazači tako radi in tako pogosto govorite. Mar mi nisi davi rekel, da je bila gospa Doornova stara že nad sedemdeset let? — Da. Toda kaj hočeš reči s tem? Ginekologija se peča z ženskimi boleznimi, stara dama pa ni bila bolna. Ellerv je malomarno zamahnil z roko. — No. seveda je zamrmral, — toda nosečnost ima lahko v gotovi starosti patološke vzroke ... Gospa Doornova je morala biti v marsikaterem pogledu Čudna ženska... Da ne pozabim, kako je bilo s pokojnim Doornom? Mislim moža Abigail Doornove. Kdaj se ie na ločil od tega sveta? življenje in delo prezidenta Lebruna Skozi Lhibljano se je pehal snoči na pogreb našega kralja predsednik francoske republike Albert Lebrun. 4. t. m. se je vrnil iz Rambouilleta v Pariz in v Elizejski palači se je začelo zopet običajno življenje. Predsednik vstaja ob sedmih, obleče se in popije kavo. ob devetih pa gre na delo. Najprej pride k njemu generalni tajnik An dre M a gre in mu poroča o tekočih zadevah. Predsednik pregleda korespondenco, podpiše akte in se seznani s poročilom zunaniega ministrstva. To delo traja do pol ene. ko mu prineso malico, po kateri odide na vrt. če je lepo vreme. Od pol treh do sedmih ali tudi do osmih sprejema diplomate, ministre, poslance in zasebnike. Ob osmih zvečer obeduje, potem pa gre s svojim generalnim tajnikom na tzprehod. Po izprehodu čita do polnoči, potem pa gre k počitku. Tako gre dan za dnem, če ni večjih svečanosti ah če predsednik sam ne prireja družabnih večerov. Za sprejemanje vladarjev in predsednikov republik ie določen poseben ceremoni-jel. V Elizejski palači jih pozdravi Častna straža. Visoke goste sprejema višji ceremonijer Beck de Fouquier na stopnišču pred glavnimi vrati in jih spremlja v slavnostno dvorano. Iz te dvorane jih spremi predsednik sam v sosedno dvorano. Predsedniku je dodeljen šef njegovega vojaškega spremstva general Braconier in sedem častnikov kot zastopnikov vseh vrst orožja. Generalnemu tajniku so dodeljeni 4 uradniki, v predsednikovi pisarni je pa zaposlenih 12 stenografov in daktiloskopov. Pet vojakov je zaposlenih na brzojavni in telefonski postaji. Služinčad obstoja iz maitre d'hotela, kuharja, 2—3 pomočnikov, komornika, 3 lakajev, šoferja in dveh njegovih pomočnikov. Predsedniku je dodeljenih 12 policistov. Predsednikova soproga sprejema ob torkih. En obed na tri dni Neki Turek, ki se je vrnil iz ujetništva v severni Sibiriji, kjer je živel blizu 20 let in se preživljal skoraj izključno z ribjo mastjo, je prišel do zaključka, da zadostuje človeku, če se vsake tri dni enkrat pošteno naje. Na obali Ledenega morja žive ljudje bistveno drugače, kakor drugod po svetu. Turek je tu spoznal, da zadostuje en pošten obed iz ribje masti, da je človek sit tri dni. Ker bi se mu pa ribja mast pristudila, če bi jo jedel vsak dan, jo je jedel samo vsak tretji dan. Tako se je navadil obedovati v treh dneh samo enkrat. Ko se je vrnil v Carigrad, se te navade ni mogel otresti in tako obeduje še vedno vsake tri dni enkrat, čeprav se ne hrani samo z ribjo mastjo. Po-sorav* oa naenkrat tri ooštene obede kar je dokazal v neki cariirajsfci restavraciji. Naroči] je vsa jedila, kar jih je bilo na jedilnem listu, za prigrizek je pa pojedel dva kilograma kruha Seveda je postal kmalu predmet splošne pozornosti m tudi restavraser je pri- £©i pociedat čudnega gosta. Mož mu je pojasnil, zakaj toliko je. Ribja mast bi bila gotovo cenejša, je dejal, toda v dolgih letih ujetništva sem se je tako preobjedeL da je zdaj niti videti ne morem, Kako so plačali atentatorji svoje zločine Neka] primerov političnih umorov in kaznovanja atentatorjev v starih časih in novejši dobi Morilec našega kralja je bil kaznovan na mestu ogabnega zločina in plačal ga je s svojim življenjem. Hotel se je ustreliti sam, toda policija mu je to preprečila in ga rešila pred razjarjeno množico, ki bi ga bila na mestu linčala. Vendar je pa dobil več smrtnih ran, ki jim je se iste noči podlegel. Njegov konec spominja na usodo 15-letnega atentatorja Antea Zambonija iz Bologne, ki je pred 8 leti streljal na Mussolimja, Mladega atentatorja so na mestu ubili. Konec marseilleskega atentatorja spominja tudi na usodo fanatičnega Jaque-sa Clementa, ki je 1. 1589 umoril francoskega kralja Henrika TTT. in ki ga je kraljev vazal na mestu ubil. Enako usodo je delil Harmodios, ki je s svojim prijateljem Aristogei tonom leta 1514 pred Kristusom umoril atenskega tira- ' :> -.* \: '4^ Morilec na&ega kralja Vlada Georgijev Cemozemski na Hipparhosa. Thanova telesna straža je atentatorja takoj ubila, njegovega prijatelja so pa pozneje prijeli in obesili, s V starem in srednjem veku, posebno v napeti atmosferi neodvisnih italijanskih mest, v renesančni dobi so imeli politični umori večinoma osebno ozadje, motivi so jim bili pohlep po oblasti, nenasitnost, mržnja in maščevanje Izjema je umor atenskega tirana in umor Cezarja. Cezarja ao umorili njegovi politični nasprotniki Cezarjevemu umoru je pa sledila vojna, v kateri sta oba njegova morilca izgubila življenje. Henrika IV. je umoril Ravaillac, ki je plačal svoj zločin po groznih mukah na mori-ščn. Nova epoha političnih umorov se pričenja v 18. in 19. stoletju. Največ političnih umorov je bilo v novejšem času v Rusiji. Morilci so se rekrutirali iz dvomili krogov in večkrat so dobili celo bogate nagrade od tistega, ki so mu z zločinom pomagali na prestol. 23. marca 1801 so zarotniki umorili carja Pavla L, vodil jih je grof Pahlen. Peter Ludvik Pahlen, star takrat 56 let, je igral pomembno vlogo v ruski zgodovini. Kot častnik se je udeležil vojn s Prosijo, Turčijo in Švedsko. Potem je bil diplomat in v priznanje njegovih zaslug ga je imenoval car Pavel L za generalnega guvernerja vseh provinc ob Baltiškem morju m dednega grofa. Pozneje ga je imenoval celo za ministrskega predsednika. In vendar je stopil grof Pahlen na čelo zarotnikov, ne da bi požel sadove svojega zločina. Novi car Aleksander L namreč ni imel rad tega nevarnega moža in razočarani Pahlen se je pozneje umaknil na svoja veteposestva. Na odgovor ni bil nikoli klican. Nekateri atentatorji so boli tudi po-miloeceni. Tako je bil izpuščen iz ječe Oskar Becker, ki je 14. junija 1861 streljal v Baden-Badenu na cesarja Viljema L in ga lahko ranil na vratu. Oskar Becker je bdi takrat star 27 let in bil je sin ravnatelja liceja v Odesi. Obsojen je bil na 20 let težke ječe, toda cesar Viljem L ga je leta 1866 pomilo-stil. Odpotoval je v Ameriko, umrl je pa v Aleksandri ji. V poznejših letih cesar Viljem L ni več segal po svoji pravici pomilostitve. Max Hodel iz Leipziga, ki je 11. maja 1878 streljal na starega cesarja je bil usmrćen v avgustu istega leta. Enaka usoda je doletela atentatrja Karla Nobilinga, ki je 2. junija 1878 težko ranil cesarja. Smrtna kazen je zadela tudi zločince, ki so hoteli pri odkritju spomenika zbrane nemške kneze s cesarjem Viljemom L pognati v zrak. Le golo naključje je preprečilo strašno nesrečo. Dež je namreč ugasnil zažigal -no vrvico. Anarhist Lucchem, ki je umoril avstrijsko cesarico Elizabeto 10. avgusta 1898 v 2enevi, ni bil nsmrčen, ker v Švici ne poznajo smrtne kazni. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Zlobni jeziki so trdili, da so ga v ječi strahovito mučili in da je bil zaprt vedno v temi. V resnici je pa imel atentator v ječi zračno sobico z razgledom na ženevsko jezero, tako da bi mu lahke zavidal marsikateri revež, ki še daleč nima tako udobnega stanovanja. Spal je na mehki postelji, v celici je imel tudi pisalno mizo in knjižnico. Villaen, ki je umoril 31. julija 1914 vodjo francoskih socijalistov, je bil pred poroto kot duševno manjvreden osvobojen. Največjo srečo med atentatorji je imel Dunajčan Friedrich Adler, ki je umoril 31. oktobra 1916 v javnem lokalu avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirghka. Po senzacijo-nalni obravnavi je bil obsojen na smrt, toda cesar Karel mu je zamenjal smrtno kazen na 10 let težke ječe. Toda že v novembru 191S mu je prinesla revolucija svobodo. Svobode po prevratu pa ni dočakal atentator Princip, ki je ustrelil v Sarajevu avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Obsojen je bil na dosmrtno ječo in umrl je med vojno, tako da ni dočakal svobode, ki mu bi jo bil prevrat prinesel. Karel Kautsky 80 letnik Včeraj je dovršil 80 let najpomembnejši teoretični predstavnik II. socijaH-stične intiernacijonale Karel Kautsky. Rojen je bil 16. oktobra 1854 v Pragi. Njegov oče je bil akademiČni slikar, mati igralka in pisateljica. Zdaj živi Kautsky na Dunaju v miru, iztočen iz političnega življenja. Bismarckov in Taafiov napad je razdelil srednjeevropske socijaliste v dva tabora Eni so se vrgH v naročje anarhizmu, dnugi so pa hoteli na vsak način ostati v okviru legalnega dela, čigar meje je poljubno krčil policijski aparat. Sovraštvo med obema socijalist ičnima i rakci jama ni bilo nič manjše od povojnega sovraštva med socijalm-mi demokrati m komunisti. Ln v ta kaos je prišel Kautskv, njegovo historično poslanstvo je postala ustanovitev nove socijaJistične sinteze, ? DVOSOBNO STANOVANJE lepo, podpritlično, oddam mirni stranki. — Skopek, Ljubljana, Aškerčeva ulica 5, 3103 IVAN KACIN, DOMŽALE Tvornica klavirjev in harmonijev. — Ugodna odplačila, večletno jamstvo. Zaloga: LJubljana, Gosposvetaka cesta 12, dvorišče. Istotam se sprejemajo popravila, uglasenje, prepoliti-ranjc po najnižjih cenah. 3100 ZIMSKA NAMIZNA JABOLKA sortirana, v zabojčkih in SADNO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. 3103 ZAVE8E — vam najlepše napravi po Izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER. Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kapi blago pri meni. na jih tzgotovim brezplačno! 36-T Trenchoati usnjeni suknjici itd, najboljši nakup pri PRESKERJC, LJUBLJANA, Sv. Petra C 14 FOTOPOMOČNIKU (-CI) oddam nov atelje v strogem centru v lastno režijo ali soudeležbo na dobičku. Z lastno kamero prednost. — Zmožni pišite na upravo »Slov. Naroda< pod »Foto 3105c. POZOR — NOVOST! Za takoj se išče agilen potnik, ki lahko položi 5000 Din kavcije. Predmet, ki se proda povsod. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3106 Dežni plašči za slabo vreme Najnovejši dežni plašči iz lakiranega črnega gumijastega platna, spredaj z rumenimi zaponkami, zajamčeno nepremočljivi Din 320- Kupci izven Zagreba naj naroče ta praktični dežni plašč po svojih osebnih merah. Jamčimo za kakovost. Ako dežni plašč ne odgovarja, denar takoj vrnemo. Največja trgovska in odpremna hiša v Jugoslaviji. Zagreb. ? sa volane v različnih gubah. 4PECD2LN1 ENTEL oblek, volan, šalov L t d S AŽURIRANJE, onteJ vložkov ln čipk, PRRDTTSKANJE, VEZENJE HONOGBAMOV, aavc perila. Hitro. Ono tn poceni izvrši || Matek 6 Mikeš, Ljubi jan pole« hotela Struke!] Makulaturu! papir proda jsrava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. 5 — <6a »Narodno — Vai v