September 1996 leto 3/številka 33, cena 80 SIT Splošna banka koper OSTRE ZAHTEVE PIRANSKIH PODJETNIKOV VHJK DOSEŽEK HOTELOV PALAČE Nov termalno - rekreacijski center bodo odprli v petek, 20. septembra 1996. Po odkritju izjemno kvalitetne termalne vode, pa ne le zaradi tega, so se v portoroških Hotelih Palače trdno odločili, da bodo zdraviliško-termalni ponudbi, ki je že pred sto in več leti ponesla slavo v svet in po kateri je Portorož tudi najbolj znan, povrnili prvotni sijaj. V relativno kratkem času so zgradili nov bazenski kompleks, ki se razteza na 4 tisoč m2 na prostoru med sedanjimi termami in Grand hotelom Palače. Gostom bo na voljo 700 m2 med seboj povezanih bazenov s slapom, fontano, vodnimi topovi, podvodnimi masažami, klopmi in ležalniki ter toplimi vrelci. Bazeni bodo napolnjeni z delno razzveplano termalno vodo, ogreto od 28 do 36 stopinj. Ob bazenih bodo na voljo tri savne; finska, turška in aromatična, zunanji in notranji bazenček za ohlajanje, solarij in velika terasa za sončenje. Voda ima pri izviru ( odkrili so jo za starim Palače hotelom) 23 stopinj in je bogata z mineralnimi snovmi. Pravijo, da je edinstvena v tem delu Evrope, saj vsebuje poleg žvepla tudi natrijev klorid in druge sestavine morskega porekla, zaradi česar združuje zdravilne lastnosti kopenske mineralne vode in morske vode. Nov termalno- rekreacijski center, kot so mu nadeli ime, bodo svečano odprli v petek, 20. septembra ob 20.00 uri, ko bodo povabljene goste popeljali na ogled prostorov in kasneje organizirali dan odprtih vrat. Nedvomno, da bo ta naložba (v Sloveniji jih je letos, kljub relativno slabi turistični sezoni menda za okoli 800 milijonov tolarjev) omogočila temu osrednjemu portoroškemu gostinsko- turističnemu lodjetju nove perspektive. 'K _____________________ Splošna banka Koper odpira novo poslovno enoto v Ljubljani Slovesna otvoritev bo v sredo, 18. septembra ob 12. uri na Cigaletovi 4 v Ljubjani, na sedežu nove Poslovne enote. Poslovne razvojne usmeritve banke bodo predstavili na novinarski konferenci ob 10. uri v sejni dvorani hotela Astrotel na Miklošičevi 9 v Ljubljani. Obrtniki in samostojni podjetniki mesta Piran (okoli 30) so se sredi glavne turistične sezone (5.8.) zbrali v sejni dvorani hotela Tartini v Piranu in ocenjevali posledice sprejema novega prometnega režima v Piranu. Po burni debati na kateri so padale tudi take ocene: "Sedaj vemo s kakšnim človekom imamo posla", so sestavili - in nato poslali - javno pismo Županu občine Piran, v katerem grozijo z zbiranjem podpisov za predčasne volitve Župana. (nadaljevanje na 2. strani) Županov klicar se je za letos poslovil Na Tartinijevem trgu v Piranu je bil v soboto 31. avgusta 19( nastop županovega klicarja. To zahtevno nalogo je odlično opravil Marino Mahnič- Istran s sodelavci, ki je pripravil scenarij, likovni izgled in vsebino. Zamisel je bila županova in KUD Karol Pahor, ključna oseba pri usklajevanju nalog pa je bil Atilio Radojkovič Po nastopu Zupanovega klicarja so nastopile piranske mažoretke, vsem prisotnim pa je pirančanka Anika Horvat, letošnja zmagovalka na festivalu MMS, zapela tudi priljubljeno pesem Lahko noč Piran. Gostinci iz hotela Tartini so gostom postregli z rujno kapljico in ponujali značilno istrsko slaščico - kroštole. avgusta 1996 zaključni Po nakupih v diskont Petra vas bo kmalu vodila cesta brez hitrostnih ovir Odprto tudi ob nedeljah in praznikih KUPON DISKONT PETRA Lucija 4 % popust če boste ob nakupu priložili ta kupon So protesti zalegli? Hitrostne ovire v Luciji bodo skoraj v celoti odstranili Po hudih Kritikah voznikov, podjetnikov in nekaterih stanovalcev zaradi, po mnenju mnogih, nestrokovno postavljenih cestnih hitrostnih ovir na Liminjanski in Šolski lokalni cesti v Luciji, ki "uničujejo avtomobile" in parajo živce zaradi hrupa, se je prea nedavnim sestala posebna Komisija (predstavnik KŠ Lucija, I v Policije, Občine ter cestni inšpektor Zvone Benčič) in predlagala Zupanu piranske občine naj izda odredbo o odstranitvi ovir - razen pri prehodih za nešče. " Za postavitev hitrostnih ovir se nismo odločili kar tako," nam je povedal Marjan Golubič iz Urada za premoženje in gospodarske javne službe Občine Piran. Prvo pobudo je dala KS Lucija 23. oktobra 1992, podoben predlog smo prejeli od piranske Policijske postaje 23. marca lani, 5. oktobra lani pa je bil sestanek župana z otroki in učitelji, ki so tudi postavili zahteve za večjo varnost prometa blizu sol. Vodja Urada Ljubo Berok je potrdil, da je komisija zares predlagala županu naj ovire odtrani in upatti je, da bo tako tudi odločil. Upajmo tudi, da bodo vozniki poslej z razumno hitrostjo vozili po Liminjanski in Šolski, kajti hudo bi billo, če bi jutri po odstranitvi ovir kdo povozil otroka. To je bil kajpak močan argument za postavitev ovir. Dejstvo je tudi, da je Liminjanska cesta, zaradi vse večjega pretoka tovornega prometa v obrtno cono in obratno, postala preobremenjena, tisti, ki so obljubili, da bodo zgradili posebno za tovornjake, ki ne bi vozili skozi naselje, celo mimo šole, pa so, kot kaže, na Za^ostavitev ovir na Liminjanski in Šolski cesti je občina ljubljanski firmi Vialit junija letos odštela 382 tisoč tolarjev. Koliko bo veljala odstranitev ? Kaj o ovirah menijo stanovalci preberite na 7 strani. ^5/ KAKO BREZPLAČNO PARKIRATI!!! Našim cenjenim strankam se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. Zato pustite svoj avto na urejenih in varovanih parkiriščih. Pred nakupom novih očal pridite po nasvet ker za vaše oči - fotooptika RIO poskrbi. FOTOOPTIKA RIO Izola Urnik 9-12/17-20 sobota 9-12 Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403 MLINOTEST PEKARNA Koper d.o.o. Pobeška 15,66000 Koper Tel: 066/31-303 Fax: 066131-303 ZBOROVANJE DeSUS Prvič so javno predstavili svoje kandidate za poslance v DZ Demokratična stranka upokojencev Primorske je v s;oboto dopoldne (7.9.) pred kraškim biserom Škocjanskimi jamami, v počastitev 53. obletnice razpada fašizma in kapitulacije Italije (8. september 1943) , organizirala 4. tradicionalno prireditev in srečanje članov stranke s sloganom NIČ O NAS, BREZ NAS in volilnim geslom VOLITE STRPNOST, STVARNOST IN MODROST. Kandidati DeSUS za poslance v DZ (6 od od 11 evidentiranih), ki so se udeležili srečanja in se postavili pred objektiv Primorskega utripa: Marjan Krapež, gradbeni tehnik in predsednik DU iz Postojne -za Postojno. Valerija Šinigoj, socialna delavka, upokojenka iz Dornberka -za Novo Gorico. Sergio Tončetič, dipl. ing. strojništva iz Izole, zaposlen v portoroški Drogi -za Izolo. Eda Okretič- Salmič, prof. fizike iz Kopra -za Koper. Anton Sagadin, dipl. pravnik iz Kopra- za Koper. Daniel Nardin, višji zobotehnik iz Ajdovščine - za Ajdovščino Občinska organizacija DeSUS Piran je tudi že predlagala svojega kandidata za poslanca. To je Drago Žerjal iz Pirana, (nadaljevanje na 7. str.) Fntn rolor laboratorv - Obala 7, Bernardin, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 75 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 70 537 fzDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI "^poziTIVOV -/VrCXD^A.JA^FOTOM^TER^ALA^IN^PREME mmmmm OD VSEPOVSOD ■■m Fojbe za dnevno politično rabo Tržaške in istrske jame v katerih naj bi takoj po osvoboditvi Trsta maja 1945, našlo smrt "veliki število Italijanov", pripadnikov fašizma, so predmet obmetavanja različnih političnih sil že takorekoč petdeset let. Kot je pred kratkim poročal Radio Trst A, naj bi milanski dnevnik ll Giornale zapisal, da na Slovenskem prejemajo italijanske pokojnine celo osebe osumljene genocida. Italijanski pokojninski zavod je takoj reagiral s pripombo, da ta inštitucija ne nosi odgovornosti, saj menda tudi nekdanji pripadniki VVehrmachta na Italijanskem ozemlju, prejemajo pokojnine. Kajpak dovolj za glodanje kosti in nova zaostrovanja. Nekateri slovenski krogi v Trstu so že reagirali Na najnovejše medijske gonje v zvezi s fojbami so že reagirali slovenski krogi v Trstu. Prof. Samo Pahorje razooesil nekaj dokumentov, ki dokazujejo kulturni genocid nad slovenskim življem v takratnem medvojnem in tudi povojnem času. Poglavitno vlogo pri razčiščevanju in kaznovanju osumljenih za nekdanje žalostne dogodke, za katere naj bi bili krivi (kot so prepričani v italijanskem ekstremnem političnem protoru) jugoslovanski partizani, bi morali dobiti sodstvo in parlamentarne komisije, da bi ta vprašanja končno prišla z dnevnega reda tamkajšnje dnevne politike, ki žal obremenjujejo odnose v trikotniku Italija-Slovenija- Hrvaška. Za takratne neljube dogodke in grozodejstva ter poznejši istrski eksodus sta nedvomno kriva tudi oba tedanja nacionalizma. Kdo je ukazal poboje? Verjetno tudi nikoli ne bomo izvedeli koliko ljudi je umrlo v fojbah in kdo je v resnici ukazal te okrutne umore - metanje tudi živin ljudi v kraška brezna? Tržaški zgodovinar Galliano Fogar je, kot piše llija Mimica v Delu, obtožil nekatere italijanske časopise, da širijo neresnice o žrtvah teh kraških brezen, hkrati pa navaja, da je Edvard Kardelj marca 1945 poslal slovenskim partizanom ukaz, nekakšno navodilo, ki se verjetno ni nanašalo samo na takratne antikomuniste in ožji slovenski prostor: "Treba je aretirati vse sovražne elemente ter jih izročiti pripadnikom OZNE (posebni oddelki za zaščito naroda), ki jih bodo postrelili... Ozemlje je treba očistiti, vendar ne na narodnostni, temveč na ioeološki osnovi." Nevenka Troha, raziskovalka zgodovine Primorske Julijske Krajine, navaja v 156. številki izolskega Mandrača nekatere podatke o umrlih oz. ubitih v tem obdobju. V fojbah naj bi jih verjetno končalo 423 oseb. Kdo so bili ti ljudje? Verjetno finačni stražniki, karabinjerji, agentje javne varnosti, obrambna teritorialna milica, vojaki RSI, pripadniki civilne straže, italijanski vojaki, domobranci, pripadniki nemške policije in morda celo kakšen partizan ali takratni antikomunist. O pobojih blizu Celja nihče nič ne ve? odkrivanje množičnih pobojev na Slovenskem oz. bolj gospod Pučnik sam, si ne more kaj kot obtoževati vsevprek. Odkrivanje krivcev, naročnikov - in izvajalcev povojnih pobojev mimo sodnih procesov, bo se nekaj časa obremenjevalo slovenski narod, vse dokler ne bo prišla resnica na dan. Italijanska vlada napoveduje varčevanje v svojih vrstah Sredi septembra bodo v Italiji veliko govorili o državni porabi in varčevanju. Obravnavali naj bi finančni zakon za prihodnje leto. Italijanska vlada, ki je 2. septembra beležila prve sto dni vladanja, po mnenju nekaterih komaj zadostno, namerava privarčevati na desetine milijar lir- kar v svojih vrstah. Omejili bodo splošno porabo, povečali najemnine, večje omejitve in Kontrolo pa lahko vladni uslužbenci pričakujejo tudi pri uporabi službenih avtomobilov in telefonov. Kritiki sedanjih razmer v Italiji, ki gledajo nekoliko širše, opozarjajo da bi morala vlada Romana Prodija bolj poskrbeti za zagon gospodarstva in tako prvenstveno več storiti za odpiranje novih delovnih mest. Delitve Italije ne bo? Zahteve sodnikov po uvedbi sodnega postopka zoper liderja Severne lige Umberta Bossija, ki naj bi pozival h kaznivim dejanjem, grozil in žalil volivce Nacionalnega zavezništva, pa tudi dejstvo, da tega politika v Rimu ne jemljejo preveč resno, so nekoliko spreobrnile tok dogajanj v zvezi z napovedano ustanovitvijo neodvisne Padanije. Zahteve po cesiji dela Italije imajo lahko daljnosežne posledice. Bossi pa se bo lahko predstavljal kot žrtev rimskega centralizma in nadoblasti rimskih strank, seveda, če mu kaznivih dejanj ne bodo dokazali in ga primerno kaznovali. V Evropi 18 milijonov brezposelnih Zaposlitvena kriza na starem kontinentu se nadaljuje in kljub prizadevanjem vlad ne kaže, da bi se ta številka nekoliko znižala. Nemci neradi ugotavljajo, da imajo v svojih vrstah kar približno 4 milijone ljudi brez dela, pa tudi brezposelnost v Italiji sili kvišku. Ocenjujejo, da je pri naši sosedi nekaj čez miljon brezposelnih, zlasti se to pozna na jugu države. V Sloveniji je trenutno brez dela okoli 115 tisoč ljudi. Po sledeh grozovitega zločina, ki je pretresel Belgijce Nemški BILD razkriva nove podrobnosti o grozovitem zločinu nad nedolžnimi otroki v Belgiji. Našli še dve zakopani dekleti! Časnik opisuje kako je skupina ljudi opravljala svoj gnusni posel. Ugrabljala je dekletca, žrtve posiljevala in jih zaklenjene skrivala v vlažnem podzemeljskem hodniku. Dve posiljeni 8- letni deklici Julie Lejeune in Melissa Russo sta sestradani umrli, pri odkopavanju pa so v teh dneh našli še dve trupli, verjetno pogrešanih 16-letne Eefje in 17- letne Ann. Policiji je uspelo zaslediti že štiri vpletene. Capo-banda naj bi bil neki Jean -Michel Nihoul, preprodajalec nepremičnin, ki si je naročal žrtve, verjetno z namenom, da bi deklice prodal v evropskih bordelih. Funkcijo ugrabitelja je opravljal Marc Dutroux, ki se je nekoč že srečal z roko pravice. Na otroke naj bi pazil tudi neki Michel Lelievre. Belgijska policija razkriva, da je pomembno vlogo pri tem imela tudi ugrabiteljeva žena Michele Martin (36) po poklicu učiteljica in mati treh otrok, ki je v čudnem spletu okoliščin vedno globje bredla v ostudna dejanja. Ona je bila tista, ki je pustila umreti dve nedolžni sestradani deklici, medtem, ko je bil njen mož zaradi nekaterih drugih deliktov ta čas v zaporu. "Moja naloga je bila, da se v njegovi odsotnosti brigam za obe ■ OSTRE OBTOŽBE PIRANSKIH PODJETNIKOV (nadaljevanje s 1. strani) "Opozarjamo Vas, gospod Župan, da je odlok o prometni ureditvi v neskladju z ustavo in zakonom, saj posega v ustavne pravice občanov in jih na grob način omejuje. Zato Vam gospod župan predlagamo, da skladno s pooblastili odlok o prometni ureditvi predate v oceno Ustavnemu sodišču in predlagate takojšnje zadržanje njegovega izvajanja. Menimo, da se prometne zagate v mestu Piran dajo urediti tudi z drugačnimi sredstvi, kot na primer z ustrezno prometno signalizacijo, strokovno usposobljeno redarsko službo in z večjo aktivnostjo prometne policije; tako kot to določajo veljavni predpisi. Opozarjamo Vas gospod Župan, da vaše ravnanje in ravnanje vaših podrejenih, povzroča nam in drugim prebivalcem občine Piran ogromno gospodarsko in moralno škodo in smo zato odločeni, da to škodo izterjamo od občine, vendar si bomo prizadevali, da boste tudi vi osebno odgovarjali. Poudarjamo, da smo odločeni zadevo peljati tako daleč, da bomo organizirano zbrali ustrezno število podpisov, da se izvedejo predčasne volitve za Župana občine Piran." Podjetniki menijo, daje z izvajanjem določenih nalog iz odloka prišlo do nezakonitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi občine, za katera je neposredno odgovoren Župan in se čutijo dolžni, da pred pristojno institucijo zahtevajo preverbo smotrne in zakonite uporabe teh sredstev. Menijo, da niso prizadeti sami, temveč vsi pošteni in delovni ljudje v tej občini, ter tisti od katerih živimo, to je turisti, ki jih v zadnjem času v Piranu skorajda ni več. "Opozarjamo Vas, da ste pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja dali v upravljanje križišče za Fornače skupaj z zapornicami.Poudarjamo, da smo odločeni zadevo peljati tako daleč, da bomo organizirano zbrali ustrezno število podpisov, da se izvedejo predčasne volitve za Župana Občine Piran. V izogib temu pričakujemo od Vas gospod Župan, da takoj odstavite odgovorne projektante spornega odloka o prometni ureditvi oziroma zoper njih ustrezno ukrepate. V kolikor tega niste sposobni, pa odtopite sami. Naša priporočiila in zahteve niso več dim v prazno. Odločeni smo zadevo urediti po institucionalnih poteh z enakimi končnimi učinke." V javnem pismu so še zapisali, da si želijo uspešen dialig s prvim človekom občine, da bo prisluhnil vsem težavam, ki so nastale s, po njihovem, spornim odlokom in nesmiselno ekonomsko politiko županovih svetovalcev in njega osebno, ki hromi svobodno gospodarsko pobudo in uničuje občino kot takšno. Javno pismo z 32 podpisi so poslali Delu, Novicam, Primorskemu utripu in Primorskim novicam, Ustavnemu sodišču Slovenije, Ministrstvu za gospodarske dejavnosti-Državnemu sekretariatu za malo gospodarstvo, Državnemu sekretariatu za turizem, Ministrstvu za promet in zveze ter Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Od prvih ostrih reakcij in odmevov je minil že dober mesec. Slišati je, da so podjetniki res zbirali podpise v Piranu, pa tudi, da župan ni reagiral in da se je vsa stvar v zvezi s prometom že nekoliko ohladila. Razkol med županom in podjetniki ter seveda različna mnenja, vključno s tistimi, da župan, če bi bile volitve letos, zagotovo ne bi bil izvoljen, pa so žal ostala in bodo še naprej predmet gostilniških in drugačnih razprav ter ugibanj. Na sliki: Piranski obrtniki in samostojni podjetniki sestavljajo javno pismo FOTO: FK- INFORMA deklici. Bala sem se, nisem upala v klet. " Vpijoči glas sestradanih deklic je utihnil. Kakšna groza za starše, ko so izvedili kako so umirali njihovi otroci. Zločin jih je pretresel in zahtevajo pravično kazen za hudičev par. Človek preprosto ne more dojeti, da na svetu lahko živijo takšni ljudje. Verjetno polna užitkov in naslade je Michele Martin z videokamero snemala kako je nekoč njen soprog (pedofil) mučil in posiljeval ugrabljeno dekletce! Da njihova podla dejanja ne bi prišla na dan, so si osmislili skrivališče, podzemni tunel, nekakšen department za sex, v katerem verjetno uprizarjali orgije nad priprtimi deklicami. Za Melisso in Julie je bilo usodno in zakopali so ju kar na vrtu pred hišo. Policija je dala prekopati tudi ostale predele okrog hiše, da bi tako morda našla še dve pogrešani dekleti, to se je tudi zgodilo. Na vrtu neke druge hiše Marca Dutrouxa so odkrili trupli še dveh pogrešanih deklet za kateri so menili, da sta "pristali" v bordelu. Glavni zločinci (teh je kot kaže kar nekaj) so že za rešetkami, a zatopili so se v molk. Michele Martin je priznala, da je smemala posilstvo otroka, in tudi to , da je bila njena naloga brigati se zanje. "Bala sem se, nisem upala v klet." Zaklenila je vrata, pustila otroke v kleti in odšla stanovat v neko drugo soprogovo hišo. Njeno izjavo je na zaslišanju potrdil tudi mož Marc Dutroux. Ali je bila tudi sama žrtev nesrečnih okoliščin? Učiteljica je videla umirati svojega očeta v neki prometni nesreči, starša njenega moža Marca, ki ima še štiri sestre, pa sta se ločila. Marc Dutroux je že decembra 1985 ugrabil in posilil pet deklet. Ne ve se še natančno koliko je bilo vseh žrtev in kje so nekatera pogrešana dekleta. Na sliki BUDA: Hudičev par Marc Dutroux 39- letni elektrikar (odgovarjal naj bi za najmanj 6 ugrabitev in zločine) in njegova 36- letna žena Michele Martin, učiteljica, ki je pustila umreti dve sestradani deklici. Jean- Michel Nihoul (šef bande? - tretji z leve), ki naj bi naročal ugrabitve. Ugrabljene žrtve v starosti od k - li 8 do 17 let. Melissa in Julie (prvi dve z leve proti desni) sta morali umreti. Kot kaže tudi dve dekleti Eefje in Ann za kater so domnevali, da sta pristali v bordelih. Dve deklici so zločinci izpustili, za izginotje ene (Carola) pa kriminalisti še poizvedujejo. hm g*- helrnitrtto Kindertanger. WHM«f Kmrtflf het noei* ant dom Gv«tMetiT Vercclileppt Ermordet kis Bordeli mkaiifl? DAVKARIJA PO NOVEM__________________________________ Franc Bergant, direktor Davčnega urada Koper o organizaciji davčne službe: " Reorganizacija Uprave za javne prihodke in njenih Izpostav ter prevzem nalog kontrole davčnih obveznosti od Agencije za plačilni promet na Koprskem ni povzročila posebnih težav." S 1. 7. 1996 je na podlagi Zakona o davčni službi začela delovati nova davčna služba in sicer Davčna uprava Republike Slovenije pri Ministrstvu za finance, ki je prvič v naši državi združila celotno področje odmere in kontrole davčnih obveznosti za vse davčne zavezance- pravne in fizične osebe. Agencija za plačilni promet opravlja od tega datuma dalje samo plačilni promet. Davčna služba je sedaj organizirana tako, da na prvi stopnji o vseh davčnih zadevah odločajo Davčni uradi, na drugi stopnji pa odloča Glavni davčni urad RS v Ljubljani. Prejšnje Izpostave so postale v bistvu notranje organizacijske enote, vendar se še uradno vedno imenujejo Izpostave. Nosilcev davčnih obveznosti (fizične in pravne osebe) reorganizacija ne bo posebej obremenjevala. O delovanju in organizaciji davčne službe smo se pogovarjali Francom Bergantom in Suzano Hrovat. Franc Bergant, diplomirani pravnik, je doslej neposredno vodil Davčno izpostavo Piran (tudi v Izoli), Franc Bergant, dipl. pravnik, direktor s 1. julijem '96 pa je prevzel odgovorne naloge Davčnega urada Koper. direktorja Davčnega urada v Kopru. Na njegovem prejšnjem delovnem mestu v Luciji ga je zamenjala Suzana Hrovat, diplomirana pravnica iz Kopra, ki je bila na tej Izpostavi inšpektorica, še prej pa je delala na Inšpekciji za delo v Kopru. Kako je organizirana davčna uprava? "Na vrhu je Glavni davčni urad, ki se sestoji iz 14 regijskih področnih davčnih uradov. Poleg tega je še poseben davčni urad, ki pokriva samo določene naloge po zakonu. Za območje obalno- kraške regije je bil ustanovljen Davčni urad Koper. Obsega pa območja Upravnih enot Piran, Izola, Koper, Sežana. Davčni urad Koper ima svoje Organizacijske enote, (prejšnje Izpostave RUJP). Celotna inšpekcija (inšpektorji) je prišla neposredno pod Davčni urad, medtem ko kontrolorji sodijo pod Izpostave oz. sedanje notranje organizacijske enote. Kot rečeno, je davčna uprava RS prevzela od bivše Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje vse delavce, ki so delali na področju davčnega nadzora, vse inšpektorje in kontrolorje. Tako od 1. 7. 1996 dalje, prvič v naši državi opravlja celoten nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti in kotroio (za pravne in fizične osebe), ena služba. Davčni zavezanci še vedno opravljajo naloge tam, kjer imajo sedež (fizične osebe stalno bivališče) in torej zanje ni bistvenih sprememb." Kako je z delitvijo premoženja med Davčno upravo in Agencijo za plačini promet na Koprskem. Se je tudi pri vas zgodil ljubljanski primer? Ne, na področju delitve nimamo problemov. Sedli so za mizo in se dogovorili." Ljudje še natančno ne vedo kaj je Davčni urad, kaj Izpostava, katere naloge opravljata in podobno? 'Davčni urad ima neposredno inšekcijsko nadzorstvo, izterjavo na terenu in službe, ki so nujne za funkcioniranje Davčnega urada.Vse to iz vidika, da se zagotovi enotno izvajanje nalog na prvi stopnji. Neposredno odmero in kontrolo, tako za pravne kakor tudi fizične osebe, pa vršijo Izpostave. Za pravne osebe se ni spremenilo v ničemer, ker so naši delavci kontrolorji še zaenkrat fizično ločeni. Sedijo v ekspoziturah Agencije za plačilni promet, torej v istih prostorih kot prej. V Luciji in Izoli sta po dva, v Kopru štirje... S tem, da so formalno seveda pod Izpostavo oz. Davčnim uradom. Firme torej nosijo svoje obrazce za obračun davkov, prispevkov, še naprej tem delavcem na Ekspoziturah. Seveda se sedaj že tudi srečujemo s prostorskim problemom in stisko na davčni upravi. Delitev dela je morda koga od kontrolorjev sedaj bolj obremenila, nekoga spet manj. Davčnim zavezancem, pravnim in fizičnim osebam smo te dni poslali dodatna obvestila v katerih bodo našli nekaj dodatnih informacij kako naj ravnajo.” bistvo vsega tega ravnanja oz. reorganizacije? Da se poenoti in zagotovi davčna kontrola, organizirano izvaja izterjava davčnih obveznosti ter da se jim nudi večja strokovna pomoč." S 1. 7.1996 je začel veljati Zakonodavčni službi (Ur.l. 18/96) s 1.1.1997 pa stopi v veljavo Zakono davčnem postopku. Ali smo se v Sloveniji (verjetno edini državi na svetu, ki je imela dve različni davčni službi, ki sta ločeno nadzirali dva segmenta) končno poslužili izkušenj zahodne davčne zakonodaje in vse to Poenotili. Je naša davčna uprava finančna policija. Se vam obetajo uniforme? 'Poslužili smo se predvsem izkušenj, ki jih imajo naši kolegi v Avstriji. V novi organiziranosti vidimo veliko prednosti. Zagotovili bomo enotno, (neko normalno) davčno politiko na enem področju. Davčni urad bo nudil Izpostavam strokovno pomoč , hkrati pa bo uveljavljena tudi kontrola nad delom. Davčni kontrolorji in inšpektorji imajo po zakonu velike pristojnosti.Nadzor nad finančnimi bansakcijami pa je, kot vemo, možno zagotoviti edinole z enotno davčno službo in kontrolo. Povsod 'n v vseh oblikah. Novost so tudi nove davčne številke zavezancev, in njihova enotna evidenca. Tudi na primer, uveljavljanje davka na dodano vrednost, kar nas približuje Evropi, pomeni za nas veliko dela. Glede drugega vprašanja, v prvi fazi še ni predvideno, da bi bili inšpektorji uniformirani, vendar bodo oni predstavljali najštevilčnejši del Davčnega urada. Imajo in bodo imeli velika pooblastila, vendar to niso finančni policisti kot na Zahodu” Aaj pa pranje denarja v Sloveniji. O tem se tudi veliko govori in piše? ' Zakon o pranju denarja že obstaja in tudi poseben Urad. Državni organi na tem področju tesno koordinirano sodelujejo." Kaj pa plačilna nesposobnost in davčan utaja zavezancev. Je veliko neizterjanih davčnih Suzana Hrovat, dipl. pravnica. Vodja Izpostave Lucija. " Na našem območju je od vsega po nekaj. Kakšnih velikih davčnih utaj ni bilo. Nekateri dolgujejo velika sredstva. V globalu ne izstopamo od slovenskega povprečja. Zgodi pa se, da tudi z izvršbo ne moremo do poplačila davčnih obveznosti, saj nekateri vlečejo svojo agonijo "do smrti”, ko jih nihče več ne more rešiti. Razlogi so lahko subjektivni ali objektivni. Doslej smo lahko "zarubili" predmete in OS fizični osebi. Pravni ne. S spremembo zakonodaje bo ta ukrep mogoč tudi pri pravni osebi, seveda, če ne bo poravnavala svojih davčnih obveznosti. Doslej smo v Sloveniji (in tudi v bivši Jugoslaviji) imeli ločeno kontrolo fizičnih in pravnih oseb, poslej (s. 1. 1. 1997) pa bo lahko en inšpektor pregledal oboje. Nov davčni sistem veliko pomeni tudi^ za državno blagajno v katero naj bi se tako nateklo več davkov. FRANC KRAJNC PORTOROŽ PORTOROSE Slovenija DAN ODPRTIH VRAT Nedelja, 22. september od 14. do 21. ure NOVEGA TERMALNO • REKREACIJSKEGA CENTRA! V recepciji Term bo: * ob 15. uri predstavitev Term in voden ogled centra; * ob 17. uri predstavitev storitev Term-Talasoterapije; * ob 18. uri predstavitev storitev "Beauty centra". Prebivalce občin Piran, Izola in Koper vabimo, da ta dan med 14. in 21. uro dve uri brezplačno preizkusite vse novosti, ki smo jih za vas pripravili. PODARITE Sl PRIJETEN DAN V NOVEM TERMALNO-REKREACIjSKEM CENTRU HOTELOV PALAČE! p.s. Kopalke in brisače prinesite s seboj! NASLOVI Davčni urad: MF- Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Koper Pristaniška 10, p.p. 22 6101 Koper Tel.: 066/ 449-400 Telefaks: 066/ 38-337 Izpostave: Izpostava Lucija Lucija, obala 114, p.p. 65 6320 Portorož tel.: 066/ 70- 334 Kontrola za pravne osebe: 70:955 Izpostava izola Gorkijeva 2, p.p. 86 6310 Izola tel.: 066/ 61-121 Kontrola za pravne osebe: 066/ 61-537 Izpostava Koper Trg Brolo 3 6000 Koper te.: 066/ 446-324 Kontrola za pravne osebe: 066/ 449- 403, 449-404 Izpostava Sežana Partizanska cesta 4 6210 Sežana tel.: 067/31-238 Za pravne osebe: 067/ 72- 041 Zavarovalna družba Adriatic ponuja novosti OTROKOM PRIJAZNO ZAVAROVANJE Koprska zavarovalna družba Adriatic d.d.,je na tiskovni konferenci v Ljubljani (27.8.) predstavila svojo usmeritev in novosti pri nezgodnih solskih zavarovanjih. Staršem ponuja še dodatno možnost- zavarovanje za kritje stroškov spremljevalca poškodovanega otroka v bolnišnici in tudi v primeru nadaljevanja zdravljenja nezgode v rehabilitacijskem centru. Pojasnili so namen teh zavarovanj, ki bi morala staršem v prvi vrsti olajšati finančne skrbi ob hujših nezgodah, otrokom pa olajšati zdravljenje in omogočiti, da se čimprej ponovno vključijo v običajno življenje. Zavarovalnica si že tretje leto prizadeva pojasniti bistvo nezgodnih zavarovanj za otroke in mladino in je zato tudi razvila takšno zavarovalno ponudbo, ki otrokom in strašem dejansko olajša težave pri vseh hujših nezgodah, posebno še tedaj, ko mora otrok zaradi nezgode v bolnišnico. Novo zavarovanje krije stroške nastanitve spremljevalca otroka v primeru hospitalizacije otroka zaradi nezgode v bolnišnici in tudi pri nadaljevanju zdravljenja v rehabilitacijskih centrin. Takšno zavarovanje je popolna novost in trgu zavarovalniških storitev, pravzaprav pa gre za otroku prijazno zavarovanje. Aariatic namreč za 2.000,00 SIT letno, ponuja možnost zavarovanja za stroške nastanitve in prehrane spremljevalca v bolnišnici ali v rehabilitacijskem centru, kjer lahko stane starše en dan oskrbe nekaj tisoč tolarjev. V primeru, da bolnišnica nima možnosti nastanitve spremljevalca, Adriatic omogoči takšno bivanje v najbližjem hotelu. Adriatic plačuje dnevno odškodnino za dneve, ko je zavarovanec zaradi poškodbe ležal in se zdravil v bolnišnici. Ponuja zavarovanje za štiri različne letne premije: 1.000,00, 1.500,00, 2.000,00 in 2.500,00 tolarjev. Za 100- odstotno invalidnost se zavarovalna vsota giblje med 3,2 in 6 milijonov tolarjev, za izgubo življenja od 800 tisoč do 1,5 milijona tolarjev, dnevna odškodnina za bolnišnične dni pa znaša od 1.130,0 do 4.580,00 tolarjev. Njihova pnudba se razlikuje od drugih v tem, da ta zavarovalnica odškodnino za dni, prebite v bolnišnici zaradi nezgode, izplača za vse leto, torej za 365 dni in da odškodnino, za razliko od drugih, izplača za izgubo življenja, ne le v primeru nezgode, temveč tudi v primeru bolezni. Prav tako zavarovalnica Adritic ne pozna omejitev nezgodnega zavarovanja za registrirane športnike. Tudi letos so ob zavarovanjih pripravili poseben nagradni natečaj, s Katerim spodbujajo otroke k bolj varnem obnašanju v prometu. Franc Krajnc Je šel Lipovec tokrat predaleč? Ali je Miran Lipovec, nekdanji krupje portoroške Igralnice, z najnovejšimi ovadbami zoper Miro Puc, Cirila Koprivca, Enesa Loja in Borisa Trbižana šel predaleč in si nakopal še eno tožbo? Mirana Lipovca, znanega portoroškega krupjeja so pred leti disciplinsko odpustili iz portoroške Igralnice. Na ukrep prenehanja delovnega razmerja se je pritožil, vendar se postopek na sodiščih prve in druge stopnje že dolgo vleče in šele septembra letos naj bi delavsko sodišče izreklo dokončno sodbo. V tem času smo v javnosti že večkrat imeli priložnost opaziti, da vztrajni Miran Lipovec iz Lucije ne miruje. Začuda, kar nekam z lahkoto prihaja do pomembnih poslovnih in drugih podatkov o metodah lastninjenja v Turističnega podjetja, kar navaja na misel, da v njegovi težki bitki s podjetjem ne deluje sam. Podatke in vse domnevne nepravilnosti skrbno zbira, sortira, urejuje in "njegove" zaključke prijavlja na številne naslove. Pošilja celo opozorila in ovadbe, sklicuje tiskovne konference, opozarja na krivico, ki naj bi se mu zgodila , ko je kot človek, ki preveč ve (in tudi preveč govori) moral zapustiti podjetje. Toda zgodilo se ni še nič.Miran obtožuje, karavana gre dalje. Očitno ga v Turističnem podjetju Portorož ne jemljejo preveč resno in vsaj doslej niso hoteli komemtirati njegovih izjav. V novogoriškem Hitu si je nakopal tožbo, enako pa se mu lahko pripeti v Turističnem podjetju, ker naj bi po njihovem tokrat le prestopil prag tolerantnosti za prizadetega človeka. Lipovec trdi, da je izgubil službo zaradi objave nekih člankov in da so bile kršene njegove, človekove pravice? Če bo sodišče ugotovilo, da ga je Igralnica nezakonito postavila na cesto, ga bo morala Igralnica sprejeti nazaj na delo, s tem bi mu sledilo tudi ustrezno povračilo stroškov za izgubljeni dohodek. Izgleda, da so ovadbe zoper 4 ljudi; Miro Puc, direktorico Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Cirila Koprivca, namestnika družbenega pravobranilca Slovenije v Kopru, Enesa Loja, generalnega direktorja TP Marina Portorož in Borisa Trbižana, predsednika skupščine Turističnega podjetja Portorož, presegle rob tolerance, zato so se v podjetju odločili za ukrepanje. Razumeti je, da bodo tokrat Lipovca zares tožil, tokrat za obrekovanje in laži. Komunikacijska skupina za odnose z javnostmi (SPEM) iz Maribora, ki za Igralnico in Marino pogodbeno opravlja naloge stikov z javnostmi, je medijem poslala informacijo, da je Miran Lipovec v petek, 30. 8. 1996 v Kopru sklical novinarsko konferenco (povabil njemu naklonjene medije) na kateri je pojasnil ovadbe zoper ; Miro Puc, Cirila Koprivca, Enesa Loja in Borisa Trbižana. Ovadbe naj bi poslal naravnost državnemu tožilcu Antonu Drobniču. Miro Puc in Cirila Koprivca je ovadil zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ker pač menda na njegove že prejšnje obtožbe nista nič ukrenila. Direktorja Marine Portorož Enesa Loja naj bi ovadil zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije in zlorabe položaja in pravic. Predsednika skupščine pa celo zaradi suma ponareditve poslovnih listin. Lipovca predvsem zanima, poroča Delo, koliko denarja bo moral direktor Marine plačati strankam, ker je on (in prijateljske družine) brezplačno prišel do kapitala, vrednega nekaj milijonov mark? Če gre verjeti zapisu, naj bi delnice, na katere je mislil, ob nakupu bile vredne le 1800 SIT, zdaj pa že 4100 SIT. Naložba v delnice Marine naj bi tako v kratkem času navrgla imetnikom delnic trikratno vrednost. Pri tem verjetno misli na dividende. Skrivnost problema naj bi torej bila v prikrivanju resničnega dobička v letih pred lastninjenjem. Zanima ga kakšen dobiček naj bi Marina v resnici ustvarila v letih 1993 in 1994, kajti le- ta naj bi se zelo povzpel šele leta 1995, ki je bila Marina že olastninjena. Pri tem ne navaja, da so podjetja v fazi lastninjenja morala čisti dobiček evidenčno prenesti in so ga lahko razdelila po zaključku privatizacije, konstituiranju in v skladu s sklepi skupščine. Navedel je tudi podatek, da naj bi bila portoroška enota Igralnice Casino v prvem poletju ustvarila 1,5 milijona mark izgube. Pozval je tudi vodstvo Hita naj umakne tožbo proti njemu, ker naj bi žalil ugled tega novogoriškega podjetja. Nekatere navedbe je težko strokovno komentirati brez vpogleda v dokumentacijo. Zasti one o brezplačno pridobljenem kapitalu in "skritem" dobičku, razdeljenem post festum. Lahko drži, da so ponekod v fazi lastninjenja nekateri vodilni delavci prišli do kapitala, ni pa nujno, da je zaradi tega prišlo do zlorabe uradnega položaja. Miran Lipovec bo moral, če bo zares prišlo do postopka, ovadbe pojasniti na pristojnem sodišču. Turistično podjetje Portorož očitkov Mirana Lipovca ne želi komentirati. Opozarja na dejstvo, da je Igralnica Portorož v prvem polletju 1996 poslovala z načrtovanim dobičkom. Samo v mesecu avgustu je bilo v igralnici 34.905 gostov ali 11.905 več kot lani, kar je rekord v poslovanju igralnice. Lastninjenje Marine Portorož je potekalo v skladu s pozitivno zakonodajo, kar je razvidno iz vseh pridobljenih soglasij. Poročilo o tem je nekoč podal tudi družbeni pravobranilec. Podjetje trdi, da so napadi Lipovca očitna provokacija in začetek predvolilne kampanje, v kateri oni ne bi želeli sodelovati. "Proti Lipovcu bomo ustrezno ukrepali," navaja tiskovno sporočilo pod katerim sta podpisana Direktor Igralnice Casino Portorož, Ernest Dobravc in predsednik Nadzornega sveta Igralnice Casino Portorož, Radovan Suc. FK Novi keramičarji Skupina navdušencev, ki je letošnje poletje uspešno opravila tečaj keramike v Tartinijevi hiši v Piranu, ponosno drži v rokah diplome izdelane kar iz gline. V času tečaja so spoznali uporabno vrednost gline, naučili pa so se tudi nekaj osnovnih veščin, kako narediti lep okrasni predmet, vazico, ikebano za rože, lonček in podobno, kar lahko s pridom postavijo na ogled svojim prijateljem in znancem. Dvojna podoba Pirana Piran so začeli graditi, častiti in tudi občudovali so ga, že naši predniki. Ponosni so bili na doseženo, negovali tradicije. Če je bilo potrebno, so se kot en človek postavili v bran proti zavojevalcem. Če ni moglo drugače- tudi s trdnim obzidjem. Mestecu so dali pečat neizbrisnih zgodovinskih in kulturnih vrednot, ki jih danes občudujemo, in občudovali jih bodo še sto in tisočletja.Veliki svet meščanov je sprejemal zgodovinske odločitve, ki se kot odraz in izkaz njihove modrosti, odslikavajo v naših očeh. Enkratno je to naše malo mestece ! V letu gospodovem 1996 je Piran dobil kar dve podobi; Celostno, šele na papirju-in ono drugo, ki smo si jo ustvarili sami, z našimi dejanji, razprtijami, ukrepi in protiukrepi, odmevnimi v javnosti. Kaj se dogaja pri vas v Piranu, me je pred kratkim čisto na drugem koncu naše lepe deželice vprašala ženica za katero bi si človek mislil, da za Piran še slišala ni. V spominu ji je ostalo le to, da se pri nas nekaj dogaja. Imamo nekakšne proteste, štrajke, "lovimo turiste z lisicami"... Širša slovenska javnost je letošnje poletje zares imela priložnost izvedeti veliko več podrobnosti o naši občini za kar so v dobri meri poskrbela slovenska sredstva javnega obveščanja. Slab glas se pač sliši v deveto vas. V tekmovanju kdo bo napisal bolj udaren in odmeven članek na račun Pirana, niso skoparila niti z naslovi kot je bil tisti, "Ali bodo v Piranu letele glave'". A tako hudo vendarle ni? Le nekaj votlega, za obiranje, stresanje jeze. Morda zaradi osebnega in skupnega nezadovoljstva, strahu pred prihodnostjo. Posploševanje in premalo pripravljenosti za dialog. Občina Piran je močno, ali celo usodno vpeta v turizem in ob tem v navidez narazrešljive prometne zagate, ki jezijo domačine in tujce. Kritike, ki so na račun tega letos letele vsevprek, niso mogle zaobiti odgovornih in celo prvega moža v občini, župana. Morda upravičeno, ali pa tudi ne? O uspešnosti in ustvarjeni podobi Pirana v svetli javnosti, bi moral javno spregovoriti tudi sedanji Občinski svet, ki je številčno veliko večji kot je bil njegov zgodovinski brat- Veliki svet, saj mu ne manjka modrosti, kajne? Osnovni cilj in namen vsakogar, podjetnika, občana, občine je, da v javnosti, pred poslovnimi partnerji, občani, znanci in prijatelji, ohrani svoje dobro ime. Ali je občina Piran svoje že zapravila? Franc Krajnc Do konca leta nova vlada? Ker bodo volitve v DZ že 10. novembra, bomo v Sloveniji do konca leta morda imeli novo vlado. Dr. Janez Drnovšek ali Janez Kocjančič ? Volivci bomo kmalu izvedeli kaj lepega, obetavnega in zanimivega nam pripravljajo politične stranke. Spoznali bomo že pred časom evidentirane kandidate za člane v Državnem zboru, ki jih bodo posamezne stranke potrdile na bližnjih konvencijah. Tudi to vemo, da zaradi kratkega roka še ne moremo pričakovati bistvenih sprememb volilne zakonodaje, zato naj bi bilo bolj ali manj vse po starem. Na volišča bomo stopili že v nedeljo, 10. novembra. Bistveno je, da bomo volivci, ki nismo "vezani" na strankarske kandidate, lahko obkrožili stranko pa tudi človeka ki nam je pri srcu in v katerega imamo polno zaupanje. Morda se bomo spomnili tudi tega kaj nam je kdo oblubljal, česar ni izpolnil, koliko se je "oddodaljil" od baze, kar je splošna bolezen v strankarskem lederstvu. Menda tudi tokrat, ko se bomo odločali za kandidate, ki nas bodo zastopali v parlamentu nasledja štiri leta, zaradi obstoječe volilne algebre o kateri še ustavno sodišče ni dalo poslednje besede, ne bomo vedeli s kakšnimi žavbami je namazan "naš" poslanec. Da bi ga lahko odpoklicali, mi navadni smrtniki? To je Hamletovsko vprašanje. Zelo verjetno je, da bo kar nekaj sedanjih poslancev v DZ ponovno poizkusila srečo in se bo pustila evidentirati. Tako se bo po nekaterih napovedih izmenjala le dobra polovica poslancev. Veliko novih obrazov kljub temu torej ne bomo videli? Kdo bo prevzel krmilo naše vlade v naslednjem mandatu? Dr. Drnovšek ali Kocjančič? Tudi to bo menda jesensko politično vprašanje št.1. Toda Dr. Janez Drnovšek je optimist, saj lahko resno računa, da bo slovenski premier še eno mandatno dobo. Inflacija bo enoštevilčna, gospodarska rast še vedno pozitivna (v to pač vsi ne verjamejo), tudi na zunanjepolitičnem področju nimamo toliko zapletenih problemov, da jih ne bi mogli sproti reševati. Dva velika državna projekta- pot v Evropo (polnopravno članstvo v EU) in vstop v NATO, se kljub nekaterim zastojem počasi uresničujeta.Dovolj znakov, da si bo LDS, ena najmočnejših političnih strank v Sloveniji (od sedanjih 30) lahko spet izbirala koalicijske partnerje in vplivala na politično ravnotežje v državi. Male slovenske politične zdrahe in zdrahice, ki so značilne za sedanje večstrankarsko politično življenje pa bodo pri nas Slovencih tako ali tako vedno prisotne, ne glede na to pod kakšno taktirko bomo živeli. Prav to, ali Slovenci sedaj res bolje živimo je lahko resno vprašanje za marsikatero stranko, in je nedvomno tesno povezano tudi z uspehom ali neuspehom na biližnjih volitvah. Združena lista javnosti predstavlja svojo vlado na čelu katere bi bil, če bi bila izvoljena, Janez Kocjančič. Opozarja, ali v tekmi za "narodov blagor" nismo zanemarili socialne komponente? Tudi stranke SDSS, SKD, Zeleni Slovenije in DeSUS si želijo več besede v parlamentu. Zato se na volitve zelo resno pripravljajo. DeSUS je 7. septembra v Škocjanu že predstavil novinarjem svoje kandidate s Primorske za poslance v DZ. Kako jim bo uspel politični met, kakšen politični marketing bodo izvedle stranke, bomo lahko kmalu videli. Piko na i bomo vendarle dali volivci, ki bomo na voliščih izrazili svojo voljo koga hočemo imeti na oblasti. Franc Krajnc Piranski 31. mednarodni slikarski Extempore je privabil 314 umetnikov Izbrana platna si lahko ogledate do 6. oktobra. Nagrada Grand prix Dušanu Fišerju Dušan Fišer iz Ljubljane je s svojimi poslikavami na platnu- Somrak bogov, prepričal žirijo, daje najboljši. Ob odprtju razstave v Mestni galeriji Piran je prejel nagrado grand prix 150.000,00 tolarjev . Obalne galerije so podelile nagrado še za najboljši akvarel, dobila jo je Aljoša Križ iz Kopra za Zrno soli. Letošnjega srečanja slikarjev se je udeležili 314 umetnikov iz osmih držav. V ocenjevanje so oddali 269 slik. Dela, ki niso bila izbrana so v nedeljo (8.9.) bila na ogled na Tartinijevem trgu.lzbrana platna bodo do 6. oktobra razstavljena v piranski Mestni galeriji in v Križnem hodniku minoritskega samostana. Portorož v pričakovanju Zlatega bobna Mednarodni oglaševalski festival nove Evrope 3. ZLATI BOBEN '96 bo v Portorožu od 8. do 11. oktobra. Ali smo dovolj pripravljeni? *** unšm v* ? ,^0 j le najpomembnejši slovenski oglaševalski dogodek, ampak je vse bolj cenjena dnarodnem merilu, so povedali na nedavni novinarski konferenci, ki je bila 27. Zlati boben ni prireditev v mednarodnem merifu, avgusta v okrogli dvorani ČZP Dela v Ljubljani, kjer smo lahko izvedeli zakaj letos v Portorožu ne bo slovenskega oglaševalskega festivala, kakšne so novosti letošnjega mednarodnega festivala Zlati boben, kaj se do dogajalo na Forumu, kako se mednarodna portoroška oglaševalska prireditev umešča v državne in obalne programe promocije v tujini, kako Zlati boben odmeva v tujini in končno tudi kaj mora postoriti portoroški Avditorij, če želi še naprej obdržati to ugledno promocijsko prireditev. O tem so spregovorili Jure Apih, predsednik organizacijskega odbora Zlatega bobna, Jani Toroš, predsednik Slovenskega oglaševalskega združenja, mag. Janez Damjan, koordjnator Foruma in žirije ter Matjaž Kek, podsekretar v Uradu vlade za informiranje ter Dimitrij Živec, predstavnik Občine Piran, gostiteljice in sponzorja 3. Zlatega bobna. Konferenco je vodila Nada Serajnik Sraka, Urad vlade za informiranje. Letošnji mednarodni oglaševalski festival Zlati boben bo potekal v portoroškem Avditoriju od 8. do 11. oktobra. Namesto domačega festivala, ki je lani bil še v Portorožu in ga Slovensko oglaševalsko združenje seli v Ljubljano (v Cankarjev dom?), bodo organizirali t.i. Slovenski dan. To je enodnevno strokovno srečanje domače oglaševalske stroke v Avditoriju v torek, 8. oktobra dopoldne. Osrednja tema: Marketinško osvajanje novoevropskih trgov. Slovensko oglaševalsko združenje bo na tem festivalu razglasilo tudi oglaševalca leta in ga nagradilo z zlato vrtnico. Slovenski dan v Portorožu bo nekako zapolnil prehodno obdobje do naslednjega domačega oglaševalskega festivala, ki bo predvidoma maja 1997 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Namreč, če potekata obe prireditvi hkrati, je skoraj nemogoče preprečiti, da mednarodna ne bi zasenčila domače, so povedali. Jesenska Dortoroška prireditev pa se bo intenzivneje usmerila v graditev mednarodne oz. nadnacionalne identitete. Portorož mednarodno oglaševalsko središče? Organizatorji so letošnjo prireditev zasnovali kot splet tekmovalnih, strokovnih in družabnih dogodkov, ki naj bi predstavila ustvarjalno moč, razvitost, dosežke in probleme oglaševanja oz. marketinga v Srednji in Vzhodni Evropi. Čeprav je tekmovalni del festivala omejen na področje t.i. nove Evrope, pa je celotna prireditev zastavljena širše. Ambicija Slovenskega oglaševalskega združenja namreč je, da bi postal Portorož oglaševalsko središče nove Evrope, Zlati boben pa stičišče Vzhoda in Zahoda. Obiskovalci bi se tako v Portorožu ahko seznanili tudi z največjimi svetovnimi oglaševalskimi dosežki. Morda bomo v Portorož sčasoma pritegnili tudi nekaj trajnih ištitucij in bo postal neke vrste "oglaševalski muzej"? Ob tem pa seveda ne gre zanemariti poceni učinkovite promocije Portoroža v svetu. Sicer pa je festival Zlati boben tudi najcenejša šola o tem, kaj se na tem področju v svetu dogaja- nikamor nam ni treba iti. Oni pridejo k nam in vidimo lahko kaj znajo ter se pri tem tudi kaj naučimo. Ne smemo zanemariti ogromne promocijske vrednosti. Samo o lanskem festivalu je poročalo na desetine različnih medijev doma in po svetu. Tekmovanje bo potekalo v treh skupinah: A- TV oglasi; B- tiskani oglasi in plakati in C- promocijske aublikacije in embalaža. Najboljša dela skupin bodo prejela zlate bobne, najboljša dela posameznih kategorij zlate palčke, agencija z največjim izkupičkom točk od nagrad in uvrstitev v ožji izbor pa bo razglašena za najkreativnejšo agencijo nove Evrope '96 in bo prejela zlato vrtnico. Novost v tekmovalnem delu festivala je "zlatalučka" (The Golden Light), to je posebna nagrada za najboljšo družbeno akcijo. Sponzor je podjetje Proreklam Europlakat. Mednarodna festivalska žirija bo sestavljena iz 17 strokovnjakov s tega področja. Njen slovenski član bo kreativni direktor ljubljanske agencije Studio Marketing / j. VValter Thompson, Janez Rakušček. Za predstavitev največjih svetovnih oglaševalskih dosežkov bo poskrbel bogata program projekcij. Letos bomo v Portorožu videli zmagovita dela zadnjega Cannesa, Epice in Creste ter 100 najboljših tv- spotov vseh časov. Forum- novost letošnjega Zlatega bobna Osrednja strokovna prireditev in novost letošnjega Zlatega bobna bo Forum, to je dvodnevni program predavanj, v katerem bodo strokovnjaki oglaševalskega, marketinškega, medijskega in drugih povezanih področij, spregovorili o najpomembnejših vprašanjih razvoja oglaševanja v državah nove Evrope. Sodelovalo do okrog 30 govornikov iz 12 držav. Njihova predavanja bodo izšla tudi v zborniku. Strokovnjaki bodo govorili tudi o promociji turizma. Ta del programa bo vodila dr. Tanja Mihalič z ljubljanske Ekonomske fakultete. Predavanje - Oglaševanje kot stroka- bo povezoval Jernej Repovš. Prostorske omejitve Avditorija Organizatorji Zlatega bobna kot izjemen problem izpostavljajo prostorske omejitve, ki preprečujejo širitev festivala. Ker Portorož nima dovolj velike pokrite dvorane, so že lani morali omejiti števno udeležencev zaključne prireditve na 700, čeprav je bilo interesentov več. Prav toliko, ali morda celo več, jih pričakujejo tudi letos. Glavna dvorana portoroškega Avditorija sprejme največ 550 gostov. V očitni bojazni, da bi lahko Portorož sčasoma izgubil še ta festival, smo na tiskovni konferenci v Ljubljani zastavili vprašanje Juretu Apihu in Dimitriju Živcu, ali slovensko gospodarstvo dovo j izkorišča prednosti in promocijsko moč festivala, ali Portorož živi z njim in ali bo Obema Piran kot, lastnik Avditorija, storila kaj za povečanje in izboljšanje prostorskih zmogljivosti Avditorija, ure Apih je ocenil da gospodarstvo, zlasti turistično v Portorožu, ceni veliko priložnost, ki 10 nudi estival. Dimitrij Živec je povedal, da so z obiskom (in potrošnjo) zlasti zadovljm gostmcLOdlocitev o širitvi Avditorija je že sprejeta. Dobil bo pokrito dvorano (zunanji del) za skoraj 3000 udeležencev. Uredili bodo vhodno avenijo v kateri bo prostor za pogostitev od 1500 do 2000 gostov. v, Kdaj bo prišlo do realizacije načrta, tega seveda ni mogel povedati, ludi direktorica Avditorija Fanci Kuhar, nam ni mogla potrditi nič konkretnega, zagotovo je, da se to letos ne bo zgodilo. Slika: S tiskovne konference v Ljubjani FOTO: FK-INFORMA Izvleček programa:ZLATI BOBEN 96 Torek, 8. oktober 9.00 Mednarodna registracija; 10.00- 13.00 Slovenski dan (Avditorij); 13.30 Slavnostni sprejem SOZ v beli dvorani Avditorija; 15.00 -19.00 Projekcija nagrajenih in izbranih spotov minulih festivalov (Golden drum, Epica, Gresta); 20.00 Slovesna otvoritev mednarodnega festivala Zlati boben in razstave tiskanih del v konkurenci (stari Palače hotel). Šampanjec za dobrodošlico; delo Tiskarna; 21.00 VVelcome party v skladišču soli, Metropolis Media. Sreda, 9. oktober 9.30 Projekcija tv- spotov v konkurenci (Avditorij); 10.00 Teniški turnir (Marina); 10.00- 14.00 Golden drum Forum (Bela dvorana); 16.00 100 naj spotov vseh časov; 19.00 Epica 95/96 (Avditorij); 24.00 Midnight Meeting (Tivoli). Četrtek, 10. oktober 9.30 projekcija tv- spotov v konkurenci (Avditorij); 10.00 Teniški turnir (Marina); 10.00- 14.00 Golden Drum Forum . Na programu so teme: Novi mediji in oblike komunikacije, Etični vidiki oglaševanja, Promocija turizma. 16.00 Poseben gost: Mariusz Jan Demner; 20.00 Cannes 1996; 24.00 Midnight Meeting (Tivoli). Petek, 11. oktober 10.00-11.30 Short lista 1 (Avditorij); 13.00 Short lista 2 (Avditorij); 20.00 Award ceremony and Golden Gala Party (Marina) (Slovesna podelitev nagrad in gala Party v portoroški Marini). Sobota, 12. oktober 8.00 Dodatni program po izboru: Obisk v slovenskih agencijah* Obisk Krasa- Lipice, Postojne* Izlet v Benetke s hidrogliserjem Prince of Venice. Posvetovanje ekonomistov v Portorožu Portoroški Avditorjij bo 26. in 27. septembra gostitelj 2. strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in ogranizacije z naslovom: Vloga analitikov pri prenovi delovnih procesov podjetij in zavodov. Posvetovanje tudi tokrat organizira Zveza ekonomistov Slovenije. Program posvetovanja je razdeljen v štiri sklope: Analiza kot nuja za poslovno odločanje, Preurejaanje delovnih procesov- pogoj za konkurenčnost, Od zajemanja podatkov preko diagnoze do predlogov ukrepov in Izbrani vidiki analize organizacije. Posvetovanje se bo začelo 26. septembra ob 9.30 v glavni dvorani Avditorija. Uvodni nagovor bo imel Dr. Boris Cizelj, Misija Republike Slovenije pri Evropski zvezi v Bruslju. Usmerjevalci razprave bodo prof. dr. Miran Mihelčič, dr. Slavka Kavčič in dr. Rudi Rozman. Prof. dr. Miran Mihelčič je v uvodniku vabila zapisal, da nas razmere, s katerimi se že več zadnjih let sooočajo vodilni in vodstveni delavci v podjetjih, že same po sebi jasno opozarjajo, da bomo morali za morebitni vstop v I. evropsko ligo, način delovanja naših podjetij temeljito spremeniti. O tem kako naj bi to najbolj uspešno storili, bodo zagotovo povedali kaj več na zanimivem posvetovanju na katerem pričakujejo tudi gosta iz tujine. Prof.dr. Hans Ferk bo govoril o analizi kot osnovi za dolgoročno odločanje in strategijo podjetja. Dr. Slavka Kavčič (Ekonomska fakulteta Ljubljna) bo govorila o kriznih razmerah v gospodarstvu in vlogi analitikov v posebnih razmerah. Mag. Neven Borak (DZ R Slovenije) ima pripravljeno temo: Analiza bank. Mag. Jožica Knez-Riedl (Univerza v Mariboru, Ekonomsko- poslovana fakulteta) se je lotila analize učinkovitosti in uspešnosti ravnateljev (direktorjev). Na programu so še teme: Analiza kulture podjetja, analiza nagrajevanja in plač v podjetjih in drugo. Posvetovanje bodo zaključili 27. 9. 96 predvidoma ob 12.30 uri. Informacije v dneh posvetovanja dobite po telefonu: 066/ 747-094 (Avditorij Portorož). Velika ponudba nepremičnin na slovenski Obali Hiše, stanovanja, parcele, lokali, poslovni prostori Prodaja in najem Dobrodošli tudi v naši 0kr6pC6V