ru«* |c|ife
PROSVETA
OLAS1LO SLOVENSKE NARODNE
PODPORNE JEDNOTE
•YEA* *
delavnik potreba za
Mivke.
ink peS^ah^«.
^ttLTUDI LOWDBN. rt^ji dsndsnss
DL — Governer Low-Tlal leg»l»turi poslanico, ^poroča, da sprejme o-1 delavnik aa žene in uvede i ^varovanje proti nezgodi delavnik zs žene je ldne 23. maja, ko so čr-„0 določbo. Obvezno zs--M proti nezgodam je dr-Zil »icer sprejel, vendar
boje, da ga preprečijo na-
- j v legislature zbornici, uer opozarja v poslanici m na obljube, ki ata jih sto-i haržoazni stranki v volilni BJi Omenja tudi skušnje, je dobila angleška vlada v i ki dokazujejo, če je za netno uravnan delavnik, ti industriji, državi in de-
Jjk obeh buržoazn. strank [da bo sedaj predloga spre-»jo je priporočil go/erner.
governerja Lowdena no spričevalo za znanje ilancev, ki nasprotujejo i zakonodaji. Ti gospodje«
0	mislijo, da dolg delavni pi adravje delavk in po •
1	produkcijo.
tj Cohen, tovarniški in -r j« posvaril vse tovarnar-ij ne kršijo postav za vnr-ok. V svojem priporočilu da bo skrbno pazil na to, i ae krši poatav za varstvo td počitnicami, dovoli, ds smejo otroci ) in 16 letom delati 8 ur na deer med sedmo uro zju-ledrao aro zvečer. Delavne tedna ne smejo presegati khideset ur.
ei, ki ie niso stari 14 let, la ajo na vrtu, na polju in i smejo pa delati v tovar
CHICAGO, ILU ČETRTEK 7 JUNUA (JUNE) 1017
BRANI I00UALNE ZAKONE!
H. Y. —- Governer je naznanil, da vetira »o zakonsko predlogo, ki mpenzijo za vae zakone za delavstva v čaau vojne, er povdarjs v avoji iz • so omejitve za izkorišča , otrok in rudarjev zelo pain se jih ne ame črtati.
»A TI8ARJEV.
fcwwiioo, Osi — Tesarji
P delavci, ki delajo v lesni iji so dosegli brez štrajka :»soboto popoldne. Tesar-vojevali osemurni delavnik »deonajstimi leti po šest-| starki. Od tega čaaa so iz-h vse pridobitve brez vsa-
18M0t mož bo na Francoskem še pred zimo.
NA POMOČ ODBDIE _
PET AMERlftHIR DIVIZIJ.
Večino bodo tvorilš miličarsks šeke.

Washington, IX O. — Po načr-tu, ki ga je izdelal generalni štab, odrine 180,000 mož na Francosko še pred zimo. Iz vojaških obzirov ne bodo naznanili odhoda čet iz Amerike in ljudstvo bo izvedelo o odhodu, ko bodo čete že varno dospele v Francijo. Okoli 140,000 mož v tej armadi bo miličarjev.
Miličarski polki se bodo pred odhodom vztrsjno vežbali v državnih in zveznih taboriščih. Od tukaj odidejo v Francijo, da spo-polnijo vojaško izurjenost za bojno fronto. Vse čete bodo pod po-veljništvom generalnega majorja J. J. Pershinga.
Francozi so prosili za pomoč in zs odgovor na prošnjo, odidejo miličarske čete v Francijo. Vojaške oblasti in vojni department so prišli radi tega do zaključka, da odpošljejo milico na Franco -sko, ker se je večina milice isvež-bala na mehiški meji. Regularno armado potrebujejo za vežbanje 500,000 mož broječe armade, ki jo setsvijo iz mož in fsntov, ki jih potrdijo pri naboru. - Generalni štab ima sedaj v načrtu, da pošlje le pet divizij v Francijo. Z gibanjem čet prično mogoče že v avgustu.
Divkije bodo sestavljene ic polkov, ki so v obmajni službi po-kazali, da se nahajajo v najbolj -šem stanju. V splošnem sodijo, da milica is tllinoisa, New Yorks in Masssehusettss odide v Frsn-
Aimeriška divizija šteje okoli 25,000 mož. To pomeni, da pojde okoli 140,000 miličarjev na Fran-coske. Mrliča ima dobro vojaško opremo in svoje šotore. Vojsški upravi je s tem dosti pomagano, ker je preobložena delom, da preskrbi opremo za druge čete.
ZDRUŽENE DRŽAVE
NAROČILE 200,000 RAXEV.
' Washington, D. 0. — Vsa res-noba vojno stopa pred oči, ko je vojni department naročil 200,000 mrliških rakav.
Rakve ostanejo v skladiščih in jih sedaj ne pošljejo čez ocean. — Deportment je sanje aklenil ugodno pogodbo, proračun ni bil objavljen. __
ODERUHI 00 ZOPET
PODRAŽILI MOKO.
H) TRIMB8BČ-
HIMftTRAJKU.
-» —železoli vsr-pri H. Smith kom-J® "»agali po trimesečni
I Dnevni delavnik je znižsn " devet ar, dnevna pla-**** od $3.60 na $4.25. J P* delu od koaa je po-p 18 odatotkov. Težakom Mjfcna dnevna mezda za
HUUZA JE PRE-ta PRIDE
lam	Z
| "OLVIROM V DOTIKO.
» T. - Odbor }* h>l Imenovan v J* da študira otroško da ne prena-Tj^alue nižje živali, iT / mleku. Bolezen J* * Pride zdrava o-
P*11 k<m k
Ohioago, UL — Oderuhi in špe-kulantje ae očitno norčujejo iz zveznih preiskav in obtožb.
Moka se je zopet podrsžils zs en dolar in stans $15 sod.
Krompir je šel pri bušlju za 15 do 20 centov navsgor.
Edino cena za jsjes je padla za % da le pri tucatu jsje, mejtem ko je šls esns ss šive kokoši navzgor zs en cent pri funtu.
JUSTIČNA ZMOTA PRIZNANA LAWSON JB PROST.
Denver, Oolo. — John R. Lew son, ki je bil leta 1915 obsojen, da je umoril John Nimms, kom penijakega klsteža, je sedaj prost Vrhovni držsvnl pravdnik je vložil pri najvišjem sodišču pri tožbo, da je bila isviiena justič-
znalo, da jo bH Lawson na podlagi prošnje za novo obrsvnsvo, ki jo je vložil dne 21. sprils 1915. u-pravičen do nove obravnave.
Lawaon jo vodil stsvko rudar jev in rudniški baroni so sklenili, da gs pogube. Bil je obtožen, ds js umoril kompanijskegs klsteža, sposnan krivim »n obsojen, dasiravno so bili radarji prepričani, da je nedolžen. Vložil je prošnjo sa novo obravnavo, kl je bils seveda odbita. Zdaj je Lawson proet mož, prsvies je zmagala nad krivico.
Devetnajst oderuhov obtoženih v Chicagu.
PRELOMILI BO PROTI-
TRUBTJANSKE ZAKONE.
Po zakonu sodijo v jedo.
Ohicago, III — Zvezni državni pravdnik predloži veliki poroti do kaze za obtožbo špekulantov z žitom. Šestnajst špekulantov, ki so špekulirali s sirovim maslom in kokošjimi jajci, je pa že obtoie-nih.
8. Edward Davis, predsednik borze za sirovo maslo in jajca v Chicagu, in še deset zastopnikov največjih tvrdk v sredozapadu, ki se pečajo s trgovino sirovega masla in jajc, bodo morali se zagovarjati na obtožnico, ki določn jetniško kazen za krivce.
Vlada pravi, da so vstvarili u-metno povpraševanje na trgu in da so prodajali drug drugemu sirovo maslo in jajca, ne da bi fak-tično tudi izročili blago.
Z umetnimi cenami so obtoženci na trgu v Chicagu podražili sirovo maslo in jajca.
Obtožnica jim očita, da so prodajali jajca in sirovo maslo že za bodočo izročitev; poročila o kup-Vijah s sirovim maslom in jajci v Chicagu so pošiljali po vsej deželi, da so tako prodajalci v drugih krajih povišali ceno sirovemu maslu in jsjeem, ker so mislili, da poročila kažejo stanje trga v Chicagu v pravi luči.
Obtožnica nadalje pravi, da so sklepali navidezne kupčije med seboj, da je svet mislil, da res pohajajo jajca in sirovo maslo na trgu. Prodanega blaga niso izročili, ampak so ga lepo obdržali v svojih skladiščih in shrsmbsh.
Vsled teh manipulacij je ameriško ljudstvo p!8*ev*!rtor~1*t višje eene, kot bi jih moralo plačati.
Vsi obtoženci ao člani borze za sirovo maslo in jajca v Chicagu. (
Robert W. Child«, poseben dr-žsvni pravdnik, je odgovoril ns vprsšanje, če obtožnica proti Špekulantom s sirovim maslom in jajci zaključuje obtožbe proti špekulantom z živili, da so obtožbe še4e pričele in da vlada naatopi z vso strogostjo, ki je v zakonih, proti oderuhom.
Kjerkoli bo preiskava dognala, da so špekulsntje kršili proti-trustjanske postave, bo vlada nastopila proti njim.
SPOR V KANSAflU JE PORAVNAN.
Pittsburgh, Kans. — Alexander Howatt, predaeduik diatriktne rudarske organizacije naznanja, da je prišlo do začasnega sporazuma s zastopniki Mayer Coal kompanije in Sheridan Coal kompanije, da se dožene lestvica za rudnike, v katerih ne rabijo strojev za zažiganje nabojev.
Strelivo na mnogih ladjah ni zanesljivo.
O TEM PRIČAJO IZPOVEDI PRI PREISKAVI.
, i
TiH«dijo n« Mongoliji prtitku-
M«.
Mirovni kongres začne osmega julija.
TOZADEVNE PRIPRAVE ZA KONGRES BO O TEKU. ,
Sklicujejo ga ruski socialisti.
Wash
strtj koi vseli iz
"R^eČe;
Washington, D. C. — Krvsv ia košček medenine, ki so gs srca bolniške strežnice ega križa" je bila mutssta toda jasna priča pred odaekom sa morpuriške zadeve. Košček ms-denine tvori del vžigalne kapiee granate, ki je bila izstreljena la topa na parniku "Mongolia", ko sta fcili ubiti dve bolniški strež • niči.	^
Posledica nezgode je preiskava ia da so se mornariški isvedenol izrekli, da napravijo spremembe pri izdelovanju m uniči je. Isvedenol so se odločili, ds zsmenjsjo kapjee iz medenine s ploščicami ia lesa, ki bodo uničene, ko bo isstrs-I jena granata.
Preiskava je dognala, da sta mornariški tajnik Daniels in admiral Earle, predstojnik biroja aa strelivo ln drugo opremo rekla, da j^ bilo nemogoče preprečiti nesrečo. Oba sta pričala, da noare-če al povzročila nemarnost, ampak je posledica nazaj učinkujoče ga sunka, ki se ga ne more pojasniti.,
Mornariški odsek ne 'mors po sedenjem pričanju nikogar obtožiti, jda je zakrivil nesgodo. Pri tem Judi ostane, če kasnejše pre-iskate ne razkrijejo drugih fak-Po izpovedih so se dogodila dnje eksplozije tudi na kih "St. Louis", "St. Paul" ttadelphia" . k je bU iznenaden, ko
2ENA JB REftlLA MOŽA IZ OSTRIH ZOB MORSKEGA VOLKA
Bavnnah, Ga. — Wallace J. Pierpont se je peljal s svojo leno ln otroei na sprehod v zsllvu Cs-libougua. Ko je odrinil od kraja, se je slekli in prijel je za vrv, s katero se priveže čoln, in skočil je v morje. Komaj je bil v vodi, je žena videla morskega volka, ki se je vrgel na hrbet in je zagrabil soprogs. Morje se je pordečilo in obs eta iaginila. Žena Je zagrabila sa vrv in jo vlekla z nadčloveško
ns smpU. Najvišje sodišče je pri- .močjo. Privlekle je moža vrhu vo-
de in mu pomagala v čoln. Nje gov a desns roks je visele doli, bila je skoraj odgrisnjens pri rs-
mi.
izstreljene is topov na pantlkti
"St. Louis", niti ena ni bila sa-nesljivs. Poročila je predložil kapitan MscDougsll, ameriški mar-nariški atašej v Londonu. Kapitan pravi, da so štiri granate eka-plodirale 100 čevljev od ladja, da-vet jih je eksplodiralo v topovih in niti ena ni eksplodirala, ko je zadela tarčo. Admiral Earle je ugovarjal poročilu. Dejal je, ko se je parnik "St. Louis" vrnil v neko ameriško luko, ds so pri preizkušnji grsnst, eksplodirsle vse, ko so zadele v tarčo.
Vojni tajnik je pokstsl mornariškemu odseku kapico ia medenine. Segel je v žep in vzel is njs-ga košček medenine in rekel t
"Gospodje, to-le Je bilo vseto iz srca ene bolniških strežnla."
Mornariški tajnik je prečita! poročilo lajtnanta Philips 8sy -mourja, zspovednika topniškega oddelka na Mongoliji. Seymour pravi, da ni nihče z nemarnostajo na ladji povzročil nezgodo.
Senator Sage je vprašal, sakaj se ni preje dogodila enaka nsara-čs. Admiral Earle je pojasnjeval, da mornarji niso stall pri strelja-nju v tarčo na krovu, sil Jih Js pa varoval okllp. Senator Pen -rose je rekel, da bi lahko fatolai -škim strežnicam ukazali, da gredo pod krov. Admiral Earle js odgovoril, ds so bili vsi prsprlča-ni, ds Je ksj takega nemegoŠo. V prihodnje se tudi ne zgodi kaj takega, ker bodo kapiee zsmenjsli t lesenimi ploščicami. Mej tem, ko je admlrsl govoril, dejsl Js Freilingbuysen:
"Malo preje ste rekli, ds jo municijs za trgovske ladjs sanss-Ijlvs, zdsj js ps dokszsno, ds Js 13 granat eksplodiralo prekma-lu."
"Menil sem, da je Uko saaes-Ijivs, kot se more dobiti zanesljive municijs," je odgovoril sd-
mirsl.
Petrograd, 6. jun. — Svet delavskih in vojaških delegatov js danes zaključil, da se po ruskih socialistih sklican mirovni kongres začne 8. julija t. 1. v Stock-holmu na Švedskem. Delavsko-vojaški svet hiti z velikimi pri-pravami za ta seatanftk, ki je lahko zgodovinskega pomena. Z razglasom, kdaj ae otvorl kongres js delavsko-vojaški svet tudi po-novil svojo prešnjo deklaracijo na proletarijat vseh zavezniških, eentralnih in neutralnih držav, posivajoč ga, da ae vdeleži kongresa po mnogobrojnem zastopstvu. Deklaracija, ki je naslovljena na vse socialistične stranke ln federacije strokovnih unij nn svetu, se deloma glasi; ,
"Svet delavskih in vojaških de-legatov je mnenja, ds edino socialistično delsvske stranke ln strokovne unije vsega sveta lahko končajo vojno ln prinesejo mednarodni mir na podlagi splošnih intereaov delavstva. Prvi važen korak v to smer mora biti mednarodna konferenca, na kateri se morajo sporazumeti zastopniki sooialistlčnega proletarljata a ozirom na končanja "premirja" med strankami in imperijaliitič-nitui vladami. To premirje ovira boj za mir. Obenem morajo zs-stopniki izvršiti začetni del praktičnega dels, ki nas čaks, ako hočemo trajni mir. Mednaroden dogovor med zastopniki proletarljata je poglavitni pogoj aa do-• ko. j* aogo edinstvena borbe sa mir na
"> m 53Ew
mirovni progrsm je: Mir bres
anekaij in vojnih odškodnin in ns podlagi prava, da vsak narod ssm odloča o svoji usodi."
KAJ VSEBUJE AMERIŠKA
NOTA?
Washington, 6. jun. — Brsojav-ka iz Petrogrsds, da js sklenile
Erovlzorična vlada zadržati oba-»danitev Wilsonove note, kl vse-buje vojne ln mirovne cilje Združenih držav, je spravila tukajšnje ofleljalne kroge nekoliko v zadrego. Vladni uradniki si tolms-MJo, ds js morsla nota zadovolji-„ rusko vlsdo in zsdnjs zdsj čs-ka ns odgovor ostsllh zsveznlkov, nsksr bodo vse note obenem ob-js v I jene. Ameriške vlsda želi, da Je nota v Petrogradu kmalu objavljena, ker jo želi tudi tukaj obelodaniti.
VRV O A JE PRISILILA DA JE "IZDAL" SVOJE TOVARIŠE
Dewar, Okla. — John Bskerja ao aretirali, ker je bil na sumu, da js v zvezi z dinamltlranjera dewaršklh vodovodnih naprav Ponošl je vdrla v ječo drhal, mu dsjsls vrv okoli vrstu ln ga obe sila na bližnje drevo. Nekaj čase gs je pustils drhsl viseti ln potem je nekdo U drhall prerezal vrv. Ns to so dsjsli Baker Ju, ds gs zo pet obesijo, če ne pove svojih to vsrišev. Ts grožnjs Je prisilila Baker js, da je imenovsl petnajst imen.
Stev »—number 133.
Potapljača pogreznjena od ameriške granate.
ZADNJI STREL JO JE POSTAVIL NA GLAVO.
Nato jo iaginila v morskih \ valovih.
Washington, D. O., 6. junija. — V boju, ki jo trajal vfloraj uro la pol mod oboroženim ameriškim pomikom in nemško potapljata, Jo bila potapljača najbrž potop-
Potapljača jo oddala pat in tri-deset strelov, parnik pa pet In dvajset Ofioljslno poročilo dršav-naga departmenta pravi, da ja aadnjl strel a parnika najbrž n-dal potapljata, kar ao je njen sad nji koneo dvignil aa nekaj sekund v srak, potom ja pa liginlL Državni departaient naananja: "Državni department Je bil br-javno obveščen o boju aed a-merlšklm oboroženim p^rnlkem la potapljata. Topove aa parniku ie opravljali ameriški pomorščaki Potapljata ao najprvo aaglodaU na T000 J srdov. Spredaj In aadaj Ja imela po on šeatpalčen top. Bila ja bres aaatava.
Ko Jo parnik sagledal potapljata, ja raaobesll ameriško aaatavo In ja čakal deset minnt. Ke ae Jo potapljača blllala parniku, ao aa njem ustrelili. Potapljača je odgovorila. Parnik jo vodi i snlžano hitrioo, da n jo potapljača pribil-šala na atraljaj. Na to jo sledil boj, ki Jo Unajal vo in pol.
Potapljača so Jo približala aa 2,800 jardov. Do toga čaaa Je potapljača oddala 86 strelov, paimlk pa 80. Sadnjl strel a panika Jo najbrž aadal potapljata, ki n Jo dvignila is vodo la Jo aa a*
koaoem. Kapitan parnika Ib poveljnik atraše menita, da Jo potapljača potopljena. Parnik ni bU poškodovan,
Berlin, 6. Junija. - Včerajšnji britaki napadi ao imeli edini aa-peh, da so britaka čete vstopilo v nemško postojanka pri kolodvora Rooauz, kjer aa nadaljuje boj n majhna sekcije strelskih Jarkov.
PAROBRODNE DRUŽBE NISO ZADNJE PRI PROFITU
Mew York, N. T. — Interoetlo-nal Mercantils Msrine družbe, ki lastuje American, White Hter, At-lantle Trsnsport Red Star, Lay-lend ln še druga parobrodne črte, je v letu 1916 naprsvMs IA miljonov dolarjev čistege profits.
Dense bo lepo in gorkejše v II llonisu; močni jugozapsdni vetro vi se poležejo,
Holnčni vthod ob 4?14-solnčni saked ob 722 p. i
Bcnstor Petadester js dosta-|	----
vil:" Zdi se, da Je bila "sil right"| V0DA JB POPLAVILA BUDNI-
isvzemši, ds Je abils dve bolniški strežnici "Rdečegs križs". To Je
rs v no tsks reč kot uspešne zdrev- ___________ _
m.;tnišks operseijs, ki je ubile bol - M lil kot iz šksts. Vods je n|ts."	1 udrie v radaiks Linden, Syracuse
K temu je ps poredno dodsl ae in Liverpool ki vzelo l>o psr ted-nstor Penroeet "Bolnik je umrl nov, ds jo Izseeajo Iz njih Več sto vsled slabe telesne sestsve." ruderjev je brez dels
OellipoMs, O. — Nsd ok rs Jem s Mslga ln Msron se Je vtrgsl obisk
VROČI BOJI OKROG LENS A.
London, 6. jun. — Kanadčani so se včersj zopet obnesli ns ss-psdni fronti. Po dveh dneh in nočeh krvsvegs bojs so anglsAks Čete zopet v posesti elektrarne, važne pozicije v predmestju mssts Lensa ln oh raki Bouehss. Nemel so spremenili elektrsrno v prs-vo trdnjsvo ln snglsšks Unije ao bile tsko bliso, ds js niso mogli bombsr<yrstl s topovi; potreben je bil nsskok pehote, ksr so tudi izvršili vrli Ksnadčanl a popolnim uspehom.
Artlljerijska bitka v Belgiji ae Še vedno nsdsljujs. Sinoči ao Angleži Izvršili dvs nspsds ns ar-raški fronti in pridobili nsksj o-zemlja. Napredovali so ns sspsd-nem pobočju hribs Greenland In severno od reke Searpe. Južno od Vpresa so angleške partij« Isrs-die uspešen upsd v nemške ss-kope in ujele 75 Nomeev. 811 ns ksnonada, kl stresa zemljo in o-zračje od Ypreaa do Lensa, doseže že vrhunee silovitosti In pehotni napadi so mogoči vsak čas.
Zračni napadi na nsmžks bsze v Belgiji so neprenehoms v tiru. V enem tednu Je padlo več kot ti-soč bomb ssmo na pristanišče Zeebmggc V včerajšnjih srečnih bojih so Nemci izgubili dvanajst eroplanov in šest drugih Je Izgubilo kontrolo; Angleži so izgubili pet eroplenov,
Pariz, 6, Jun. — Včeraj so bili — kakor Javlja vojni nrad — ve-j činoma topniški boji na vsi fron-h Posebno vroča srtilerijska bitka je bila v okolišu IfortsW-se in ns planoti Vauelere.
Berlin vls London, Juo. — Ss obeh strsneh Wyteehseta ae nsdsljuje silne topnilks bltks. Trije frsneoski nočni nspsdi ns nsše pozicije v okoliše Brays eo-fioannoiee ns pogorju Chsmin-Dalje os S. str. t fieL

f
/ f
PROSVETA
OUJjjQ SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
nedelj ia
jim gre In ga lahko nosijo. Če je boj za veaoljno demo-krači jo, potem je tnU doU^ati da dežela na.pozna rmm-kike roed miljonarji in delavci v boju ra človeške pravice. Finančni kralji in induatrijalni knezi morajo nositi tisto breme kot delavci. Vojna butara mera biti pengentuelno enako razdeljena med denarne mogotce m delavce, potem bo šele ljudatvo prepričano, da je ila ameriška republika v boj za vesoljno demokracijo, odpravo militarizma in za boljšo bodočnoat vae človeške družbe.
Če se to zgodi, je vsak klic po prostovoljcih nepotreben, ker se jih bo priglasilo ie preveč, Id se pripravljeni žrtvovati avaje življenje za boljio in avitlo bodočnost človeške družbe!
iJkaTMDfA 1LOVKNBO MARODWE P0PP01
I Rokopisi ss m vračaje.
Naročnine: Zedinjea* drtmv (Urmn Chicago) ia Canada $11 as U*o. ftl M ss pol leu ia 7Š« sa tri iMsess; Chicago ia taosssaatvo 14.60 aa Wto, {iS* nHUU, »1.18 ss tri »was._
JPROSVETA^ •THE ENLIGHTENMENT*
mi Am Sieved National
I—d dafly except gsnday and Holidays.
N»tl~«J Baaafit Sedely
Sebacription: United Mates (except Chicago) and Canals tl per vsar CMssgo sad forslgs —satrlss, »4.60 per year.
~	"	Addreaa:
-PROSVETA' Ai
Pstasi v oklepaja s. pr. a vmb Js s ten li s va® as aslavl Ust
81-17) poise valsfs imena la naalova aaročniua. Ponovit« Jo pravoissao,
VSI NAJ NOSIJO BREME!
Američani, ki z bistrim okom opazujejo dogodke, s6 pametnejši, kot ao bili pred enim letom. Naučili sd se nekaj in spoznali ao nekatera fakta, ki jim ostanejo v spominu. Danes vidi ameriško ljudstvo bogatine v po* vsem druai luči kot pred proglaienjem vojnega stanja. Tudi njih besede danea ceni drucače kot pred meseci. ' ' Več kot dve leti je ameriiko ljudstvo posluialo govornike, Id so klicali, naj bo ljudstvo pripravljeno, če prid* kritična ura. In ko je priiel usodepolni čas, se jih je prav malo odzvalo klicu vlade, Id je naznanjal, da je udaril« ura, da pokažemo, da smo na mestu v veliki borbi za usUJ nitev svetovne demokracije.
Več kot dve leti ao prirejali obhode in manifestacije za vojno pripravljanje v velikih mestih. In kljub temu se jih le prijavilo prav malo, da se pograbijo s pošastjo onkraj oceana, ki ima ie vedno potegnjen meč, da brani leaf zerizem in junkerstvo.
Temu pojavu sledi logično vprašanje, zakaj so ostali mladi Američani indifirentni in mlačni napram klicu, naj vstopijo v vrste za priboritev svetovne demokracije, od" pravo militarizma in junkerstva in za osvoboditev malih narodov. Seveda se bodo naili ljudje s predrznim čelorti in jezikom, Id bodo rekli, da je mladina pomehkužena, bojazljiva, Id se ne briga, če ao drugi zaaužnjeni, kateri ni mar, da brani svobodo, Id so jo pridobili njeni pradedje.
Res so vzroki, da je mladina mlačna in apatUtia. In te vzroke je treba zaklicati na glas v svet, ne glede na toy katerega bo zadela resnica, čigavo doatojanatvo bo poga^ ženo v blato.	•
Ogromna večina mladih mož in fantov, ki prihaja i?, miljonov, ld garajo in delajo, je pričela sumiti, da je i tistih krogih najti najmanj požrtvovalnosti, ki so najbolj glasno kričali o nji in upili, da je treba žrtvovati vse, kar dar so v nevarnosti najviiji ideali človeitva.
Velike kombinacije, kompanija in trusti so financirali manifeatacije za vojno pripravljanje. Najeli ao najboljie govornike, da podžgo ljudatvo. Opuatili niso nobene prilike in sredstva, da opozore ljudstvo na stvar. Mejtem ko ao sa finančne, induatrijalne in komercijalne kombinacija posluževale velikih dnevnikov, da sugeatirajo ljudstvu pat* triotična čutatva, ao se pogovarjale in poavetovale na kak" iea način napolnijo svoje blagajne z zlatom in k naku-piČenim miljonom nagromadijo nove miljone. Mnogi teh profitolovcev, ld so gonili cene kviiko in so plesali krog zlatega teleta kot obsedeni, so krivi, da so danes shrambe za jedila prazne v mnogih delavakih družinah, v katerih al je delavska gospodinja zaman trudila svoje možgane* da z moževim zaslužkom krije vsakdanje potrebe. , Ul Mejtem ko so apelirali na mlade ameriške fante in može, naj gredd prostovoljno na fronto in v boj proti blaznemu militarizmu, Id ie uničil sedem miljonov člo-veških življenj v Evropi in ld preži, da uniči ie več miljonov človeških življenj, ao finančni kralji in idustrijalnt baroni bili delavni, da pomnože svoje miljone in od lože vojno butaro na delavako ljudstvo.
Mladi fantje in možje, na katere so anelirali, naj žrtvujejo svoje življenje — vse, kar imajo — da pade lcai-zerizem, so videli in se prepričali, da špekulantje z živili igrajo hazardno igro z življenakimi potrebščinami. Mladi fantje in možje so sliiali in čitali, da je vlada izdala klic
DOPIS.
O'Fallon via St. Louis, Mo. —
V tej naselbini smo samo štirje Slovenci. Ker smo spoznali fnoč organizacije in dobrobit draitev, smo ustanovili in se organizirali v pečlarskem klubu. BestaviH smo stroga pečlarska pravila, po katerih se mora vsakdo strogo ravnati. Kdor ne izpolnjuje teb pravil, je strogo kaznovan. Na zadnji naši pečlarski seji, katere so se udeležili vsi člani, se je soglasno sklenilo,' da se ta pečlarski klub korporativno udeleži veselice,, katero je priredilo društvo ''Planinski raj," it. 107, SNPJ., kakem se je vršila 3. junija t. 1. Ko prikorakamo na veseliSni prostore bilo že veliko Slovencev zbrariih. Sploh se je te veselice udele|ilo jako veliko fttevilo Slovencev iz vseh vetrov in krajev mastnega področja St. Louis. Saj sme biti tudi vsakomur žal, kateri so ni udeležil te veaeliee. Jaz bi najraje videl, da bi ta vaaelica trajala večno in še kake kvatre po Vrhu. Zabava je bik nadvse yn'iuitna, postrežba vsa drugačna kot pa v pečlarakem klnfru. 8plob počutil aem ae, kot bi bil v nebe-in gledal boga iz obličja do ofrttčja. Sicer tukaj niaem gledal bjaga, ampak same pristne žive an-geljške, po katerih ae mi ie danes 'ksiosl Izvrstni pevci pevskega društva iz Nokomis, 111., in Staun-tona, 111., so nam peli kraane alo-^epike peami, godba je igrala vesele poakočnice, da ai je vsakdo !lsbko napleaal, kolikor ae dm je ,ljubilo.
Tako aem bil navdušen za plea* da aem še eno uro prezgodaj wi-lej'na pleani prostor. Mislil aemAi, da' bodem že kakšno plesalko dobil,. Ko sem prišel tja, je Mlotie vaa mirno in tiho. Ker niaem hotel moti tega blaženega miru, aam sc šel nekoliko izprehajati po Graveis Ave. V bližini neke hrvatske gostilne sem opssil neksga plesalca, kateri ae je jako hitro vrtal nad plamenom. Radoveden ga nekoliko čaaa ogledujem in sa-paaim, da mu na obeh koncih "lirli" ven palica. Potem zapazim dva moška, ki ata aedela podi velikq rdečo marelo in ata mu še pbtnagalo, da ae je lažje vrtil. Ko tt^ptvar le bolj natanko opazujem, vidim, da je oblečen v popolnoma belo obleko. Ta atvar me vedno bolj zanima in vsedem ae še
by, travo in poatajal aem vedno radoveden, kaj sploh bo iz taga. Naenkrat zapazim, da je obleka taga čudnega plesalca postala'tal j rumenkasta in da zavoham nakak čuden parfum, katerega aam takoj izpoznal po avoji pečlarski kuharski umetnosti kot vonj dobre prašičeve pečenke. — Kav asm pa sa tako atvar jako na-vdušen, aam začel avoj nos obračati na vae štiri vetrove, da bi iz-vefttof/ od kje prihaja ta mamljivi duh. Kar le nisem mogel dognati natančno smer, od kje prihaja
da se bo delal dan, da se bo šaj -nalo dol prek LjoMjan . . . itd."
\ Joie Ulčar.
V bojo zoper podmorske čolne.
za podpisovanje "posojila svobode". Vedeli so, da niao	J . .. ... ..
bile blagajne finančnih Icrtljev in induatriialnih knezovi P^**	^mljiv, radi
vonj]; aem Še nadalje opazoval o-nega čudnega plesalca, kateri je posnemal turškega derviša. Ko ga le Še bolj natančno opazujem, idi
tega gram bližja in zapazim, da je Ša najbolj podoben varuhu av. Antona puščavnika. Ker sem pa
ie nikdar tako polne kot sedaj, ko zaldadniiki Ujnik prosi in prosi, da podpišejo "posojilo svobode".
Videli so in čitali, da so finančni kralji in industrijalni	zelo naUn6no ,.4tudlrml
knezi organizirali parlamafetaine ▼•žarje m zakulienike, || tlko» gcm taUoj vedel kaUne da trkajo na vraU kongresa in državnih poetavodajnib | Urirti imt u varuh za fciodee, zbornic, da prakličejo zakone za varatvo delavcev v inte-jako je p0 TMj kuharski umstno-resu dividend in profitov, mejtem ko mladi možje od ha-1 pripravljen, in radi tega sem iajo na bo i išče in na morje — v smrt, da zmaga demo- ostal svest stražnik tega varuha, krači ja nad avtokracijo in militarizmom. Ce mladi možje Da bi pa imel kaj za spomin od in fantje vidijo tako izdajatvo od strani bogatinov, ki se tegs prejšnjega "plesalca v pla poslužijo vaeh eredstev, da nanje ne odpade tudi palčiča menih", sem dobil od njegovih go-iz vojne butare, potem se ne čudimo, če prostovoljci ne "podarjev ra mslo odškodnino ne-hite v velikem itevilu v brezdno vojne.	' odpustek', kateri je takoj
Dokazati je treba, da so bogatini ravno Uko priprav;	VM lf*ave razdraženega
Ijani nositi butaro vojne kot delavci in fahnarji v boju r»P«darja mojega telesa m na
..... * i---—Jl— —* —***— S1
{tnlaaui sv
praViceTiloTeit*«! pitotn O. bomUdm. vet ^lUn*, ko "**' g» I? " pokropil
Vai učenjaki so " sedaj akoro samo na delu, da bi izuajdUi sredstvo za uničenje nemških podmorskih čolnov. Poaebno tukaj v Ameriki delajo z neko mrzlično hitrostjo in preskušajo vsako ma lenkost, katera bi morala kaj koristiti v boju zoper podmorske čolne. Kakor se čuje, imajo že nekaj dobrih iznajdb, katere bodo sedaj preskusili na morju, ako se jiih bode mogoče posluževati ali ne. Najuspešnejše sredstvo so se daj podmorske bomlje, katere Angleži rabijo. Te bombe ao se izkazale, kot jako uspešne v boju zoper podmorske čolne. Nek nor veški morftar nam pripoveduje sledeče:
"Usluibon sem bil na norveški
ladji "Storskog", katera je bila
na poti iz Buenos Aires v Chrwti-janijo Ladja je , bila nalafceaa
koruzo. Ko smo prišli v nevarni pas ob irijski obali, amo bili na« padeni od nekega podmorskega čolna, kateri naa je takoj ustavil. Poveljnik tega nemškega podmor skega čolna je takoj ukazal ladjo potopiti in amo imeli komaj toliko čaaa, da smo ae izkrcali v rešilne čolne. Podmorski čoln ja takoj oba reiilna čolna prevzel v svojo oblast in jih ves čaa čuval ter peljal proti obali. Med tem ga je pa zagledal nek angleški torpedni rušilec, kteri je zaaledoval podmorski čoln. Tedaj je poveljnik nam takoj zapovedal zapustiti rešilni čoln in iti v notranjost podmorskega čolna. Drugi rešilni čoln, v katerem amo imeli obleko in živež, amo pa morali pustiti na morju. V tem čolnu je bil tudi drugi častnik, mizar in nekaj drugih mornarjev, kateri ao potem, kakor smo poizvedeli srečno do speli na obrežje. Kakor hitro smo bili v notranjosti podmorskega Čolna, se je takoj pogreznil. Angleški torpedni rušilec je začel streljati na podmorski čoln, toda ni ga mogel več zadeti, ker je bil globoko pod vodo. Tedaj pa začne metati podmorske bombe, 'katere so v precejšnji bližini eksplodirale. Ena je tudi nekaj poškodovala naš podmorski čoln. Uničen je bil namreč kotel za vodo, katere nam je potem tudi primanjkovalo. To-daj je pa poveljnik tega podmor-akega čolna zapovedal odpreti posodo za olje. Nek mornar je pritisnil na gumb hi takoj se je razlila velika množina olja po vodi in je stopila na površje morja. S tem je premotil poveljnika angleškega torpednega rušilca, da je podmoraki čoln potopljen. Vsi nemški podmorski čolni ao opremljeni s to napravo in stem varajo Angleže in Prancoze. Toda veliko, število namikih podmomkih čolnov je poškodovanih vsled vodnih bomb.
Bili smo cele tri tedne v pod-morskom čolnu in niti enkrat nismo prišli na dnevno svetlobo. V naslednjih dneh je potopil veliko tovornih parnikov bi nazadnje mu je zmanjkalo torpedov. Radi tega se *je odločil, da pojda skozi angleški kanal na Nizozemsko. Tedaj pa zopet zagledamo nek drugi angleški torpedni rušilec. Podmorski čoln se zopet pogrezne ter tako uide zasledovalcu, kateri ja ves čas streljal in metal podvodne bombe ter k sreči ni potopi) našega čolna. Tedaj je poveljnik predruga£il načrt. Zapovedal je, da odrinemo okoli Iraka in proti severni Nizozemski. Bili smo enajst dni ves čaa pod vodo in
vode za meiti. "Kajti Srago vodo amo rabili samo sa pijafo. Ujetniki ansa kili vsaka vratne narodnosti. Nizozemci, Angleža in Norve-iaai tj* Švedi.. Dolgčas smo preganjali kakor smo znali ln vedali. Imeli amo dva gramofona in nekaj nemških plošč, katere smo ves čaa poslušali. Ležali smo na tleh v neki zalo ozki luknji. Tqda to bi kilo Še*še, toda voda je ves laa kapljala raz stropa. Vsako jutro je mgk moral vedo Utianiti iz odeje. Ali amo bili nad vodo ali pdd vodo, nismo prav aič vedeli, ko bi ne opazovali manometra. Prvih deset dni smo Še dobivali jedila, toda potem je pa začelo primanjkovati hrane." Dobivali smo vsaki dan trikrat po en krožnik jako redke juhe. Ta čas, 21 dni, smo petrpeli neznosne muke. Radi slabega zraka in nezadostne hrane smo naj ve? trpeli In val smo zboleli za glavobolom ln nekaj mornarjev, je tudi zblaznelo. Slednjič smo vendar dospeli v neko nemško pristanišče, kjer smo se izkrcali. Toda bili amo tako izmučeni, da smo se komaj držali po konci. Prepeljali ao naa takoj v vojašnioo, kjer smo ae hitro okrep-čali radi svežega zraka in dobre pitne vode. Jo pristanišče je ja/ko dobro utrjeno in Čudili amo se velikanskim utrdbam. Toda nismo se smeli dosti ozirati naokrog, ker je bilo vse polno stražnikov in ao nas jako hitro spravili na varno, da ja nismo nič posebnega videli. Moj tovariš, Ove Darre, mi je rekel, da naa tako dobro in na tančno opazujejo, da. vedo koliko gumbov imaš na suknji, la-koliko laa na glavi. Od tukaj se nas prepeljali z nekim torpednlm čolnom v Wilhemshaven in tamkaj sme ae vkrcali in prepeljali v Kopen hagen. Od Wilhemshavena nimam veliko povedati, ker sem sploh sploh malo videl. Toda na vseh obrazih vojakov in mornarjev sem opazil neko pobitost in trpkost.
Bivanje v tem podmorskem čolnu nam ni poaebno škodovalo, ker smo dobro utrjeni. Edino moj tovariš Ove Ddrre ae je prehladil, ker ni imel časa, da bi si vzel svoje firevlje. Nelke plesne čevlje mu je podaril poveljnik podmorskega čolna, kateri so pa bili malo vredni.
Tega potovanja ne bodem ni kdar pozabil in nikdar več ai ne želim na ta na£in pod vodo potovati. Pretrpeti amo morali veliko duševnih muk in največ Vadi tega, ker ne veš, kedaj da bode sovražnik potopil čoln in ker ai za zagotovljen, da bodeš vtonil. Ži viš v vedni negotovosti. In potem nezdravi zrak, vedno v temi in v ozkem prostoru."
Tajno zborovanje ogrskih socialistov.
Ograka socialistična stranka je obdr£ava}a o velikonočnih praznikih svoje sborovsnje. Zborovali že niao od leta 1913, ker vlada sploh ni dovolila nobenih shodov ali zborovanj. Toda sedaj ao delavci zborovali tajno. Iz 28 provin-cijalnih delavskih organizacij je bilo 88 odposlancev, od 47 mestnih organizacij ja pa 120. Glavna točka zborovanja je bila: Ruska revolucija, mir in ograko delav-stvo.
Ns tej tajni seji ao vzprejeli resolucijo, v kateri pozdravljajo ru-ako revolucijo, v katerej je padel carjev absolutizem. V tej resoVuci-li so nadalja oatro protestirali, da bi se ograko vojaštvo vporabilo v to, da bi ae poskušalo zatretf rusko svobodo. Pozdrsvili ao izjavo ograkih poslancev, kateri ao se izjavili, da bodo govorili za- rusko svobodo in da bodo povedali, da ogrsko ljudstvo še danes nima več svobode in političnih pravic, katere je rusko ljudstvo imelo pred revolucijo. Poživlja ae ograke po-slance, da to zahtevajo pri vladi, česar so že zaslužili. Prišli so do zaključka, da se mora ogrska dežela takoj demokratizirati in ds to ni samo upravičena zahteva ljudatva ampak a tem se bode veliko preje prišlo do miru, katerega tako željno pričakuje, eeloku-pno prebivalstvo Evrope. Ako ae
Pltfrtfc 4,
Objj *te
f bode izporri^; *avi v resnici
"tralne držav® ut^
V teb J^
anekaiji ni so z« v.w^l nm*>dlleKa rataodifc. •• mom vsaka drtau
m vse države ae morajo razoatfti. V teh niL^
oviralli malih aarodavp, vijanju in 9 tem bodo največjo nevarnost tt
prepire. Priznati morajo-
Sortno. Ako te pogoj? L. javijo, bodo druge driT videle, da ao centralne pjavljene skleniti mir , l bi bil zagotovljen ajfofc
Ta strankin ahod je m-zvaT vse udeležence, da J morno delujejo na to, da i čimprej sklenil mir in da i sod poživljajo prebival* naj javno in neumorno sklenitev miru. Nadalje »I irrekefl popolno priznanje J nim, kateri se niso nega napora v njihovem J šanem delu za socialism iaj naoijonalo. —
to zgodi, kar*"bi v splošnem pomenilo ponudbo za mir, bodo gorko nam se je rdelo, da smo bili enajst | pozdrsvili to ruski predstavite! j i
- ,	, - « , ,,__..	t .	i v>lmon "t. Gsmbrina. Ko sem I let. Kakor hitro se je začel pod- vlade iti celo ruako prebivalstvo.
ae jo kliče za obrambo demokracije vsega sveta.	. ftt te eeremonije opravil, nisem morski čoln potapljati, amo vedno Ta strsntyi shod je nsdslje akle-
ln če bogatini nočejo priti do tega spoznMBla, imajo ^ |fwdlral^ kltere WTnfri pri.1 mislili, da nsm bije zadnja ura. nil, da se/pozove ograko vlade, ds kongres in državne postavodajne zbornice moi, da jm(hnjft wamijivi Vonj pn»;i*eve pe-'Ksjti prav nič ni<mo vedeli, kate- takoj odpravi časnikarsko cenzu-spametujejo. Zakonodaje! naj se ne ozirajo na javkanje^i* keP um bil s njo v najoijl ri strel nu asdene. Bili zakulisnikov in vežarjev, v službi mogoč*|„tiki Kaj se
Urnih
l°č'*stiVi. Kaj se je ps še potem vse pasti kot podgane.
smo v ro, odpravi naredbe, kster* prepovedujejo zborovanja ' raznih
parlamsnianiin a^-M.«.«/* au •	» -"—•»■ -^s^^ujki.
nih induatrijalnih kompanii in trustov, Id čvekajo o po-j^ui, sem pa že potsbil. Same Ker je bila ena posoda aa vodo i društev', da se bode a tem dala gubi industrije, če se velekapiUlistom naloži davek, Idfto vem, ds amo peli ono narodno rasdejsna, nismo dobivali nobene tudi ljuArtvu prilike izvszitl svo-
peaem: "Prej pa ne gremo dam,	'	jc |«lj« po miru.
Ameriške vi
nadebuden dl
Denver, oClo. - BenT] say, sodik pri sodišču a \ letne, ki je'vsled resnega] vanja za poboljsanje mladi po širnem svetu, je obsodiTj nega Bennie Huffmana nega ropa v zavod za1 Po izrečeni sodbi sta mati I debudni deček planila na i in ga davila za vrat
MI8TERU0ZEN La Fayette, Ind. -
Thomas E. »Sensa so naili i vestnega ob cesti blizo ga sadnega vrta. Na glavi je več udarcev in ležal je v krvi. Prepeljali so ga v co, kjer je uro kasneje da bi prišel k zavesti.
Sense je lastoval avt ga je oddajal v najem. Nuj je imel vedno večjo viotoi pri sebi. , Oblasti sodijo, Sense vozil morilca, ko gi; padel na potu, po činu se je pa odpeljal v i Okrvavljen avtomobil m blizo kolodvora New Tod tral železnice.
PRIPRAVE ZA GBADIJ0| SENIH LADU 80 V Seattle, Wash. - V
cah v Puget Soundu d« prave za gradnjo lesenfcl Tam, kjer je delalo pred i tom le 2,000 delavcev, bo zaposljenih 20,000 delavce* Tesarji v Puget SonA,; žijo pri gradnji ladij od f $6 pri osemumem delu, $7, pleskarji $5.50, kovaftl vadni delavci od $3 do S*
70LETNA ŽENA J* ČETRTEGA SOPROaš VERIGO Stockton, OsL -
tildo Tuli ao aretirali t na obtožbo, daje ubila i četrtega eoproga, R D starega 65 let.
Tri dni pred umarom fm
sivolasa zakonska dvojk« r ski prepir, po ksterem la. Žena je na to fdJ»P blizo Lindena, kjer je * soprog zapostjen. tsa p» znova izbruhnil, ftenf P^J žena ubils svojejn »P^1 lezno verigo.
COLORADO JI 01
g*so
Tama, Oolo. — ^ — je dež spremenil v dal do deaetih IJSWJJ] la vsa bela, ko se * ti okoli devetih dopoWSL Valed deža in *
mokrote,	da	obetaj
b ro.
m*«** ^^
OMolhie komp^ij' ° Okl.., j'
prtad'1« J2T
Hm M H1*1
n evropske«
bojiš«.
-a- io bili odbiti ^petoo j« bi o fran-
JSESTp^ Winter.
[ia A^trij'ci T krčevitih
f T-** tirotaki ir
akcij« in pra®*e med
Umi. Sveži napadi SWSJ# Kb linije "toi-jood Or [ a tVodicah ao bili odbiti.
L^trijske P« veOOno^i ^ireparaeiji napadle t goltih od Fajtibriba domor-Cav je srnina artilsn-
*EJ uničila Fajtihn , lite kljub temu obdržale in odbile Avstrijce. 62 . - bilo ujetih v torn boju. l * uaie čete ne samo. sdro-Lrratoe napade od Kosta-do Jamljanov in obdržs-K ivoje pozicije, temveč iz-
,,o ve« protinapadov in oku-
inove policije blizo Kostanje i j, VeriiČa. Južno od Jam-„v mo izpremenHi središče , Irtt z namenom, da ae izeg-Hotosti aovražnega ognja, m ao naše čete nsdaljeva-tinapadi, ki so ustavili na-Naii ostri protinapadi brez malega vrnili ostav-i pozicije.
poročajo, da so Itali-_ žrtvovali 160.000 mol tprolak in Jamljane.
U Čez London, 6. jun. — od Gorice je sovražnik napade z namenom, da o-izgubljene zakope, ali vse zastonj. V tem boju smo 600 vojakov, enajst fiastni-^in vplenili devet strojnih V okoliiu Fajtihriba smo 350 Italijanov. Srditejši bo-i bili pri Jamljanih. Blizo Ar-jožnem Tirolskem smo iz-li na tla italijanski hidro-— Iz akrbno zbranih podat-t razvidno, da prekaiajo Itake izgube v deseti bitki ob vu prešnja žrtvovanja, kar imeli v tej vojni. V devet-dneh bitke je bilo v boju nj 35 italijanskih divizij in rica sovražne armade je nana prvih linijah 45 kilome-dolge fronte. Italijanske iz-i t mrtvih in ranjenih pozitiv-ekašajo 160.000 mož; vrhu-mo mi ujeli 16.000 mož, kar ij znaša 180.000 mož. Za to eeno ro Italijani okupirali I Kak in poraženo vas Jamlja-W slabo opravičuje krik o ob dveletnici vojne z Ita-Neizpodbit uspeh je na naii
Z make frdkte. .
»rad, 6. jun. — V okoliiu na rusko-galiSki fronti je "k TJeraj vroče bombar-! Mfe pozicije. V okolici Po-ob Berezini so Nemei poli * napadi, toda naft topni-jih je nstavil. Na drugih fronte je položaj neiz-i)en.	»
iz inozemstva.
lanska grozi Rusiji?
™i|ton, 6. jun. — Amen-»da je informirana, da j« " obveHtila Anglijo, da ne razpolagi s četami v Ev-je Rusija v negoto-IPoIoUju. u tega je razvid-14 namerava Japonska udari-* lučaju, da zadnja *P«raten mir r Nemčijo.
is Rusije.
6 jun. - Vojni mi-««enakij, ki ae je te dni v Petrograd vsled u-v Kronitatu, je n» '"vernozapadno
Owko, ki je poveljeval * «daj nadomeatll ge-
STt ju^no*®padni ' Je imenovan vr-
^jnikom ttfh irmtd
£ **ji podjetniki t Pe-T^kloani "htevo delav-Ravnik in enako in *enake,eode-[ ^^hjentralnl Krajk.
fidi naauiH s«.
SKu aT*^ -
r* P^minies "Neodvia-1 nemiki iair" —
pan germanska organiaaeija — je te dni v Bssenu izdelala načrt zs rasdelitev Rusije. Olami govornik je pevdarjal, da je nesmiselno nagovarjati petrogradsko via do za separaten mir, a dobro bi pa bilo, da oo Nemčija približa z
mirovno aonudbo Finaki in Malo-wai. Fince ki Ukrajince — Je
dejal — bi bilo lahko odtrgati od Ruaije. Dalje je priporočal, da naj Nemčija okupira Kurlandijo in Litvo in obe naseli s nemško govorečimi Rusi, vsled česar bosta dobili Nemčija in Avstrija dvs odvisni držsvi, ki bosta močna za jesda med njima in Rusijo; zadnja bo pa veled tega oalabela.
Profesor Buack iz marburike u-1 niverze je rskel, da ae ni prav nič zanesti ns mednstodne konference in pogodbe. "Edino tepci verujejo v mednarodne konvencije in pogodbe zl raioboraževanje niao vredne papirja, na katerem ao piaane", je dejal Busch. "Zgodovina kaže, da so se neutraki vedno okoriščali z vojno na škodo zmagovalca".

Materialna Škoda aa privatnem
imetju je velika, tods ns militarist Lčuih napravah pa majhna Koliko je do »daj znano, sta bili usmrčeni dve osebi in 29 ranjenih.
Mrs. Pankhurst gre v Rusijo.
London, 6. jun. — Mrs. Enaue-line Pankhurst, anana voditeljica angleških aufražetk, gre v Rusijo na oeln deputaeije, ki bo zastopa* la "Žensko sooisino in politično unijo." Angleška vlada podpira deputacijo. Namon deputaeije je, razložiti ruakim ženam, kakino stališče zastopajo Angležinje glede na vojno.
Iaboljšsni sroplani.
London, — Anglija jo začela vporabljati na bojišču nove, zelo velike eroplane, ki imajo prostora za več ton bomb, strojno puško in topničarja, krmarja in opazovalca. Kljub ogromni teži je pa letalna brzina teh eroplanov veliko večja; dvigniti se morejo do 14.000 čevljev višme In ne zsvise od onega motorja ca nadaljevanje poleta. Te vrste eroplane vporab-ljajo zdaj pri napadih na nemška oporišča v Belgiji.
Is ljube Avstrije.
Kodanj, Danska. — Kari Lan-ger je v Krakovu delil med žene ameriško pe8em "I didn't raise ray boy to be a soldier" v nemškem prevodu. Bil je aretiran in vojno sodišče ga je obsodilo na smrt, Cesar Kari ga je zdaj po-railostil.
Avstrijska torpedovka potopljena.
Dunaj čez London, 6. jun. — Uradno javljajo, da je sovražna suibmarinka potopila vaatrijsko torpedovko na Jadranskem morju.
Kitajska revolta aa bo nnUtla republika.
Mukden, Kitajska. — Militari-stični guvernerji v enajstih re-belnih provinckah kitajske republike izjavljajo, da ne marajo spremeniti republike v monarhijo. sVedje ustaje so pri volji, da ostane sedanji predsednik, zahteva jd pa razpust psrlamenta in nove volitve.
V Tientsinu je proglašeno vojno stanje.
Žrtve submarink ae manjšajo.
London, 6. jun. — Uradno poročilo o izgubah na morju zadnjega tedna bo zopet zadovoljivo. Število torpedirenih trgovskih ladij se manjša z vsakim tednom. Zadnji petek je bil "prazen," to se pravi, da ni bila nobena lsdja potopljena, kar se jo zgodilo prvič po dolgem času. V mornariških krogih izjavljajo, do ne bodo Nemei. nikdar voč šeli takega uspeha, kakor ao ga v enem samem '4črnem tednu," ko je bilo 60 psr-nikov potopljenih. .
Prihod ameriških bojnih ladij v bojni psa je veliko pomagal k omejitvi aubaarinskega potapljanja. Med angleškimi m ameriškimi enotami je adaj nastalo nekako tekmovanje, kdo da polovi in potopi več podvodnih čolnov, in ta tekma ima seveda dobre posledice za splošen položaj.
Zadnji teden je bilo ve6 spopadov med submarink ami ln ameriškimi rasruševalci in spopsdi so dobro izpadli za Amerikancc.
Dsn os poročajo e torpedrmnju dveh parnikov; eden je francos'd in drugi norveški.
Fraaeosl nadvladali submarinke
Paris, CK jtttL — MinoU mesec so imeli francoski trgovski parniki 28 spopadov z nemškimi podmor nieami. dset parnikov je ušlo tor pedom in dvanajst topniškim gra-nstora. Osem parnikov je bilo potopljenih e torpedom »n dva z granatami.
e
Zrefal napad na Anglijo
London, 6. jun. — Admiralih U javlja, da ja oinoši napadlo 16 nemSklh eroplanov sagieftke *br«. ž je v okrožju Thamoss. Bombe so padale na manjše vasi in rez stresena bivaHšša v Hssesu in ns mornariško nmrndh* v Medwsyu
Vandervolde v Potrogradu
Stockholm, — Emile Vandervel-de, zastopnik belgijskih socialistov, je odšel v Petrograd, kjer se bo mudil več tednov.
Druga Avstrija.
Washington, D. C. — Japonska je baje posvarila provfzorično ru sko vlado, da postane Rusija druga Avstrija pod gospodstvom Nemčije, ako sklene separaten mir.
Ameriška flota v južni aw«riiH
Rio de Janeiro, Brasilija. — Poslanska abornioa je aklenila, poslati zahvalno noto kongresu Združenih držav ob priliki prihoda ameriške morske flotlle v hra zileke vode.
(To je prva vest, da je ameriško brodovje v južnem Atlantiku. Iz Washingtona niso do zdaj še nič poročati o tem. Ako je to res, potem pomeni, da Združene drla ve polagoma zavzamejo patruljrranje vsega Atlantika z namenom, da angleško in francosko brodovje lahko odide v evropske vode.)
"Ameriška vesti" v Nemčiji-
Amsterdam. — "Vossdsehe Zeitung" tolaži svoje čitatelje Nemčiji s sledečimi zelo zsneslji-vimi (!) novieami iz Amerike: "Ameriške priprave za vojno se rušijo v prah. Prvo vojno posojilo je zadelo na gluha ušesa; nihče ga ne mara. Proti vojalkl službi so krvavi izgredi na dnevnem rodu in na dan registracije 6. Juni ja je pričakovati splošne revolucije."
Zazabavojnfcratekčas.
— V letovišču. — Tujec (hotel-skemu vratrju): "Ali še ni prinesel postrešček mojega kovčekaf
Saj sem mu vendar dal natančen naslovi"
Vratar: "Temu se ni treba čuditi, ker ti ljudje so večkrat bolj neumni kakor.tujci t"
—	Galantno. Hišna gosps (gostu, ki se zvija na stolu): "Kaj vam pa je, gospod ravnatelj f Ali vam ne etori dobro kar so moje hčere skuhale f"
Gost: "Solata, milosti ji va go-spa. Solate in kumare ne morem prenesti; pa če bi jo ssmi angelji pripravili 1"
—	Zlobno. Ooat: "Vzemite ss-boj te nože, žlice in vilice in pri-nesite mi zaboj z rožnim orodjem!"
—	Dober odjemalec. Tujec (v
trgovini): "Mogoče imate znam-ko za dva centa?"
Trgovec: "Obžalujem, da ne
Potrebujemo takoj 50
izučenih rudarjev, nakladaleev hi drugih delavcev. Mi Imamo dela za bodočih 20 1st Ugodne delav ne prilike. Premog je 8 čevljev vi aok. Ni vode, na elate kamna v rudniku. Dober rudar lahko pri služi od $6.00 do $8.00 ns dan. Vss nsšs stanovanja so el«ktrič j no rssvetljena, e«rkve m šole I Rudnik se aahsjs rsvno na po! pots med Unientown in Brownsville, Ps. Ako v Srn Js nemogo-če priti oesbno, pišite nam.
Vzemite Bisi voz iz Unientown ali ps iz Brownsville, Pa., do Seo-*tfi*t, Peti ha. Tka Taylor Oeat Coke Oo. (Prineelte U list seboj).
»osem poetreČi!"
Tujec: "Potem razglednico T"
Trgovec: "Tudi teh ne prods-jam."
Tujec. "Tudi rasglednice net No, potem mi poeodite naslovno knjigo!"
— Grešno. "Vaš stric je nenadoma umrl, gospod RaserV" "Ds! Mislite si kaj tskegs!" • "Kaj je Ml vsrok temut" "Ah, molčimo rajši o tem!" " Pa vendsr ni mogoče, da je iz-višil samomor . . .t"
"Bog, še bi še to bilo, ampak, vam lahko zaupam, star omnibus gs je povozil!''
(JU I CA (K), ILUNOA
Potrebujemo
50 samakih in 5 družin, rudarjev sa delo v dobrem rudniku Kantu-oky. Potrebujemo tudi nakladače in vsaj 8 aki 4 boarding bose. Mi vapi bomo vrnili voAne truške ako boste delali za nas. Mi knarao že aedaj precenjšne število sloven skih družin, šola, oerkve šn delo i mate lahko pri nas sa 26 let naprej. Pišite še danes, omenite ta list in mi Vam bomo poslali vož nji listek, ds boste lahko priAi v našrudnik.
The Kentucky-
Jewel Coal Co. LOTH AIR, KENTUCKY.
IIHtllltllllllllUUIHtHIHIflllHIItNllllflllll
D1LO DOBI.
Išče se Slovenka ss delo v ku binji. Dobra plača in stalno delo. Vprašajte osebno ali pa pišite na naslov: Frank Zajeo, 198—1st Ave., Milwaukee, Wia. (Jun. 4 to 9.)

Potrebujemo pedeset lzotenlh
Haael rudnik v' Pn., 26 milj etran od mesta Pittsburgh, Pa., potrebuje takoj še 60 rudarjev. Premog pošiljajo sa šaaalnioa. Daati vozov.Untjakl rudnik la «*U-ska (dala. Nobenih neredov, dole, cerkve in druga aafatova-llšča ao v mestu. Dober radar zssuši $7 do $8 dnevno.
ZglaaHe ss pri Superintendent B. C. Gerry pri rudniku ali pa pišite takoj. (Omenite, da sta čitali oglas v ("Proavati".)
BRMPLAtaO
ČAJ MA POfKUtVJO.
Pišite nam ša danes po aavitek čaja na poekušnjo bresplsčno. — Mollingerjev sloviti zeliščni čaj, ts izvenredns zdsrvniška iznajdba je aelo hvalen ed ljudi* ki vži-vajo to sdrsvllo in jim je pomoglo pri zdravju.
Za saprtnioo, trganje, nešisto kri, bolno in nervozno glavo, kašelj in prohlajenje, Modsvost, one Ukoglost, ss slabo prsbavo, žslod-čne nsrsdnosti, jstrs, oblati, vrati i dno bolssti js to ono selo dobro aredatvo, sploh skoro ni sdravila, ki bi ae dalo primerjati a Umi 11 različnimi zeliščnimi sredstvi as-rejenim po Mollingerjtt, »I>0 V I-TI ČAJ.
Pošljite nsm vsše ime in nsslov po poštni dopisni«! in aai vsm takoj odpošljemo brezplačno mali zsvoj sa poskušajo, da lahko po-skusite predno bost« kepili. Ml vsm pošljemo prosto tadi knjigo o življenja Mollingerjs, kstero bi morali imeti v vsši hiši. NbsloviU vae na t
MOLLZMOBR MBDIOOT OO.
-Molltagar Bldg«— U last Pack War (V. 0.) PITTtBUmOH, PBMMA
KAMTB TILLMA* OIOABB
10«
t, *** * '...*'''''
I t P. J. Otfsrs ........
Olgar Oe. AURORA MINN.
GLAVNI STAN: 106HO. LAWN DALE AVI.,
UP SAVNI ODSOfti Pnds^alk: John Vogfi«, bus 800, U Hali«, IU.
L PodprsdMdalki J. Bratkovi*, H. F. D. 4, bas SS, Olrari,_
a Poipr^USdslk: Joief K uhelj, 9469 Swing ava, Bo. OfcUago, IU. Tajalkt JoSa Vsrdsrbar, »70S Ho. Laws dal« Avs., Uhlcsgo, IIL Blegajalkt Anton J. Tnrbovne, p. O. Box l, CUnro, IU. SapUatkati John Molsk, 4008 W. »at St., Ohlnago, UL
2TADEOBNI ODSBK: Jošs AMbrošM, S51 boa, Caaonabuig, Pa. Paal Borger, 741—lat St., U Balls, BL F. 8. Taucher, 674 Ahsay Avs., Roeksprlng, „Wfo.
POROTNI ODSEK: Anion Hrast, «11—SSth Ava, Nnw Duluth, Mlaa. Jsšn SadMsk, «79 bos, Balthon, Pa. Sudolf PlsUtink, 48« box, BHdgwlUs, Pa. Jakob MlkUv«14, L. Box 8, WUlodt, Pa. M. PetrovUh, 14810 Balo Avn., Oollinwood, O.
Slomški Rarsdss
Ustanovijo* S. aprila
Podporni Jidiiti
Inhorp. 17. Junija 1S07 v dri. IlUasta
Jošs SavoHalk.
VRHOVKI KDSAVKlZl
P. J. Korn, M. D., ss08 Bt Osir Ava, Olsvsloaš, Ohta.
VM DSNARN1 ZADEVE m STVARI, kl ss tMsja |t. npravnsgs odbofs
. " P04^1^ 11 ,IM,0T,	~
JOSV VSfcDSSSAE, M97-SS go. Lawadals Av*, Ohlosgs, IE. ^ niTOtll OLEDE OENBEALMEOA POELOVAVJA ss »sMlaJs ss jpf.
softs AMEEOtxd, Boa aai, osaasessafg, ta.
eadeve PEEPiEurrvE VBEEDTE, kl Ms »k mul prva ta draga Is-na, ss psmjajo as aaslov:	^ ^ m
AHTOM HEAST, SU - SOU Avs, Vse Dslstk, ▼BI DOPISI, razprava, UaekL lasasalls ttd. ss "
W-SS Bs. ZervaAals Ava, OMsagOk imam.
hum, ss psMUaJs as ssStovt UPBAfBItTVO "PEOSVETE", S807-M Sa. fcsvašsls Ava, Ohlssgs, UL
^ T ><lf>l»"<IIIMi » tajainvssi s. V. p. gH sialsfiif ta apravalšttsp 'Prosvtts" as vabile lasa uradnikov, um« aaplllts asslsv, ks js Is am
dan sko Š«UU, ds bo vsaka atvar hitro rsisna.	l '
Esjs (lavasga aprsvasss odbora ss nUja

Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Av., Pittsburgh, Pa.
_	InnjK t nw.
FARMA MA PRODAJ
Prodsm 120 akrov obsegaJoSA farmo y češkoslovsnakl nssalMnL Zemlja je zelo bogata in rodotX na, ugodna prilika sa kmetijo^ Kogar veaeli naj se obrne pismena sli pa osebno na lastnika sa polnila na naslov: Prank Žnšek, M. lips, Wis., sli ps nsj se sglssi sli 2719 So. Ridgswsy Ave., Ukiea|feJj 111.	^Jun.
POSOB BOJ AH I
Nasnanjsm rojakoeL da sen odprl Irgovtse s ■ašsalai blagen b ad priporočam aa ealles eoia« — Vsekamo besi bvslsšao pestra gel pe ssMrnl sani
BJTTOB SOBMIK,
HVBMTN1R, PA
ROBERT W. LAY
architect ^
1111, U Stili It, OMiigt.^
kl Js izdelal načrt as fft. UM8 8. N. P. J. M priporoča Slo™ vsnosm is iEdslovanJt
TBL. NA DOMU AUSTIN mm
, P0TBBB9JW0 - 600 BUDABIIT -
V|j <H
ss Xarwiok rov, psi wiek, Ps., U 14 milj od ma- > sta Pittsburgh. Lahko grssts4 peš is New Kensingtons. Po* * ulična šoleznioa vosi la Pltt^1 burghs. VsUko hiš ja ša dsnlh. Prostorss ssbsvs agra-ds kmalu. Utdisks maJasJ; Nobenih islsfsldk ssprsk. Dober dslavss ssslaši $7 ds $8 ss dss. Unljska plait Nov šaft (rov) delajo, v katerem dobi ša dragih 100 radarjev delo. Pridtts takej, aM pa sebi pišite.
Bqultsbls Ooko Oo.,
Obsswlok, Ps.
VABILO NA ZABAVNI VEČER
kaUrnga pri rodi
SOCIALISTIČNI KLUB V DUNLO, PA., ■ dno 9. junija v Slov. Izob. Domu.
Prilotok plooa ob «. nri svol. — Ia prilainooti nod*liij* ludl p«rskl odonk Slov. laob Dr. r<Vikar".
^ Con Jono ob'l»«t*o in okolUo no uliudso vnbl nn omrnjono Mbsvo.
Zn to4no p<wtf«fbo «krbl	OPBOM
NORTH SIDE STATE BANK
HOCJC srm/ios. m>xo.
IMA KAPITALA IM REZEBVE |lfMM«f#
Js Izredno pripravljen In opremljen za poalovanje a SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVANI
Ml anSBjr-r- 4mm# v«a*i u<»—i *	p« mMSSS
PlaSafasaa 4 sdsleŠp« siHWI^BB B—Ss vtegS
IIOCMA SONZSSVATIVHA IM MASaBDMA IMSTlTUCljA.

/
I
GOSPOD MIRODOLSKI*
Spisal Josip
Svarite jih pred eovrainikom, katerega noai vsak, več ali manj tli tam v aebi. Vi ne ztrašHe vedno a šibo boljo; v jamih podobah jim kažete žalostne nasledke lahkomiselnosti, nezmemosti, razuzdanosti in drugih napak, ki ispodjedajo srečo in blagoetanje na kmetih. Ie vaših net ni čuti neprimerne besede. Vaa lahko posluša najbolj izobražen človek; ia vaših net bode eliial resnice, ki ne bodo tudi njemu brez koristi Da sem vam jaz vedno zvest poslušalec, kateremu ne uide nobena beseda ; to veste, čestiti goepod šupnik!"
"Oho!" zavpije na te duhovni gospod, ki je že dalj časa zmajeval z glavo, "ohol gospod Mi rodoiakil Tako torej f Da hodite v cerkev vaako nedeljo s svojima hčeikema, to mi je znano, to; da me pa talko zvesto poaluiste, kakor pravite, da pszite na vsako besedo, tega nisem vedel do sedsj. To ni lepo, goepod Mirodolski; vsaj povedati tega ni bilo potreba. Naravnost vam povem; moja navada ni, da bi se Bo« ve kako pripravljal v soboto večer ter premišljal, kaj bodem jutri govoril. Beds j bode pa treba vae drugače! Be tega ni bilo potreba, da bi moje govore »pkavali v cerkvi, beeedo za besedo, kakor neki delajo ns Dunaju časniški poročniki i zrodu onih, ki so nekdaj peš potovali skozi rodeče morje. Čakajte, gospod; ker hodite Uko zvesto poslušat moje era-kvene govore, ki eo namenjeni aamo vemfan ov-čicam, meni krošenim; treba, da kpregovorhn z vami enkrat resno besedo, ki mi je še zdavnaj na jeeiku. Če ate tako dober kristjan, kako to, da ate dah avo jima hčerkama tako ciekriatjanski imeni t Zora, Breda I lepi imeni, ni da bi dejal; a vprašam vaa gospod Mirodolski, kedaj se je katera evotni-ca imenovala tako t Teh imen ni najti ne v mali ne v veliki "pratiki;" zastonj bi jih iskal po svetem pkmu stare ki nove zavese, zaatonj po "Življenju evetnikov!"
"Vidite, čestiti gospod šupnik, to Je vee do-bfe premišljeno, na tanko preudarjeno. Ne da bi nOTObiti ear*i če vali poštena imena, katera dajo j niši pošteni kmetje po atari navadi svojim o-trokora. Kaj je imef Človek Je lahko krščen aa Jnrija in more biti vendar pameten mol. Ali Jaz $m premišljal in sodil tako: Mislite si, foepod, da hočete pri nss pisatelj pisati povest, roman, dramo; vprašam vaa, kaj more začeti z našimi i-menit Kako naj imenuje avoje osebe, katere hote povzdigniti is navadnega, vsakdanjega življenja, obdati Jih s vzornim svitom t Vaak narod ima svoja imena, zakaj b? mi ne imeli pvojlh! Imeli me jih, kakor nam šs pričajo narodne peemi, a iafnbili smo Jih iz življenja. Kaj nam Je torej Storiti f Kmet ae drži svojih starih navad ; zakaj M mi, ki se imenujemo iadbrašene, ne storili pr-HM korakat Meni sesdi, da Je dolšnost vsakemu lltiorsšenemu Slovencu dajati svojim otrokom lepi slovenska imena. Kdo more reči, da ae ne širi tudi a tem narodna zavest T Nemogoče mi je verjeti, da ae šalijo a tem svetniki in svetnice v ne-beeih, kakor tudi ne verujem, da šalimo Boga, ako ga pišemo po našem pravopisu a malo črko. jfcfee Id mu hoteli e črko izkazovati primerno čast, Slcako veliko čiko nam bi bilo pizati njegovo ifae!"
Po takih pogovorih, reenih in šaljivih, ste se blaga goepoda, ko se je eolnoe še faHialo iu.	'
Po Župnikovem odhodu* je ravno stopal go-Mirodolski proti vrtnim vratom, da bi šel Grič sa svojo mlado družino; ali kako ee pre-ki, ko mu naaproti priaopdti Zora in Breda I ini ae atianeti k njemu, groaa ae jima bers obličja 1 Predno še more oče vprašati dekleti, se js sgodilo, prikašs se mn žalosten prlaort ra moška, Radovan spredaj in aadaj moi ia ao-Ine vaai, stopata počasno a noeilnko, la vej Jano, in na noettniei leši mol na videz mrtev! folče stopata noaača v hišo, kjer odložita na po-il jo, v naglici pripravljeno, šaloatno breme. V prvem pogledu sporna umni goepod Miro-
Piki, da mu niso prinesli mrliča v hišo; vendar Ije takoj po sdravnika. Z navadnimi dome-i pripomočki ga kmalu sdrami ia omedlsviee.
Ko m trudi dobrosrčni goepod s tujim Move-kom, pripoveduje Radovan, kako#o ga našli; Peron ga je bil zaaledil. Ko ao bili, domov grede, št atreljaj od hiše, sačujejo Perona, ki je bil po Mroji stari navadi nekoliko korakov pred njimi; tisto poaebno lajanje, s katerim naznanja pee, da Je zagledal nekaj nenavadnega. Radovan hiti urno za glaaom. Pot je držala čes jarek, preoej globok, nad katerim Je bil napravljen moatek s dr-lajem ob eni strani, tako da se je hodilo bres nevarnosti po njem, ako ni bil človek tak, kakoršen se čssi prersdi vračajo kmetje v nedeljo ponoči domov. Pod moetkom ns dnu jarka aagleda vznak ležečega človeka, nad katerim js lajal in cvi-lUPerun. Hftl mu na pomoč; zdramlja ga; človek ae ne gsne; krvaveča rana zadaj na glavi kaže, ds as Js, morebiti smrtnv pobil. Prva pride Breda, ki Je bile manj boječa, na most. Radovan jI sakliče, naj gre urno iskat pomoči. Na bližnjem pelje najde deklice kmete, ki ae napoti urno po. magat Z njegovo pomočjo napravi Radovan v naglici noailnleo; poloMU ga nanjo; a kam a njim t Radovami ni Mlo treba premisleke, dobro Ja posnel gospoda Mlrodolakege t hudo bi ss mu bil zameril, ako bi se bil obrnil drugam.
Ko pride sdrsvnlk ln pregleds bolnlks, reče gospodu : Nič nsvarneag' Krspks hrans, pokoja T in jttlri ali pojuternjem ss ga lahko isnebite.
Imeniten nI Ml novi gost gospoda Mirodo).. ■Lga* ne po oblrtl, ne po obtlčjo. Nšjbolj podoben beraču, vendar nI ,bil navaden berač, kakor-3T hodijo s malho od hiše do hiša. Oguljene, aa-imactn« suknja teiko da Je Mla pomirjena po nje-gtvem livotu, hlače, ki so gotovo nekdej služile dsljš*tnu mošu bile so od »podaj razkosane in olkrbane, all na)«aloetne)ii del opreve bilo mo 1
je obuvalo, ni čudo, ker je največ trpelo. Dolgi, sivi lasje, pač nieo ie dolgo čutili glavnika; roja-vo, zabuhlo lice je pričalo, da se mož ni ogibal solnca in vetra, zlasti nc tiste žalostne pijače, ki je ubogim ljudem tolikokrat edina tolažba l ti kratka: bH je ta človek žalostna prikazen, toli -kanj žalostnejša, ker ac mu je videlo, da jc bil nekdaj drugačnega vajen.
Ko ae probudi, gleda debelo, zmedeno izpod gostih, zmršenih obrvi Ko ae nekoliko zave, za kriči z oaornim, hripavim glaaom: "Žganja 1 žganja mi prineexteL" "Zganja nimamo," odgovori mu mirno blagodušni gospod. "To4e vzemite in pite; dobro vam bo delo," "Na ceeti so me pobrali, že vidim, zanesli so me v bolnišnico; tu nI žganja. Jaz nisem bolan, aamo tu le zadaj me nekaj srbi; pobil sem se, kakor je videti, pa to nič ne de; moja čepinja ni steklena; žejen sem, žejen; dajte mi pijače I Gospod doktor, imejte usmiljenje z ubogim človekom; velite mi prinesti žganja; moje grlo hrepeni po njem kakor jelen po Mednem studencu; samo en kozarčfek, en požir, gospod doktor! Nič se ne bojte; nikomur ne povem, da etc mi ga dali; to je edino moje zdravilo; jaz se poznam, goipod^doktor; Še danes/to uro se me iznebite, ako mi ga daste."
B tako milim, prosečkn glaaom jc govoril te besede, da bi ee bH gotovo omečil gospod ter dal mu strupene pijače, ako bi jo imel pri roki.
"Žganja nimamo, tudi ga ni blizu; kozarec vina vam morem dati; upam, da vam ne bode Škodilo; potrpite malo." In mož odfte v shrambo. "To vendar ni bolnišnica," govori mož aam pri sehi, oziraje se po sobi; "ta mož ni doktor; tudi gostilničsr ni videti, da bi bH. Kje sem neki! — pri nekem 'dobrem' človeku, kateri' misli, Bog ve, kaj je dobrega storil, da me jc pustil prinesti pod svojo streho; mož si nabira zaslug pri Bogu za avoje grehe; jaz mu ne bodem dajal mndgo priložnosti; skoraj ee odtegnem; ta kraj ni zame. — Ali, kje je Brutus f ne vidim ga. Brutus, Brn-tus, Brutus 1 Kje si, nioj Bruitua!"
"Kaj vpijate tako! Koga kličete t" vpraša ga Mirodolski, ki pride t kozarcem v roki.
"Kje je moj peaf Kam ete ga dejali f Zakaj ne puetite k meni mojega zvestega tovariša, mojega edinega prijatelja! K meni ga pustite; kjer aem jaz, ame biti tudi moj Brutus. Lep res ni moj Brutus, goepod, o zlata duša, pravim vam, gospod, blaga pasja duša. Ne bojte se, gospod, nič vam ne bo ponessažil; mirno bo ležal poleg moje postelje ter gledal me s svojim zvestim očesom. 0 gospod, vi niste še videli takega očesa f"
"ftamega so vaa našli, psa ni bilo videti blizu."
. "Tako, takof Ptea ni bilo videti blizu f Moj Brutus bi se me bil torej naveličal; moj Brutus bi me bil zapustil; ukradel se od mene, iskal si drugega, boljšega gospoda f Tudi ti, moj Bratue! Ne, te! to je laž; to ni mogoče; moj Brutus je pošten pes, ne Človek!"
MRes! Zdaj se spominjam; videti je, da mi je vendar padec nekoliko omajal pamet. Sinoči že eem ga izgrešil, v mraku. Pozno sva šla v hrib • ko pridem na vrh, ozrem se naiaj, psa ni za mano! Kličem ga, vpijem na vse grlo, vrnem se nazaj, nikjer ga ni bilo I Žalosten in truden ležem v grmovje in zaephn. Ko me je zjutraj aolnoe zbudilo, gledam okrog sebe, kličem: Brutus, Brutus! Nič ee nc oglaei. Žalosten sem bil, gospod, prav žalosten; vi ne veste, kako žalosten; hudo mi je bilo pri srcu; tako samega, tako zapuščenega sem se čutil na svetu! Je-li mogoče, da jc moj Brutus nehvaležen! Življenje sem mu otel, iz vode sem ga potegnil, kamor ga je bila vrgla neusmiljena roka. Rea, življenje ni posebno prijetno rokodelstvo ; ali sirota ga ni še poznalo; branilo se je z vsemi štirimi ,da M ne poginilo; jaz sem mu pomagal; in kmalu ava bila prijatelja, dobra, zvesta prijatelja, goepod! Nič dobrega ni imela Žival pri meni, re*i dajal sem ji, kar sem imel; skupaj ava potovala v mrazu in vročini, po prahu in po blatu; skupaj sva prenočevala po svislih in po geadih; skopaj sva jsla, kar eva imela; iz enega kozarca pila — tudi žganje je pil — kaj se čudite goepod T žganje je pil z. menoj — pametna žival je bil moj Bratua.
Zvest tovariš mi jc bil, in sedaj 1 — O to ni moogče, ni mogoče, da bi me bil zapustil; v njegovi etaroeti se človek več nc izpreobrne, gospod! Kaka neareča ga je zadeja; oslabel je na poti, etar je ie, kratke sape jc, gospod; jeli-te, da je mogoče; kdo ve, kje leši za kakim grmom, in jaz inu ne pridan na pomoč 1 O Brutus, Brutus, dragi moj Brutus!"
"Mirni bodite, morda se je samo zaletel kam, morebiti se še najdeta.'
"Kaj pravite T zatekel t ae še najde vat Prav govorite; vi ate moder moi, gospod. Star je Brutus, nos mu peša; starost, ataroet, gospod! Prav pravite. Čakal bom, tri dni ga bom čaksl in tri noči; morebiti se res povrne; vesel bi bil, o vi ne veetc, kako bi bil vesel. Ako ga ne bo čez tri dni in tri noči, potem vem, kaj mi je storiti. Od Hame žalosti nisem mogel nič jeati; pil aem, aamo pil in soto sdaj tu letim pod vsŠo streho. Glava me malo boli."
<*To ni prav, ds vaa pustim tako govoriti; pokoj vam ja priporočsl zdrsvnik. Bodite mirni; aaapite rajši,tiobro vsm bo delo!"
"Miren naj bom, kakor otročnica, molčim najt is tega ne bo nič; vsjen sem govoriti in molčati, kadar ae mi ljubi. Zdaj se ml ljubi govoriti. Zdravnik nič ne ve; on ni vajen zdraviti takih ljudi, kakoršen aem jaz, mi ne kličemo zdrsvni-ka; brea njegove pomoči livimo in umiramo, kakor je bolje voljs sli ps nsše. Pustite me govoriti, goepod, dokler se mi ljubi; to mi je sdravo; dovolj sem molšel v svojem življenja! Ne bojte ee, gospod, mrličs pod svojo »treho; močsn »em, krepak «etfi in s svoje gofječe ~ — Kje"ja moja gorjača, gospod t Zakaj ne sloni tu pri mojem sglavjlf Ob vae sem, brea pomoči sem na svetu! Kje je moja palieaf"
"Gotovo Je oblelaU. kjer so vsa našli; mirni bodite t takoj pošljem po njo; ne verjamem, da bi jo bil pobral kdo "
(Dalje prihodnjič )
^ Valovi življenja*
Noveleta, »pisal ffmil Leon.
(Nadaljevanje.)
Jaz pa »em aam ostal, aam s svojim srcem, v katerega mi je silila tfha žalost. «	*
1 Jboga Lujiza! Njena podoba jc izginila iz sinjega zraka, izginila ie temno-rujave livade, kgnila morda tudi že tedaj k mojega srca!
m.
Jesenski piš je bril čez resje dolgočasne puntinje. Tudi v mojem srcu je bila jesen in oeter sever neizrečene nezadovoljnosti je razsajal po njem. Lagal aem, moral sem lagati! Časopisi so prinašali prezanimljivo novost, da se je eig-nore Battista od kridjeve opere zaročil z lepo in krasno primado-no, signorino Lujko. Med prijatelji pa smo pili šampanjca, ter s v najsvkiejšem blesku slikali pri-hodnjoet. Jaz pa sem moral lagsti in kričati z njimi.
Ali odtegnil eem se temu hro pu in prišel na pustinjo, da mi jc jeeenski piš hladil vroče čelo. Tu di danes je prijezdila Čez ravan na avojetn belem konju in sa njo se je vila doLga obleka. Na obracu pa aem ji bral očitajočo žalost.
"Danes pa res nc vem, čemu ste prišli," dejala je jezno, in drob ua, rodeča, prijazna pičica ee je naredila na čelu, "jaz nočem prav ničesar več z varni govoriti Govorite s tisto prekraano in pre-nebeAko avojo Lujizo."
Srdito jc vdarila z bičem po konju in v diru se odpodiia čez plan Neizrečena strast pa ac je polasti la iiioje duše m za njo aem dirjal, tako da se je konj komaj dotikal mehikih tal. Ali nisem je mogel doteči, naposled ee mi je skrila bukovi gošči, katera je rasla krog kraljevega gradiča.
Kmalo sem bil tudi jaz tam. V duhu pa sem prisesal tedaj vee mogoče prisege, da mora moja postati ta stvar! In pozabljena je hi-la Lujiza, pozabljen vea avot. Po tleh so ležale odsekane veje, goeto nastlane. Živinče pod mano je obetalo in ni hotelo dalje. Stopil sem s sedla in za uzdo eem peljal konja čez goščo. Obli si je bU široke prsi e penami ki na vne moči je aopel. Jesensko listje in druga suhljad je šumela pod mojimi.koraki. Ali v meni eo bile razburjene vse moči in valovi area so me pre obdali. Naprej ki le naprej eem hitel, dokler nisem dospel do nje.
In med drevesi je stala in na licih ji je šc cvetla rodečica burnega jezdenja. Z roko si je držsšs dolgo obleko. Konj* tvojega pa je bila privezala nekje za vejo.
Prišel sem do nje. Vprašala jc ponosno:
"In kaj sedaj!"
"Jaz te ljubim," odgovoril sem burno, "in tudi ti me moraš lju biti!"
"Moram!!"
In ko sem jo hotel šiloma okle niti s svojimi rokami, sunila me jc močno od eebc, povzdignila biŽ — in goreč vdarec rae je spdkel na licu. Razkačen sem planil k nji in srd mc je napolnil.
'1 Stvar slabotna!'' zakričal aem, iztrgal ji bič iz nezmožne roke, pritiskal jo k sebi in e strastjo poljubljal njeno vročo glavico. "Jaz tc vendar ljubim," zdiho-
val sem, "in če me pokončsš in stareš v prah, jaz te bom vendar
ljubil!"
Morda me je takrat v resnici ljubila, morda me je k varailjenja ljubila, monda Je imela še nekaj večno ženskega v svoji popačeni duši, kar ji Je otnečHo aree do mejne tedaj! Radovoljno je slonele na mojih prsih, ter obrnila obraz proti meni, ofcraz, is katerega mi je zasijala preprijacna pomlad ljubezni. Roko pa mi je pritisnila k licu, kjer me Je šc pekel njeni u-darec in šepetala je: "Jaz te tudi ljubimi" In potem je še prietavfla: "Čemu pa si tudi ljubil signorino Lujieo!!"
• • •
Jesenski piš je majal veje visoko nad nama. Rumeno lktje je padslo s njih ht čssi je zastokalo kako deblo in saps je zatulila.
'•('.•m, p.., tudi ljubiš. Hlgnori no Lnjko!" In živo je nadaljevala: "Poglej, nisem ti govorils nice 1 Pred Šeet tieoč leti te nisem poznal s še in tedaj ni bilo ne tebe, ne msns. Tudi nisem vils Wh 'kraja, ampak le prtproeta hši po-
rtega kraljevega intendanta, ata nujočega tu oa gozdičem v kralje vem gradu. In primadona Lujiza je več ko eem jaz in Ima Uko le pe črne oči -r in ti jo ljubiš!
. 'Vaz ]e ne ljubim," zdthnil nem "Jn večnega Amezona nisem vide U nikdar ni nikdar ne krokodilov njegovih voda. AJi Čc pogledam v tvoje oko, odpre ee mi krasna tro-pična planjava: večno pogorje dviguje ae proti večnemu nebu in večni snegovi po njem se zavi jajo v sive megie. V znolju pa se šopiri neskončno cvetje in kakor dato ee blišči med njimi veličastni Amazon, v katerega valovih ee kaplje sobice moje ljubezni!"
Mehko me Je objela, ter si položila glavico na mojo ramo in svil naU ustnice na pekoče mi lice. In tako je slonela in šepetala:
"In če me v resnici tudi ti ljubiš, tedaj mi prineeeš bdi lkt, na katerem bode zapisano, da je <sig nore BattkU povedal signorkii Lujki, da je ne ljubi več, da jc čkto nič ne ljubi več. In na tem listu bode sama signorfaa Lujiza s svojo roko podpisana, s svojo ro ko! Tak Int mi priimeš, če ljubiš, če me ljubiš!" /
Obljubil sem, da ji prinesem ti sti list. Potem pa ac mi jc ročno izvila, odvezala svojega konja in počasi Je odšla k mesta. Molčala je in aamo sedaj pa sedaj obrnila obraz k meni, k katerega se mi je zdelo, da mi je sijala nasproti -r- ljubezen.
Ko ava dnepda na plan pod vi soka' drevesa, pomagal sem ji sedlo. Sklonila oe je še k meni položila mi lahno roko čez rsmo in relkla še enkrat: "Ne žabi belega HaU!" Potem pa je izginila dirjaje i meplo okrog mesta.
Človek je slabotna stvat, in žen eka ki ga obvije kakor šibko bilko okrog svojih prstov!
IV.
me
Lepo jcecnsko jutro je bilo, ko som šel k Lujki. Srce mi je pre švnjaila misel, kakor da bi ac moral Batnega sebe zaničevati, ter vsmiljenje imeti sam e sabo, da eem padel tako globoko. Preteklo je bilo komaj, nekaj dni, kar sem ji bil povedal, da jo ljubim, kar je še živela kraona njena podoba v moji duši. Ali dance jc bilo vse poigano, vse kruvano! To je bila ljubezen! Kakor perje, katero raz nese vihar v prvem trenotju! Pro padel sem bil n4bumnim zakonom oeode, katera,igra s človeški mi srci, Jter ae vcoeii komedij, ki nastajajo k njene igre: Propa del eom bil valovom življenja in ti so me meUli aedaj kot ladijo brez vodnika sem in tja!
Stal aem pred stanovanjem nje nim! Noga mi je bila otrpnila in v dušo ao ae ml .vrinili neprijetni občutki. Šc je bil ča*, fe bi sc bil Lahko vrnil! Roko sem krčevito stisnil v žep -rr tačaa dotaknil se ibeiega lista ! Na ta lkt pa sem bil poprej zapisal a lahkim srcem nevamiljene besede. Ali to, kar mc je tedaj navdalo/ to ni bilo ke sanje; to je biljft bojazen, zaničlji va bojazen, katera obide.paa, ko krade v shrambi ln »e mahom za čuje iviganje biča ln prihod gos podarja! Ali bdi lkt mi Je dal po prejšnje močil. '
Ko eem pri Lojki votopil, prihi tela ml je a žai^čim obrazom nasproti. Komaj jO bHa vatala in de viiko sramežljivo skoraj me jc sprejeU. Potem pa je skrbljivo, o-čHajoč povpraševala, zakaj mc vičeraj ni bilo iti 6e nkem bolan.
Dejal asm ji, da ne, ki hladnokrvno aedcl.
"Signorina," rekel eem m polo-Hi glavo na mieo, da bi ji ne gledal v oko, "sognorina, pota oeode eo čudna, bi kakor igračo nae mečejo njeni Železni prati po valovih življenja lM
Začudila ee je, ko me je čula U-ko govorečega in a smehom ms Je povprašala, od kedaj aem šel med filonofe.
"To aem vam U povedal, da bi čutili a mano, kako s&hftjemo vm pod ooodo, kako je tudi naše tree njenim zskonom v oblaati I"
Lahno oe je naamehnla in rekla, da imam v sebi ras kali, posuti strašen dolgočasne! Jas pa vedno tiščal glavo ob 'Signora," govoril človek meni, da povem vata, da ae poane svojega area."
Posula je resna in vpraŠaU, čemu govorim tako.
"Signorina," rekel aem ji na to, "ko aem vam prod nekoliko dni govoril o svoji ljubezni, tedaj ni-
"ako avo/e aree, Nlkdo ne
to kaj mi hočete L _ __ Dana,, dai.es ve?_.
vaa ne nikdar,
ljubim,
vem »isetn
*«ar» ssgnoruia UiL T,
j« .erjt ■
'1 w*. w£uJe
Jar Pa s era naDQK|^, 1 njl'
lj«no pne,«ril. U, 4 * •« d® pr* a**, NVp^j •odeU, um« rok,, k.jT*
dej-« «ex 'J*« * Ali B «hr«a i, ^
. i .	vsa kri, j, z.
. kakor nd. Oko p, /. P«*' meni, ^^ >* bi dal« z« m«„ bil0
taj gromeg«. Km.k. «T*
sla
bila
8™*nega. Kmalo M j, ^
Battkta!"6 ^ ^ moral zopet položiti glavo n«
"Še bi vas prosil," __ ^ raj so ae še umazani elanenti! jega srca uprli proti taki a, m grozovHmti, - bl
oignorma, da mi podpii
Podal sem ji beli list. Me no ga je vzela in počasi la:
"Danes mi je povedal ^ Battista, da me več ne ljubi f«
"To naj podpišem!"
Bliskoma je šinila kviško.
"To morate pokazati nekje i gje, signore, aH ne! To ram! vstopnica v druge, prijaa prostore, iz katerih «e ve,dat te zopet kmalo iskali — bi Ali jaz vam nočenn hraniti i pa!"
Kri ji je hitela v obrar in z i nim ponosom je pristopila k i ji pisalni mizi.
Ko pa mi je potem podili list, bilo je na njem s krepk črkami zapisano njeno irae.
Odpravil sem se. Pri izhodni moral mimo nje. Tedaj pa mb kako ji je siknila i/, med zob i ljdvo beseda: Lache!"
Laehel" m jaz bi bil tedaj tvoval rad svoje ime, svojo i vse, ker ona je morala biti i V.
Ko pa sem Leonori (tako jc
10	ime moji neznanki) prineielj
11	list, hladnokrvno ie je ter ga pretrgala čez sredo. In j pa, krog visokih dreves se jc raztrgana kosa vzela sabo, I jih odnesla v goščo.;
Ali hočem praviti, kako nw] petem mučila! Bila je to natora. Danes veličastno zapovedujoča. Če je prije mene, ni spregovorila besed«. I mo zbtnjljivo >ne je pogledala,! tem pa tako urno odo.'jala, r*1 ni bilo a^goče dohiteti, knfikj Je a zavestjo. Dale* tjs na, moral sem sedaj peš hoditi dno me je pričakovala t pri kraljevem gradiču. Čaiii >] di ni bilo. In ja« sem je v« kal, čakal, da je solnce zailo al stala tiha noč. Potem pa strašnimi mukami povrnil n Ur a peklom v srcu la«l samotnih ulicah.
Sedaj pa -sedaj pa j< zopet mehka, kakor pn» spomladi, ali kakor polnoči rek lune, padajoč na raladv tranjo /oso. In tedaj »vaer _ upe prihodnjih dni in F rila se, da kadar pride i domov (tedaj je bil a kralji« Jesenskih lovih ns levernealj »odem stopil pred nje** J !>odeva razkrila vse, ter potem novo, krasno iivlW-' no ljubezni, polno srn nih bogovih mi jt ko me bode ljubila, ter »i čala vsako gorje ».P°u življenja. Ko ps
(DJje prihodnji«'
EOPPilB^^I ti. Louis,
^ predsednik ^olf «
Furniture Co., vraW^i» ga na vogalu n»psdU^ vsja infsorop^a« ^^
klical na p™0* ^ je tovarne, s moč, rta bsndits •Iranski ulici. Ns****L d Ha skočila v s**aoW»rj
gnala s Uko
nja 1 eem s kmalu
ofi