Lepša Titova cesta
Ob zaključku  nagradnega tekmovanja Turističnega društva Bežigrad
Kornisija za urejenost Tito-Te ceste pri Turističnem <jru-štvu Ljubljana—Bežigrad je, fcafcar že nekaj let poprej, tuda letos budno spremljala stanje na tej naši najpomem-bnejši mestni vpadnici. Ne da bi bila s stanjem zadovolj-na, je vendarle z veseljem ugotovila, da je podoba te ceste iz leta v leto lepša. Bazumljivo je, da so tudl me-rila komisije iz leta v leto strožja in tako se ne sme-mo čuddti, če bodo opozoriia glede urejenosti ob Titovi ce-sti čedalje pogostejša in bolj
Piše:  inž. Miha Ogorevc
konkretna. Le tako si obeta-mo še  hitrejši  napredek  do . tistega stanja, ki nam bo za-res v čast in zadovoJjstvo.
Splošna ugotovitev je, da smo neverjetno in hitro na-predovali pri krasitvi o^en, tu in tam tudi balkonov, jav-no zelenje pa je letog biio slabše vzdrževano, kakor npr prejšnja leta.
Pri organizacijah združene-ga dela sta spet svetlj točlti PETROL in opekar^ia Crnu-če. Tudi MERCATORJU na Crnu&ah ni kaj očitati, razen tega, da so kar med letom precej živo obrezali grmovi no, ki raamejuje njihov par-kirni prostor in cesto. Kaže^ da že pri izboru grmovne vr-ste   niso   imeli  srede;   tja   bi
sodilo kaj taikšnega, kar ne bj "terjalo toliko vzdrževalnih del, imelo pa bi večji lepot-ni in funkcionalni učinek. Si-birski svib ni za obrezovanje najbolj promerna grmovnica, lep je le, fie se lahko svobod-no   raznrija.
Razveseljivo je, da zlasti pri PETROLU in, Opekarni ni opaziti teksmovalnega du-ha, temveč trajno in preprič-ljivo spoznanje, da lepo oko-lje predstavlja neogiben se-stavni del njunega nazora o sodobnem, kulturnem poslo-vanju.
Zelo lep postaja tudi park prd Gradbenem šolskem cen-tru; Scoda je, da ni večkrat pakošen. Ce bi tjakaj pod košata drevesa postavili ne-kaj klopi, bi park že lahko kooristno služil tudi krajanom. Vsi morda ne morejo v Cr-nuške goadove, so pa potreb-ni pasiivne rekreacije v zele-nem okolju. Jasnovidnost pr-vega direktorja centra tov. Semriča — glede tega vpraša-nja — šele danes, skoraj po d-vajsetih letih, kaže otipljlve in koristae rezultate.
Za veliko število OZD ob Titovi cesti kaj takšnega ne moremo trdjiti brez pridržkov. Tudi komunalna politika v nekaterih primerih pogojuje — ali j» vsaj po nepotreb-nem tepl — neurejeno stanje na pavTšinah, kjer pxogra-mi še niso natančneje oprede-ljenj.  Iagovori,  da  so t» ire-
zervati za gradnje, se včasih zavlefiejo v desetletja, med-tem pa na teh površinah ra-ste plevel tn se naibira nes-naga. Lahko pa bi to bile lepo urejene zelene površine, čeprav morda samo za leto ali dve.
Najbolj iapostavljena takšna zapuščena površina leži ob Titovi cesti. nied krakoma nekdanje Unhartove ceste. Novo dragoceno obogatitev na tem odseku oeste predsta-vlja bežigrajski center, ki ga z razveseljivini posluhom za javno zelenje ureja Splošno gmdbeno ^todjetje Grosuplje. Posebne časti pa nam ne delajo divji prehodi po bre-žinah na obeh straneh želesa-niškega nadvoza. Prehode je treba urediti, ali pa z gosti-mi saditvami zapreti.
¦ Letos so bila končna kro-nana z uspehom dolgoJetna in vzstrajna prizadevanja Turisti-čnega društva BežJferad glede odsta-anitve nekdanjega »blo-' ka« (policijske postaje ob ži-ci) na vogalu Hubadove uli-ce in Titove ceste. Objekt tik ob Titovi cesti, kjer si je po-dalo ključe nešteto različnih stanovalcev, je »Soseska« po-drla, stanovaloem pa priskr-bela sodobna stanovanja. Na grobo splanirano površino bo potrebno še natančneje ure diti in obsejati s travno me-šanico.
Poletd smo se veselili izred-ne čistosti avtobusnih posta-jališč. Običajna nastlanost s papirji  in papirčki    ni    bilo
opaziti, žal pa se je stanje novembra hitro poslabšalo. Izraziito poslabšanje je opaaa-ti zlasti pri Ruskem carju. Na postajališčih večinama ni davolj sinetnjakov, ki bi bili potretani za tiste, kl voznih listkov ne puščajo v avtobu-su. Nerazumljivo je tudi za-kaj pri obračališču na Crnu-čah s tolikšno vztrajnostjo obrezujejo že tako malošte-vilno grmovino. stmjeno zele-no ozadje bi bilo mnogo lep-še kakor pa pokvedeno obre-zovano gnnovje.
Veliko lepotao in funkcio-nalno napako kaže tudi zgra-d'ba na Titavi 201, kjea1 so ra-zbite domala vse šjpe na kle-tnih oknih. Ce šipe tam rjiso potrebne, bi bilo umestoo ra-zbito steklo odstraniti m pu-stiti  okenske   okvire   prazne.
Med todividualnimi Iasfcniki stapovanjskih hiš, kl jih je ob Titovi oesti največ, bi pri-bližno polovioo lahiko pohvali-li, drugi polvici pa bodo še potrebni napotiki, da bi oko-Ije svojih hiš končno uredili tako, kakor se z& pomemb-nost ceste, ob kateai stanuje-jo, spodobi. Naši stari znan-ci na hdšnih SteviBcah 120, 240, 246, 297, 298,308,364,371 in 395 lepo skrbijo za svoje oko-lje, saj se zavedajo, da to ni samo njiii kulturni užitek, temveč prijetna dolžnost, fci jo opravljajo v javme name-ne. Nekabeni so že kar res-nični vzomiiki za Sjpremlnja-
nje    oziroma    dopolnjevanje vsakokratne vrtne podobe.
Aljaž Ivo s Titove 371 mo-naino še posebej pohvaliti, žal pa ob njenem vrtu leži najbolj zapuščena paorcela na Crmučah. Tudi njena soseda na ¦ nasprotni strani ceste, štev. 308, kjer so letos podrli orjaško pavešavo vrbo, je brž poskrbela za skladnejše nadomestilo — macesen. S teakim srcem so se poslovili od lepe vrbe, ki je postala za majhno stanovanjsko hišo že hevarna. Macesen je pos-rečeno dapolnilo brezam in smrekam, ki so medtem zra-sle v velika drevesa. Prav pri jeten je zdajle pogled na po-rumenele breze in macesen, ki tako vabljivo spremlja ži-vahen promet na Ornučah. Ot tej priložnosti se moramo spomniti tudi hišne številk« 314, kjer skrbno čuvajo orja-škj divji kostanj, ki s svo-jim koreniščem zares prijaz-no oddepa stari vodnjak.Ce bi ob staretn portalu posadili še kaj zimzelenega (npr. tiso), bi bila vsa situacija narav-nost mikavna. Spamnil sem se tudi hiše 202, od koder nas vsako spomlad pozdrav-lja velika iin bujno cvetckSa japoruka češnja. še bolj ime-nitna na tem vrtu je visoka smreka omorika, ki slovi kot najbolj vitko drevo te vrste v Ljubljani. Prav letos mine va 100 let ko je to krasotico, ki je ime naše države raznes-la domala po vsem svetu, na Tari odkril botanik Pančič. Njena skromna preprostost zmoire zakriti marsikakšno zanikrnost v akolju, le škoda, da je ne sadimo še bolj mno žično.
Lepo si je uredil svoje fun kcionalnio zemljišče Avtoser-vis pri Ruskem carju (štev 228), pred leti posajena žlva meja v podaljSku številke 254 pa je popolnoma razdiv-jana. čuden videz daje tudi kapelica nasproti štev. 296 odikar je nekdo posekal gr-movje v ozadju in obsekal še tuji ob straneh. Tuje ni mogoče obsekati, ker posta-nejo grde. Pametneje bi jih bilo odsbraniti, v ozadje pa spei posaditi kakšno grmov-je, da bj s« sedanja žalostnfl situacija popravila. Ista ugo-tovitev velja tudi za porjave-lo mejo iz tuje v podaljšku hiše štev. 417. V ozadju se košatijo lepe nove hiše, na cesto pa meji tista ožgana revdina. Tuja ni gaber ali bu-kev, ki preneseta obrezovanje v živo. Ce smo obrezovanje za nekaj let opustili, moramo trpeti pač širšo mejo, ali pa se pri obrezovanju prevei v živo, posuši.
Zapuščenost je glavno obe-ležje tudi za bivši mladi sa-dovnjak ob koncu naseljana Crnučah, (v podaljšku nove hiše 421). Plevel je že prera-sel zanikmo sadno drevje. Kakšna škoda za Titovo ce-sto in za prebivalce Ornuč, ki bi ta prostar, lahko pre-ur^dili najmanj v lepo ureje-no trato. Tudi s predhišnim vrtoom pri številki 411 ne mo-remo biti zadovoljnl. Tja bi sodilo kaj teikšnega kot je na številki 395, poleg ppekarne, kjer najdemo vse tisto, kar vidimo na štev. 411, z eno samo razliko — vse na pra-vem mestu. Stev. 386 na &r-nuškem klancu s priporode no živo mejo nima sreče. Vse iz gozda prinešene smTeke so se celo v letošnjem vlaž-nem poletju posušile m zdaj bolj kauijo, kakor pa dopol-njujejo tairnikaij&\jo vrtno po-dobo.
Sicer pa je zlasti na Ornu-Cah tib Titovi oesti še v«dno lepo. Sredi novembra iz vr-tav prijamo molijo svoje ru-mene glavice malocvetne kri-zanteme, kakotr bi hotele re-Ci: »Na s-videnje prihodnje le to, ko bomo vse napravili Se bolje tn tepše!« Eazumemo njih nemo govorico ta potru-dUi se bomo, da bo zares ta-ko.
NAGRADE BODO DOBILI:
Prvo nagrado v znesku 1.000,00 din, namenjeno uporabnikom družbenili stanovanj, prejme hišni »vet Titova 364 za skrbno urejeno in vzorno vzdrže-vano okensko ter vrtno zelenje.
Prvo nagrado v znesku 500,00 din med zasebniki prejme Iva Aljaž, Titova 371, za lepo cvetje na oknih in balkonu, za lepo urejen vrt in še prav posebej za požrtvovalno nego vsega obcestnega okolja. lva *ljaž vselej znova dokazuje, da ni zaprta v svoje privatniške meje, temved predvsem iskreno želJ, da bi Tttova cesta, ob kateri stanuje, dobila ustrezno kulturno obeležje.
Po eno drugo nagrado v znesku 300,00 din dobi-ta Rozalija Zorman, Tltova 246 In KrLstina Hočevar, Titova 356.
Tretjo nagrado v znesku 200,00 din prejme Fani Rotar, Titova 308, pohvalo pa Ema Bizjak, Titova 384.                                                             '  ¦                         ¦
Slavnostna podelitev nagrad bo na občnem zboru Turističnega drušiva Bežlgrad; občni zbor bo v prvi polovici meseca decembra.