St. 1// purana piicau t tu upov K _ . mu. v 29. linija 192«. posamezna številka zu cent. Letnik *u* ulica Izhaja, !zvz«nfl pondeljek. vsak dan zJtjPi). Ursdništvo: *s:5kega 5t. 20. L nadstropja. Dopisi naj poSUJ " ; ' pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n* Prof. F. Perie. — Lastnik tlakama Edinost, tjeraš« za mesec L 7.—. 3 mesece L 19.8* p Za inozemstvo mesefno 5 lir več. — Telefon U®. i. % ju 32,— in oeio *eu» — t J. — edniStva hi uprave tt. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trsta in okolld po 30 cent — Oglasi se raConajo V Hrokostl ena kolona <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 3 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije aa pošiljajo Imkijučno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica M. PrančlSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Teleta uredništva In npcavo 11-0« Klic po zakonitosti! V polemiki s fašistovskim glasilom «Po-polo d'Italta* je napisalo glasilo liberalcev « Giornaic d'Italia»: c Mi pričakujemo z vso mirnostjo, da ge uresničijo obljube vlade proti skrajnemu krilu fašizma.» Glede novega pohoda na Rim, in novega fašistovskega vala», s katerima žuga to skrajno krilo, vprašuje cGiornaie dTtalia*, proti komu naj bi bil naperjen ta novi pohod ter pripominja, da pisava fašistovskih listov koleba od enega trenutka do drugega: sedaj je silna sedaj zopet mirnejša. < Mari menijo — nadaljuje — da smo še vedno v oktobru leta 1922/! Današnji položaj je temeljito različen od tedanjega. Dežela noče več ne boja s pestmi, ne državnega nasilja, ne novega fašistovskega pohoda, ne uporov, ne novih. kakršnihkoli ekspedicij. Noče drugega, nego da vlada nastopi jasno in enostavno pot zakonitosti in nonnalizacije.» V nadaljnjih izvajanjih odklanja «Gior-nale d'Italia» zahtevo, da bodi milica organ le ene stranke. Prvi predpogoj za normalizacijo da je, da bodo v bodoče fašisti kazali vsaj neko vljudnost in dobro vzgojo, ki sta potrebni za občansko sožitje, ter da odnehajo «od svoje ošabnosti in izzivalnih nasilstev». Posneli smo ta izvajanja liberalnega glasila zato, ker so v skladu z našimi včerajšnjimi izvajanji glede vprašanja normalizacije. Tudi «Giornale dTtalia» ugotavlja, da normalizacija še ni dosežena, marveč da mora še le priti! Istotako v soglasju naglasa rečeni list — četudi v drugačni obliki — da eden predpogojev za normalizacijo političnega življenja v državi je preobrazba duševnosti v fašistov-skem taboru samem. Da res obstoji taka potreba, je potrdil tudi načelnik italijanske delegacije za trgovska pogajanja z Jugoslavijo general Bodrero v svojem razgovoru s poročevalcem beograjskega bremena*. Naglašal je, da je s sklepom trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo prišel čas za preureditev notranjih razmer! Ta izjava generala Bodrero vsebuje torej priznanje, da sedanje notranje razmere v državi niso take, kakor bi morale biti v interesu države, da se morajo preurediti, da torej niso — normalne in zdrave! Spričo tega priznanja iz ust moža tolike avtoritete je tem veljavnejša zahteva v cGiornale dTtalia», naj vlada ubere jasno in enostavno pot zakonitosti, ker edino le ta da more dovesti do resnične normalizacij Ugotavlja torej, da normalizacije še ni, in kaže ob enem na pot do nje! Tu bi bila prilika za nas, da bi zapeli prežalostno pesem o nezakonitostih, ki jih je morala naša narodna manjšina pretrpeti od zasedbe, posebno pa od aneksije sem. Te nezakonitosti pa so bile možne le fato, ker razmere v državi niso bile urejene, da so si razni odgovorni in neodgovorni činitelji mogli dovoljevati samovoljnosti, ki jih ne dopušča noben zakon nobene zdravo urejene in pravne države. Ne bomo naštevali teh nezakonitosti, ki so jih prinesla ta leta nad Slovane v Julijski Krajini. Ugotavljamo le, da najhujše v vsem je bilo: da se je naš jezik naša ljudska šola «preosnovala» v najstrožjem nasprotstvu z načelom narodne in jezikovne pravičnosti in v veliko škodo nje kulturne naloge, da nam je tudi vse izvenšolsko kulturno in socijalno snovanje povsem izpodrezano, ali vsaj skrajno otež-kočeno. Ne le, da ni bilo nikakega dobrohotnega povspeševanja našega kulturnega in človekoljubnega siiemljenja od nobene strani, marveč so se nam tudi možnosti samopomoči ali povsem kratile, ali pa krčile skrajno. Ko se pridružujemo klicu po vzpostavi zakonitosti, se moramo sklicevati tudi na besedo istega g. ministrskega predsednika v njegovem govoru pred velikim fašistovskim svetom: da namreč pojm normalizacije pomeni zatiranje nezakonitosti! Seveda moramo biti tu na jasnem glede tolmačenja pojma. «zakonitosti«. Na vsako zahtevo drugorodnih državljanov po pravičnosti in enakopravnosti v nacijonalnem pogledu odgovarjajo nacijonalistična glasila stereotipno: saj vam je, kot državljanom Italije zagotovljena enakost pred zakoni, saj se vam, kot državljanom, ne odreka nobena svoboščina, saj ste izenačeni drugim državljanom glede vseh pravic in dolžnosti napram državi. Samo enega ne morete in ne smete zahtevati, samo enega vam ne more privoliti država, tega namreč, da bi se oglašali s kakimi zahtevami kakor posebna narodna skupnost, ker edinstvena nacijoualna Italija ne pozna nikakih narodnih manjšin! To pomeni, da naij se mi odrečemo svojega jezika, svojega rojstva, svoje narodnosti in svoje tako lepo razvite kulture; odrečemo naj se najvišjih etičnih dobrin vsakega zavednega naroda!! In ušesa tistih nacionalističnih krogov so trdovratno gluha za naš odgovor,, fda je to njihovo stališče v kričečem nasprotstvu s svoječasnimi slovesnimi obljubami od naj-merodajnejših strani: da se bodo spoštovali naš jezik, naša narodna svojstvenost, naši običaji in da se ne bo nikakor ogrožal naš narodni obstanek! Za pravilno tolmačenje vsebine pojma «zakonitcsti» moramo imeti torej v zavesti, da «zakonito» ni le to, kar je izrecno ugotovljeno v pisanih zakonih. Italijanski ustavni zakoni ne govorijo o pravicah slovanskih in nemških narodnih manjšinah iz enostavnega razloga, ker tedaj, ko so bili uveljavljeni, ItaJija ni imela takih manjšin. Ravno iz tega razloga so se oa po priklju- čenju slovenske in nem&ke narodne manjšine k državi merodUjid činitelji zaredati j moralne dolžnosti, da s slovesnimi zagotovili zajamčijo narodnim manjfinam pravice, ki niso izrecno zagotovljene ▼ pisanem zakonu! To je, kar smo hoteli posebno naglasiti: poleg pisanih zakonov obstoje tudi zakoni morale, pravičnosti, človečnosti. - To so zakoni, ki so jih zlasti tudi veliki zgodovinski dogodki globoko zarisali v dušo ljudstev in sta jih kot neoporečene in neminljive sprejeli vest in zavest čiovečan-stva. Ti zakoni velevajo: vsak narod, velik ali majhen, ima pravico do prostora na božjem sotneu, n narodi imajo pravico do samosvoja« Bvfjeaja! Tudi odlomki narodov« priključeni k drugorodnim državam! Ti tembolj, ker so morali z odcepitvijo od svoja narodne skupnosti doprinesti veliko žrtev za uredbo razmer med državamil Napram tem odlomkom obvezuje dotične države tem silnejša moralna dolžnost k — pravičnosti in dobrohotnosti. Oprta na neminljiva načela pravičnosti in človekoljubja, zahteva naša narodna manjšina uveljavijenje zakonitosti: v skladu s pisanimi in tudi tistimi moralnimi zakoni, ki jim je javna ve* človečanstva podelila svofo vzvSeno sankcijo!_ Vtisi Mussolinljevega govora Pogojno stallU* libtralctv — Opezld|a m ocSnoha Mnenje faSistovsklh disidentom RIM, 23. Vsi tukajšnji listi se nadalje obširno bavijo z zadnjim govorom ministrskega predsednika Mussolinija ob otvoritvi zasedanja velikega fašistovskega sveta. Fašistovski in filofašistovski listi ga brezpogojno odobravajo, liberalna glasila ga pospremljajo z raznimi pridržki bolj praktične nego načelne narave, medtem ko so opozicijonalni listi nadalje neizprosni v svoji kritiki ter naglašajo, da ne pomeni novi Mussolinijev govor nikake spremembe v položaju, ki bi zahtevala, da bi opozicija spremenila svoje dosedanje zadržanje. Med tukajšnjimi fašistovskimi listi je zavzel posebno stališče list «Impero», ki očita Mussolini-ju, da je bil preblag v svojih izrazih ter se vprašuje, kaj ga je moglo dovesti do tega, da se je tako zelo «demokratizira!( Liberalno glasilo «Giornale d Itaha* odobrava Mussolinijev napor, da bi spravil položaj fašizma v sklad z zakonitostjo ter potem nadaljuje: «Jemljemo na znanje ton in vsebino Mussolinijevega govora, kakor smo vzeli na znanje njegova govora pred senatom in pred večino sedanje zbornice. Hočemo pa ostati na naših položajih, kjer bomo čakali, da bodo besedam sledila tudi dejanja. Očitalo se nam bo, da smo neverni, toda orožja ne moremo odložiti, ker nam tega ne dovoljuje skušnja, ki smo jo imeli v preteklosti.^ Tudi poluradna «Tribuna» naglasa, da se mora vlada pokazati z dejanji. Farinac-ciju se je dalo dovolj časa — nadaljuje Hst — da je lahko vznemiril javno mnenje. Vlada je obljubila, da bo milica prisegla, a prisega je bila potem odgodena do oktobra; obljubilo se je, da se vlada ne So več posluževala kr. ukazov, a je kljub temu izda>la odlok o omejitvi tiskovne svobode. Vse to je izzvalo v deželi začudenje, ki ga vlada mora odpraviti s primernimi dejanji, ki bodo prebivalstvo po-mirila. «11 Mondo»> pravi, da pušča Mussolinijev govor stvari, kakor so bile prej, kajti Mussolini je odgovoril na vprašanja, ki stoje v tem hipu vsem pri srcu, le z ne-sklepnimi polemičnimi reki, ki dokazujejo, kako manjkata fašizmu volja in zmožnost, da bi rešil krizo, katero je povzročil. List se tudi čudi, kako more ministrski predsednik proglašati, da vlada v državi popoln red, da sta zakon in ustavnost vzpostavljena, ko je prisiljen sam uradno sporočiti: da bi se z rednimi sredstvi ne mogla preprečiti nevarnost hudih pretres-Ijajev; ko se zatira najvišja ustavna svoboščina; ko se zbira)jo s i^rahovalnimi nameni legije fašistovske milice; ko vladni listi poudarjajo, da bi vlada, če bi jo tudi še večina zapustila, postavila proti privolitvi silo. Po Mussolinijevih izjavah, da bosta vlada in stranka nadaljevali po poti edino možne, to je fašistovske normalizacije, da zato milica ne sme izgubiti svoje zapeljivosti, svojega etila in svojega duha m da bi vlada ostala fašistovska, tudi Če bi bile povabljene k sodelovanju druge bolj so one, ki držijo pokonci nasilno razoo-loženje, katero obvladuje vse, ki so vpisani v fašistovsko stranko. Kaj koristi, ce se pristašem govori, da je treba spoštovati zakon, da je treba opustiti upornost, ko tisti, ki jim to govori, daje praktičen primer, da hoče ostati upornik v ustavni vladavini, katera smatra vse državljane za enake pred zakonom in ki ne priznava obstoja druge oborožene moči nego one, katera je podvržena predsedniku dižave, to je kralju, ne pa predsedniku vlade. Mussolini noče razumeti tega moralnega dejstva, zato pa se ustvarja nepremostljiv prepad med njim in njegovimi nasprotniki.* «Osservatore Romano» zaključuje svoja razmotrivanja o Mussolinijevem govoru tako-le: «Ce ima Mussolinijev govor poseben pomen na političnem polju, ki je že začrtano po neprekoračljivi črti med Aventinom in Forumom, nudi na drugi strani na socijalnem polju polno pričako- vanj.» . . Zanimive so izjaive o fašizmu, ki jih je podal fašistovski disident Massimo Rocca uredniku lista »Giornale dTtalia*. Massimo Rocca je označil cilje revizijo-nizma tako-le: »Revizijonizem je bil določna zahteva po duševnem in zakonitem pomirjen ju, ki naj bi omogočilo ustvaritev pravnih ustanov, katere naj bi brez ozira na strankarstvo uredile in dvignile do veljave sindakalni pojav, katere naj bi izpopolnile in disciplinirale delovanje parlamenta in omogočile pristno politično zastopstvo delavskim in delovnim množicam. To je bila prava revolucija, ki bi bila mogla upravičiti pred potomci pohod na Rim, kateri j« bil le posrečen upor in nič drugega. Toda danes je že prepozno in prezgodaj za te stvari. Danes je absolutno potrebno, da se vrneta zakonitost m ustavnost vsaj v obliki, kakor sta bila v veljavi pred vojno, da se tako prihrani državi še večje zlo. Ko bo zopet vzpostavljen red v javnem življenju, bodo mnogi med prvimi fašisti začeli z nova s svojim prvotnim programom, da poskušajo ustvariti idejni, sindakalni in ustavni fašizem, ki naj da državi novih moči in ki naj zaključi proces narodnega zedinjenja. In za tak fašizem zadostuje jamstvo zakona, ki naj bo enak za vse; ni treba ne orožja ne oboroženih oddelkov.» Massimo Rocca je zaključil, poudarjajoč, da disidenti niso izdali fašizma in da so podpirali vlado, dokler so imeli še najmanjše upanje, da bo Matteottijeva smrt prisilila uradni fašizem m vlado, da si izprašata vest in da menjata pot. Toda tiskovni zakon je bilo zadnje in končno razočaranje. «Idea Nazionaie* deli Italijo v državotvorni in protidrfavni tabor. Državotvorni tabor je zastopan po fašizmu, protidržavni pa opozicijonalne stranke. Na podlagi te razdelitve opravičuje poslanec Maraviglia v nacionalističnem listu fašizem, da se brani ne kot stranka in kot navadna vlada, temveč kot vladni in politični sistem. Milanski listi In Mvasolinijev govor MILAN, 24. Tudi milanski listi razmo- odgo varnost (vlade), neumen*, pravi «Avanti», da se bo prava pravičnost začela še-le, ko bo sedanja vlada pozvana, da poda račun o svojem delovanju. Opozicija mora po «Avantiju» nadaljevati boj. «Boj ne bo lahek — pravi list — toda o njegovem izidu ne dvomimo. Lahko tudi mi sprejmemo Mussolinijevo geslo: «Ne bomo se vrnili!» Droga seja velikega ffilstovskesa sveta Milica bo zaprisežena na dan obletnice pohoda na Rim RIM, 24. Sinoči ob 22. se je vršila druga seja zasedanja velikega fašistovskega sveta. Razpravljalo se je o predlogih direktorija glede organizacije stranke in to toliko z ozirom na ustanovitev osrednjega direktorija, kolikor z ozirom na pokrajinska tajništva in na razne vrste fašistovskega udejstvovanja: ženske skupine, visokošolska udruženja, predstraže itd. Na zaključku razprave je bilo soglasno sklenjeno, da ni smatrati kot spi osno veljavno odločbo sklep glede združitve ved funkcij v eni osebi in da niso torej funkcije v stranki absolutno nezdružljive s funkcijo poslanca. Za praznovanje druge obletnice pohockl na Rim so bile določene sledeče svečanosti: Izredna slavnostna seja v vseh fašistov-« skih občinah in pokrajinah. Strankine map nifestacije v italijanskih mestih. Velik zbor fašistov in legijonarjev v Rimu. Svečana zaprisega prostovoljne milice za zaščito države. Manifestacija italijanskih zrako-plovcev. Ustanovitev liktorskega kluba v Rimu. Prihodnja seja se bo vršila drevi ob 22. Sestanek odbora opozicije RIM, 24. Odbor parlamentarnih opozicij je imel včeraj v Montecitoriju sejo, kjer jo proučil politični položaj s posebnim ozirom na izjave Mussolinija na otvoritveni seji zasedanja velikega fašistovskega sveta. Seja se je končala ob 19.30 in ni bil izdan nikak komunike. one povauijeiie k. ui ^i-m^u^i, -- — --------— . 7 —, oddaljene moči, po takih izjavah — nada- trivajo na dolgo zadnji govor ministrskega ljuje list — ne ostaja opoziciji nič drugega, predsednika. «Corriere della Sera» izraža nego da ponovno potrdijo svojo nezlomlji- svoje zadovoljstvo, da je tudi Mussolini v o voljo za odpor v pričakovanju kulturne končno priznal, kar ponavljajo že^ davno rešitve in obnove, ki ju je zahtevala v opozicijonalci in tudi nekateri fašisti: da imenu velike večine italijanskega naroda, se mora "stranka iznebiti lenuhov, izkori-v imenu onih — kakor se je izrazil Mus- ščevalcev, nasilnikov brez pomena itd. solini — «slavnih 39 milijonov Italijanov, | «Corriere della Sera* ponavlja v odgovor ki nimajo nikakih posebnih izkaznic*. J na Mussolinijev govor, da zahteva itali-«11 Mondo» odločno zavrača tudi janski narod red na zunaj in na znotraj. Mussolinijeve trditve, da se bo dala njegova vladavina soditi le od zgodovine, poudarjajoč, «da se je že začela vrsta procesov, katerih zaključitev ne gre zgodovini. pač pa — italijanskim sodnikom*. Toliko, da ne bo kakih nesporazumljenj». «11 Popolo» pravi, da je tukaj sila, katero je fašizem izgubil in ki je ne bo nikoli več pridobil. Ta sila je moralna moč naroda, ki obsoja nasilstvo, ki zahteva uveljavijenje zakona, ki hoče biti popoln državljan in noče biti umetno ločen v dva sovražna tabora, ki hoče biti gospodar svoje usode in svoje zgodovine. List se posebej bavi z Mussolinijevimi izjavami glede milice, katere odpravo zahteva ljudstvo. Mussolini je izjavil, da ostane milica podrejena predsedniku vlade, kateremu so sploh podrejene vse oborožene moči v državi. Don Sturzovo glasilo vidi v tej izjavi absolutno nepoznavanje ustavnega prava, zato nadaljuje: «G. Mussolini noče razumeti zelo enostavne stvari: da je ravno milica, da so ravno Črne srajce one, ki nudijo deželi najboljši dokaz o moralnem in političnem neredu, ki vlada v niei. Ravno črne srajce «Popolo d'Italia» vidi v govoru ministrskega predsednika «duh vojskovodje, silo državnika, zavest odgovornosti predsednika vlade*. Ne samo da brezpogojno sprejema Mussolinijeve izjave, temveč želi, da bi se nekatere med njimi vzele nič manj kot za... evangelij! Vse drugače sodi o tem govoru «Avanti», ki pravi, da je ta govor pustil položaj, kakor je bil prej. List smatra, da bo Mussolini zmagal, če se mu posreči ublažiti politično napetost, drugače bo bitko izgubil. Res je sicer, da je opozicija sestavljena od raznovrstnih skupin, toda to dejstvo ne more služiti fašizmu v ponos, kajti če so se mogle vse opozicijonalne stranke združiti v en sam blok, pomeni to, da je prišlo že tako daleč, da ne gre več za rešitev kakega političnega vprašanja, temveč naravnost za rešitev civilizacije in morale. To vprašanje je obstojalo že od pohoda na Rim, toda umor Matteottija ga je spravil na prvo mesto. S tem umorom se je začel proces proti temu režimu, in ta groces bo prinesel neizogibne posledice, pričo izjave Mussolinija, da je načrt, « da bi se do neizmernosti razširila moralna Londonska konferenco na muci točki Bankirji vztrajale na svojem stališču — Nemčija bo pova&ijena na Konferenco LONDON, 24. Včeraj se je vršila druga plenarna seja medzavezniške konference. Seja je bila zelo kratka, ker pododseki še niso dovršili svojega dela. Pravi vzrok brezplodnosti seje pa je v tem, da se kljub neprestanim posvetovanjem in prizadevanjem še ni posrečilo izravnati spora, ki je nastal vsled zahtev angleško-ameriškega velekapitala glede garancij za veliko mednarodno posojilo Nemčiji, brez katerega je Dawesov načrt neizvedljiv. Bankirji slejkoprej odklanjajo možnost da bi reparacijska komisija satna odločala o prestopkih Nemčije in o dopustnosti novih sankcij. Do danes opoldne se še ni posrečilo doseči »Sporazuma. \Kljub1 ,temu so vsi krogi optimistični in zagotavljajo, da ni dvoma o končnem uspehu lodonske konference. LONDON, 24. Včeraj se je vršila napovedana plenarna konferenca, ki je sklenila pozvati vse tri odseke, naj nadaljujejo svoje delo. Prvi odbor bo proučil, ali se bodo mogli dati onim, ki bodo dali posojilo Nemčiji, še dodatna jamstva. Drugi odbor bo poskusil najti podlago za sporazum v vprašanju železnic. Pooblastila tretjega odbora se bodo povečala, da bo mogel nadaljevati svoje prekinjeno delo. Plenarna seja konference je danes dalje v načelu sklenila, da se Nemčija povabi na konferenco. Na predlog francoskega ministrskega predsednika Herriota se je sklenilo, naročiti pravnima strokovnjakoma angleškega in francoskega zunanjega ministrstva, Robertu Ruostu in Frama-geotu, naj čimprej odgovorita na nastopna vprašanja: 1. AH povzroča Dawe-sov načrt vprašanja, vsled katerih bi se moral skleniti nov dogovor z Nemčijo, 2. ako obstojajo taka vprašanja, na kak način se bo najlažje in najbolje dosegel tak dogovor, ne da bi se kršile določbe versailleske mirovne pogodbe. Francoski strokovnjak se je danes po končani seji konference izrazil, da je brezdvomno potrebno pogajati se z Nemčijo o gotovih točkah protokola, da se pa mora francoska vlada, predno sopodpiše uradno povabilo, kriti proti čuječi francoski opoziciji z nedvoumnim strokovnjaškim ^rekom francoskih juristov, ki so v odlični meri sodelovali pri sestavljanju besedila versailleske mirovne pogodbe. Ni preveč optimistično, ako se uspeh današnje plenarne seje označi s tem, da so zavezniki načeloma mišljenja, da se morajo voditi vsa pogajanja na podlagi enakopravnosti Nemčije. Mnogo važnejši kot plenarna seja konference pa so bili danes razgovori v Dow-ning Streetu in drugod. Ameriški državni tajnik Mellon je zjutraj zajtrkoval pri MacDonaldu. Po razgovoru teh dveh državnikov so bili povabljeni na razgovor bankirja Lamont in Kindersley ter predsednik angleške banke sir Norman. Nato je ministrski predsednik Herriot imel važen razgovor z ameriškim državnim tajnikom Hughesom. Zadoščenje v angleškem tisku radi povabila Nemčije LONDON, 24. Vsi današnji listi se na splošno omejujejo na to, da komentirajo vesti o včerajšnji seji konference, a izražajo pri tem svojo zadovoljnost radi povabila Nemčije k soudeležbi na medzavez-niški konferenci. Prevladuje prepričanje, da bo to povabilo podaljšalo trajanje konference. Listi razpravljajo s tem, kako se ima postopati z nemško delegac:;o, in sicer, ako se naj ravna ž njo kakor s sovražnikom ali pa kot enakopravno, vendar se pa nagibajo k stališču, da bo treba tu postopati s primerno obzirnostjo, "»ko se hoče priti do sporazuma. «Times» daje razumeti, da se državni tajnik Združenih držav Hughes trudi za odstranitev težav na konferenci. Tudi se je raznesla vest, da se Herriot n.rinravlja na odhod v Pariz, kar je seveda povzročilo nemalo vznemirjenost v konferenčnih krogih. «Times» in drugi listi pa menijo, da bo Herriot opustil to potovanje. «Daily Telegraph^ se posebno bavi z zadržanjem bankirjev napram nemškemu posojilu ter pripominja, da se nahaja t#-časno konferenca na pravi mrtvi točki. ccMorning Post» opisuje prizadevanja Mac-Donalda, da bi našel izhod iz te zagate; dostavlja tudi vest iz Pariza, da je usoda Herriota odvisna od izida konference, ter omenja možnost sporazuma med Poincare-jem in Briandom. Francoska očitanja angleško-ameriikim bankirjem PARIZ, 24. Tukajšnji listi obdolžujejo bankirje, da so s svojim nepopustljivim zadržanjem povzročili zastoj na londonski medzavezniški konferenci. «Matin» ""T svari, da ni treba pripisovati njihovim htevam prevelikega pomena. «Petit Pa-risien* ugotavlja, da vztrajajo bankirji pri zahtevi po političnih garancijah, in da se pri tem zdi, da se nočejo zadovoljiti s Theunisovo formulo, po kateri bi garantirala za redno poslovanje posojila tista vlast, ki bi ukrenila proti Nemčiji drugačne sankcije od onih, ki jih predvideva Davvesov načrt. Vsi listi so edini v tem, da je voditelj finančne opozicije na konferenci guverner angleške državne banke. De Jouvenel piše v «Matinu», da ima Herriot v svoji borbi proti degradaciji re-paracijske komisije vse francosko javno mnenje na svoji strani, ter zatrjuje, da se bo od vseh francoskih državnikov edino Herriot mogel pobotati z Angleži. Pred odhodom Marxa in Stresemanna v London BERLIN, 24. Nemška delegacija za London bo obstojala iz državnega kance-larja Marxa, zunanjega ministra Stresemanna, državnega podtajnika v zunanjem uradu Richterja koi gospodarskega izvedenca ter ministerijalnega svetnika ravnatelja Schuberta, vodje zapadnega oddelka v zunanjem uradu. Delegacija bo najbrže odpotovala v soboto ter dospela v nedeljo v London, da se v pondeljek udeleži seje konference. Dokler se bo nemška delegacija pogajala v Londonu, bo državni zbor odgoden. V soboto bo imel svojo zadnjo sejo, da reši začasni proračun. Takoj po povratku delegacije se bo zo^et sestal ter pričel z razpravo o Dawesovem načrtu in sicer na podlagi končnoveljavnih sklepov londonske konference. Jovanoulf zopet o ozadju Dr. Žerjav in Ninčić pri kralju. BEOGRAD, 24. Politični krogi sodijo, da je politična situacija razčiščena. Usodo Jovani-ćeve akcije je smatrati za zapečateno. Kombinacija z opozicijskim blokom odnosno s SLS. je propadla. BEOGRAD, 24. Dogodek današnjega dne je avdijenca bivšega ministra dr. Žerjava, ki ga je kralj sinoči pozval na konsultacijo. Dr. Žerjav je bil sprejet ob 11.30 ter je ostal pri vladarju do 12.50. Kakor se je izvedelo, je dr. Žerjav na vladarjevo željo obrazložil kroni svoje poglede na politično situacijo in na akcijo, ki gre za tem, da se stvori koalicija s SLS. Žerjavova avdijenca se v političnih krogih splošno tolmači kot znak, da dosedanja posvetovanja, ki so se gibala v smeri, zavzeti od skupščinskega predsednika Jovanovića, niso piinesia solucije, katera bi dopuščala izhod iz krize. Ker g. Jovanovič že dva dni ni poro- čal o stanju svoje akcije in očividno ni izgledov, da bi mogel prevzeti sestavo poslovne vlade, se je, kakor izgleda, krona odločila, da potom nadaljnrh konsultacij dobi še jasne^i vpogled na zapleten položaj. Pozno popoldne je bil klican v avdijenco minister Ninčič, ki je vrnivši se z dvora pose-til Ljubo Jovanovića ter imel ž njim kratek razgovor. Jugoslovensko-italijanska pogajanja BEOGRAD, 24. Popoldne je imela druga sekcija za pogajanja z Italijo sejo, na ka* teri se je razpravljalo o spornih vprašanjih konzularne konvencije in trgovinskih družb. Razprave so se v Beogradu zaključile in se bodo nadaljevale v Benetkah. BEOGRAD, 24. V Beograd je dospel bivši hrvatski ban dr. Laginja in je posetil razna ministrstva. Namen njegovemu prihodu v Beograd je, da dobi kot predsednik Jugoslovenske komisije za ureditev imovinskih odnošajev Istre do Kastva in Krka, pova navodila. _ Oster nastop proti komunističnemu hujskanja t Čehoslovaški PRAGA, 24. Za 28. julija, na dan desetletnice pričetka svetovne vojne nameravajo socijalistične stranke na Čehoslo-vaškem prirediti velike manifestacije proti vojni. Komunistične manifestacije so bile prepovedane, komunistični lepaki in letaki, ki so imeli napise: «Prokleta naj bo vojna, proklet kapitalizem, prokleta njegova diplomacija in njegov militarizem», so bili zaplenjeni. Poleg tega se je izdala naredba, da so vsi komunistični letaki, ki bi še izšli, že v naprej konfiscirani. Vladne čeie v BrazPBi zalučajo brezpogojno predajo upornikov LONDON, 24. Dopisni urad «Reuter» poroča iz New-Yorka: Po vesteh, ki so dospele iz Santosa, so se uporniki baje skušali pogajati z vladnimi četami za premirje, toda vlada jim je odgovorila, da morajo prej izjaviii, da se podvržejo sankcijam, ki jih predvideva brazilijanski zakon. Ta vest pa do sedaj še ni bila potrjena. Pismo iz Pariza Italijanska in jugoslovenska zmaga pri telovadnih tekmah Pariz, 21. julija 1924. S trga Opera drvi avtomobil za avtomobilom proti Stade de Colombes! 5 franes! Pet frankov v Parizu, kjer je življenje preračunjeno v v italijanske lire zelo po ceni (za 5 fr. dobiš kosilo, ki stane v Trstu po restavracijah 8 do 10 lir-), je že precej drago. Sicer pa se voziš do Stade de Colombes ceio uro skoraj! Vzrold poekušenega saaooora mlade žen- šajo težkoče, ske. Mlada ženska, o kateri smo poročali, da dirke, 'je predpreteklo noč skočila ▼ morje, se je včeraj izkazala za 22-letno Josipino Pieroch, rodom iz Maribora, stanujočo ▼ ulici Fosderia št. 2. Povedala je. da si je hotela vzeti življenje, ker jo je zapustil njen ljubimec, neki mladenič iz južne Italije, s katerim je živela že tri leta v divjem zakonu in ki jo je pred par dnevi zapustil brez vsakih gmotnih sredstev. Utopljenec, ki so ga izvlekli iz me rja v prosi: iuki V. L JU., je samomorilec« Kakor smo Pred vstopom na .Stade,, ki je velik za kaka Poroca_hv včerajšnji *£dinosb^ je bno pred-3 tržaška dirkališča, stoji policaj pri policaju; včerajšnjim popoldne v prosti lufci V. E IH.f iz-komai postoji'malo avtomobil mora že dalje: i ylec,en° iz morja truplo utopljenega mladem-policaji vpijejo na vse pretege: Avancez! j f '^regal istovetnost! spnra m bilo mogoče Avancez (Naprej!). Za vstop lahko plačaš 2, 1 Tudi m bilo znano, ali gre za samo- 3, 4, 5. 6, itd. frankov, kakršen prostor si pač j odnosno nesrečo. izvoliš. Kar na sleoo vzamem prostor za 3 j Včeraj opoldne je prišel v mrtvašnico mest-franke; bil sem nekoliko razočaran, ko mi je ne bolnišnice mladenič Henrik De Bianco, do- v eupsi raztezajo unun iciuvouiav-u, ------— —---------- — ------ pod milim nebom, nad nami vroče smo svoječasno poročali — pred par dnevi ki so v zvezi z organizacijo ] HLAPEC, za vsa domača in poljska dela, s« išče. Plača po dogovoru. Gostilna Spel Katinara. Dirkači naj bodo opremljeni z vsem potrebnim. Na kolesarje nedirkače in občinstvo v krajih, skozi katere bodo vozili naši dirkači, se obračamo s svojo prošnjo, da opozorijo vasčane na dirko, da odstranijo eventualne ovire na cesti, da pomagajo opešanim dirkačem in tako omogočijo redni potek dirke. Kontrolni postaji Štanjel in Lokev naj se opremita z vodo in drugimi okrepčili. Vrstni red prijav, je vrstni red na startu. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost z ozi-rom na policijski red. — Odbor S.D. A. Stali si , . . .. . popoldansko solnce (sicer v Parizu ni toplo!); zraven nas so bile tribune pokrite ... za gospodo in tudi za časnikarje (Secteur pour la Presse). * Nenadoma zadoni po telovadišču «Mar-seillaise», švicarski telovadci vkorakajo ter z dvignjenim glasom pojejo francosko himno. Izvajali so večinoma proste vaje; pleskanje za ploskanjem. Kmalu za njimi prikorakajo v pol- skočil s parnika »Nazario Sauro» v morje. De Bianco je povedal, da je mladenič 25-letni trgovec Marijan D'Angelo, iz Milana. D'Angelo je bil njegov prijatelj in mu je svojčas potožil, da je sit življenja. Kmalu potem si je vzel življenje na znani način. Vzroke njegovega obupnega dejanja je baje pripisovati nesrečni ljubezni in slabemu gmotnemu položaju. Vsakdanji tatinski obiski. Neutrudljivi «ne-znanci» so se prevčerajšnjim popoldne s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje peka Josipa Trampuš, stanujočega v ulici Maiolica št. 4. Ukradli so precejšen znesek denarja in za 400 lir dragocenosti. — Na podoben način so neznani zlikovci Borzna poročala« Tuja valuta na tržaškem trgu. .....0,0270 0^)310 .....0.0S20 aasso češkoslovsške krone . . ......6H 40 68 90 dinarji ....... ......27.30 27.50 ......10— 10.50 marke........ ...... —.— —.— dolarji......... .....23 10 23,20 francoski franki .... ......113.25 i 19.- 427.— angleški funti papirnati ......101.80 102.— Ko so Francozinje odkorakale, se je vršilo defiliranje vseh telovadcev. Pred vsako skupino je korakal najprej en telovadec, ki je nosil tablo z napisom dotične države, katero je zastopala skupina, za njim pa drug telovadec z zastavo dotične države. Med defiliranjem je i O zlikovcih ni nikakega sledu. Druga poročila iz Santosa pravijo, da je pred- nem neredu, francoske telovadkinje. Bilo jih sednik trgovinske zbornice v S. Paolo posre- j je kakih 100, oblečene v modra visoko dvig-doval pri vstaših, ki baje razen premirja za- ■ njena krila (v Trstu bi se nad obleko gotovo htevajo, da ne sme vlada ukreniti proti njim i spodtikali); sicer jim je obleka izredno pristo-nikakih represalij. Vsled teh predlogov je vla-j jala. Izvajale so ženske proste vaie s sprem- da ukazala, nai se nadaljuje boj s podvojeno i ljanjem godbe. Nikakega takta, nikakega reda; . M . . silo Vladne čete so zavzele važno strategič- ! voditeljica je vpila na vse pretege zdai na god- | P"sli v stanovanje zasebnice Ortensie Maciot-nc postojanko pri mestu S. Paolo. Amerikanski bo, zdaj na svoje tovarišice. Toda za Parižane ] U, stanujoče v ulici Navali st 47, ter pobrali opazovalci, ki se nahajajo v mestu, so izjavili j je bilo kljub temu vse dobro došlo; so vsaj par kosov perila mnekaj zlatemne, vse sku-da je vsled izjalovitve pogajanj za premirje lahko zbijali šale na ta račun. paj_ vredno kakih 500 lir zavladal med vstaši precejšen nemir. Strašna panika v kinematografa 20 otrok ubitih, 17 ranjenih. VERA CRUZ, 24. V nekem mestnem kinematografu je tekom predstave nenadoma pričela goreti žica električne napeljave, vsled česar se je občinstva, ki je mislilo, da se bo ogenj razširil, polastila velikanska panika. Vse je navalilo proti izhodnim vratom, kjer je nastala strasna gnječa. Prišlo je do hudega meteža, vsled katerega je bilo mnogo otrok pomendranih; 20 jih je bilo ubitih, 17 pa ranjenih. Vesti z Gorlikeaa Maii oglasi KUHARICA dobi mesto gospodinje pri gospodu samem s sinom v majhni vili 5 minut oddaljeni od tramvaja. Plača dobra, hrana izborna. Predstaviti se v nedeljo od 9—12 in od 5—6. Naslov pri upravništvu- 947 MEFLJRANA SOBA, zračna, se odda. Via S. Francesco 53/1, Mavrin. 948 SLOVENCI POZOR! V bližini Izol« je prodaj malo posestvo. Naslov pri uprai Stvu. BABICA, avtorizirana, sprejema noseMk Zdravnik na razpolago. Dobra postrežbe* Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sl&V vec. Via Gittlia 29. ASIO Mjo vaš obraz mozolčki madeži Irdnice mfmUs bule ' tvori eezemi KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se antifelidično vodo, in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkoba kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z artifelidično vodo «Peartinax»>, ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in Ki ic na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte i. i no ki jo izdeluje : • it obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 z ^o d e*l ova nje n^ ^ce r kv^i e ga& pevskiga ^ IZDELOVALEC jako važnega predmeta, brez svirala godba, ki prav gotovo ni bila ravno pr- fne 27. julija 1924 t. J. na P™nova» ^.Javo vrstna. Ko je korakala mimo nas Italijan- ! boba na dvorišču g. Karlota Bone s -* ob 5. , ska skupina, j^ nekdo zaklical: -Addio caroU; ! uri Popoldne veselico s sledečim sp om. jugoslovenske telovadce sta dva pozdravila z 1. Ant. Foerster: «Dekle in lilija* ho$lasni konkurence, v velikem mestu Jugoslavije išče Lit 120.000 za povečanje podjetja. Jamči s prvo vrednostjo. Ponudbe pod «Točno» ukravništvo *Edinosii». 935 na Smrtna obsodba dvakratnega morilca v Franciji' PARIZ. 23. Danes je bil obsojen na smrt Predvsem je bil proglašen Nazdar! Nazdar!» Tudi Čehe so pozdravljali z «Nazdar»; kmalu sem lahko ugotovil, da je med občinstvom mnogo tujcev. Nekaj Nem- ženski zbor, 2. N. N.: «Boj za doto» ve.eloigra PRODA SE takoj v prav dobrem stanju motor v 4 .dejanjih, 3. V. Vodopivec: «Ptici* poje me- j šan zbor: 4. Vinko Krek: «Ljubezen in pomlad* j cev se je naravnost izzivalno obnašalo; neki moški zbor z tenorjevim solospevom, 5. Mirko Francoz, ki sem ga prosil za pojasnilo, mi je , Vilhar: «Odlomek iz Jamske Ivanke« ženski reke!, da so to najbrže alzaški Nemci. Idvospev, 6. A. Laiovic: -Pastirčki« poje me- Po defiliranju so bili objavljeni izidi tekem, i šan zbor. Med posameznimi odmori sviranje j izid individualne na harmonij! . stoji- na nafto 12 P. S., dobra mlatilnica z motorjem na petrolej, tudi ta v dobrem stanju. Vzrok opustitev. Naslov pri upravništvu. 946 Alla Madonna della Salute» Trst, S\ Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, IV lekarna dr. Rodinis, Via Carducci. (b) je. ki so ga zasledovali. Porotniki so izjavili i slavija) 110.34 točk; 2. Prazak (Čehosl.) 110.323 j pevskemu zboru za nabavo muzikalij in raz-branitelju Moureya. da bodo jutri odbili njego- j točk; 3) Porenta (Cehosl.). Tedaj se je dvignila njh potrebščin, se preplačila hvaležno sprej- : vo ničnostno pritožbo. OLIMPIJSKE IGRE Italijanski sabljač izključen iz tekem radi incidentov. PARIZ, 23. Izvršilna komisija mednarodnega olimpijskega odbora, ki je bila imenovana za častno razsodišče za incidente, ki so se pripetili tekom olimpijskih tekem v sabljanju, je izključila italijanskega sabljača Puliti-ja od vseh olimpijskih tekem ter sko sabljaško Četo, ker se priliki odločitve, ki jo je sklenilo proti njemu Drizivno razsodišče. Odbor je slenil, da se po-zoveta italijanski olimpijski odbor in italijanska sabljaška zveza, da s strogimi ukrepi preprečita slučajno ponovitev incidentov. Norveška vlada odstopila. KRISTIJANTJA, 24. Vlada je predložila demisijo, ker sta obe zbornici zavrnili zakonski načrt glede prepovedi alkoholnih pijač. Mednarodni evharistični kongres. AMSTERDAM, 24. Včeraj popoldne se je otvoril mednarodni evharistični kongres. Pa-pežki odposlanec kardinal Van Rossum ie bil spTejet z burnimi pozdravi ob sviranju pape-ške himne, navzočnih je bilo več tisoč oseb. O polnoči so se začeli po vseh nizozemskih mestih posebni verski obredi. na kakih 35 m visokem drogu jugoslovenska mejo. trobojnica, godba ie pričela igrati jugosloven- j K obilni udeležbi vljudno vabi: — Vodstvo, sko himno, občinstvo je snelo klobuke ter spo- 1 Mar. družbe in cerkv. pevskega zbora, štljivo poslušalo. Motivi himne, ki je zložena iz 3 različnih, so globoki, pristno slovanski; toda zadnj i del t. j. »Naprej zastava slave« (ki j« koračnica!) ne spada na noben način zraven! Radi tega manjka himni enotnost. Izid po državah je bil naslednji: 1} Italija (839 točk) 2) Francija (620) 3) Švica (816) družba z om. j. Sport S. D. A. — Trst organizira za nedeljo dne 3. avgusta 75-kilometrsko cestno dirko na progi: Barkovlje — Kontovel — Prosek —-. , , .... „ Gabrovica — Salež — Samotorca — Šempolaj 4) Jugoslavija, 5) Združene države, 6) Angina, i — Gorjansko — Komen — Kobiljaglava — ~ * " Kopriva — Dutovlje — Tomaj — Sežana — Divača — Lokev Ulj««.« » i" 1J ou^uaiovija, J; --"a— —--VJUI IdlJ^MU - r pograjala italijan-i 7) Finkndska, 8) Luxemburška. Po proglasitvi j štaniel — Kopriv je strinjala z njim o i tega izida je godba zaigrala italijansko himno, }(rj£ — Šmarje — m.aI! ______1 ^ Itoliin« plr IrnKmnira n *____Tf na drogu se je dvignila italijanska trobojnica. Nato so bila posameznim telovadcem pode- Bazovica — Ključ — Lovec — Sv. Ivan. Oohod iz starta z Grete nad Barkovljami Ijena darila. točno ob 3 h popoldne. Vsi dirkači naj se zbe- Po zaključku ceremonije sem se postavil na- re;o d 3 urQ na tem kraju Kontrolne po- lašč k vratom, skozi katera so imeli priti te- : sU- §tan:€] in Lokev. Na kontrolni postaji lovadci, da si jih ogledam. Italiiane sem takoj y glanjciu mora vsak dirkač odsesti ter pod-spoznal po trobojnici. *Ecco ll la^roro di un j isati kontrolno listo. Na drugi kontrolni po-anno e ormai finito!» (Delo enega leta je do- |' .. Lokvi bo moral vsak dirkač oddati li- • . __1 1*1__*1 __1 _—. n J Tt o litmnnt * _ končano), je vzkliknil eden izmed Italijanov «Per—mej—dun dobro smo držali našo fano», začujem nenadoma za seboj. Bila je to jugoslovenska skupina, ki se je zbirala okoli svo- stek, s katerim bo opremljen. Prijavnina za dirko znaša 3 L. Prijave sprejema g. Podbršček v Trstu, ulica Torre bian- --------------—z' t" : . j , * i ca 39/1. do 31. t. m. Dirko prijavi labko vsak jega zmagovalca Štukeha ter si ogledovala da- « ° k ^^tnega društva, rilo (2 zlati svetinji), ki ga je dobil Pnstopim; ^^ ^^ p %vetDegl drSštva ki goji tudi sledilo je običajno predstavljanje. Z Jugoslo- krozKa an P* prv* K veni je bila tudi jugoslovenska kolonija v Pa- | . se vsi kolesarji, ki se želijo udele- rizu. Med mirni sem našel prijatelja ki ,e na- 1 ozivajo se . udeležbo meraval v Wembley na razstavo. ^ f^i^dl^n!^ \er' nam I tem olaj- sva se glede dneva, nakar sem se odstranil na mm KOMNOM trgovec star 59 let, je danes po kratki in mučni bolezni mirno izdihnil svojo blago dušo. Globoko užaloščena soproga Josipina, otroci Avgust (odsoten). Marija in Andri- ■ jana, bratje Josip, Julija, Florjan, svaki, | svakinje in vnuki, naznanjajo to tužno 1 sorodnikom, prijateljem in I Trst - Via Artisti 9 - Trst izuršule preizkušnje vsake vrste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. vest vsem znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v 'l petek, dne 25. t. m., ob 17. uri, iz hiše, g žalosti K jarbola zgornja št. 63 - Sv. Jakob, j. TRST, dne 24. julija 1924. > Novo pogrebno podjetje Corso V. E. ITI 47. (35/3 i j od družbe, ki je šla zalit z vinsko kapliico -vo-jo zmago. Dr. L. B. ¥NE VESTI Odtisr za svobodo tiska □ o oo a o o □ o □ □ □□□□□□ □ □ □ d □ □ □□□ a o c □ o □ □ □ □□□□□□□□□□Dan t V Rimu se je ustanovil * Odbor za svobodo liska», h kateremu so pristopili sledeči opo-zicijonalni listi: «Mondc», Voce Repuhbli-cana-, Popolo», «Avanti», «Giusiizia», «Cor-ricrc della Sera», ^Stampa». «11 Lavoro», «Ro-ma= in La Basilicata . Odbor ie imel v sredo sestanek na katerem je sklenil resolucijo, ki pravi, da bodo omenjeni listi nadaljevali borbo proti ukazom, ki uničujejo tiskovno svobodo, ter izjavljajo, da se samo spričo te potrebe prilagodijo predpisom glede imenova-n-a novega odgovornega urednika. Nadalje je rečeno v resoluciii, da so novi odloki glede tiska protiustavni ter da je nedopustno, da bi se botel popravljati zakon, kj je v veljavi ie 76 let. Na koncu poziva resolucija liste, ki se hočejo pridružiti akciii odbora za svobodo tiska, da to javno manifestirajo. Na drugi strani pa je objavil odbor uaroa-ne£a «fašistovskega» časnikarskega sindikata sledeče sporočilo: »Odbor narodnega časnikarskega sindikata, sklicujoč se na program, na katerem je bil sindikat ustanovljen, izjavlja ponovno, da mora časnikarstvo, ki je politična milica v službi politične ideje, voditi vzvišen čut odgovornosti in ne kake posebne pred-pravice in da odgovarja, ukaz o tisku sedanjemu posebnemu političnemu momentu, ki ga preživlja država.» Športno druStvo „Adria" priredi v nedeljo dne 3. avgusta vrtno veselico na vrtu Narodnega doma pri sv. Ivanu. Začetek ob 5 in pol popoldne. Istočasno bodo dospeli dirkači, katerim se bodo pri veselici razdelila darila. Na programu je godba, petje sre-čolov šaljiva pošta, tekma v vrečah in brzo-tekma dveh oseb trem: nogami^. Naše brh osebi Augusta Kompara, odbornika in člana skoro vseh šentjakobskih društev. Težko preizkušeni narodni družini pokojnikovi naše iskreno sožalie! Društvene vesti Planinsko društvo ▼ Trstu priredi v soboto dne 26. t. m. običajni izlet na Nanos. Odhod s korijero v soboto ob 8, zvečer izpred kavarne Fabris. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se zglasi najkasneje do sobote ob 12, uri pri g. Pavlici (ulica Macchiavelli 15, I.), kateri sprejema vpise in naročbe za korijero. Cena ko-rijere tja in nazaj znaša do 20 lir. Hrana iz nahrbtnika. Ako se javi dovoljno število takih, ki bi želeli odpotovati zjutraj, se bo preskrbelo za posebno korijero, ki bo odšla v nedeljo ob 5. uri zjutraj. Kdor bi pa želel z vlakom, se lahko posluži onega, ki odhaja z južne postaje v soboto ob 4 ali 7.15 popoldan. Z ozirom na nizko ceno korijere se pričakuje obilna udeležba na ta prelepi in zabavni izlet. Opzarjamo, da bodo imeli mesto v korijerah samo oni, ki se bodo pravočasno vpisali. Pevsko diuitfu «Dihja». Danes v petek, 25. t. m. ob 20.30 bo pevska vaja v navadnih prostorih. Radi skorajšnjega nastopa je nujno potrebno. da se vsi pevci sistematično vadijo; zato se prosi točnost in polnoštevilnost pri vseh, posebno se ima v mislih altistinje. Iz triaSkega žlvllenia Po ljubezenski tragediji v hotela "Continental» — Bonazzijeve trdi, da ■ je sana hotela vzeti življenje. Stanje mladih ljubimcev, ki sta bila junaka tragedije v hotelu «Continental" □ □ □ □ □ D □ □ a □ □ □ □ o i □ D □ □ O a D a |D I Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.OO0.OOO.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S* Nicalo 9 (Lastna paiača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z AR A. Olajšuje vsako trgovsko o • a osiavuo Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute, izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. vlogo v Dinarjih ttr Jih obrestuj« najbolj« po dogovoru. i a □ DO D D D O O □ D PPPDOPOPPPO □ □ d □ o □ p o p pano u p □ □ □ p od p p o □ o o PODLISTEK W. Collna: £REZ IMENA (86) Roman. <-Mislim, da ste Že včeraj o tem ukrepal!,* je pripomnila Magdalena. • TaJco je,» je odvrnil kapitan. «In sicer tako---------. , • v i v« Aom le: z železnico ne moremo potovati, zakaj od- ! popeljem jaz s kosem nazaj v ¥ork. K.o pridem nadenete njen klobuk na glavo in potegnete -Čemu pa govorite še o drugih zaprekah?* njen pajčolan brez obraz. In veselo se pope- j je vprašala Magdalena. .Mem se zdi, da so Ijemo na izlet — vi in jaz na sprednjem sedežu, j vse odstranjene.* gospa Wragge in koš pa na zadnjem. Do tu «Vse razen ene,» je odvrnil kapitan. -Veje vse dobro. Kaj dalje? Nato se popeljemo na Jika zapreka od zibelke do groba je — denar.» prvo najbližjo postajo m^sta York, proti severu, Zadnjo besedo je izredno poudaril, žolčnoze-ali jugu, ali vzhodu — to je vseeno — nihče |eno oko je otožno zamežiknilo in z globoUo na vas ne preži. Tam ostanete v varstvu gospe čustvenim vzdihom je zaril svoje hrepeneče Wragge, nakar odpremo koš, v katerem ni roke v neplodno dno svoiih žepov. Šampanjca, ne piSiancev. 1 -Koliko denarja potrebujete?, je poizvedo- ^^ :pren<^"; -f,:1 " vala Magdalena. •Toliko, kolikor znašajo moji dolgovi, je odgovoril kapitan Wraggc z ginljivo prepro- ke hazenašice bodo stregle iz paviljona s slad- : f V nekohko zbo!,6alo. Bonazzijeva ,e pnSla čicami, jedili in pijačami. Novi gostilničar bo t^? k. iU je včeraj mogla prenesti prvo pa skrbel za dobro kapliico. Po končanem | zashšanje. V^glavnem ie povedala isto, kar je programu bo zabava za mlade ljudi. Komur P^l izjavil Fontano. Potrdila ie tudi njegovo j'e napredek naše mladine mar, ta naj pride na izjavo da se je sama ustrelila, ker se ji je vcseiico, da bo videl naše zmagovalce in jih »delo, da brez njega ne bi mogla živeti Dalje c evni, nav2r č-oottin socdbudi! za nadalmo ^ tudi zanikala da bi bila poročena kar bo I =» to ekvipazo se i ' Pred"iohin"ovim nosom dvignem kov- plačal. Če pa zdaj od vas tt?^^^*!!?^!^«. ^f.^f^'-f Vftl^^tnš ^ bo ' čeiT^n oridem z njim za vami. Ali je kak$na se to godi, ker je edino ; s svojo navzočnostjo spcdbudil delovanje na športnem polju. Smrtra kosa. 7opet 'e nemila iz v naUh beotiakobč&nov moid poštentaka v trditve. bilo varnostno oblastvo od njenih sorodnikov | svoji ženi in svo-ji nečakinji. Velik koš. ki bo čeg v Bologni, niso mogle do sedaj ovreči njene kajpak poln jedil, bo potrdil mojo trditev. Vi j sled I rrliivo se boste očrnili s šalom gospe Wragge ter si nije za nami? Nobena. In tako naj se oblast- ______v vašem interesu.» inojcra mleresu?* je vzkliknila Alaj;da- nije lepo pod nosom obrišejo.® lena začudeno.