II „1,AY, liiii Tke Oldest Slovene Dolly In Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LRTO XX. CLEVE-LAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) MARCH 10, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 57 IMJONSKA FIR-5/aie MA UNKEVAU DOKUMENn sj^usnje bolnega rojal^a v Cantabnco m Nemški topovi IZ I , i.^/. I / . bil potopljen? francoskega j< i^atoliski bolnišnici Roosevelt spet lopnil po vrhovnem sodišču ®natni preiskovalni odsek je dokazal Burnsovi detektivski agenciji, da je sku-ničiti obtežiln svojih agentov Rojak Charles Šega je poslal iz sanatorija Nopeming,; Minn., "Prosveti" dopis, v katerem pripoveduje, ka-; ko so ga v katoliški bolnišnici šikanirali, da bi ga' "spreobrnili" Poročila o usodi španskega Nov primer internacionaliz- vladnega parnika si na- ma orožnih kapitalistov, , , [ ~ ~ . . sprotujejo; nekatera pra- ki ne pozna nobenih senti- PredSCdlllK IZJftVllj Qtl SG .fiajVlSJC ftOul" vijo, da ni bil jpotopljen mentalnosti in patriotizma ARCACHON, F5rancija. PARIZ. Silno oboroževa- i&hunCriirC "7 ......! Zscdba rojaka Šege, ki delaj mi pove, da je bil na obisku v , lastniki"' "z' angleških "rušilcev nje, ki je zajelo Evropo, je zelo cmoDtezilnaporo-|vtis, kot bi bila napisana v tem- stari domovini. Postal je vednoi^cho in Eclipse prlviio da ko- koristno za francoske železne «-ua svmih 1__n ---------; .. r t- , j i ....... ' nem srednjem veku, se glasi: ------------ _ -----J- ------,fucno m niciipse pravijo, aa ko- kuhsluu zgovoren, pri tem sem pa j ^^or jim je znano, %anska vlad- rudnike, kajti povpraševanje po WASHINPT^^ t n ' 1930, v i opazil, kako je postrani gledal i municijska ladja Mar Can-'železni rudi je velikansko in ttov ; ~ . ^olle- zavodih za jetične pa od 28. ja-jna mizico ob moji postelji. Tamij-abrico ni bila potctoljena, tem- lastnikom 'francoskih rudnikov za civilne / 1933. V januarju 1936 je ležala moja Prosveta ... so jo rebeli ujel| To je v po- ne manjka naročil. Stvar pa ni- kuje induJ^ t — • sem bil poslan v katoliško bolni-; Ko je spoznal, da me nič nejpoi^em nasprotju s poročilom, ma samo soliično plat — več ^ včerai nrin i spijonazo, jelgnico St. Mary's v Duluth. V tej zanima njegovo pripovedovanje i ga je poslal poveljnik Echoja profitov (za lastnike rudnikov • - . J P esel na dan, da so bolnišnici me je dr. Maine ope-j o starem kraju, se je poslovil zj^ntski admiraleteti< da je bil in več dela za rudarje — temveč rirol no IrrTTOXTAni ^ili flo rxririo T^i^iio-ooro i . ^ . i • " šče polastilo moči, katere mu ustava ne daje in da je sodišče "v nevarnosti pred samim seboj" i agenti v St. louiškem u-- a . ^^^^sove detektivske a-I ' "^^šli več vreč, napolnje- i to"r ^°^čke raztrganimi po-^urnsovih industrijskih I n kmalu potem, ko je se- zahteval predloži-" ,, . dokumentov v svrho ^^ztrgani dokumen- so li so bili zaseženi med 12.' in '15. Sustom 1936. Senatni agenti mnogo tednov sestavlja f koščke papirja, do- |\ ni I imeli pred seboj kom- t- poučil Burnsovih špijo- L'^kolici .v tovarnah v St. Louisu i;; ^ ' i----- jUllLSKl clUIUli illtJttJttt ua jc 011 m vcu ucm £i P P J P ■; ko se je z lastno .paro pomi- saj jim je znano, da rabi nacij- ona odgovori, dabofathervse-l^^jP^-^j^toP^^^Pc^i^kuingaiz.',- ..............- eno prišel. Res pride rev. Grison in mi kratkomalo zapove: "Ti se moraš izpovedati!" Prinesel je s 4 ■ I________ I seboj dve sveči in dve stojali. ,; gain-i P^^(^sednik in bla- i Ne vem, kaj je hotel s tem. vpov. detektivske firme, sta tekom zaslišanja trdo Roosevelt je primerjal polo-< opravil velikonočno kateri fari spada, spoved, če - " " ' kal dalje, spremljali od rebelne ska Nemčija večino te železne prašuje, če je "katoliš'', ako js; križarke Canarias več manj- rude za — topove in bojne ladje žaj s trojno konjsko vprego j čitev o zdravem ravnotežju v ib-onnr^nr, orvQved, h i -rebelnih ladij. l»ia ladjo Ca- in oklopne tanke, s katerimi bo pred plugom: dva konja sta pri-;sestavi sodišča se ne more pre-podpira; melevre se je rešil ^ornar Juan morda v bližnji bodočnosti na- pravljena složno vleči plug, tre-; pustiti slepim naključjem in o-cerkev itd. Medtem sera jaz po-! ggg % Mar Cantabri^a, kije sko- padla — Francijo. tji se pa upira in vleče nazaj.! sebnim muham ali željam posa- večerjal in delal sem se, kakor i v.j ^ ujetega parni&a in bil po- Francosko jeklo za nemške' "Na ta način ne bo polje nikoli i meznih sodnikov. Treba je stvar nič ne slišim, kaj govori s ; zneje rešen iz vodč od posadke topove in granate s katerimi bo- zorano!" je poudaril predsednik, j legalno urediti. francoske ladje, feo je pove- do Hitlerjevi topničarji nekoč Treba je nekaj ukreniti, da sel Predsednikov govor, naslov- in "trfitieffa konia" orisili, da bo 11 prvo poročilo v mojem drugem skušaln r, -1 ■ +• 11 -v,'dam nic. uunoven je nuu m -■ ----^ - kuv puaiiim im i^iuy icucmc im- sta; inic Kaj vabljiva slika. Ta remedura mora priti takoj, j terminu , je bil oddajan po ra UmenSv j'T ^pravi da ima moje ime in šte-l^^l sem k tebi, da te izpovem. y^l^ g i primanjkovatilker Amerika ne more čakati,jdijskih omrežjih s.rom Zdruze- ueniov senatnemu odseku.:^. ' ^ : "Tako'" mu ^ečem mirno. . ,. . T . ....... rn,.7;. o ^ viko. * a^ko. mu ,ecem miruu. tudi An; da Poljakom. —LVAJV. CIO lil Lici Jc VI LUpillCdl JI liCiSLUL, ^ J J 1 ^ . , j tekom 1- . , . I Jaz mu uljudno rečem, da ga\ Tedaj se Lampe obrne k meni, so bili ostafi mornarji, spet pobijaU francoske vojake in "tretjega konja" prisili, da bolljen direktno na ljudstvo o o v-t^n, : nisem klica! in tudi na spoved ne' na mojo posteljo in mi pra-, števili&n 17 potni- uničevali francoske vasi in me-: složno vlekel z ostalima dvema, j "prvo poročilo v mojem drugem n ll^idam nič. Duhoven je hud in^^i: "Zdaj pa brez ovinkov: P"; kov poslani na kro^rebelne kri- sta! Nič kaj vablji\ Skušala pnknvati kakihi^ J Igel k tebi, da te izpovem." . _ in da so bilk vsi šoanci T.H« i. i,.m m (Dalje na 3. Dtr.) "Ni mi treba tega. Lahko odide- tudi Angliji, ki bo rabila ogrom- kajti za obzorjem se že kopičijo i nir držav. SiySRJEVA KORP. SEITNEPOnA-- — Chryslerjeva ^ korporacija še vztraja, (jpi ^ priznala unije avtnih U- A. W. kot edine (lice kolektivne zastop- cgy Chryslerjevih delav- t korporacije vztraja je /zlic sedalni stavki, ki 'ova obrat v vseh njenih ^ detroitskem okrož- &terih dela 55 tisoč delav-Uni" ^ LUUi XXllfjllJi, x\l WW 1 u.v ^ . . _ , , . " Druga poročila pa trdijo, da ne količine te kovine za svoj gi- novi oblaki in treba bo pohiteti. , govorim mu. or vam je te." se je Mar Cantabrieo v plame- gantski oboroževalni program. Roosevelt je ponovil, da tako,.i N£WYOR$KA ZAKONO-dal.mPJe.naj se;_ g^oči pokonci in za- ----... Z ------- 4 M m AVi A " 1 ' ^ n-t : ^ ____ /!\ \ %v. ^ .. . str?«. nna vse tovarne za- •'"sženp 1, piketi. Pogajanja dane ^^P°^^cijo in U. A. W. se ® nadaljujejo. še izpove namesto mene." Tedaj je bil jezen in začel je vpiti nad menoj kakor nad kakim otrokom, jaz se pa nisem hotel z njim prepirati. Mirno mu povem, da sem prišel v bolnišnico (Dalje na 2. str.) STRIC SAM SE HITI PRIPRAVLJATI WASHINGTON. — Novi obo- DAJA ZA OTROŠKO DELO in- ""^fPevki ►JV gctlitOKX VUVi V6C VAiili piljgiaiil, ZVWV.^lO'-'VV.ll, JV. T wv--»w, , hih pogreznil v morje, da pa ni Posledica tega je, da je lani ii- kakor doslej, ne more iti "dalje.! jasno, ali so ga zažgale rebelne vozila 200 tisoč ton več fran- Vlada in kongres ne vesta, kaj granate ali posadka sama, da ne coskega železa kot pred lan- smeta storiti za deželo. Rctor-^ at daatv N Y _ New-vor bi bogatega tovora dobil so-gkim. državna poslanskazborni vražnikvroke. TakosenaenistraninagloG^^^''^'^'!'^^"^^^.:^^ &n'lcajevčerajodklonilaraLfika Eno pa je videti gotovo: da . , , na reorganizacija je bila iz\ise-j J . , „ vem.aasempriaeivDoiniBHiuu^ je MarCantabrico izgubljenca izvoz francoske zelezne^^^^^^^^^^.^^^p^g^^^j^^^cijoustavnegadodalKap^ zaradi operacije in nočem pre-1 rozevalni program Združenih dr J . ^^de, kar pomeni vec dela, za- ^ "nevarnost" in ne u- i troskemu mezdnemu delu v pira z nikomur. Končno sem ga|žav, ki bo st^ v pnhodnjem,^^^ posledice. Poročila =l"^ka in dobička, na drugi stra-:^^ "nevarnega preceden-ld^strijah s 102 proti 35 glaso- prosil, naj me pusti pn miru. 'proračunskem letu mUijardo do- povedati, da je dopove, ki bo(^ ne- ^om. Proti dodatku je gl^ovalo Srdito pobere svoje reci mselarjevmpotem potrlal^oč bruhali granate proti Fran-I je popolnoma ustav- 41demokratovinblrepuWikan. no enako vsoto na^^Y.^^°'ivladne LiWIe in rečeL nlin najhitrejši izhod iz "krize, cev, zanj pa 33 demokraWvm bo po mnenju vojaških racunar-! . •' --. , , „.v repubhkancev. Večina demo- iev Drinesel ameriški armadi 14''° je bil s tem Madrid _ ki je sicer tiha, toda mc manj » ^. . , .. . . 1AC f i postavljen v resno nevarnost. Koncert v pomoč spanskim nevarna od one 1. 1929 in še da-tisoc rednih oficirjev m 165 ti-;^ V , , . ^ , da me bo že "sfiksal", soč rednih vojakov, 210 tisoč branilci Madnda so se namreč lojalwtom lekoseznejsa z ozirom na posle- nflto na odide Z menoj v isti so-1 miličnikov 120 tisoč rezervnih i ^ V petek zvečer se bo vršil v dice, ki jih prinaša . eorga i- w%?:ž:^n:kiFil,'kisejevioficirjev in 150 tisoč rezer.i.,™ca.^2^^^^^^^ .ranjesodisca potom ustavne zadere nad menoj: "Vsi Slovani ste boljševiki!" Pri vratih se še obrne in mi zagrozi \ npki Finer ki se ie v I oficirjev in 150 tisoč rezervi-1(Jieveianau Koncert za spamju, _ iLto ^bavfšmeial 'vsemu pri-1stov, vsa nad pet let stara boj. '«'™" P"" oWego- „ g, prirerajo clevelandski god- ga dodatka je prepočasno; vze- ®&e6rH'?°™"""'°'"''°!2orl lazserasi pa mislil, naj le^na letala bodo nadomeščena z . ...... beniki in umetniki. Cisti prebi- 1» bi leta, preden b. se | Mgpn.., (ii'ustva so poslala'____! TMnrA novimi, dalie nove in moden zanaCoPerZ:e!erozi,sajminične more. k; . T. ^»Davo Peruskove: = še topove in strojnice, oklopne T ""^stnprv,^^ podarjena umet-; Pojasniti moram, da sem ležal I tanke itd. Glavni cilj vojaških ; Alammosa, 65 milj jgi^a ameriških pisateljev in u 2n v Clevelandu: I petem nadstropju in vse to i računarjev sta čim večja brzina severovzhodiw od a n a. metnikov, ki bo v kratkem od 300 ?f^l"aLropje katoliške bolnišnice! ir, okretnOBt in uspešnost ar^oj P'OU vMn.m iz Amerike proti madrid -- ^ Euchd Rifle Club, . . . ImaHnih Prlini ^&tvo nr^ 1 . ^osluzencev, ' ^ klo kratov je torej glasovala, proti temu dodatku k ustavi Združenih držav, ki daje kongresu oblast sprejeti zakone za reguliranje in odpravo otroškega mezdnega dela, dasi ga je priporočal v ratifikacijo tudi predsednik Roosevelt! Demokratski governer Lehman je bil razočaran. "Amendment o otroškem delu je bil sprejet z ogromno večino v obema zbornicama zvez- Progre-j™^ okraj v najemu, torej sem madnih edmic '^enke krož. 1 in Dr. F.J. ...... cvetličar J. bil v javnem prostoru in dr. Maine je okrajni zdravnik. Med bol gsr? p« *2 *^0 Skupaj na-1 nifarkami so sicer bossirale nu toda bolničarke morajo po ^^neznikom se odbor is- — Okorn, bla-1 A slušati zdravnika. Ker sem bil torej v področju okrajnih zdrav-Nov grob ! stvenih oblasti, sem mislil, da zjutraj je po dolgi in | cerkev tu ne sme imeti nobene ^62ni preminul v bol-1 kontrole z beniki'in umetniki. Cisti prebi- 1° bi leta, preden bi se kam pri- novimi, dalje nove in modernej- MADRID. - Sinoči je bilo n- ^ t^ga koncerta bo šel za šlo. Tudi Je dvomljivo da b. b.-še topove in strojnice, oklopne radno porocano, da se vrse hud,; ambulančnega od- lo mogoče sestavit, dodatek, k ^ J ' f ViniJ r.rl Alcimmnsn AR mili , _______:« .. bi dobll tollkO priStaSCV, da bi dobil potrebno večino v kongresu in potem v posameznih drža-: rinil iz aihciuvc i . . poslani dve italijanski diviziji,kjer bo prideljen a.ivah. Ekonomske in so«alne pro- ^ot nestrajikar- 14dol6tisočvojakov katerim^^^^g,^^^j^^b()l^i&n^^^^ ukrep dasezavarujeame- STAVKA V AKRONU Poveljuje neki ita ijans i g^ne- g^^g^^imi osebnostmi, ki delujejo ti a oj, a o n ^robl-^mi ^''ške otroke pred izkoriščanjem STAVKAVAKRONU raIPoccipoimenu.Vladnečete:^^^g,^,,^,^,^skipisate.Uvrmvodepresi^2:"y'jede1aI.TojIbiložedru^^^^ AKRON, O. - Smo« so spet drze napadalce nazaj. pisateljice Edna Ferber, ne bodo cakah amendmento.. ' ^^^^a poslanska zborni- zagoreli stražni ognji okrog tu-; --: g^^rge Kaufman, Silvia Sidney, Kar se tiče ljudi, ki pravijo, aa ^ ta dodatek. Prvič ga TUDI TURŠKA SE Donald Ogden Stewart, Philip bi rajši sodno leformo pctornj ^ ,110 proti 35 r^' _ _ T____iio<-QX7nficrQ HnHfltka. lin 16 KOO- ^ , '1 1 *„>1X0»-Vrt .uonaia ugucn oucwcm., ^ ""»y "• *-j"------. lie zavrnila 1. lyoo uiu prou oo HITI OBOROŽEVATL Merivale, Sinclair Lewis, Ernest ustavnega dodatka, ]ih je ko so zbornico kon- _ ^ , • . _____li. -T Airc^ cslmnim * nI- o Dorothy Parker in sevelt razdehl v dve skupini: hinavce liberty-ligaškega kova, ki bi potem rekli o vsakem dodatku, da niso imeh v mislih takega kajšnjih tovarn družbe Firestone Tire and Rubber, ki izdeluje gumijeve produkte, in u-i ^ Hemiewav nijski piketi so zastražili vse j ANKARA, Turčija. Tur-, Hurst. vhode. Povod za to so dala neu- j ška vlada je naznanila, da name-' spela pogajanja med kompanijo '"^^a v fiskalnem letu 1937-38 ; Krichman and Perusek - ^lexis Kavmona Hu- ^ ^ , . . . - [in predstavniki unije gumijskih|potrošiti 80 milijonov dolarjev. ^ popoldne ob 5:30 se |ter bi vsakemu z vsemi štirimi 35 let stanujoč naj Teden dni je bil mir. p - j delavcev (United Rubber Work- za povečanje turške zračne sile, i postaji WJAY nov ' nasprotovali, in naivneže, ki so 77 kmeni drugi duhoven zaindustrijsko|zgraditev tovarn za program, ka- pozabili, kako srdito so jim pri mpH ».loHinr,! nuSchweiger. Ta je bil bolj mo-; organizacijo. Unija zahteva, da j topov, granat m tan ov m j ^o pripravila tvrdka njihovih progresivnih reform- jo kompanija prizna kot edino | modernizacijo arma e m 1 x, • ^ j Perušek Furni- nih poskusih nasprotovali ved- bojne mornarice. , 15428 Waterloo Rd., no in povsod baš ti ljudje, s ka- i Program' bo vodil Charles Zor-1 terimi se zdaj družijo v opozici- trolirali demokrati. COITGHLIN V SKRBEH KADI USTAVE ^ stgJ" '^ukaj zapušča žalujo-''ohna in Heleno, bra ški. Prišel je kot obiskovalec in čakal, kaj bom jaz rekel. Ker ni- Jožeta in Henrija, jsem nič rekel, je lepo odšel. Spet " omoženo Wohl- en teden odmora, nakar pa pride kolektivno zastopnico vseh svo-1 čanje jih delavcev, katerih ima tu o-! krog 10 tisoč. Kompanija tega! "RADIJSKA SABOTAŽA omozeno worn-; ------ . ® --h- " m Heleno ter druge so- i slovenski župnik Lampe. Ko sto- noče storiti in tudi noče zavre- Stov" ^%reb se bo vršil iz i pi v sobo, vpraša, kateri je Slo- .....----- zavoda 6502 St. Clair venec tamkaj. ^ Takoj se mu o glasim in vpraša me, če me lah- zjutraj ob 8:15 v Frances in na to na '^Calvary. pogreba pokojne Marije For- či svojega načrta kompanijske i unije. v: Ha, v, ® vršil iz hiše žalosti 158th St. v soboto S-Vg . ® "30 v cerkev na Hol-*^Rto na pokopališče vodstvom J os. Žele ko obišče. Lahko, mu odgovo- i Cleveland bo še čutil potrese ' rim, toda le kot rojak in obisko-1 ' , . -i • i • «„ ,11111, via, J Geologi (znanstveniki, ki se valeč, dočim jaz ne potrebujem' .. " . . ,. ' . : bavijo s proučevanjem zemelj- u ovni a. skih skladov) so mnenja, da se Lampe mi je povedal, da je i zemeljski skladi v Ohiju in sred misijonar med Indijanci že dolgo let in zdaj je v bolnišnici, ker ima sladkorno bolezen. Vsako leto pride sem za nekaj ted- njem zapadu vobče premikajo in usedajo, vsled česar bo čutiti še nadalnje potrese, ki pa ne bodo hujši kot včerajšnji, ki ga nov, da si olajša bolezen. Nate j večina ljudi sploh ni čutila. V. sov. RUSIJI MOSKVA. — Uradna poroči-: la iz Rostova na Donu govori- X ---------li "Ti • man. V nedeljo bo otvoril prvi ji proti Rooseveltu. Prve ]e po-I program Mr. Joe Perusek. svaril, da ameriško ljudstvo ne bo dopustilo, da bi pohodili Roparja ubila rojaka mandat, ki je bil poverjen n jejo o "radijski sabotaži" proti; Danes zjutraj ob pol sedmih,^", druge je Jl^lrlra-sovjetskemu režimu. Poročila j sta dva roparja ustrelila in ubi- ro premis ijo, a dolže tamošnjo radijsko oddaj-} la poznanega rojaka Franka i i- no postajo oz. njeno osobje, da' Mahniča, ki je vodil restavrant, Roosevelt je izjavil, da hoče je namenoma preprečilo, da nje- na 3222 Lakeside Ave. Roparja; zgolj legalno omogočiti dotok ni slušatelji niso mogli slišati sta ubila Mahniča v njegovem | sveže krvi v vrh. sodišč^ da bo moskovskega poročila o notra-! restavrantu. Več o tem bomo po DETROIT. — Radijski pridigar Charles E. Coughlin je v ne-reform- deljo naglasil, da ga predsednikov načrt za reorganizacijo zveznega vrhovnega sodišča spravlja v skrbi zaradi ustave in da se nahajamo v "ustavni krizi", ki utegne "poslati ustavo v kak muzej". Dodal pa je, da ne smatra predsednika Roo-sevelta za diktatorja in da ljudje, ki C tem govorijo, pretiravajo in predebelo gledajo. Žalostna vest Mrs. Marion Bashel je preje- mosKovsKcga poročna u i.utra-; ---------------r- .v zdravem ravnotežju". Pet vrh. j la iz stare domovine vest, da ji nji demokratizaciji ustroja ko-iročali jutri. Truplo umorjenega. 1 sodnikov je starih nad 75 let in | umrl Janez Žgajnar iz Martin je munistične stranke. Namesto I Mahniča bo ležalo na mrtvaškem j eden nad 70. Pred kratkim spre- j vasi pri Mokronogu, ki je bival tega so dobili radijski poslušal-i odru v Želetovem pogrebnem jet zakon jim omogoča odhod v .dolgo let v Clevelnndu V stan ci — vremensko poročilo. domu. Pokoj ob polni plači. Toda odlo-jkraj se je vrnil leta 1933. J5TKAN 2. ENAKOPRAVNOST 10. marca, 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned knd Published by TUB AJUEBICAN JVOOSLAV PTO. # rUB. CO. VATRO J. QRILL, Pre«ldent IVAN JONTEZ. Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - 63ia Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........15.50 ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Glevela^du v Kanadi in Mexicl ca celo leto ........................................$6.0C Ea 6 mesecev ........$3.25: za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.30; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evrom^^užno Ameriko in druge inozemske države ■a 6 merecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at Uke Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' ^104 Na sredi med ognjem in besi Malce čuden naslov, kajne, čitatelj? Kdo neki je imel smolo, da je zašel med ogenj in bese? Odgovor boste našli spodaj. Stvar se tiče oglašanja v zvezi z našimi kulturnimi, družabnimi in drugačnimi prireditvami. Urednik slovenskega časopisa v Ameriki, zlasti lokalnega kot je naš list, ima v tem oglašanju veliko, mučno in najbrž ne popolnoma zasluženo pokoro, kajti težko je človeku zagrešiti toliko slabega nad svojim bližnjim, da bi se moglo reči, da je tako pokoro res zaslužil. Stvar je več kot pokora: je strahovit glavobol ali, kakor bi rekel A-meričan; A terrific pain in the neck! Primera. Neko društvo bo imelo družabno prireditev. Tedne pred prireditvijo začno člani vsak na svojo pest bombardirati uredništvo s kilometrskimi dopisi o prihajajoči prireditvi, kakor bi ne "bilo na svetu važnejšega dogodka! Tri, štiri dni pred veselico je poplava najhujša in urednik je—med ognjem in besi! , Če vse te veselične litanije priobči, se hu-dujejo čitatelji; ako nekaterih ne priobči,.pade nanj sveta jeza dopisnikovi Takih slučajev ni malo. Krivdo nosijo društva, ki prepuste to oglašanje vsemu članstvu, namesto da bi kratko in jedi nato pisal o stvari društveni predsednik, tajnik ali eden izmed zmožnejših članov, ki je pri volji opraviti to delo. Druga primera. Društvo izvoli publi-cijski odbor, ki nato lepo zaspi. Kak član tega odbora morda ob priliki mimo grede omeni uredniku: "Ne pozabi kaj napisati o naši prireditvi!" Urednik seveda nima drugega dela kot paziti, kdaj boste imeli prireditev! Dva, tri dni pred prireditvijo se pa ta odbor zbudi in pošlje nekaj dopisov — morda štiri ali pet — ki pridejo prepozno, da bi se jih moglo razvrstiti v toliko številk lista, vseh naenkrat priobčiti pa nima smisla. In spet jih sliši urednik! Prvič, ker ni priobčil vseh dopisov, drugič, ker ni sam na dolgo in široko pisal o dotični prireditvi. Neuvidevnost in sebičnost, ki sta povzročiteljici teh sitnosti, pa še nista najhujši šibi, s katerima je tepen urednik. Zavist je še hujša. Primera. Neko društvo napove kulturno prireditev. Dober mesec pred datumom prireditve se prične oglašanje. U-rednik priobča dan za dnevom dopise o stvari in kratke opise na prvi sti ani. Dan pred prireditvijo da na prvo stran oglas zastonj, ker smatra, da je prireditev važna. Kaj dobi v zahvalo? Po prireditvi pade ostra kritika: Nič ni pisal za nas! Ampak za one druge je pa pisal, da se je kar kadilo! Kajpak, ker so mu bolj pri srcu. . . In resnica, prijatelji, je, da so dobili "oni drugi" dosti manj zastonjskega o glašanja kot prvi in da so po prireditvi prvih kritizirali urednika: Vidite, zlom-ka, kako je oglašal one druge, nas pa toliko da nas je omenil?! Seve, oni so mu ljubši. . . Zavist, mati vseh zdražb, da bi te strela iz jasnega! O tej stvari bi lahko še pisali na dolgo in široko in primer bi lahko navedli več kot je svetcev v piatiki ali imen v li-tanijah vseh svetnikov. A kaj, ko nič ne zaleže! Bob ob steno! Tisti, ki ne grešijo, si opomin vzamejo k srcu; giešniki te kvečjemu grdo pogledajo. . . In uredniku ne preostane drugega, kakor da si nekoliko olajša breme nezaslužene poko- (l)illjn 1) (i. k.iiinvi) f I I r I D i UREDNIKOVA POŠTA: OrednlitTO "X[m*k*pr»Tno**l" m v#-Mljetn priobia dopise naroinlkoT, kar pa ne pomeni, da se strinja s isjaTanl •II trditvami dopisnikov. Credniitr« pove svoje mnenje o vsem na drugem mesto, T prvi vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne vrača. Pečjakov koncert j vodja tega zbora je Griffith Cleveland, O. Jones. Zato vas vabimo, posebno o-ne, kateri se zanimate za pet- v nedeljo 7. marca sem se u-deležil koncerta našega cleve- landskega rojaka in tenorista j J®' udeležite tega prve- Louis Beleta. Pevske točke so bolničarka me porine — ne k telefonu, temveč v dvigalo, katero se pusti do prvega nadstropja. Tam me bolničarka obrne stran, odpre neka vrata in me bili dobro proizvajane, zakar je pevec žel obilen aplavz. Ker na- ga nastopa našeg^ tenorista, porine v sobo, ki ima zamrežena da ga tako vzpodbudimo k na-1 okna. Takoj začujem vpitje v daljnemu vztrajanju in mu da- bližini in vedel sem, kam so me vzoči posetniki so bili v večini j poguma. Prav nič vam ne' pripeljali. oni, katerih zanima petje, in se I ^^e obiskali koncert | Bil je oddelek za slaboumne, zanimajo za pevske koncerte, i Louisa Pečjaka. Toraj, na svi-^To me je strašno pogrelo. Vsta-zato, ker ljubijo petje in imajo 3^ v soboto ve^ er j.3. marca, nem s stola in grem do vrat, da radi naše poznane pevce pred | ^ ^ nazaj v peto nadstropje, sabo na odru. ! --j toda vrata so zaklenjena. Po- Mi smo narod, kateri ima več I Waterloo Grove, 110 WC gledam okoli sebe in zagledam slavčkov med sabo. In med te | Gotovo že vsakega zanima,' stol, na katerega sedem, ker sta- m P. Hugo jadra po nevarnih vodah P. Hugo je začel istovetiti svobodomiselnost in — spolno razbrzdanost! V ta namen navaja slučaj danskega pisatelja Joergensena, ki je postai žrtev spolnosti in drugih strasu, po se mora prištevati tudi Beleta. j kaj bo zopet novega, ko se vidi ti ne morem. Morda so mislili, naziranju oz. pripovedovanju p. Edino kar on več rabi, je mimi-j zgoraj omenjeno društvo. Zopet da bom začel razbijati po sobi Huga, ker je bil "strasten pan-, ka, katero se bolj pogreša. Am-1 mora biti kaj zanimivega. Ka-^ in to bi bil zanje še boljši ^teist in oboževalec narave" in pak to nam on nadomešča v svo- dar se članice tega društva kaj dokaz moje norosti. Pa so se ker so bili njegovi vzorniki "a- jem prekrasnem glasu. Na gl^^ovir ga je spremljala dobro poznana Vera Milavec, katera je izvrstna pianistinja. Ampak to ni zadnji pevsko-solistični koncert, kateri bo prcizvajan v mesecu marcu. Na 13. marca, v soboto večer, bo pa podstopijo, tudi izpeljejo tako, zmotili. V hipu sem se premagal i postoli sodobnega brezboštva na da je vse v najlepšem redu. Bli- in umiril. Dal sem ženski dve i-1severu: Brandes, Srindberg in ža se čas naše redne mesečne meni svojih rojakov s prošnjo, Bjoerson", od katerih je bil pr-seje. Tiste, ki niste bile na se- naj ju takoj pokliče. Ni hotela, j vemu vzor Nietsche, po kate-ji, gotovo še ne veste, da bomo Nato sem zahteval, naj pride rem" je umski aristokrat lahko imele prav kratko sejo, pa to v ^ rnoj zdravnik dr. Maine. Tudi on največje prase . . . kateremu je korist društva. Potem se bomo ni hotel priti, dasi bi bil moral, j vse dovoljeno, vse moralno". Ko pa prav veselo zabavale in si- ker je okrajni zdravnik in moral je bil že čisto na dnu, se je nastopil zlasti v Collinwoodu po-1 cer v spodnji dvorani S. D. D. bi se prvi prepričati, kaj je na Joergensen rešil iz brezna mo-znani tenorist Louis Pečjak, ob j Krištof nam bo igral prav vese- moji stvari. I ralnega propada s pomočjo ka- spremljevanju 'na piano -Miss le valčke in polke, tako da nas! Udal sem se in čakal, kaj bo toUških dogem. Tako p. Hugo, Alice Artel. In to v Slovensko delavskem domu, 15335 Waterloo Road. Pričetek bo ob pol deveti uri. Toraj, pridite ga poslušat. Saj je pa tako tudi on naš rojak! Louis Pečjak je sin sloven-i no. Dobro veste kaj je društvo, nobene jedi toliko časa, dokler skih staršev, rojen pa v domači i Seveda bolezen je vzrok, ki res me bodo tu držali. Vležem se v naselbini Collinwood-Cleveland. zadrži, da se ne more priti. Dru- posteljo in jed je ostala nedotak-Poje rad že od mladosti, zadnja ge pa kar pridite, da se lahko, njena. leta se je treniral v petju pri i vidi, kolikšno je zanimanje pri j Kmalu potem prideta druga pevskem učitelju Victor ju Roc-1 društvu. , za drugo dve nuni in me izziva- ke. Z njim bo nastopil tudi pev-, Toraj pridite dne 12. marca j ta, jaz pa sem obema povedal. bo spravil v najlepše razpolože- iz tega. Ob peti uri mi prinese ki izraža mnenje, da temelji nje. I bolničarka večerjo, jaz ji pa svobodomiselstvo na — spolni Sestre, pridite, ne imejte praz-; mirno povem, da v znak p rote- razvratncsti in da je bil Strind-nih izgovorov. Jaz dobro vem, sta, ker so me proti moji volji in berg apostol "nebrzdane spolne da vsaka lahko pride. Toraj ne sploh brez vsakega vzroka pri- svobode". izgovarjajte se, je bilo to in o-, vedli semkaj, se ne dotaknem do 70 pevcev, ki bodo zapeli več domače prijatelje in znance angleških pesmi, tako da bode} Toraj na svidenje' nekaj novega za nas vse. Pevo-' ROJAKA V KATOLIŠKI BOLNIŠNICI (Dalje s 1. strani) vpije; "Aha, ti čitaš Prosveto in Prcletarca (zadnjega sploh ni videl pri meni), ti si socialist, socialist!"--- Zbeži iz sobe in zaloputne vrata. Dva dni kasneje mi je dr. Maine naznanil, da me pošljejo Radoveden sem, ali p. Hugo res ne čuti, da se smeši? Spolna razbrzdanost! Ali je zapadni svet v pretežni večini svobodomiseln? Ni, temveč krščanski. Ali je Amerika v pretežni večini svobodomiselna? Ni, temveč krščanska. In vendar mrgoli zapadni svet primerov spolne raz-brzdanosti! Poglejte samo krščansko Ameriko: verniki vseh krščanskih sekt skačejo preko plotov kot kobilice preko tra-vreči vse iz sebe, tudi vodo, ki nuto. Bil sem težko bolan — ve! Kje je več spolne razuzda-sem jo popil. Pregledali so me vzlic temu so takole z mano na-1 nosti: med kristjani ali svobo-in dognali, da imam kakor tolar i"edili. ski zbor Allerton. Nastopilo bo in pripeljite s seboj tudi svoje i kar je jima šlo. Od moje operacije na želodcu je komaj preteklo tri mesece. Tajnica, j Osem dni pi-ej se mi je v želodcu kri odprla in imel sem 100 sto- SLABE SKUŠNJE BOLNEGA šlo je že tako, da sem mural; pinj vročine in 90 utripov na mi- Prespal sem tisto noč med u- 1 domisleci ? Med prvimi, o tem ne moremo dvomiti, saj so v o- mobclnimi. Drugo jutro pride če mi veliko ulje (ulcer) v želodcu. Dr. Stroble je odredil operacijo. Teden dni sem visel med živ- vajenka in me vpraša Ijenjem in smrtjo, nakar se mi je ™ore s čim postreči. Lepo jo na-obrnilo na bolje. In ko sem spet prosim, da pokliče dr. Berlanda malo prišel k sebi, so se nune Hibbinga. Ona odide, čez in bolničarke s še večjo vnemo ^ dvajset minut pa pride dr. Maine spravile name. Celo bolničarske mi smeje, češ; Ali smo te k ve bankrotirale! v sanatorij v Nopemingu. Tako | vajenke mi niso dale miru. No- sfiksali? se me je katoliška bolnišnica j sile so mi angleške misijonar- j protestiram, ker so tako gromni večini, dočim je slednjih jedva dobra peščica! Izgovor, da grešijo samo "mlačneži", je jalov in bi nazadnje moral pomeniti, da pravih kristjanov sploh ni in da so krščanske cer- srečno iznebila, ne da bi ji bit pohujšal eno samo ovčico. V za- ske magazine in polagale so sve- naredili z mano, ki sem tako tin je in škapulirčke okoli mene gi^b. "Zelo bedasto si govoril Joergensen mi m znan. Toda po opisu p. Huga sodim, da je bil spolno abnormalen in ko se je izdivjal in opešal, se je začel sramovati in začel iskati grbo. vod v Nopemingu sem prišel 13. j in v moj predalnik. Ko sem pa zadnje dni", odvrne dr. Maine, marca, ampak meni je šlo stal-j vse skupaj pobral in vrgel v ko- pa mu rečem, da me ne bodo no na slabše in čez tri mesece i šek za smeti, je bila spet jeza. noben način zlomili s svojim (11. junija) so me morali po-1 Največji terorizem je bil o- katoliškim terorjem, pa naj me sla ti nazaj v St. Mary's. To pot koli božiča, ali srečno sem od- gg ^^ko mučijo! me je vzel v oskrbo špecijalist bil vse napade. | To je menda zadostovalo. Še- dr. Strobel, ki me je zdravil na V zadnjem januarju se je za- ob devetih zvečer so me pre- zlati žili in me je vodil v duluth- čela nova ofenziva. Bolnijarke, peljali v samsko sobo v petem sko kliniko. nune in vsa ta vojska me je na- nadstropju in od takrat me ni jmogla upirati pogub- Kmalu po vrnitvi so me spet skočila, naj se vendar "spreo- ^ihče nadlegoval s spovedjo strastem, na'm p. H. pred- začeli nadlegovati s spovedjo, brnem", ker drugače mi Bog ne ali g čim drugim. Kakšen načrt ®tavlja kot "dokaz" moralne K meni je začela hoditi nuna, se- bo dal zdravja. . . ^ menoj_ali so me ho- P°g"bno8ti svobodnomiselstva! stra Massiger, in me silila, naj Zelo sem bil potrpežljiv z nji- {.gU samo ustrašiti ali pa v resni- j molim. Vsak dan mi je nosila mi, ali včasi mi je pa le bilo pre- «« gjK gnraviti v blaznico' " otrinaberg da je bil apo- J 1 fn Hi ®tol nebrzdane spolne svobode". na katero bi lahko obesil odgovornost za svoje abnormalnosti. To "grbo krivde" je našel v svo-bodnomiselstvu . . nato pa je šel v katolicizem iskat — odpuščanja ... In tako trhlo bilko, ki se katoliški angleški časopis. več. Odgovoril sem jim pikro, ne vem, dosegli pa so to, da . Nekega dne pride k meni nad- da papež, ki je prvi za Bogom, gg ^g druo^ič iznebili. Dne anarhije. Jaz sem doslej zorna bolničarka in čital samo njegovo "Bedakovo izpoved", ki jo imamo v sloven-I skem prevodu. Prvič sem jo pre- Odvrnem ji, da jaz ne grem. Bi-| To je pomagalo za nekaj časa, "j^^j praviš k temu, dragi mi pove: se tudi ne zanese na Boga, pač 5 januarja 1937 so me ponovno . " . . "Jutri je petek, dan spovedi za pa si je poklical dvajset najbolj- pogiaii v zavod v Nopemingu, ' 3° imamo v sloven- vse bolnike, ali greš tudi ti?" ših zdravnikov, ko je zbolel . . . gg danes nahajam. em P revo u. Prvič sem jo pre- ^Gm naletel na neko razpravo o m I" P" »^jboljši volji ne bi la je jezna in hitro odšla. Nuna da so mi dali mir. je pa hodila k meni vsak dan in | Dr. Stroble me je pustil in ^ menoj v katoliški bolnišnici, "T"'"'' me nadlegovala. Seveda ji nisem prevzel me je spet dr. Maine, katera je deloma javna institu- ^ ^ J njegovem" ro- ostal dolžan; vsako njeno na- Nekaj dni pozneje mi je bolni- „1; ^oo-i nnd kontrolo okra- , ^ ega propagiranja , 1 v ..v .. cija au vsaj poa Kontroiu oKia g j,^g anarh e. Nasprotno na dlegovanje sem krepko zavrnil, carka zaklenila stranišče v sobi ja? Ali niso pokazali, da spada- / , Potem spet pride bolničarka in ko sem zahteval, naj ga od- in v srednii vek' 'j u-v -POved rezek u- nadzornicainpnnovnozahteva,!pre.ierekla.daneboodprla.^ ^ . darcczbicempospolnii^zbrz- da moram k spovedi. To me je Nato sem zahteval, naj po tele- ljudi menda silno stu- ^anoa 1 in izmalicenosti, ki jo je ujezilo in rekel sem, naj me vendar enkrat pusti pri miru s to reč jo. Kar pihala je srda, toda ^ ni vedela, kaj bi storila. Rekla je: "I have orders from Father Orison and Sisters." Enkrat ne je nuna zalotila, ko sem baš dvignil roko, da si fonu pokliče mojega svaka iz dirani^ - se je spravilo nad C- Strindberg videl in najbrž tudi Hibbinga, da me vzame ven iz nega samcp bolnega, napol mrt- trpel zaradi nje (ne: od nje)! tc bolnišnice. Dam ji naslov in vega reveža, ki tehta 129 fun-, dolar. Ona odide. Če je telefo- tov, (pred letom dni sem tehtali In Nictsche domišljavi apo-nirala ali sploh R kom govorila l«^)! To so junaki, kajne! Pa stol nadčloveka . kdo neki si ne vem. Ko se vrne, me vpraša "^*0 potrli! če hočem sam svojo sobo. Od- ■ .^7% — klonil sem. Potem mi reče, da je (Dalje na ."i. str.) popravim lase. "Mislila sem, da, na telefonu neki moški, čigar mi t)( š dal pozdrav z roko," se je pošalila. "Nisem fašist," sem rekel, "sem pa hud antifašist". Odšla je brez naditljne besede. Bolezen se mi je slabš?Ui. Pri- jezikn ona ne razume in naj grem sam k telefonu. Bolničarka me popelje z vozičkom. Stol na kolesih je bil že pripravljen in šlo jim j«u hitro od rok. Vsedem se v "wheelchair" in JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD NAiii sr. CIJilK AVE. ENdlcott MU Avtninoblll In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago Vit smo vedno pripravljeni z najboIjSo postrežbo COI.LINWOOOSKI tJRAD: f.ast I5;!i>d SIrrrl 1>l.; KF.nmorr Slir Evropska m^^ska, azijska kri v Saigonu se je zaključilo zadnje poglavje drame francoskega pomorskega častnika, ki je pred štirimi meseci ustrehl svojo ženo. — Zdravniki so izjavili, da je morilec normalen, porotniki pa so dobili vtis, da je mož ravnal pod neodoljivo silo in so ga oprostili. Dumont je bil tretji časnik na francoski tovorni ladji "Tunggal", ki je prevažala med Honkongom, Saigonom, Singapurorn Celebesom. Medtem ko sta prvi in drugi čast nik urejevala formalnosti pristaniških predp'-sov, je Dumont nadzoroval izkladanje in naklS" dan je tovorov. Kitajci, ki imajo povsod razvito vohunsko službo, so bili o tem poučen'' In kmalu se je našel trgovec iz Singapura z ' menom Sien-Lu, ki je napravil tretjemu čast niku vabljivo ponudbo. Dumont naj bi blagO" volil pri vsakem tovoru spregledati nekaj z® vojev dišav, v katerih bo opij. Za te usluge m" bo trgovec plačeval mesečno 150 do 300 dclar jev. Dumont je pristal na kupčijo. Toda ^ nekaj mesecev so bili ti tovori prekinjeni m denarni viri so se posušili. Ko je Dumont potoži Sien-Luju svoje težave, je bil Kitajec prip'^^ Ijen dati Francozu večje posojilo. Dumont je posihmal jemal od Sien-l^W denar, ne da bi se vprašal, kam vse to vo o- T '1 VC' Skrbelo ga je tem manj, ker mu je Sien-i^^ nomer zatrjeval, da se z vračilom ne mudi-neki vožnji iz Šanghaja v Saigon se je Dui»^ seznanil z Marijo Ki-Ko, hčerko Angleža m tajke. Imela je samostansko vzgojo, b:la je ropsko naobražena, toda belokožci je niso s trali za svojo. Kot Evrazijka je Ki-Ko s pred tragično odločitvijo, da ostane v sa stanu ali pa gre na cesto. Za prvo je bila več temperamentna, za drugo pa preveč c-nostna. Tako je čakala na čudežno rešitev- Rešitev je prišla ob prvem srečanju montom. Rumena lepotica je francoskega c ^ nika začarala s svojo lepoto in mikavnostjo-, čudovito mešanico, ki je kazala, da je P'' " Ijen ju in čustvovanju Evropka, po krvi p^ zijka. Francoza je vse to tako prevzelo, ni upal napraviti Ki-Ko za svojo ljubico, več za ženo. V aprilu 1936 je bila na ^ skem konzulatu v Saigonu poroka. P® sta se Dumont in Ki-Ko preselila v Dau^ pri Tongkingu. . ^ S tem se je začela nit drame. Mlada je bila sirota. Svojih sorodnikov ni zdaj pa so se javljah od vseh strani sti'i^^' te, svaki in drugi. Prihajali so iz Tongki"°^'|^ji Yunana, da celo iz Kantona. Dumont ^, kmalu sit. Začel, jih je metati skozi ti obiski so mu povzročali stroške. Njeg^^ žaj je postal tem neprijetnejši, kcr je ^ . |(i obsipal svojo ženo z vsakovrstnimi dar jg so tudi požrli majhno premoženje. zgodilo, da se je znašel Francoz nekega ^ robu finančnega propada. Toda zdaj se ,ri' dil ."čudež". Ki-Ki je odprla blagajno svo;^^^ hrankov. Ponudila mu je vse, kar je Dumont jo je vodil v kino, v klub, ^ pi ne. Skušal jo je uvesti v belo družbo, uspel. Belokožci so odklanjah njo in ga posebno zato, ker se je kot belec o ^ val z drugopolto žensko. Ta nestr.pnos Dumontu je dosegla takšno stopnjo, '^g^jgon^' bilo več obstanka. Lastnik kavarne v ga je prosil, naj ne prihaja več v ker so gostje izjavih, da ga bodo tu''' tirali. Dumont ga je pretepel — a to je vse. Kmalu so Dumontu ostali le še re dki 1"!'' ---------— ----------- ----- ^ "itcU jatelji in znanci: kitajski zdravniki, " ,]isO ill duhovniki. Toda bele družbe mu ni kakoi" Sj\i' mogli nadomestiti. Kazali so sicer be ko, pod njo pa se je skrivala Azija, i" 16 Francozu silno odvratno. Ko so ru videli, da se Dumont ne da pridobiti evropsko politiko, je trgovec Sien-L" ^^ct-ma zahteval denar od Dumonta nik ni mogel plačati; hotel je izvršiti Tedaj so ga obiskali Kitajci in so gU'^' da prevzamejo oni dolg, če stopi v bo, da se z njimi vred maščuje nad ki so ga izključili iz svoje srede, je tedaj posvetilo v glavi. Niti trenu^^^ okleval. Šel je po revolver, ustrelil z sam javil sodišču. ^^ili, Sodniki so, ga, kakor rečeno, da svetovali so mu tudi, naj neniu o sti Indokino, da ne zapade maščevanji' kožcev. ŽKTKV rOKI.K'A : r v I tfmi * 2 - jii/.i' Strašno smrt jo storil niadžu'^^' ^ kemije dr. Gergoly. B^ksjicrimcntini . jem laboratoriju z rotorto, v katci' zmes komičnih snovi. Rotorta so |;i f razpočila, razbila posodo s solno kis i|' obrizgala komika po obrazu in vsem se razlila po laboratoriju. Gergcly J*^j^j,iji-no ožgan in je umrl nekaj ur po —. (Dalje iz I. kolone) pC re s krepkim čustvenim izlivom. ^ gleda na desno in levo, ^ krepko kletvico za dobi o mero, P i .i;y vso nejevoljo piko, nato p'i ^ čnc otepati ognja na levi in ni, kakor se najbolje ve in ,iri" tfV"' 10. marca, 1937. ENAKOPRAVNOST : STRAN 3. Dodatek za odpravo otroškega dela Loi'ba za odobrenje (ratifikacijo) Child Labor amendmenta (spremembe k federalni konsti- naj veljajo za ves narod, prvič 1. 1916 in zopet 1. 1919. Oba ta zakona je vrhovno sodišče Združenih držav proglasilo neustavnim, češ da prekoračita zakonodajno oblast bojazen pred "spolno razbrzda-nostjo", kajti domislil sem se, da je — biblija kar mrgoli! . . . Mislim, da bo najbolje, ako o-dovoljeno kongre-!staneva vsak pri svojem: p. Hu- su od konstitucije. Zato se je,go lahko dalje meša svoje dog- razvidelo da, ako naj imamo fe- t"ciji, nanašajoče se na delo o-' deralno kontrolo o otroškem de-^fok) doseže bržkone letos svoj lu, je potreben amendment k vrhunec. Toliko zagovorniki,'ustavi, ki naj podeli kongresu ikor nasprotniki tega amend- j posebno oblast zakonodaje. Tak Mcnta napenjajo vse svoje sile, I amendment je bil sprejet od vplivajo na javno mnenje v [kongresa L evetnajstorici držav, katerih egislature bodo zasedale tekom leta 1937 in ki niso še odobrile ^Mendmenta. Amendment sam na sebi ne Prepoveduje dela, ampak daje ongresu oblast, da sme omeje-^•li prepovedati delo Vati ki 1924 in razposlan državam v svrho ratifikacije. Začela je agitacija proti temu amendmentu in do 1. 1933 ga je le šest držav odobrilo. Vsled depresije pa in priznanega gospodarskega in socijalnega zla otroškega dela, ko miljoni odraslih so bili brez dela, je zopet oživelo zanimanje za amend-je predsednik Roo-|ment in nadaljnih 22 držav ga je oseb, so pod starostjo 18 let. Nedav: sevelt v pozivu na governerje de vetnajatorice držav, katerih le- ature niso še sklenile, pripo- oeal ratifikacijo amendmenta ^ Pn tem poudaril, kako je va- Jio, da ima kongres oblast pre- ft-citi zlorabe otroškega dela. jnak nepristranskega značaja vprašanja je bivši pred- ® nik Hoover kot vodja repub- anske stranke izdal sličen poziv " od tedaj odobrilo. Učinek federalne regulacije je bil razviden za časa delovanja N. R. A. Ustanovljena je bila minimalna starost 16 let za delo v večini industrij in 18 let v nevarnih industrijah. Kmalu je otroško delo izginilo iz vseh večjih industrij. Ko je bila N. R. A. proglašena neustavno 1. 1935, je otroško delo zopet po- me ter se na njih stavi na glavo, jaz bom pa dalje — iskal. Ni dvoma, da bom večkrat našel kaj slabega, včasih pa tudi kaj dobrega, dokler se nazadnje ne bom povrnil v prvine, iz katerih sem izšel in bo ta včasih tragična, včasih tragikomična in včasih vesela komedija, ki ji pravimo življenje, zame končana .. . zavoljo pravic otrok do stalo faktor v industriji. I^vja in poštene priložnosti."! Največji ugovor proti amend-^alokateri — če sploh kdo — mentu prihaja od onih, ki izmed nasprotnikov otroškega bojijo, da bi kontrola nad dela se' 42,- ^agovarja %arveč — kot otroško delo, _ _ -- n. pr. ameriško avniško udruženje (American ssociation) — poudarjajo, se to vprašanje mora orepu-odločitvi strani tako, da bi se splošno delo ^^|ii ameriški zgodovini, ko ni la ^ delavcev na razpo- go in je izkoriščevanje narod-^^§atstva zahtevalo vse 1'asle delavne moči, se je delo smatralo m urejavanju : posameznih držav. Ni bi temu tako, da bi priznalo, da otroško pravično ali zaželjivo. V 000,000 mladih ljudi pod 18. letom prišla v roke kongresa in Špijonska firma uničevala dokumente (Dalje s 1. str.) Malo pred zaključkom včerajšnjega zaslišanja pa je odsekov tajnik Wohlforth nenadoma položil na mizo pred njima sveženj raztrganih in ponovno sestavljenih poročil njunih agentov. Nato ju je La Follette vprašal, kaj imata pristaviti k temu. "Jaz ne razumem, kako se je to moglo zgoditi", se je izvijal W. S. Burns. "Naši uslužbenci so v splošnem razumeli, da smo nameravali izročiti vse dokumente odseku." Nato je dejal, da njegovi uslužbenci poslujejo na enak način kot vladni a-genti. "Saj tudi odsekovi lastni Thomas iz Utaha dejal, da je namen agencije borba proti kolektivnemu organiziranju delavstva, je W. S. Burns odgovoril: "Mi se lie borimo proti ničemer. Mi samo povemo našim odjemalcem, kaj njihovi delavci počno in mislijo. Ostalo je njihova skrb." Pozneje pa je priznal, da je njegova agencija po seriji stavk pod vodstvom A. D. F. stavila ponudbo, da "očisti" plačilne liste kompanij na pacifiški obali "komunističnih ali radikalnih" delavskih agitatorjev. Industrije so v veliki nevarnosti pred komunisti, je pojasnjeval pred odsekom. In vsaka firma ima pravico, da se reši uslužbencev, ki hočejo socija-lizirati njeno tovarno." Njegovo pričanje je v splošnem jasno pokazalo, da se je njegova agencija vneto udej-stvovala v zahrbtni borbi proti unijskemu delavstvu. IDEJA ZVEZNE KAZENSKE KOLONIJE WASHINGTON, — Kongresni voditelji so začeli razmišljati o priporočljivosti ustanovitve zvezne kazenske kolonije na kakem oddaljenem otoku, kamor bi se pošiljalo kaznjence, obsojene v dolgoletno ječo. S kaznjenci vred bi lahko šle v kazensko kolonijo tudi njihove družine. Tam bi imeli priliko ustanoviti si nove domove in se preživljati z obdelovanjem zemlje. Zagovorniki te ideje smatrajo, da bi bili v ta namen pripravni Podganji Otoki v Aleutski otoški skupini (veriga otokov med Alasko in Azijo). V "PEKLU" SE JE PREMISLIL TOKIO. — Te dni je neki 25-letni Japonec skušal izvršiti samomor s skokom v žrelo ognjenika Mihara, ki je pogoltnil že več kot dva tisoč samomorilcev. Ko je padal v ognjeno globino, se je ujel na neki pečini. Ko je prišel k sebi, ga je minilo veselje do smrti in začel je klicati na pomoč. Vzelo je silnega napora da bi s tem trpel tradicijonalni da je lani, ko je uvidel, vpliv staršev, šole in cerkve v|^^ sprejete predloge proti vzgajanju mladine. Ta ugovor j špijonaži, zapovedal smatrajo zagovorniki za gy agencije, domišljijo. Kongres ne mara o- uničijo vse rekorde, ki se na-virati vpliv staršev, šole ali industrijsko špijona- %ibnc, . dela v začetku devet ^5^ stoletja naj služi dej cerkve, marveč ima pravico preprečiti zaposlitev nezrelih otrok v delu, ki utegne ogrožati normalni razvoj mladine.—FLIS. ŠKRAT (Dalje z 2. strani) kot nekaj nciz-V ilustracijo obsega ga jemlje za vzgled? Razni bol niki, siromaki, ki jih je narava udarila s hudimi kompleksi! stv " naj _____ I o. da so otroci tvorili sk6raj Med temi bolniki je tudi — Be- Pr delavstva v ameriških I nito Mussolini. ^ ilnicah. Otroci so delali dol-1 - dostikrat tudi v tako' P. Hugo se tudi boji zame, da obrtih, •^^varnih Stvo, I osaniczne obva tudi v tako kot je države- so posku-Vari otroke pred ne- iia industrije, ali držav- ta J'^^^'^'^daja ni uspela rešiti Celo dandanes de-dovoljuje, da pod štirinajstim (}j.| delati v tovarnah. Večina Sied^ sploh nikakih odredb l(lg|.^^^P®slovanja fantov in de-nih' K let starih, v nevar- tvoj.p nekaterih državah ci(.] otroci še vedno znaten kater^ delavstva, ob ^W'iatshops" uspevajo. Mo (.1, ,^^ina, da mnoge države otrokom v in k On fiJi, %ak( JG dvakrat privedla On da je sprejel ^ proti otroškemu delu, ki grcH rudar-'se ne bi prevrnil v "moralno 'brezno", ako se pravočasno ne odvrnem od "panteizma" ter se oklenem dogem "matere cerkve". Nu, recimo, da bi želel storiti slednje: krščanstvo je razbito na stotine sekt in vsaka trdi, da je "prava", dočim so ostale "neprave"; poleg tega imamo na svetu še budizem, islam in druge religije ali verske sisteme in pristaši vsake religijQ jfe-dijo, da je samo njihova "prava". Kam bi se torej zatekel? K "veri očetov"? Te ni več, pokopana je pod krščanskimi a-mendmenti. Vem, p. H. misli: H katolicizmu! Toda, kdo mi more dokazati, da je edinole katolicizem "pravi" in ne budizem, islam itd.? In zdaj me je, po krivdi p. Huga, začela motiti še preiskovalci vohunijo in stikajo od njegove strani in od strani po koških v uradih." Nato je i reševalcev, preden je po šestiur- ni borbi zopet prišel iz "peklenskega žrela". "Dvakrat sem bil v peklu," je mladenič povedal svojim rešiteljem, "zdaj hočem pa živeti!" Misli na samomor so "zgorele v peklu". žo. Dejal je, da je to odredil, da se prikrije identiteta njegovih špijonov, da pa ni mislil ničesar skrivati pred senatnim odsekom. La Follette je nato naravnost obdolžil Burnsove uradnike "prikrivanja ali falsificiranja doku- WAGNERJEV ZAKON MORA šE ČAKATI WASHINGTON. — Zvezno vrhovno sodišče je sklenilo odložiti odločitev o ustavnosti Wa-ignerjevega zakona o delavskih men tov" z namenom, da "spelje-1 odnošajih in washingtonskega JO" odsek v napačni tir. Burnsova agencija je napravila nad pol milijona v I. 1935 in Burnsa sta povedala, da sta precejšen del tega denarja dobila za pošiljanje špijonov za "komunisti" in "radikalnimi delav- ^ skimi agitatorji". Ko je senator ■ zakona, ki določa minimalne mezde za delavke, na prihodnji teden. DR. L. A. STARCE pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. Zahvala Od svojega brata Filipa Da-carja sem prejel pred časom vest, da mu je pogorela hiša y vasi Gabrovnica pri Cesmcah. Rešil si je le golo življenje. 0-brnil se je sedaj do mene s prošnjo, da mu pomagam. Ker pa je meni to nemogoče samemu, sem se obrnil do svojih znancev in prijateljev, ki so priskočili na pomoč. Darovali so sledeči: Frank Malnar, Anton Novak, Mike Vraneža, John Pole, Mike Razbaršek, J. F. Kunčič, Gust Svetek, Mike Turk, Joe Medic, Ludvik Sanabor, Andy Oblak, JZanesIJlv protl-dražljl-|vec, ki pomiri In odstra-I nI bolesti In bolečine I pretegnenj In izpahnen}. PAIN-EXPELLER snamka Sidro v vseh lekarnal CIMPERMAN COAL CO. DiGI Maniiiettc Avcmic Hf']iiderson 3113 Dober premog — hitra postrežba. J. J. FKEEICKS LIFE'S BYWAYS • TUJE: "-SUM J-ARop TbuNC> TAVOP? WITH MZN or ARIZONA. /J* /t CoMMcU SKHT WEW VoiTKCnv. A ShiT'MLMT jr CHAMPACME MAft. ITS; Ji Knovjfl To EKroi^ciiMjLMT orTicnw whlh CoRKf STAJ'ttj-T' Tf PoP I "Ron ■BEINCliFT iNTHr HOT -S-UM., ^Tip; ft , 'rip- \\\(^ f / ]» M4wpil ['k 5^°' N.C-.^CXWMSTO WAVE fNv o^^or Tl^iriXTS than • " rH£^ToW»J OF ITS sue V/Mirt SAi MOM.WAiH. Mr-S.MnAmjl fbuwp A losi "PAi?Kor '.raxokjanc, To MRS. CuV BkiCCS- IN IIZK HEM HOUSJE: iNJOYiMG. JLIFJ?. Ilm.c MRS. M<"faf'Peh ■ I Hew'iLYou Kavl; You re. ;L -EjCCVTOPA/ SCKAHBieP f Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor ludi staršem, ki želijo dali svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Nalive'a lleturn,' 'Laughing in the Jungle' in ' UgnanMe' » m To je povest lr<4i viiiikov nloveiiskt'ga i/.HeljHiica v Ameriki (.'ftia lepo vezani knjigi (»h.upgMj(»či M71 Mirani, NAKUOILA SFlcyjhiMA ENAKOPRAVNOST b231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO Charles Young, Joža Reja, Thomas Germack, Matevž Matjan, Neža Urankar, Frank Mihehc, Math Prišlar, Angela Marinko, Angela Burja, John Urankar, Rozi Mihelič, Frank Žavbi, Fr. Marzhkar, Matt iZabukovec, Poldi Jeras, Katarina Homar, Joža Tekavčič, John Bartel, Fr. Modrijan, Frank Žagar, Jim Kožel, Peter Ster, Ana Barbie, Luci Leskovec, Anton Malova-šič, Mrs. Starman, Frank Kro- ZASTONJ! 4 SKODELICE GARFIELD ČAJA da se vam pokaže kako LAHKO SE ČISTITE ODZNOTRAJ Vradoščeni boste, ko boste občutili kako vas ta čaj poživi čez noč in kako vas očisti zaprtja, ki vas muči, povzroča glavobol, itd. Garfield čaj ne dela čudežev, toda ako ste ZAPRTI vam bo gotovo pomagal. lOc in 25c v lekarnah ali PIŠITE ZA BREZPLAČEN POSKUS Garfield čaja in Garfield praška proti glavobolu na: GARFIELD TEA CO., Dept. C, Brooklyn, N. X. mar, Frank Cigoj, Jakob Zakov-sek, Rozi Hočevar, Anton Veho-vec, Frank Prudic. Iskrena hvala vsem za vse. Frank Dacar ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni In vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše; "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. Oglašajte v — "Enakopravnosti IZNEBITE SE GLAVOBOLA Olajša mesečno trpljenje , Brez opija ali kinina : Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? ! Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — ! brez kinine, bromida ali opija — po-I skusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu 7 M OTAU 11 za brezplačen I / llA I |||lJ! poiskus Garfield pra-I ' ška proti glavobolu— I tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pi-I šite Garfield Tea Co. Dept. T, Brook-'lyn, N. Y. GREMO IZ TRGOVINE! Na tisoče oblek in površnikov kupljenih predno so se cene dvignile, na razprodaji sedaj! Nobena stvar ni pridržana! TOPCOATS (POVRŠNIKI) 95 ZA TO MALO CENO BODETE DOBRO OBLEČENI ZA VELIKO-NOČ lOBLEKE vredne $20 in $35 $ 13 .95 Hitite! DfTDT rr* CLOTHES CO. 11 U DijiV 6301-03 StCIairAve. PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASt , FICIRANI IŠČEJO SE 1'OVEaiJENCl za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo. inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! " IVAN HLAPIWm NtwYoi®" 156 Fifth Ave. i 'V, i i % I i I# i #■) i * i # i «#) I TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše oiljemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Priilite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobm. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE >' i^-1 C:' w 1^1 '--i' Lsl a 1=1 'A-■=" i i Ijil BTBAi'i 4, iT.;'r» ? Carica Katarina Zgodovinski roman gla nikoli več vrniti v življenje! rajše ostali ubogi in siromašni, Za ta svet si izgubljena! kakor pa da bi si zaslužili nagra- — Nočem nazaj! Vedno ho- do.. čem ostati tukaj! — odvrne od- Tudi v samostanu so seveda ločno mlada deklica. govorili o bolniku in glej, lepa — Ne pozabi, — nadaljuje' in mlada sestra Roslta se je pri-predstojnica, —: da mora odslej javila pri svoji predstojnici in tvoje srce pripadati edino le'je izjavila, da je pripravljena kor divja žival. Ljudje, ki so se krog kolibe, veter jo je majal v slučajno nahajali v bližini koli- njenih temeljih in bičal valove be, so se prekrižali, ko so slišali reke Moskve. bolnikovo kričanje in so hitro j Rosvita je sedela poleg bol-pobegnili. niške postelje in je molila. Zde- Rosvita je morala noč in dan j lo se ji je, da leži svet daleč bedeti in paziti na bolnika, s j proč od nje, da je nedosegljiv. Ni minilo mnogo časa in cigan bi smatrala za resnično, č6 he Dany je izginil s svojimi psi v temnem gozdu. Kata^^ je zamišljeno gledala za njim. — Ti si svoboden kakor ptica v zraku. Kjerkoli se ustaviš, si doma, kjerkoli iščeš hrane, jo najdeš! Zavidam te, cigan, jaz, carica bi hotela s teboj vedno menjati! Ona se začne sprehajati po sobi. — Toda ne — ne,--doda Katarina hitro, — sedaj vseeno ne bi hotela z nikomur na svetu menjati, — Potemkin je zopet moj, — sedaj bom zopet doživela vso srečo in slast življenja! Katera žena v moji državi, katera žena v Evropi se lahko z menoj primerja? Mene ljubijo, — toda ta ljubezen ni samo radi mojega bogastva, radi mojega položaja, temveč radi mene same. Mene ljubijo, ker sem lepa! Oh, srečna sem, kakor še nikoli! Toda sedaj bom znala zadržati srečo, — držala jo bom z o-bema svojima rokama, nikoli več me ne bo zapustila. Nihče mi je ne bo ugrabil. — Potemkin bo do groba mdj, — bi pozneje našla v samostanu dokaza. — Poslušaj povest lepe nune ■ Rosvite, povest njene ljubezni in njenega trpljenja. Olga se nasloni na blazino, ki se je nahajala na divanu, zapre za trenutek svoje oči in začne: — Deset let prej, predno sem stopila v moskovski samostan, je postala nuna neka mlada deklica, ki je bila komaj šestnajst let stara. Ko je preživela tri leta v starodavnem samostanu kot pripravnica, se je popolnoma odrekla temu svetu, postala je nuna in je dobila ime Rosvita. Nobena sestra je ni prekašala v pobožnosti. Bila je čista, nedolžna in dobra. Večkrat so slišali iz njene celice, da se je sa!-ma bičala, da se sama muči. Mučila je z udarci biča svoje telo, ki je bilo lepo, kakor Venerin kip. Sama som videla pozneje njeno sliko in zato ti jo lahko opišem. Predstavi si Madonin obraz, Venerino telo, prekrasni zlati lasje so se skrivali pod kapuco. Bila je izredno lepa. Mlada nuna je bila pobožna, toda ne samo na videz, temveč iz globokega prepričanja. Njen oče je bil poljski plemič, samo moj, — on ne bo več mislil na ono Elizabeto Voroncov. 'ki je nekega dne v svoji jezi za Dve veliki solzi zdrkneta iz bodel svojega prijatelja. Nesreč-Katarininih oči in spolzita po ^ež se je sam prijavil oblast^em. njenem obrazu. To so bile solze solze sreče! veselja, Bil je obupan in se je iskreno kesal svojega zločina. Sodnija ga je spoznala krivim in ga obsodila na desetletno pregnanstvo v Sibirijo. Zadnjo noč pred njegovim odhodom so mu dovolili, da ga sme obiskati njegova hčerka. — Ihte objame plemič svojo lepo hčerko in ji prizna, da ga vsako noč muči neka prikazen. Točno ob istem času, ko je zabodel svojega prijatelja, se pojavlja njegov duh v ječi. Prikazen stoji celo uro poleg njegovega ležišča in kaže z roko na svoja prsa, kjer se nahaja rana. — Oče, reče deklica — rešila te bom! Tako te ne morem rešiti tvoje strahovite kazni, ki jo svoje mladosti in kako si pri-j moraš prenašati kot mož toda Ala v samostan. rešila bom tvojo dušo! žrtvova- — Povedala sem ti že, - od- la bom svojo mladost m svojo vme Olga, - da so me šiloma srečo. Odšla bom v samostan, odvedli v samostan in me tam kateremu bom poklonila vse na-krstili. In jaz bi bila morda po- j^ premoženje, nato pa, oce, bo-stala dobra kristjanka, če ne bi 167. POCiLAVJE 1'ovest nune Kosvite Zapustili smo naša znanca Miroviča in njegovo ženo Olgo, bivšo kneginjo Daškovo, v Pe-trogradu, kjer sta v samotni hišici srečno in zadovoljno živela, vemo pa tudi, da nista zahajala v nobeno družbo in so zato med ljudmi krožile o njiju najrazličnejše pripovedke. Mirovič in Olga sta pravkar sedela pri popoldanskem čaju in ! živahno kramljala. — Veš kaj Olga, vzklikne Mirovič, danes sem nerazpoložen za delo, povej mi rajše še kaj iz bila marsikaj videla v samostanu, kar me je prepričalo, da je tudi tukaj vse samo komedija. Hrepenela sem po svobodi, po življenju. V samostanu ni bilo zrcala. Toda ko sem pogledala svoj obraz na površini jezera, sem opazila, da sem lepa. Med nami ni bilo moških, ki bi mi laskali, toda ko sem stopala z drugimi nunami v dolgi, tuž-ni povorki po moskovskih ulicah, sem opazila, da so me moški o-pazovali in med seboj šepetali. Nekoč pa sem razumela besede, ki jih je dejal neki bogato dela je, da so vse te nesrečneže di prepričan, bo grozna prikazen prenehala prihajati, potem ne bo nikoli več motila tvojega miru! Plemič je rotil svojo hčerko, naj tega ne stori. Ni mogel prenašati misli, da se bo hčerka zanj žrtvovala. Toda deklica je bila močna in odločna narava, ki ni hotela več odstopiti od svojega sklepa. Še-le zjutraj se je Rosvita poslovila od svojega očeta. Videla je še, ko so ga uklenili v težke verige in odvedli na dvorišče, kjer je že bil zbran transport dvajsetih kaznjencev. Vi oblečeni mladenič svojemu spremljevalcu, ko me je zagledal; — Kaka škoda, — kaka večna škoda, da bo ta lepota propadla v samostanu! Teh besed nikakor nisem mogla pozabiti. Preganjale so me v sanjah in jaz sem sklenila, da bom pobegnila. — Toda to je bilo zelo težko, kajti — nune so pripovedovale o strašni usodi neke sestre, ki je hotela pobegniti, — toda Miro- zvezali, nakar so jih, surovi ko-zaki z bičem v roki odvedli. Krenili so na mučno in strašno pot v Sibirijo. — Rosvita se vrne domov, proda celo svoje posestvo, dragulje in družinski nakit. Vnov-čila je vse svoje dragocenosti in ko je zbrala precejšnjo svoto, se je podala v Moskvo. Rosvita se napoti k opatinji samostana. Ko je ta videla mlado deklico popolnoma obupano vič, ta usoda je tako grozna in j in ko je. slišala, kaj namerava, čudna, tako zanimiva da ti jo reče: bom pripovedovala. — Pripoveduj, ljubljena! — vzklikne Mirovič. — To je zelo žalostna povest, — reče Olga, — jaz je nikoli ne — Dobro torej, Rosvita, sprejela te bom v našo skupno dru« žino, pozabiti pa ne smeš; če se enkrat zapro za teboj vrata na- strat šega samostana, se ne boš mo- Toda celo najrevnejši ljudje Bogu in moraš biti pripravlje na na vsako službo, ki bi ti jo naš samostan naložil, opravljati boš morala vsako opravilo. — Ljubila bom samo Boga! — vzklikne Rosvita. Moje premoženje naj pripade samostanu. Nobeno delo ne bo zame pretežko! — Razen tega ne smeš pozabiti, — nadaljuje predstojnica z dvignjenih glasom, — da te ne sme omadeževati moška ljubezen! Ti boš postala Kristova nevesta. Tvoja usoda bo večno devištvo, obenem pa tudi nagrada ! Rosvita poljubi predstojnici roko in reče: — Častita mati, še nikoli nisem ljubila, nikoli ne bom ljubila, — moje srce bo pripadalo edino le Odrešeniku! Predstojnica samostana dvigne klečečo deklico, jo objame in reče: — Ostani pri nas! — Tako je Rosvita postala nuna. Med triletno poskusno dobo je morala delati kakor vse druge. Dekleta, ki se odločijo za samostan, so podobne nežnin^ cvetom, ki so presajeni v tujo zemljo, na tuja tla. Rdečica jim gine z obraza, telo jim izgubi svežest, nežni obrazi postanejo oglati, njihovi pogledi so nezadovoljni, večno samozatajeva nje je vzrok njihove žalosti. Toda pri Rosviti ni bilo tako! Čeprav je niso dosegli več zlati solnčni žarki, je vendar ostala tudi za samostanskimi zidovi sveža, lepa in mlada. Čimbolj je delala, čim več se je mučila, tem lepša in bolj zdrava je bila. — Njena usta so bila rdeča kakor črešnja, njen obraz nežen kakor breskva in tudi njene oči niso izgubile svojega smehljaja. Da, njene prekrasne oči so se smehljale! Rosvita je bila predstojničina ljubljenka. Mlada sestra ni nikoli dala povoda, da bi bila z rijo nezadovoljna. Nasprotno, vedno je bila pripravljena storiti še več, kakor pa so od nje zahtevali. Nekega dne so našli v Moskvi človeka, ki je na skrivaj prišel iz Kitajske v Rusijo. To je bil mornar, ki je z rusko ladjo pripotoval na Kitajsko, kjer se je izkrcal in ostal. Toda kmalu ga je prevzela želja in hrepenenje po domovini in on se vrne. Morda se je vrnil radi tega, ker se je čutil bolanega in je hotel umreti v domovini, želel je, da bi bil pokopan v svoji domači zemlji. Branil se je, nikakor ni hotel, da bi ga poslali v bolnišnico. Naposled pa se je nekega dne na ulici zgrudil na tla. Odnesli so ga v bolnišnico, ki se je nahajala poleg našega samostana. Zdravniki so kmalu odkrili, da mornar bolehuje na strahoviti bolezni! — Kitajski mornar, — tako so ga imenovali v Moskvi, — je bolehal na bolezni, ki je ljudem vedno vzbujala strah in trepet. Bil je gobav. , Ta bolezen je na Kitajskem ze« lo pogosta, toda v Rusiji je ta slučaj vzbudil strah in grozo. Tudi sami zdravniki so izjavili, da ne marajo priti v doti-ko z bolnikom. Strežnice so odpovedale službo, mnogi moskovski meščani so sklenili, da bodo odpotovali, ker so se bali, da se bo ta strašna bolezen kmalu 1 razširila in okužila celo mesto, I — slutnja, ki se je res izpolnila.' Šlo je torej za to, kdo bo bolnika negoval. Nihče se ni hotel žrtvovati, kljub temu da je mestni magi-rkzpisal veliko nagr^o.' prevzeti postrežbo bolnika. Ko ji je ta opisala,, kaka nevarnost je to, zmaje Rosvita z rameni in reče: Mar je odrešenik okleval, ko je pomagal gobavcem? Ali jim ni položil obeh svojih rok na glavo? On mi bo pomagal, če' bom posnemala njegov vzgled. Še istega večera je Rozvita prevzela postrežbo bolnika. Umivala ga je, mazala z zdravilno mastjo, popravljala mu vzglavje in posteljo, dajala mu je jedi in pijače. Ves ta čas ni Rosi ta videla nobenega drugega človeškega obraza, razen obraza svojega bolnika, ki ga je bolezen že strahovita spačila. živela je z njim v mali kolibici, ki je bila postavljena pred mestnimi vrati; Tako je preživela osem tednov. Prinašali so ji vse, karkoli je potrebovala. Toda nihče se ni približal kolibi — dvajset metrov od kolibe so polagali jedi in zdravila, nakar so se hitro oddaljili. Bolnik je strahovito trpel. Telo mu je polagoma propadalo, od dne do dne mu je slabelo. Z 2no besedo: ni bil več podoben človeku. Naposled že ni mogel več govoriti. Lahko je samo še kričal, ka- katerim ni mogla nobene besede govoriti. Večkrat je že nameravala pobegniti iz kolibe, toda ko so se njene oči srečale s prose-čim pogledom nesrečnega bil-nika, je sklenila, da bo ostala. Nad Moskvo je kraljevala kakor da se nahaja s tem ne srečnežem sama na osamljenem otoku sredi oceana, odrezana od vsake človeške pomoči. Vihar je stresal mada okenca na kolibi in nanašal sneg na okna. ci. strahovita ziriia in pritiskal | Rosvita naenkrat posko- hud mraz. i- Rosvita ni ■ nikoli mogla dovolj zakuriti, da bi se mala ko-Hbica vsaj mailo ogrela. Neko noč je divjal vihar o- — Kaj je bilo Lo? — Ali je mogoče? — Koraki, človeški glas, nekdo je trkal na vrata! — Glej, zopet, vedno močneje, — oh, — zunaj se je nekdo nahajal v nevarnosti, — nekdo je govoril: (Dalje prihodnjič) V najem se odda hiša 8 sob, sama za sebe, vse v najboljšem stanju, fu'"* nez na vročo vodo, dva porca, velika klet in podstrešje.—VpW ša se na 955 East 76th St. Kabljeiia električna ledenica prej $199.50, sedaj........ $99.50 Plačilni pogoji nizko kot 15c na dan. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Road KEnmore 1281 Čistim«, likamo in popravljamo Moške in ženske obleke Donald Ave. Dry Cleaning 1109 East 7;Jn(l Street Pristopajte k Cankarjevi u-stiinovi in naročajte se na "Can karjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo Pokažuno, tla smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Ne bodite sužnji neprebavnosti — NAROČITE SI PROSTI VZOBBC— ' Triner's Blttei Wine C«. | ' 544 S. Wells St., Chicago, 111. | ' Pošljite mi brezplačni vzorec. , Ime ....................... N-a.slov ..................... 2'% "M NAZNANILO in ZAHVALA Žalo|stn,ini srcem paznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt vzela preljubljenega soproga iJoHn Olažek: Preminul je 30. januarja. Pokopali smo ga 4. februarja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Ranjki je bil star 56 let. Doma je bil iz Razdrtega na Notranjskem. Zapušča mater, dve sestri in enega brata, ter več sorodnikov. Bil je dober delavec in gospo dar, tako da ga bomo teško pogrešali ali pozabili nikoli. V dolžnost si štejemo se iskreno zahvaliti vsem, ki so dali krasne vence in cvetlice ranjke-mu v zadnji pozdrav, in sicer; družina Cic, družina John Gril, delavci pri Cyclone Fence Co., družina Hanko, Spencer ave., Frances Cerar in sin, družina Nick Spelich, družina Jerry Stojkovič, Mrs. Orehek in družina, Mr. in Mrs. Rudy Baker, George in Victoria Carson, Christine in Stephana. Hvala tudi vsem, ki so dali za maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnega, in sicer: Fannie Sugwel, družina Anton Premru, Leo Mismas, Alice Kolbe, Joe Pozon, Joe Vene, Agnes Jerič, Frank Rovere in družina, Mrs. A. Vadnal, Mr. in Mrs. L. Shostock, Louis Gregoric. Hvala tudi vsem, ki so dali proste avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu in sicer sledečim; Mr. John Orehek, Mr. Anton Premrov, Mr. Joe Vene, Mrs. Rudy Krušič. Hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in ki so ga spremili k večnemu počitku. Hvala pogreb-niku Joe Žele in Sinovi za lepo vrejen pogreb. Še enkrat hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob teh bridkih urah. Če bi slučajno ime kakega bilo izpuščeno, se jim ravno tako zahvalimo. Ti dragi in nikdar pozabljeni soprog počivaj v miru v ameriški zemlji. Spavaj mirno dokler se ne snidemo s teboj. Obiskovali bomo tvoj grob, zasadili ga s cvetlicami in zalivali s solzami. Ostali žalujoči: MARY BLAŽEK, soproga JOHN in EDDY, REGINA, VIKTORIJA, ŠTEFANIJA in KRISTINA, pastorki. Cleveland, Ohio, 10. marca, 1937. KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO GO. Vse potrebščine za (lom. Prave cene iz tovarne. Ocleite si našo zalogo General Electric ledenic. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 Naznanilo 2 Globoko potrti in žalostnega srca naznaoj® mo vsem sorodnikom in znancem, da nam je ta smrt iztrgala iz naše srede ter sta nas za ved'!? • zapustila naš soprog in oče LOUIS KAVdC Umrl je 15. februarja. Pogreb se je vršil 1®' februarja iz hiše žalosti v cerkev Marije Vne vzetje na Holmes avenue, ter od tam na Sv. * pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo ^ teri zemlji. Doma je bil iz vasi Žirovski Vrh, ^ Žiri na Notranjskem. Spadal je k društvom, prej, št. 5, SNPJ, Loška Dolina in WashingtoJ* ® ' 32 Z. S. Z., ter brat in stric; FRANK PIVK »M 22- Umrl je 18. januarja. Pogreb se je g januarja v cerkev Marije Vnebovzetje na Hol avenue, ter na sv. Pavla pokopališče kjer položili v hladni grob.Doma je bil isto iz vas: ^ ski vrh, fara Žiri na Notranjskem. Spadal J® društvu Washington, št. 32 ZSZ. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti v*® onim, ki so položili tako krasne vence h krs dragih pokojnikov. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali . maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duš po nikov. Hvala vsem onim, ki so ju prišli krop:* ležala na mrtvaškem odru, ter ju spremili ni zadnji zemeljski poti. Lepa hvala bodi *^""5 v vsem onim, ki so dali avtomobile brezp:*^ poslugo. 1 * f ggfk" Hvala čst. gg. duhovnom za opravljene vene obrede. Hvala pogrebnemu zavodu J"*'. . 1__vsestr?' m sinovi za vzorno urejene pogrebe m sko najboljšo poslugo. Hvala tudi vsem onim, ki so obiskoval:^.^« 1 Ko n: 1 ga soproga in očeta, ko je ležal bolan v boin: Vidva draga nam pokojnika počivajta ru in rahla naj vama bo ameriška zemlj»' minjali se vaju bomo v ljubeznijo in hvalez v srcu do konca naših dni. Na svidenje na zdami! Žalujoči ostali: HELENA KAVČIČ, soproga in sestra; ZOFIJA, por. BAYUK; MARY o«"® ^csA-BEVŠEK; JOSEPHINE omož. LATb^ hčere LOUIS, sin Cleveland, Ohio, 10. marca, 1937.