SSLOVENSEI NAROD.
Ht. 29. V Mariboru 9. junija 1868. TeoaJ I.
Brezova mast iu ljubljanski ncniškutarji.
ni.
Zadnjič smo rekli, da ne verao, kaj nara je od vlade pričakovati , kar se tiče znanega poslanstva z nemškutarsko prošnjo na Dunaj. Danes „Presse" pripoveduje, da so bili dr. Ant. Tur-niček, Anton Drehohr in Edmund Derpin s to prošnjo pri ministrih Giskri in Taaffeji lepo sprejeti, pa da se je obljubilo njihovi želji ustreči. Slišati je, da jih je tudi znani dr. Klun. spremil k niinisterstvii, Dr. Klun se je bil pred volitvijo v deželni zbor pismeno trdno zavezal, zvest ostati narodnjakom, k ter i so ga posadili na stol, ki zdaj na njem scdf. Ta njegova vezalna pisma imajo naši prvaki v roči, in zakaj jih ne pokažejo na dan, da bi svet zvedel in videl, kakšen je dr. Klun v resnici?
Akoravno vsa Ljubljana gotovo nima ne dr. Turnička, ne Drchohrja, ne Derpina, vendar je gotovo, da pod odejo teh imćn tiče" dr. Uranič, Aleksander Dreo in Edmund Trpin. Izvrstna trojica! Čudno je, kaj se v avstrijski ustavi sme" počenjati, Če se počenja zoper Slovane! Ako bi se od narodne strani bila prinesla enako vrtoglava prošnja, najbrže bi se bilo poslancem reklo: ali ne veste, da je Avstrija ustavna država? Ali nimate doma' deželnega in mestnega odbora, in tudi na Dunaji v državnem zboru zastopnikov, po kterih se morete glasiti? Tam so tista vrata, skozi ktera ste notri prišli in skozi ktera glejte, da naglo odidete! To hi bil pravi odgovor tacemu početju, ktero je v svoji slepoti razžalilo eesarskega namestnika in zakoniti deželni zastop, ter prekoračilo pot, po kakoršnem se hodi v ustavni državi,*)
Res je, da se nemškutarji grdo lažejo, kakor je od nekdaj njihova poštena navada, ako trdijo, daje 806 ljubljanskih, največ davka plačujočih meščanov podpisalo dunajsko prošnjo, kajti dobro vemo in vsa Ljubljana z nami, da so jo podpisali vsi nemški turnarji, izmed kterih večina vinarja davka ne plačuje, da so jo podpisali trgovski pomočniki, uradniki in služabniki zasobnih (privatnih) ljudi, s kratka vse, kar je podpisati hotelo in znalo. Pa vendar se je nabralo samo .105 podpisov! Ali to nič ne de"; nemškutarji poleg vsega tega usta tako široko odpirajo in po svetu kriče", kakor bi vsa kranjska dežela stala za ozkim hrbtom te raznovrstne, iz vseh voglov nabrane množice! In vendar se je ta prošnja s temi podpisi izročila ministerstvu ter „Presse" govori, da se je lepo sprejetim poslancem obljubila pomoč.
Treba se je torej tudi od naše strani temu ogromnemu koraku oglasiti z ogromnim korakom, in brez ozira znamenje pod-
•) Kakor izvemo že v zadnjem trenutku od svojega ljubljanske ga dopisnika, ni se slavni deputaciji pri ministrih liolje godilo. Vide: dopis iz Ljubljane! ,,1'resfii" jedna laž već ali manj nič ne de; „Dreliolir" mora imeti svojo „Drebnaso". Vrodn.
Listek.
Listi iz bele Ljubljane.
IV.
(Slovensko politično društvo; deputaciju in promomoria; domače in ptuju cvetko; dramatično društvo in dežplui odbor; vprašanje.)
Kakor sem zadnjič omenil, bil je pravi „šabeš" za licktero kore-špondente znanih judovskih listov, ko so zopet enkrat mogli udrihati po Slovencih, in ometati jih z blatom laži in nesramnega obrekovanja.   Ali tako, kakor stara „Presse" ni se odrezal nobeden list, kajti v uvodnem članku spravila jo take na dan, da res mora potrpežljivost zmanjkati še tako krotki duši.  Pri tem vstrizanji se je enkrat stara nbrekovalka. vrcznla. tacih nesramnosti ne gre prežvekovati po časnikarski poti, in dotične osebe, kakor tudi društvo „Sokol" bodo si zadostila iskali po drugi poti.   Takemu poec-njanju nasproti pa bode razvidel vsakdo, da je treba krepko stopiti na noge in braniti svojo pravice proti napadom potuhnjenih zakotnikov.   Vse hvalo v;edna je tedaj misel, ktero razglaša več domoljubov v zadnji številki „No-vicu, da se v Ljubljani društvo za varstvo ustavnih narodnih pravic, h kte-"U se vabijo domoljubi bližnji in dalnji.   Oznanila naj se pošiljajo gosp. Il  Janezu Ahačič-u, mestnemu odborniku in posestniku.   Živa potreba ta-1 ix društva bodo gotovo privabila v nar krajšem času dostojno število do-'•odcev, da se društvo kar mogoče hitreje v življcnjo spravi in svo-dolavnost začne.   Deputacija raztrobljcna že po vseh nemških časopisih dala ae je že na Dunaj s promemorijo 12 pol dolgo, Kdo da je pri tej dc-
pibovanja, znamenje laži, znamenje razdiranja mestnega in deželnega mini, znamenje hudobnega zavijanja resnice, znamenje farizejskega hinavstva, znamenje policijske zveze zažgati na čelo tistih , ki nara podtičejo veČino teh grdih činov! Treba jim je to znamenje tako globoko vpaliti, da jih pozna narod in ves svet, kakor je Kajna poznala in ogibala se ga vsa stvar na zemlji! — Prišla je resna doba, v kteri je premalo, v tem ali onem časopisu dvakrat ali trikrat izza grma sprožiti rjavo, na kresilni kamen narejeno, samo z debelim skalovnim smodnikom napolnjeno pušo, kteri skoraj vselej na prašnici pogori. Neovržno je treba dokazati, da naši nasprotniki res lažejo, da javno po časopisih in skrivaj na tihem vrtajo, podpihavajo, ščujejo, razdirajo, izkušajo počasi đeželo vstrojiti za Prusa, izpodkopavajo meščansko blagostanje, a potlej znajo vedno tako zasukniti, kakor hi vse to mi delali! Ce naši nasprotniki res tako pošteno hodijo po ravnem potu, vprašati jih sme"mo: zakaj sve'tu ne pokažate svoje promemorije, zakaj ne pokažete njenih podpisov V
Mnogo smo ljubljanski Slovenci že sami zakrivili, ker nismo spoznali prave dobe, v kteri je bilo treba gibati — naj se vendar vsaj zdaj spametujemo! Odstavimo dozdanji običaj, vso krivico valiti na tiste, ki si nam upajo v oči povedati, kar sami na svojo grozno škodo napak delamo, in kar je krivo, da že nekaj let padamo od stopinje do stopinje. Odpravimo rajši napake! Odzvonilo je starim časom iu starim polževim korakom! Deželni zbor je nas in njegovo jedro jo v deželnem odboru, kteri je tudi še v naših rokah. Deželni odbor naj torej stopi na noge, ter po Kranjskem zbere glasove zoper pamflet, ki so ga na Dunaj nesli dr. Turniček, Drehohr in Derpin. Pa ako deželni odbor tega ne sme* ali neće (zakaj ne, pač na umemo), naj se brez njega po deželi nahero podpisi, kakor so se brez njega zbirali za prošnjo o slovenskem jezici, na ktero se je bilo zgromadilo 20,000 podpisov. Pokažimo, da je za nami dežela in narod, ki ae ne dri ustrahovati peščici rogoviležev pokvarjenega ljubljanskega mesta, ter da si ne dd korenlk izpodjesti od tacih .'305 ljubljanskih raramorjev. Ce tako radi posnemljenio brate Cehe, posnemljimo jih posebno v eneržii, kader je treba delati! „Novice1' 3. junija sklicujejo Slovence v politično društvo, v kterem hi se mogli po zakonu braniti sdkanju modrasjih zob, ki tiče v strupenih čeljustih naših sovražnikov. Tako društvo je dobro in potrebno, posebno Če tudi nemškutarji osnujejo svoje društvo, imenovano „constitutioneller Verein",— dobro je, ali premalo, mnogo premalo! Začelo seje govoriti, kar je bilo slišati že takrat, ko je bil še Bach za cesarskega namestnika v Ljubljani, :i kar se ni bilo do zdaj še uresničilo, da namreč naši sovražniki mislijo osnovati tudi nov Časopis „constitutionelle Zeitung". ■-- In mi?   Torej  „Laibachericau iu
putaciji, in koliko glav šteje, nam ni znano, tudi ne, kje je bila izvoljena. Zakaj se nam ne povedo imena tako slavnih boiiteljov nemštva V Zakaj se v meglo skrivajo, ko odhajajo in se no pokažejo? Adres, promeniorij, memo-randuni-ov , kar jih je ta stranka že poslala slavnemu ministerstvu, kdo hi jih mogel prešteti? Zdi se nam malo čudno, da ta kulturni element kar ne more stati na lastnih nogah tor vedno iu redno mora nadlegovati slavno vlado, naj ga podpira. Vsa podpora, ktero je imelo nemštvo, ali boljo ro-čono, neniškntarstvo dozdaj od vladi-, nehvaležno ne pripoznava za dovolj izdatno , ter hoče krepkejše. Zdi se mi to umetno narejeno nemštvo ravno tako, kakor umetno izrejena cvetlica v rastlinjaku; dokler skrbni vrtnar kuri in toulo drži zrak, raste cvetlica in se razvija, postavi jo pa na prosto, kjer pride do njo le ena mrzla sapica, zamre ti in po njej je. Kar je umetnega, ne moro se držati proti kreposti narave, in le z umetnimi sredstvi izdržuje se nekaj časa. Zatorej je pač zastonj vse naganjanje in prošenje za izdatnejšo podporo nemštvu, ono je cvetlica izrejena v rastlinjaku, ki v prostem, čistem zraku ne bode nikdar rastla iu vedno hirala, ko domačo cvetice lepo cvete in krepko korenine poganjajo. Naj prilivajn skrbni gospodarji in vrtnarji, naj kurijo v rastlinjaku, da ptuje cvetke ne zamrejo, naj pri tem zanemarjajo domače v prostem rastoče cvetke, da le počasi rastejo in zaostajajo za onimi na videz, lete vendar ne poginejo, ker imajo naravno zdravo moč v sebi. Ko pa pride vrtnar, ki bode z enako ljubeznijo priliva! in stre-gel vsem cvetkam, videli bodete, kako mogočno se bodo razvijati začele poprej zanemarjeno sirotico in kmalu doseglo toliko kreposti, dn jih bo veselje pogledati. Zatorej nas malo briga, kaj počenjajo prijatli ptujih cvetlic, in eo hodijo prositi vrtnarjev, da naj boljo »zakurijo. Naj kurijo kolikor jim drago!
novi list nas bota vsak dan mahala, mi bomo pa v sredo v „No-vicah" ter v soboto v „Triglavu" zastokali, da nas boli! Če se stvar drugače v roke ne prime, nam ne bode več mogoče izhajati! — Branimo se, kakor živa stena, o kteri govori češka pesem:  „zastonj je ob skalo s čelom tolči !u
I) opis i.
V Ljubljani, 7. junija, —p—. Kakor slišimo, dr. Turniček in njegova oba poganjiča Drebohr in Derpin so se ua Dunaji neskončno blamirali, ko so bili ministrom nesli tisto, kakor se kaže nesrečno „promemorijo" svoje bezljajoče črede. K ministrom jih je vpeljal slavni dr. Klun, in pokazalo se je, da jim je bilo tega moža res krvavo treba. Dr. Turniček je bil namreč odločen za govornika. Pripoveduje se, da je ženijalni Turniček, od straha trepetajo in po vsem životu do kože moker, (srco mu je delalo v stopah, da je s premajhne sape siromak pojemal, kakor riba na suhem,) brezupno začel iz sebe motati svoj na pamet izvrstno naučeni govorček. Ali ustavi se modro izbrani parlameutar nemške izobraženosti, predno prisopiha ječaje iu brisaje se do polovice, ter ue more besedice dalje ziniti, kakor bi mu bilo narejeno — hoče, pa ne moro! Ker so se pa možje menda kaj tacega že naprej nadejali, bili so so vsi trije isti govor na pamet naučili, in torej začne Drebohr besedo nadaljevati tam, kjer sc jo bila Turničku sapa zaprla; ali tudi Drebohr ni vedel več nego poldrugi stavek ter obtiči tako neusmiljeno, kakor Turniček. Dr. Kluna je bilo tako sram, da se je svetil od znoja, ter ne počakavši, da bi Derpin svoje govorne črte razpostavil v bojni red, ker sta bila oba njegova prednika tako razmahana, začne tam ob kratkem dr. G iskri razlagati, po kaj so ti sv. trije kralji prišli tam od zadnjega krajčka nemških dežel na Dunaj. Kaj so opravili, ne vemo še na tanko; vendar glav ne drže po konci, ako tudi so dunajski listi pisali, kako prijazno jih je ministerstvo sprejelo, obetajo ustreči njihovim željam; ali to vemo in vidimo, da se po-glavniki naših nasprotnikov skrivajo, kader je treba stopiti na noge, ter na-mestu sebe pošiljajo ničle v ogenj. Slavnega govornika dr. Turnička pa vprašam na ravnost:
„Slavni dr. Turniček! kako ste se predrznih ministerstvu na Dunaji reči, daje vašo „promemorijo" podpisalo 805 takih ljubljanskih meščanov, ki plačujejo največ davka? Če tega še ne veste, Vam mi pripovedujemo, da so Vašo koprivno „promemorijo" podpisavali tudi služabniki, trgovski pomočniki in trgovski učenčki ljubljanskega mesta, — pa sto vendar dobili samo 305 podpisov? Pokažite nam imena, in porok sino Vam, da med njimi poleg množili drugih enake vrste najdemo tudi trgovske pomočnike, služabnike in učence g. Leskovca iu g. J. C. Maverja."
O domačih, posebno časopisnih razmerah govoreč, moramo povedati, kako neprijetno nas je zadela novica, da „Glasnik" letos druzega pol leta prestane izhajati, pa da ima „Slovenski Narod" na Kranjskem samo 120 naročnikov! Slišite, kranjski Slovenci, ali nas tega ni nič sram? zakaj tako delamo? Zakaj sami sebe po glavi tolčemo še bolj nego naši najhujši sovražniki? Poleg mnozih vzrokov naj imenujemo tukaj samo dva. Prvi jo ta: „Slovenskomu Narodu", posebno po Kranjskem razširjavanje, kakor je „Slovenskoga Naroda" listkar 4. dan t. m. bistroumno in z odkritosrčno pogum-nostjo na ravnost izrekel, vpira: „innnaturum consilium, proprium commodum ot occultum odium!" Ali vendar ne bode še konca te naše žalostno dobe? Drugi vzrok je, da imamo Slovenci zdaj preobilo časnikov. „Primorce", „Gospodar" in „Domovina" se gotovo potezajo za slovenstvo; ali kaj vse to pomaga, ker vsak zu-se vendar s težka životari ter ob enem žile izpodrezuje relicemu političnemu listu, kteri bi vsak dan imel izhajati in to v Ljubljani, \ srci slovenskega plemena! Tak list imamo, to je „Slovenski Narod". Ne-boječ se bori za našo pravice, za napredek slovenskega naroda, kakor si do zdaj še ni upal noben slovensk časnik, pa ga vendar tako slabo podpiramo ? Ker je pri nas število bralcev še zmerom premajhno, da bi sc mogli ohraniti vsi naši časniki, in ker smo tudi preubožni, da hi vsak bralec mogel biti na vse ob enem naročen, torej bodimo pametni ter glejmo samo občenarodne
koristi! Slavni slovenski vredniki! denite iz roke „Primorca", „Domovino" in „Gospodarja", ter s peresom podpirajte in tudi svojim poprejšnim naročnikom priporočajte „Slovenski Narod".*) Mi tega ne svetujemo, ker imamo kak postransk namen, nego samo zato, ker vidimo stvar, kakoršna je. Kar se tiče „Glasnika", naj bi ga v roke vzela, če moreta, gg. Stritar in Jurčič, ki imata posebno med mladino toliko iskrenih čitateljev.
Iz Ljubljane (».junija. A. (Iz mestnega odbora; kaj bode z županom?) Včeraj bila je prva seja mestnega odbora in se je vršila volitev županovega namestnika in odsekov mestnega zbora. Od 22 nazočih odbornikov oddanih je bilo pri volitvi županovega namestnika 20 glasov in izvoljen je bil z večino glasov g. dr. Jožef Suppan. Volitve v odseke vrlo so se tako le: 1. odsek magistratni: gg. dr. Orel, Seunig Vincenc , dr. Suppan, Stedrv, Verbovec, 2. odsek pravniški in za osebne zadeve: gg. dr. Supantschitsch, dr. Ahačič, dr. Toman, dr. Kaltenegger, dr. Pfefferer, 4. finančni odsek: gg. dr. Schoppl, Dreo, Terpin, Deschman, V. C. Supan, Horak, 4. stavbeniški odsek: gg. Biirger, Malitsch; Steđrv, Samassa Lassnig, Verbovec, Pauer, 5. odsek za revne zadeve: gg. Mahr, Seunig, Terpin, Pakič, dr. Ahačič, G. policijski odsek: gg. Marinschek, dr. Itecher, dr. Supantschitsch Sclmentner, dr. Bleiweis, 7. šolski odsek: gg. Dežman, Samassa, dr. Kaltenegger, dr. Toman, dr. Orel.   S tom je tedaj ustanovljen novi mestni zbor.
Iz Ljubljane 5. junija. —r. Kakor slišimo, zaprtih je zaradi tepeža na Jezici nad 20 kmetov. Poklicani so bili na izpraševanje tudi nekteri narodnjaci, ki so bili tisto jutro po tepeži s železnico prišli iz Postojne, ter se potem s kolodvora po dunajski cesti peš podali v Ljubljano. Iz tega se vidi, da je bila tačas dunajska cesta pod vrlo pazljivimi očmi.
Res je. kar se je nedavno pisalo „Narodu", da je pri zadnjih volitvah v ljubljanski mestni odbor nemškutarjein „obrtna banka" mnogo koristila. Znani so nam možje, ki so poprej vedno z nami volili, ki še zdaj hodijo v čitalnico, — vsaj v njeno krčmo med narodne goste, in ki jim je naša stranka popolnoma upala; pa vendar so volili uemškutarje, — ker so od njih imeli novce na posodo vzete. Veliko moč ima „nervus rerum ge-rendaruin". Nemškutarji so so iz početka od nas učili, kako se pri volitvah zmaguje, ne sramujmo se zdaj mi k njim nazaj v šolo hoditi, akoravno so nekdaj bili naši učenci.
O ponočnem hrupu, ki je bil lansko poletje na velicem trgu našega mesta, brali smo nedavno v „Laibacherici", ter potlej iz nje v druzih časopisih, da se je v Gradci potrdila razsodba prvo instancije, samo g. Križaj da hode 4 namestu 5 mesecev zaprt. Vendar vsa ta reč menda ni tako gotova, kakor bi mislil človek, kteri jo je bral v vsevedeči „Laibacherici", ki ne vemo, od kod jo je bila pobrala. Gotovo je, da razsodbe še zdaj nima noben obsojenec v rokah, in čelu slišati je, da je bilo iz Gradca prišlo, naj se ta stvar izroči vsa okrajni sodbi, dajo ona kaznuje, pa da je ljubljansko deželno sodstvo potlej vsa pisma zopet nazaj V Gradec poslalo. Kdo nam more zameriti, če smo radovedni, in z nami gotovo ves slovenski svet, kaj jo resnica o tej stvari, o kteri so jo že toliko govorilo in pisalo!
Od Savine. Nemilo jo delo vsakemu prijatelju slovenskega lepo-znanskega slovstva, ko je v poslednjem „Glasniku" bral oznanilo, da zarad pomanjkanja naročnikov, ki so potrebni za vzdrževanje časnika, mnogo zaslužni vrednik ne more več izdavati edinega slovenskega podučnega in lepo-znauskega časnika, o kterem je te dni učeni prof. Lamanski izustil, da je izvrsten, in se lahko meri z vsakim drugim slovanskim časnikom enake svrhe Še 200 bralcev ni našel, kakor vidimo iz zapisila naročnikov I Slovenci, ki se štejete med inteligencijo, ne dajte, da jenja „Glasnik", ki je zares bil glasilo lepih znanosti in umetnosti, pokladnica narodnega blaga, razveseljevavec in podučevavec učeče se ndadeži slovenske. Mi naša literarna podvzetja raz-krušujemo in razkosamo in to je krivo, da naši časniki dolgega obstanka nimajo.   Eden veči političen list bi nam zadostoval, v kterem bi so naj vse
•j Dasiravno sami nismo nikdar bolj čutili potrebo slovanskega dnevnika, kakor zdaj, ko nam domače zadevo jemljejo celi listov prostor, ne moremo pritrditi mnenju našega dopisnika. Manjših listov nam je potreba za prosti slovenski narod, ki ne more in no sme ostajati brez političnoga in gospodarskega poduka, ki pa nim i niti časa, niti novcev, niti potrebne izobraženosti, da bi prebiral dnevnik. Osnujemo dnevnik za izobražene, puščajmo prostemu narodu teduike. Vredniitvo.
Pa dosti naj bode teb botanično-političnih premišljevanj o domačih in ptujih cvetljicah za zdaj; še ena važna reč mi je na srcu danes, o kteri mi ni moč, da molčim.
Z velikansko slovesnostjo stavili so naši bratje Čehi dan 16. maja, ko so kladah temeljni kamen k dolgo zaželjenemu narodu dostojnemu narodnemu gledišču. Da od naših ljubljanskih veljakov ni bil nobeden nazoč pri tej slavnosti, o tem govoril sem že zadnjič. Da bi dospeli tudi mi Slovenci enkrat do tega, kar imajo drugi naši slovanski bratje že davnej, do narodnega gledišča, ustanovilo se je lansko leto v Ljubljani dramatično društvo, ktero ima gotovo lep visok namen, ki ga pa zanioremo doseči le s krepko podporo vseh rodoljubov. Kako pa so podpira to društvo, kaže nam odpis slavnega deželnega odbora Kranjske, v kterem je večina narodna. Leta in leta že se vedno gleda na to, da je v kontraktu, ki se sklepa z glediškim vodjo, tudi govor o slovenskih predstavah. Vodja Zbllner, ki je že dve leti vodil nemško gledišče prav dobro, ki pa za slovenske predstave ni storil prav nič, je dobil po sklepu deželnega odbora tudi za prihodnje leto vodstvo ljubljanskega gledišča. Ker tudi zdaj sani za slovenske predstave ne bode nič storil, sklenil se je kontrakt tako. da enkrat na mesec sme igrati dramatično d r u š t v o v g 1 o d i š č u proti t e m u, d a p o 1 o v i c o č i s t e g a dohodka dobi glodiški vodja.
To je tedaj vso, kar stori deželni odbor z narodno večino za narodno društvo! Bogme jaz mislim, da tako pogodbo biSjil odbor dramatičnega društva sam brez slavnega deželnega odbora leliko sklenil z vodjo Zbllncr-jem, ker polovica dohodka pri slovenski predstavi utegne dostikrat presegati ves dohodek pri nemški predstavi.  Kdo ima tedaj kaj koristi od te pogod-
be? Le glediški vodja , ki je tako ob enem rešen vse skrbi za slovanske predstave in vendar prav nič no trpi na svojem žepu, čo še ne pridobi s tem. Žalostna prikazen je, da se od uarodnega deželnega odbora tako be-raško odpravi društvo narodno , da se mu stavlja taka, skoraj bi rekel sramotna ponudba. Gotovo hode le v „Zwangslageu odbor dramatičnega društva sprejel to ponudbo, če se inu ne bode bolje zdelo zahvaliti se popolnoma za toliko dobroto. Brali sino enkrat, da deželni odbor hoče enkrat na mesec brezplačno gledišče, trikrat pa zraven tega proti temu, da dobi vodja polovico dohodka. Ali neki „theatercomito" ni Lil teh misli, toliko se spominjamo, da bi bil celo ta „theatercomite'; enkrat na mesec zadovoljen s četrtino čistega* dohodka za vodjo. Kako je tedaj, da se zdaj stavlja poprej omenjena, kumerna skledica na mizo? Ali so je morebiti slavni deželni odbor toliko uklonil imenovanemu „theatercomite", da je velikodušno privolil glediškenm vodji še več, kakor je oni komite sam zahteval ? Tako tudi naprej bode plačevala dežela za nemško gledišče 1GO0 goldinarjev, narodnomu zavodu pa se bo stavljala tako beraška skleda na mizo? Res po tom potu m' bodemo prišli nikamor. Vprašanje se sili človeku, kdaj bi bilo pač mogoče dospeti s takimi prav polževimi koraki do narodnega gledišča? Bes je, fla se stvar ne da čez koleno prelomiti, da je treba počasi napredovati, daje treba pripravljati, moči gojiti in pridobivati, učilnico osnovati in morebiti še kaj druzega. Ali začeti je treba krepko in čvrsto, ne pa tako neodločeno tavati okoli. Beraški začetek nas ne bodo pripeljal nikamor, k večemu na beraško palico? A. L—č,
ilitiĆne moči zedinile. Lepo in lehko je svetovati, ali v djanje vpeljati te-.vno. ker imamo premalo pravih domoljubov, ludi slovenski pisatelji pre-uli i" prezgodaj počivajo na svojih lavorikah. Ako je kdo spisal kakošno ujižieo in jo poslal med narod, že misli, da je zadosti storil — rad bimar-ikterega slovenskega pisatelja, kteri je v svoji mladosti bil nevtrudljivo dc-Lren in vnet za narodno reč, poklical po imenu, ali nečem žaliti — mislim, ja inarsikteremu vest je nemirna, ako vidi. da naše narodno delo tako z ve-ikim požrtvovanjem začeto ne napreduje. Zraven te pomilovanja »redne nl.ičnosti ste tudi dosti krive našega nazadka trmoglavost in sebičnost, radi ^aši domorodci nasomorjeno gledajo — če najdejo tu pa tam protislovje, n tako sc vržejo v naročje oni nesrečepolni pasivnosti, ktera močno škoduje in zadržuje narodnega dušnega življenja razvitek.
Nekteri slovenski pisatelji novejše dobe so zgubili potrebno resnobnost, radi polivajo s slanim in neslanim humorom vsako literarno prikazen, imajo nekak   „odium  occultum"   in mislijo, da jim stareji roke vežejo. Vendar ta misel ni temeljita.   „Slovenski Glasnik" je bil odprt vsakemu pisatelju in vredovan s taktom, ki je posebna lastnost Janežičeva — tega izvrstnega moža, kteri je v desetih letih bolje pospeševal slovensko slovstvo, kakor marsiktero rečeno društvo.   Takega moža bi moral podpirati ves slovenski narod, ker ni najti hitro druzega, kteri hi imel tako izvrstno estetično izobraženost in dober okus in modro previdnost.   Kje bodete sedaj razgla-ševali bogato nadareni mlajši slovenski pisatelji plode svojega uma? Glejte, Itako potrebno nam bode od g. Trstenjaka nasvetovano literarno društvo, ktero bode s svojim fondom vzdržavalo časopis za literarno moči slovenske. V Ljubljani mislijo in govore:  „saj je „Matica" zato".   Res je, ali ona izdava knjige, ne pa posameznih člankov.   Sicer v „Letopisu" tudi najdemo posamezne članke, pa kdo bode čakal celo leto na dušno hrano? „Glasnik" je podpiral slov. pesnike, novelliste, jeziko- in bajeslovce, botanikarje, humoriste, celo kritikarje — uboge bučelice literarne, kjo bodete sedaj našle ulj-njak? „Novice" so preozke za Vašo delavnost, „Domovina" sicer ima lepo ime, ali ne čutimo se v njej po domače, „Primorce" se peča z drugimi predmeti, „Danica" vam je prepobožna, „Tovari" je za šolmaštre, .,Slovenski narod" za politiko, „Prijatelj" pridiguje, „Slovenski Gospodar'- uči kinoto-vati, kje bodo tedaj našli pevci, pripovedavci, humoristi itd. svoje gnjezdo? Zato na noge vsi, kterim je mar za dušni napredek slovenskega naroda, in sopet zbudimo izvrstnega ,,Glasnika".   Pet sto naročnikov mu je zadosti, da vsaj izhaja po sedajni navadi, in teh bi ne našli med Slovenci? Duhovniki, posebno vi mlajši, kteri napredujete z narodnim gibanjem, in ki niste nikdar zatajili svojega jezika iu poklica — na samotnih svojih štacijah, kaj vas druga oživljuje in okrepčujc posebno v sedajnem krščanstvu sovražnem času, kakor berilo knjig in časnikov? Ako se hočete obdržati sploh mladega črstvega duha, njegujte in milujte Muze — scientiae erudiunt juveututetn et obleetant seneetutem".   Dijaki pustite smodke — in denar obrnite v prid izobraženja svojega duha, mladi slovenski uradniki, ki ste kot dijaci bili tako vneti za razvitek slov. slovstva — „Glasnikove" berilo Vam ne bode pripravilo nepo-voljnost, mladi učenci Mcrkurjevi, tudi vas bode požlabnilo lepoznansko berilo, slovenske gospodične izobraženejših stanov, sezite namesto po Dumaso-vih spisih, ki vam omeglenijo duh, pokvarijo fantazijo in vznemirijo srca — slovonska lepoznanska literatura ni še okužena z napakami živlenja — podpirajte tudi Vi slovensko beletristično slovstvo.   Naj nas prosti narod ne osramoti.
Crez 10,000 Mohorjevih družnikov nam očituje, da mu je več mar za dušno hrano, kakor pa slovenski intelligenciji. Gotovo jo tudi 10.000 izobraženih Slovencev, kteri bi lahko vsako leto l gold. darovali za časopise in knjige lepega in znanstvenega slovstva. Koliko bi se dalo s tem opraviti! Ali navdušenja ni, — premalo zapopadamo svojo nalogo — premalo ljubimo svoj narod, iu zato ta zaspanost. Naši sovražniki se združujejo v politična lruštva, nosijo tujega duha po pevcih in turnarjih med slovenski narod, mi pa roke križem držimo in se med seboj pikamo.   Žalostna nam majka!
Osnovajmo politična društva, iu ako že ne moremo velike politike delati, vsaj branimo si narodno življenje Temu pa jo treba živeža, in tega dajo sopet edini politični in lepoznanski časniki. Ne bodimo samo pet in pit in govorit od mesta do mesta, od trga do trga, od vasi do vasi, temoč tudi podučevat.
Dobro je imeti vajeno telo, ali koristnimi je vajen duh. Od koroške meje, 2. junija. [Odgovor g. S. A.| Neki dopisnik iz junske doline mi očita, da sem preveč miroljubne Podjunce zdražil z mojim popisom „potovanje po junski dolini". Nečem so pričkati ž njim, ali bi res boljše bilo, da bi vedno v savinski dolini ostal, ali da sem šel gledat, kako se obnašajo nasi bratje na Koroškem. Nekaj sc mi zdi, ima vendar dobrega; zbudil sem čvrstega dopisnika, ki razmere pozna, ljubi resnico itd., vse lastnosti za dopisnika; toraj lahko s Cezarom vskliknem: veni, vidi, vici. On nam bo razložil, kaj se je godilo pri združenji občin v Dobrlevasi, kako in kedaj so se poklicali Št. Vidčani k uradu, da povejo svojo mnenje, ali so res sprva pismeno poprašali in je li potem, ko se jo večina za ločitev izrekla, se res druga pot vkrenila, po kteri so le oni odločivni glas imeli, ki so z Do-brolčani trobili v en rog, morebiti nam Lahko pove, kaj se je počelo s prošnjo §t. Kaucijanske srenjo zastran pridružbe velikovškemu okraju, koliko je slovenščine sposobnih uradnikov, in če je takih, zakaj so zapisniki izključljivo nemški, vsaj je vendar mnogo Slovencev, ki trohice nemščine ne znajo; zakaj so domorodci roke križem držali pri velikovški volitvi, vidši agitovauje nasprotnikov, zakaj se je nekemu narodnjaku v Št. Mihelu zaslužek vzol. Evo brate jako lepih predmetov za vajo v slovenski pisavi.
Kakor se kaže, jo dopisnik znamenit zgodovinar. Lahko bo nam tedaj razkladal, kako je bilo mogoče, da se je nemškutarstvo blizo tam ušoto-rilor kjer se še dandanešnji nahajajo podkve turških konj. Kako je prišlo da so nekteri tamošnjih domorodcev začnejo prilizovati kulturonoscem in zadostovati se z lepimi besedami „auaicus Plato, amicus Aristoteles, sed magis amica veritas", če jo pa treba resnico povedati, pa je ljubezen do Nemcev in
strahopezdljivost pred zamero tako silna, th ^e spomin in besede denejo pod klop. Lep predmet bi tudi bil razkazati Slovemem, kako zastopata poslanca svoje volitve, koliko govorancij sta že sprožila v blagOT zastopljencev. Mi nič ne slišimo — pa g. dopisnik bode gotovo kaj vedel; morebiti bi sc še kaj naučili.
Razpravo o tem, ali se ima pisati Ši- ali Šotaraves, rajši opustiva, ker bi se število slovničarjev preveč pomnožilo; vsaj se še društvo sv. Mohora ne spodtika pisati Sitaravcs. Ko bi bili preveč strogi v pisavi, dosledno bi morali pisati Dobravskavo:, namesto Dohrlaves ali 1 .berndoil', kar bi zamoglo gospodo žaliti, posebno malo tolstejšo.
Da so se prebivalci junske doline zdramili, res veselo je slišati; da bi le kmalu djansko pokazali, da ne spe več, ampak da se širi med njimi narodni duh. G. dopisnik nam jc naznanil tudi veselo novico, da se že vadijo v slovenskem petji. Kaj potem overa, da ne napravijo besedo, da ne snujejo čitalnic še v Dobrlevasi, Vclikovcu, Plibcrku ? Na noge tedaj, drugače moramo misliti, da se je dopisnik samo bahal. Radi verjamemo, da ljnbi zraven Nemcev tudi svoj narod; pa ljubezen brez del ne velja nič. On naj prime za oralo narodnega napredka in naseje juusko ledino s plodorodnini semenom narodnega navdušenja. On naj si prizadeva, da bo „Slov. Narod" dobil vec naročnikov nego .">. Namesto 20 preš bi priporočal, več politik, nego eno samo. Kobi ne bila zadnjič v „Slov. Narodu" žalostna novica, da „Glasnik" preneha zarad pomanjkanja naročnikov, bil bi danes Podjunčanom kaj o njem povedal. Če bomo v tem obziru kaj boljšega doživeli, čemo tudi verjeti, da je omenjeni dopisnik ovrgel gladko zajčjo kožo, in da so njegove besede res izvirale iz navdušenja do narodnega napredku in iz ljubezni do resnice, ne iz pohlepa prikupiti so neobhodni tovaršiji.
Konečnose ti zahvalujem presrčni dopisnik za lep nauk in da Ti kaj malega vrnem, svetujem Ti prevdariti besede. Ulpiann „plus valere, quod agitur, (piam simulate concipitur".
Iz beljaške okolice, 1. junija. SS (Narodna veselica. Ljubljanskim rodoljubom!)   Veselica, ktero so 24. t. m. bekštajnski narodnjaki napravili, je bila prav zanimiva.   Pod jasnim nebom na prijaznem hribu je bila napravljena dolga miza, krog ktero se je vsedlo 28 zbranih svatov matere Slave.  Kmali so se glasile domače pesmi, in na obrazih se je bralo srčno veselje. Cez nekoliko časa izgovori domoljubni kmet R. željo, naj neki gospod kaj govori, in brž je ti želji več drugih privdarilo.   Pozvani gospod vstane in navodivši, da, čeravno ni pripravljen za obširnejši govor, vendar le nekaj spregovoriti hoče.  Na to sc obrne proti severnim goram, koje je še večerno sobice zlatilo, in dokazuje, da so tudi kraj onih gora nekdaj prebivali Slovenci, kar nam še sedaj mnogo imen vrhov, potokov in vasi jasno priča.   „A sedaj prebiva tam ptuji narod, kteri sc ne spominja in ne slavi spomina pridnih naših pradedov, kteri neobčutljivo stopa po zemlji, kjer trohne kosti onih, ki so tam prvič prebivališča stavljali, gojzde trebili in polje kopali." Spomeni sc tudi koroških vojevodov, ki so — ni še 400 let odtlej ■— slovensko prisegali, ko so nastopili vladarstvo. Zapustivši žalostne spomine, se obrne govornik proti vzhodu in pozdravlja doline, „kjer še stanuje in slovi miroljubni rod slovenski", opoininovaje, naj vsakdo po svoji moći dela, da ostane naša mila slovenska zemlja naslednikom — vdanim materi Slavi... Marsikteremu pa se morebiti zmrači oko in misli si, da morda ne prejde veliko nad sto let in tudi po naših grobih bo stopal drug narod — in pozabljeni bodemo tam trobneli. Res, mnogo je naš narod žo prestal, mnogo smo že zgubili in tudi zdaj se materi Slavi nejasni še obraz; ali obupati nikar! Vsak narod se le sani jamo koplje, se le sam umori, če namreč obupa nad svojo močjo, nad svojimi zmožnosti, če mu vpada srce in nima trdne volje živeti I" .... Govornik kaže dalje na Cehe, kterih osoda je pred BO leti tudi jako nemila bila, ki pa sedaj tako veselo napredujejo vkljub vsem in velikim zavoram. Opisuje na kratko slovesnost v Pragi 10. t. in. in priporoča, naj bi Slovenci se od severnih bratov učili, kako mora častiti svoj rod, kako varovati svojo narodnost, in kako skrbeti za njo in se vzajemno podpirati! Ko-nečno napije napitnico na čast iu slavo slovenski očetnjavi, iu navdušeno je zdaj kupica ob kupici zazvonela. — Vsem, ki so bili pri tej domači veselici, in tudi onim, ki bi bili gotovo prišli, ko hi jih ne bile okoliščine zadrževale, zakličemo tudi tii, kakor je družbi rodoljub iz Kranjskega oni dan brzojavljal: Na zdravje! Slava! — Le naprej po poti za čast, slavo in povzdigo naroda našega! Pregovor pravi: „Clovek brez vere, vere ni vreden"; ravno tako, dostavljam jez, naj nam tudi velja: Človek, ki svoj materni jezik, jezik, v kterem je prve besede spregovoril in tako svojo človeško prednost naznanil in prve svoje čute izgovarjal — človek, ki svoj materni jezik ne spoštuje, nogo
ga zaničuje in grdi, ni vreden, da se mu je kedaj jezik odvezal!--
Znani nemški „liberalni" in „tolerantni" časniki po kranjskih fantih, ki so nemške „turnerje" malo pošegetali, hencano vdrihajo, raven pa tudi druge slov. rodoljube strašno sumničijo. Mislite, da tem listom njih čitatelji ne verjamejo vsake besede? Bolj od evangelja! Nemci in nemškutarji nas sedaj, posebno pa Kranjce, godijo s prav čednimi (?) nadevki, kakor Hotentote i. t. d., ktere mora naprej stepsti, in postati mora do jadranskega morja vse nemško! Tudi meni je že neki gospod nemec vsled črnivnih dopisov iz Ljubljane trdo očital, da imam in gojim simpatije do Slovanov zunaj Koroške! Pa vsaj vsega Še pisati ne smem in ne morem, kar se mi je očitalo. Dokler ima Nemec (so že tudi izjomki) oblast in moč v rokah in se mu ti ponižno vklanjaš, tako dolgo ti bo kaj navdušeno o svobodi, jednakosti vseh ljudi, toleranciji (po-trpnosti) itd. govoril; kakor pa ga primes za besedo, kakor čuti, damu hočeš res ravDopraven postati, da nm hočeš izpod jarma so zniakuiti, tako je on prvi, ki pozabi vse lepe fraze, in precej ti po policiji, po sili kliče! S takimi ljudmi se je res težko poganjati, ker lepe besede nič ne zdajo, s trdimi dokazi pa so še ne smeš pričkati.
Iz Kanala. Tembolj ko so narodna reč v našem belem trgu veselo razvija in raste, tembolj se nasprotniki naši sami sebe v sramoto zako-pujejo z njihovim nesramnim početjem. Pa tudi se jih naši pošteni Kanalci ogibljejo, kar je naj več mogoče.
Le prijatelj poliček naših nasprotnikov ni šo zapusti), kterega jim
nezavedni kmet zvesto na mizo donaša. In ko jih božji cebodinček že malo preveč pobožen, se jim moigani vnamejo in razširijo, in vsakteri skuša druzega prekositi v psovanji čitalnice in njenih vrlih udov. Tako so se jim pred nekoliki, dnevi možgani sopet prat razjarili, in stolp Segalov so je Itreinel, in most naš trdni se je zganil, ko so ti modrijani izustili, da v Kanalu ni nobenega naroda; zakaj tedaj so čitalničarji toliko poganjajo. Navadno jim na njih bedarije nobeden ugovarjati noče, kor premoški so naši narodnjaki, da bi bob v štulasto steno metali. Ali tako kletvino slišati, vsacemu, ki se človeka čuti, kri zavre in ponižanje gor ponižanje dol, moralo se jim jo v butico zatrobiti, da v Kanalu je narod, in scer čvrsti rod slovenski. Posebno se je zato potegnil hrabri naš Fel. Vittori, očitaje jim, da še živina se prišteva svojemu plemenu, da še cigani štujejo svoj rod. Da ti naši „hrusti" niso nobeden narod, to že davno vemo. Veseli nas. da so nam to vendar enkrat sami pritrdili.
Ubi „kapim" ibi patria! — Ali glejte strašno maščevanje za njih sramotno zgubo! Komaj so je drugo jutro svitati začelo, žeje bil pošteni naš Vittori na zidib okoli razglašen za ubijalca (assasino) izdajalca (tradi-tore), goljufa (truffatore), kteri je že za vislice zrel (a chi pocco farebb'e la tbrca), da no omenim druzih nesramnih psovek.
Kaj je naš Felix, ve že cela Soča; da je pa umazani pisač saj deset let moral med najhujšimi tolovaji živeti, nam kažejo jasno njegove besede, ktere se gotovo le med tako drhaljo nahajajo. Lahko se ponašate „compagnioni" tega pisača, da ste v vrsti s tistimi capastmi voglarji v Gorici, ki po noči danes tega, jutri unega (morte a X, morte a Y) na zidove obešajo! Da imamo tudi v Kanalu take malhutc, ne bi bili verjeli! Lahko bi mi grdemu pisunu drugače hlačice stresli, pa smili sc nam vbogu para. Le še toliko v obče rečemo, da kakor pljuska Soča zastonj ob naš trdni most, bodete tudi Vi z Vašimi štrlečimi kapami zastonj butali v nas, tudi ako na „šild" še prav velik kozji rog nabodete!
Prosimo vas, dragi „šterlečo-šildci" ne pripišite to naši sirovosti in neotesanosti, ako bomo v prihodnje na kako drugo piščalko zapiskali!
V imenu mnogo kanalskih sršenov J. Brencelj.
Politični razgled.
Zbornica poslancev je govorila t dni v G sejah o načelih, po kterih se naj prekroje, naše denarstvene zadeve. Čuti je bilo mnogo govorov, dolgih govorov, o načelih malo; obe stranki ste si breznačelnost očitale, a menda obe imele pravo, jedna je hotela drugi podtakniti kant, kteremn se bomo le težko izognili, če se mu bomo, a vsaka ga je napravila po svoje. Kaj hočemo reči k frazi: Avstrija stoji na čelu ustavnih evropskih držav, in to stanju je necega požrtovanja vredno. Skušnjavo takih fraz naštevati hočemo zatreti, in le omeniti, da so se ministri zopet in zopet potegovali zn vladino časnikarstvo, ko je šlo za bitje ali nebitje naše države, da so zagovarjali sebe, a malo storili, pojasniti našo denarstvene zadrege in sredstva, po kterih se iz njih izkopati. Celo finančni minister ni vedel nič določnega povedati o tem, kaj smo in kaj bomo, dasiravno ni bil njegov govor najkrajši, ltazun poročevalca Skeneja brali smo tehtno besedo le od Poljaka Ziemalkov-skega, ki je rekel: Izročimo, da ne moremo plačati, saj tega stanja nismo zakrivili mi, ampak samovladarstvo in navidezustavnost. Kar je bilo čuti o načelih, vse se je pozabilo, ko je ministerstvo po dolgem omecovanji izreklo, da bi ne hotlo izvrševati vladi nasprotnih nasvetov proračunskega odbora večine. Pereat inundus — da si le ohranimo ministerstvo, to je postalo po Auerspcrgoveni izreku zbornično nučelo, pri glasovanji je obveljala vladina volja po nasvetu odbora manjšine in poslanca Lipmana: Vse vrste založnoga splošnega državnega dolga izvzemši dolgove v §. 2. finančne postave imenovane se imajo spremeniti v 5°/0 jednoti dolg, kteri se s 10 od sto nadači, a nndačenje ne sme povišati. Slovenski poslanci Pnitar, Svetee, Toman so glasovali za Skencjeve nasvete. Nasvet manjšine je obvaljal: 1O0 zoper 58 glasov. Skene se je pri takem vedenji odpovedal poročevanji. Potem so jo pritrdilo dr. Ucchbanerjevi resoluciji, da nismo dolžni plačati vseh državnih dolgov, da jih plačamo le „iz viših političnih obzirov". Plačevalci bodo pri plačevanji sicer visoko gledali, ali bodo pa videli tudi Rechbauerjeve visoke obzire, to bomo še le povednli, ko več izvemo od plačevalcev in iz zapisnikov — dačnih zaostankov.
Obveljal je tudi nasvet odborove manjšine, da so 20% kuponskih obresti ne izplača.
Plačilni nalog g. dr. Prelo gu, kterega srno priobčili na čelu 27. št. „Slov. Nar." je našel v čeških časopisih zasluženi odziv. „Nar. Listy" so mu posvetile poseben uvoden članek, v kterem med drugim beremo: To je najnovejši vladni, uradni škandal cislajtanski. To je beustovski non plus ultra. — Izvrstno, gospodje muzikanti, svojemu kapelniku delate čast.
Francoska vlada je izrekla, da bo še le po velicem cerkvenem zboru svojo vojno iz Rima poklicala. Laška vlada noče popred plačati zaostalih dolgov, ktero je po septcmbcrskeni dogovoru po papežu prevzela.
Poslanci velikega posestva se pritožujejo, da jih vlada celo prezira in se le za neke doktorje na levi strani zbornični briga. Nekdo izmed njih je te dni rekel: Če bo to še kaj časa trpelo, bomo se raje pridružili Čehom!
Poslanec Rorlen seje v ogerskem zboru pritožil, da so se mu na pošti pisma odpirala. Tudi od naših dopisnikov smo zvedeli, da ne dobivamo vseh pisem.
Severno-nemški državni zbor je začel pretekli četrtek zopet zborovati. Poslancev se je bilo malo, niti polovica snišla. Bismark je poslal zbornici proračun severno-nemške zveze, osebno ga zavoljo bolehanja ni mogel izročiti.
Nadvojvoda Albreht je ogerskega popečiteljstva predsedniku drnsiju v njegovi službi kot najviši vojni zapovednik trn v peti.  Ko Bi <
lzdstolj in odgovorni vrednik Anion Tiiinile. LsutliToT
krat vresniči ogerska armada, hočejo ga toraj Ogri toliko časa nadlegovati iu
mu sitnariti, da mu bo samemu služba presedala.   Prav ustavno!
Dunajski listi vedo pripovedati. da se je sklepalo v ministerstvo o češkem vprašanji in da bi bila vlada pri volji Čehom na pol pota naproti priti. Tudi nazočnost Palackega in Pilgerja se spravlja v stik s tem posvetovanjem.
Mi želimo porazuniljenja iu tudi Cehi, bojimo se pa, da ne bo iz njega nič, dokler je sedanja vlada na krmilu, to vemo da Čehi svojega programa ne bodo popustili. Taki razgovori z ministri in njihove obljube ne sodijo v ustavno državo —, pa imajo tudi malo nasledkov — skušnja uči in Čehi so se izučili.
„Politika" je zvedela iz zanesljivih virov, da so se snišli znameniti poljski in magjarski p olitikarj i k razgovoru v Pešti. Tudi nekoliko poljskih izselencev pride pri tej priliki v Pešto. Smolka bi bil imel že včeraj tje priti; pripravljali so se sprejeti ga slovesno in dostojno.
Najnovejša bomba g. Svetca proti „Slov. Narodu." Prepira s g. Svetcem smo do vrata siti.  Ker nam pa vit. 11 „Primorca" očita, da smo ai v njegovi pravdi nekaj izmislili, naj slede tu sledeči stavki:
0. Sv. pravi v „Primorcu": Kar „Slov. Narod" zastran prič piše, da zato niste bili zapriseženi, ker nju izpovedba ni bila enega pomena i ker je ena priča za eno reč premalo, to si je „Slov. Narod" sam izmislil, ker tega niti „Zukunft" ne piše, niti ni res.
„Zukunft" št. 112 piše na 2. strani 1. predelek 33. vrsta od zd- : Nach kurzer Zeit erkliirt der Herr Priisident, der Gcrischtshof habe bescblossan, beide Zeugen — nicht zu beeiden, weil deren Aussngen nicht entsclieidend seicn.
In v opombi na 2. str. 2 pred.: Die Blatter vergessen, dass man einen rechtli-chen Bevveiss in diesem Falle mit einem Zeugen (Jenko) gar nicht herstellen kaon. Eln moralischer Bevveia ist freilich — was Anderes.
„Slov. Nnrod je pisal: Gospod Leskovcc gorori za — , g. Svetec zoper to, da bi prisegala Bvedoka. Sodniki odločijo, da ne, ker izjavi svedokov niso odločni in enega pe-mena.   Prisega posamoznega za eno in isto stvar pa ne zadostuje.
(Drugih listov, kakor „Laib. Ztg." in „Presse". žalibog nimamo pri rokah).
Kdor besedi na tolmači, kakor je nekdo tolmačil sv. pismo, ne bo nam mogel niknkoršnega izmišljevanja očitati.
Izpraznjene službe.
Služba svetovalca pri c. k. dež. sodniji v Gradcu; letna plača 1899 gl. event. 1470 gl ; prošnja pri predsedništvn c. k. deželne sodnijo v Gradcu.
Služba svetov, tajnika pri c. k. dež. sodniji v Gradcu; letna plača 945 gl. event. 840 gl. prošnja pri predsedništvu dež. sodnije v Gradcu.
Služba pomočnika pri ravnateljstvu pomočnice v Gradcu; prošnja pri predsedništvu c. k. dož. sodnijo v Gradcu.
Služba ranocelnika v Kozjem; treba znanje s lov en š čine; prošnja do 15. junija 1868 pri c. k. okr. uradu v Kozjem
Službe odvetnika v Gradcu, prošnja pri c. k. daž. nadBodniji.
Služba vajenca pri računskem oddelu c. k. štirske, krajnsko in koroško dež. nad-sodnije ; letna podpora 200 gl., prošnja do 15. junija pri predsedništvu c. k. dež. nadsod-nije v Gradcu.
Javne dražbe lO. junija
K rajnsko: II. izv. d. Vajntinger-ovo posestvo dr. št. 20 gor. št. 14, 26, 27 28 pri okr. ur. v Novomestu; cena 1900 gl.
I. izv. d. pob. Marije Mestek it Sevče urb. št. 174/171 Nadlišek o. u. Lašče zar.
210 gl. o. 989 gl.
II. izv. d. Petelinovo pos. urb. št. 42 pri okr. ur. v Ribnici zar. 200 gl., cena
808G gl. 50 n.
1. izv. zem. Božičeve zapuščine gor. 4t. 559 ad Thurnamhart pri okr. ur. v Krškem zar. 63 gl. 78'/, n. cena 31 gl. 50 n.
I. izv. d. posestev Jož. Lekša od Straže dom. št. 9/1 gor. št. 477 in 514 Uurkteld zar. okr. ur. v Krškem zar. 112 gl. 5IS n. ceua 2145 gl.
I. izv. d. pos. Jož. Dolinarja rktf. št. 35 Thurnamhart pri okr. ur, v Krškem zar. 40 cena 540 gl.
prest. III. izv. dr. pos. pri okr. ur. Jerneja Bečaja v Melavi št. I urb. it. 230/317 ad Nadlišek.
Štajersko: 11. izv. dražba Spcglič-evega posestva urb. št. 20 od 10—12 ure v okr. ur. slov. Bistriškem; cena 530 gl.
I. izv. d. pos. Jož. Skutnika urb. št. 5 in v št. 12 ad Gorzhof pri okr. ur. v Celji cena 1492 gl.
izv. d. pos. Blaža Gaveaa dom. št. 25 ad Sauritsch c. 850 gl. o. u. Ptuj. 1. izv. d. pos. Len. in Rozalije Weiss urb. št. 11 in 453/, ad Horberg pri ok. ur. V Kozjem zar. 1820 gl. c. 1015 gl.
I. izv. d. pos. Andreja in Katarino Kosec urb. št. 200 ad Neucilli pri okr. ur. r Celji cena 2900 gl.
Koroško: II. izv. d. Kamuševo pos. (pri Jelenu) pri okr. ur. v Velikovoi zar. 89 gl. 47'/, n. cena 3062 gl. 65 n.
13. Junija.
K raj usko: Hop. III. izv. dr. Panjanovo pos. pop. št. 18'/, pri okr. ur. v Cr-nemblu zar. 38 gl. 78'/, n. cena 13G0 gl.
II. izv. d. KraŠLvičevo pos. rktf. št. II in urb. št. 10 Trebno pri okr. ur. vTrelmu zar. (25 gl. cena 12G0 gl.
Sop. I. izv. d. pos. Ivana Novaka p. št. 11, 123, 215, 236, 842, 410 rktf. št. 045 fol. 209 Hadmaiisdorf pri okr. ur. v Radoljci zar. 187 gl. 82 n. cena 3202 gl.
Štajemko: II. izv. d. Turnerovo pos. urb. št. 12 ad Augustinergult Hohen-mauthen pri okr. ur. v Marcnbergu zar. 40 gl. 90 n., cena 2200 gl.
II. izv. d pos. Martina in Uršo Hajdnik gor. št. 508 ad Studonitz pri okr. ur. v Konjicah zar. 15 gl. 88 n cena 860 gl.
Dunajska borza od 8. junija.
6"/0 inetaliko   57 II. — kr. Kreditne akcije 180 fl. OOkr.
5% mctalikez obresti v maji in nov. 57 11.40 London 116 fl. 10 kr. 5% narod, posojilo   02 fl. 90 kr. Srebro   114 fl. 50 kr.
1800 drž. posojilo   82 11. 40 kr. Cekini   5 fl. 50 kr.
Akcije nnrod. banko   70 fl. 70 kr.
posamezni listi se dobivajo v Mariboru pri tiskarju g. Janžiču in bukvovezu g. Novaku. Od Ste v. 27. pričcnSi tudi pri g. E. II o lin u, bukvovezu na starem trgu v LJubljani. Cena jliosaraeznega lista 7 kr. Gosp. E. Hohn sprejema tudi naročnino (60 kr.) na J. Jiufeičev slovenski almanah „PUlaillktt" r. Jož« VoMiijMk In dragi. Tiskar Uduard Jnu/.lc
^90823