Poštnina plačana v gotovini, Štev. 11. DRŽAVNO TffiEŠjS - DoŠlo 13.f!l. IS V Ljubljani, dne 13. marca 1930. 30 _= Posamezna itev. Din T-. Leto XIII. Upravništvo,.Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina za tnzematvo: četrtletno t Olg, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za In«« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 46 Dla, Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Llnbljanl, St. 10.711. Osemdesetletnica predsednika bratske češkoslovaške republike Masaryka Vsa Jugoslavija je svečano proslavila jubilej velikega našega prijatelja Pred osemdesetimi leti, 7. marca, se je rodil v Hodonimu v koči graščinskega kočijaža Masa-ryka sin, ki so ga krstili za Tomaža. Tomažek je rasel in kazal že v svojih najmlajših letih izredno nadarjenost, toda usoda je hotela, da se je moral za kratko časa posloviti od knjig. Poslali so ga na Dunaj, kjer naj bi se izučil za ključavničarja. Na Dunaju pa se je mlademu fantu stožilo po domu, da je pobegnil domov, na kar je bil Masaryk nekaj Časa kovaški vajenec. Iz kovačnice se mu je po srečnem naključju posrečilo priti v gimnazijo, & čimer se je začela njegova prava pot. Tako ima sedaj Češkoslovaška svojega velikega, največjega moža, misleca, znanstvenika in državnika, ki uživa doma in v inozemstvu največji ugled. Življenje in delovanje predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Masaryka je zvezano tudi z našo kulturno in politično zgodovino. Cela vrsta naših inteligentov, ki so študirali zn časa Avstrije na vseučilišču v Pragi, kjer je bil dr. Masaryk profesor, se je navzela njegovih naukov in po njih usmerjala svoje svetovne nazore. Med vojno je dr. Masaryk kot begunec iz Avstrije v inozemstvu ustvarjal razpoloženje za razbitje Avstrije in osvoboditev njenih slovanskih narodov. Z neumorno vztrajnostjo je zavračal v tujini napačne pojme, ki so jih imele zapadne države o naših razmerah. Masarykov dokaz, da srno avstrijski Slovani zreli za svobodo, je popolnoma uspel. Če bi ne bilo dr. Masaryka, bi najbrže stanje Srednje Evrope ne bilo takšno, kakršno je sedaj. Največ po Masarvkovi zaslugi se je antanta sprijaznila z mislijo, da se Avstrija lahko razbije in #da se njeni slovanski narodi osvobode. Dr. Masaryk je bil naš prijatelj in naš pomočnik med vojno ter je tudi sedaj naš najzvestejši zaveznik. Zato se je Jugoslavija s tako iskrenostjo in navduše- ' njem pridružila češkoslovaškim veličastnim proslavam Masarjkove 801etnice. V Dravski banovini je bila proslava Masary-kovega jubileja zlasti veličastna v Ljubljani, ki je bila v petek in soboto vsa odeta v jugosloven-ske in češkoslovaške zastave. Masarykove proslave so priredile vse šole, univerza, občinski svet, gledališče, češkoslovaška kolonija. Na naj-svečanejši način se je vršila proslava na univerzi. V zborni dvorani, okrašeni z zelenjem in rožami, sredi katerih je bila postavljena velika Masary-kova podoba, opletena s trobojnim trakom, se je tbralo najodličnejše ljubljansko občinstvo z zastopniki oblastev ter gospodarskih in kulturnih ustanov. Kot zastopnik češkoslovaške republike k prisostvoval slavju češkoslovaški konzul v Ljub- ljani dr. Resi. Po primernih nagovorih je sporočil zbranemu občinstvu rektor dr. Dolenc, da je univerzitetni svet podelil predsedniku dr. Masaryku častni doktorat filozofije. Občinstvo je rektorjevo sporočilo sprejelo z živahnim odobravanjem, na kar je stoje poslušalo češkoslovaško himno, ki jo je zapel akademski pevski zbor. Prav tako lepa je bila svečana seja ljubljanskega občinskega sveta v bogato okrašeni zboro-valni dvorani. Slovesno sejo je otvoril župan dr. Puc z lepim nagovorom, kateremu sta sledila govor podžupana prof. Evgena Jarca in govor konzula dr. Resla. Zvečer v petek se je -vršila v Ljubljani naravnost mogočna manifestacija spoštovanja 111 ljubezni do velikega predsednika. Po ulicah se je razvil sprevod, ki je navdušeno vzklikal Masaryku. Na čelu sprevoda je stopala sokolska mladina, noseča raznobarvne lampi-jončke. Za polnoštevilno godbo dravske divizije, ki jo je vodil višji kapelnik dr. Čerin, je stopal ves odbor Jugoslovensko-češkoslovaške li.?e s predsednikom dr. Kramerjem na čelu, ob katerega desnici je korakal češkoslovaški konzul dr. Resi. Sledili so člani odbora ljubljanskih kulturnih organizacij. Nato so se vrstili rezervni oficirji in za njimi dobrovoljci. Sledil je, zopet spremljan od lampijončkov, drugi oddelek sprevoda s sokolsko godbo na. čelu. V njem so bili uvrščeni ljubljanski Sokoli,-dijaštvo, emigranti in pevska društva. Tretji del sprevoda je vodilo god-beno društvo «Sloga». Sestavljali so ga gasilci, ženska društva, Češkoslovenska Obec, Ciril-Meto-dova družba ter zastopniki različnih drugih kor-poracij in organizacij. Na Mestnem trgu je sprevod obstal in je pred magistratom župan dr. Puc imel na zbrane tisoče nagovor, v katerem je poudaril, da smo se češkoslovaškemu narodu, ki je istočasno slavil v soglasju vseh strank 801etnico svojega največjega sinu, pridružili tudi mi. Ne samo, ker je Masaryk predsednik bratske nam republike, marveč predvsem, ker je bil tudi naš učitelj, ker je bil naš sotrpin v dobi suženjstva in ker je bil naš sobojevnik za svobodo, ki smo jo dosegli, posebno mi Slovenci, r odlični meri tudi po njegovih zaslugah. Županovemu govoru je sledilo viharno vzklikanje: Slava Masaryku! Vse se je odkrilo, ko so zadoneli svečani akordi tudi nam znane češke narodne himne «Kde domov muj». Pozdravljen od vse množice je izprcgovoril ob koncu češkoslovaški konzul dr. Resi, ki se je v imenu predsednika dr. Masaryka toplo zahvalil za izraze tolikega spoštovanja ter je zaključil svoj govor s prisrčnimi pozdravi na Nj.Vel. kralja Aleksandra. Njemu se je pridružila vsa velika množica z gromkim odzivom, ki so ga okrepili akordi naše narodne himne. S tem je bita velika manifestacija v Ljubljani zaključena. Podobne velike manifestacije so se vršile tudi v vseh drugih večjih krajih naše države, s čimer je jugoslovenski narod hotel pokazati, kako globoko spoštuje moža, katerega ime je pisano s svetlimi črkami v zgodovini postanka naše lepe Jugoslavije. Sreski kmetijski odbori D o 1 n j a L e n d a v a, marca. Volitve v sreske kmetijske odbore se morajo izvršiti še ta mesec. Občine so razdeljene na volilna okrožja tako, da bo ponekod volilo več občinskih kmetijskih odborov enega zastopnika, ponekod pa, kjer so večje občine, bo ena občina sama poslala v sreski kmetijski odbor svojega zastopnika. Sreski kakor tudi občinski in banovinski kmetijski odbori so nekaj popolnoma novega. Takih in sličnih gospodarskih ustanov doslej nismo poznali. Predvideni so ti odbori z zakonom o pospeševanju kmetijstva iz leta 1929. Občinski kmetijski odbori so se že povsod ustanovili. Člani teh občinskih kmetijskih odborov bodo sedaj v gotovem razmerju volili po enega člana in enega namestnika v sreski kmetijski odbor. Vsak sreski kmetijski' odbor pa bo poslal potem po dva člana v banovinski kmetijski odbor. Kmetijski odbori imajp nalogo, pospeševati narodno gospodarstvo, da se splošno gospodarsko stanje kmeta zboljša. Kmetijski odbori bodo vodili zelo važne kmetijske posle, zaradi česar so velike važnosti za kmeta. Zato morajo člani krajevnih kmetijskih odborov dobro paziti in premisliti, koga bodo volili v sreski kmetijski odbor. Danes nimamo več strankarstva, zato se otre-simo vseh takih vplivov in izberimo ter pošljimo v sreski kmetijski odbor take može, ki nekaj razumejo, ki bodo znali s pametno besedo in s pravim dejanjem spravljati na pravo pot domače gospodarske razmere vsemu kmetskemu ljudstvu v korist. Kmetje, ko se bomo odločali, koga naj volimo, pazimo, da izvolimo sposobne in ugledne može in ne ljudi, ki bi nam bili samo v škodo. Dano nam je, da o svoji usodi sami odločujemo, zato se odločimo tako, da bo v blagor našega kmetijskega gospodarstva! Rešujmo svoj narod! Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani nam je poslala dopis, iz katerega povzemamo: • Zaradi jetike ugasne v naši ožji domovini sleherno leto 2800 življenj; med temi je največ žrtev pokošenih v cvetju mladosti. Približno 50.000 naših rojakov je trajno po letiki ogroženih. Da, vsakdo izmed nas ima prej ali slej gotovo opraviti s to nevarno kužno nad- j logo, saj se mi vsi po njej okužimo. Po prestanem prvem okuževalnem spopadu se kužne kali vedno lahko še skrivajo nekje v telesu, a tudi poznejše nove okužitve- so pogoste. Pride čas oslabitve, padca telesne moči in odpornosti, pa se bolezenski mikrobi tem laže in z večjo silo razplode ter do smrti pustošijo v telesu. Številni so činitelji, ki izpodkopavajo ljudsko zdravje in s tem pospešujejo nagel razmah jetike: slaba stanovanja, pičla in neprimerna prehrana, težko telesno in duševno delo, neredno in nezmerno življenje, alkoholizem, spolna raz-vrvanost, močni duševni pretresi, vsi ti in še1 mnogi drugi vzroki in povodi ustvarjajo ugodne pogoje za brzi razvoj jetike. Ko pa se je ta enkrat udomačila v hiši, jo je izredno težko iz nje pre-: gnati. Iz roda v rod, od staršev na otroke, od po-j edinca na bližnjo soseščino se širi jetična kuga' ter kosi smrtne žrtve. I Borimo se zoper pogubno jetiko, ki ograža ves naš narod! Pobijajmo jo! Združimo vse, prav vse v težkem boju zoper njo! i Akcija zoper to najtežjo socialno bolezen bo, rodila znatne uspehe le tedaj, če bodo vsi člani | ljudske družbe, vsi njeni predstavniki in skupine sodelovali v tej pomembni borbi. Pravkar je bila v Ljubljani ustanovljena Osrednja protituberkulozna liga, da združi in organizira vse v gosto, povsod razpredeno mre- | žo protituberkuloznih edinic. Okoli nje bodo v bližnji bodočnosti vzbujene v življenje krajevne istoimenske lige. Pozivamo vse naše rojake, da stopijo v vrs) v Dolnji Lendavi. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za narodno-obrambno gibanje v srezu Dolnji Lendavi, da se občnega zbora udeleže. Čebelarsko društvo v Dolnji Lendavi je imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 3. t. m. Oljčnemu zboru je prisostvoval g. sreski načelnik. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Leskovec, železniški uradnik v Dolnji Lendavi. K društvu so pristopili vsi okoliški čebelarji. Novoustanovljeno društvo je za čebelarstvo v naših krajih velikega pomena, zato mu želimo obih uspehov pri njegovem delovanju.-Čebelarstvo je tudi važna veja narodnega gospodarstva in bilo bi želeti, da se bavi s čebelarstvom čim več ljudi. Društvo bo rudarji brez dela. Sedaj pa nam je podjetje pri- skrbelo za potrebno izobrazbo čebelarjev v tej skrbelo delo v drugem rudniku. V tem rudniku, stroki kakor sploh za razvoj čebelarstva in um-kjer sedaj delamo, je delavcev okrog 3500 in od nega postopanja pri gojenju čebel, teh skoro ena četrtina Slovencev. Rudnik je glo-! O regulaciji Mure pri Ilotizi. Sreski načelnik bok 3200 čevljev. Tukaj se je naselilo že precej v Dolnji Lendavi je prišel 5. t. m. na Hotizo in si slovenskih družin. Ustanovili smo si tudi Sloven- je ogledal Muro na kraju, kjer obstoja nevarnost, sko podporno društvo. Uredništvu «Domovine» da udere voda v vas. Na tem mestu je regulacija se pisec teh vrst zahvaljuje za poslani koledar za Mure nujno potrebna, da se prepreči večja ne-leto 1930. Enako se zahvaljuje pisateljem lepih varnost. povesti, ki se čitajo širom Kanade in Amerike. - Ploharska slavnost v Prekmurju. Na pustni Tudi med nami, rojaki v inozemstvu, gre en glas: torek, 4. t. m., so imeli obmejni prebivalci priliko Le «Domovina» je za nas. Vsem bralcem in bral- opazovati nad vse zanimive prekmurske običaje kam »Domovine*, posebno pa našim ženam in za primer, če se v kaki občini skozi vse leto ne dekletom pošiljamo lepe pozdrave: Franc Zaje poroči noben par. Tak redek primer je bil v (Dobrepolje) in Ignac Merhar (Ribnica). I prekmurski obmejni občini Cankovi. Nekako ob 2. uri popoldne se je začel po Cankovi pomikati dolg sprevod, kateremu na čelu je korakal postaven kmetski fant z narodno zastavo. Takoj za | njim so jezdili štirje huzarsko uniformirani pol- j kovniki. Za jezdeci so se vrstile razne maškare in nato se je šele v daljavi prikazal na vozu naložen ploh v obliki ogromne smreko, ki je bila r-. i ■ t__j„„„ :„ dolga nad 30 metrov ter okrašena s cvetlicami. Preteklo leto ,e zapustil Doln» Lendavom ^ na smreki sta sedela ,euin in nevesta. Sprevod je krenil skozi vas na sejmišče pred Voglerjevo gostilno, se tamkaj ustavil in začel PREKMURSKI GLASNIK SPOR ZA ŽUPNIŠKO MESTO V DOLNJI LENDAVI. Dolnja Lendava, marca. Jugoslavijo sploh dolgoletni dolnjelendavski de kan g. Straus. G. dekan je bil Madžar, ki ni ob vladal našega jezika, zaradi tega je pustil svojo le«atiJkolo*Cez nekaj časa je ige, na to redko župniško mesto in se odselil na svoje posestvo r J * F na Madžarskem. Dekanijske posle po njem je prevzel g. Baša, župnik v Bogojini. Župni upravitelj je pa postal g. Jerič, bivši poslanec. svečanost cankovski škof (maska), ki je imel na-1 logo zvezati mladi par ter dati paru potrebne ( nauke za njuno življenje, kar je tudi v obilni . meri storil. Visokega gosta so pripeljali na sve- j Ko je bil še g. Straus v Dolnji Lendavi sta £anost y majhnem vozieku v katerega je bila bila tam kaplana gg. Hanko m Herman, ki sta se vpregena kravica. oba potegovala za mesto župnika v Turnišču,) kjer je postal župni upravitelj gospod Greif. Hud je bil za župniško mesto v Turnišču. Najprej je kazalo, da ga dobi g. Herman. Nato pa je šla izbira med gg. Greifom in Hankom. Del faranov je potegnil z enim, drugi del pa z drugim in še danes je narod razdvojen. Po izpraznitvi župniškega mesta v Dolnji Lendavi sta oba kaplana upala, da tukaj dobita župniško mesto. Toda kake druge barve, je najbolje nesnago od prahu in muh zbrisati s krpo, pomočeno v petrolej. Seveda ne sme petrolej kar kapati od krpe, ampak dovolj je, da je krpa mokra. In s tako krpo dobro zbriši okvirje, na kar ga zdrgni še s suho volneno krpo. Okvirje bo od tega kakor novo. Ravno tako lahko osnažiš tudi vsa vrata, ki so temno pleskana; le bela in svetlosiva vrata umivaj z milom. Ko si tako očistila okvirje pri oknih, tedaj šele prični umivati šipe. Zmoči cunjo, jo malo ožmi in vsako šipo dobro umij, pri čemer moraš cunjo večkrat preprati v pripravljeni vodi. Če je voda že močno umazana, jo tudi menjaj, sicer ne bodo šipe čiste. Nazadnje šipe dobro obriši s suho cunjo. Najbolje da imaš pri tem dve cunji, oziroma krpi, eno, s katero brišeš mokre šipe, drugo pa, da še enkrat pobrišeš in tako šipe fes do suhega očistiš. Šipe umivaj posamič, drugo za drugo; ker če zmočiš naenkrat vse šipe pri enem oknu, se ti, preden si zbrisala eno, druga med tem osuši in je potem brisanje s suho krpo zaman, šipa ne bo lepo čista. Šip ne umivaj nikdar na solncu, ker če šipo zmočiš in posije solnce nanjo, dobi nekakšen mavričen blesk, ki se potem ne da več odstraniti. Najslabše za okna pa je, kakor je to navada po deželi, umivati jih kar v škafu vode ali pa na reki in jih potem posušiti na solncu. To okvirju zelo škoduje, a tudi šipe niso čiste, ker se na njih prisuše kaplje vode in zapuščajo motne lise. Tako umivanje oken ne škoduje samo lesu, ampak tudi železju, kar ga je na oknih, ker rjavi, rja pa razie t'"5'- iutX ra.ki.AA.iJ.ij, *J Svinjsko meso z gorčico. Kilo svinjskega mesa osoli in pretakni (našpikaj) s prekajenim špe-hom. Na masti zarumeni malo zrezane čebule, položi noter meso, prilij par žlic juhe ali vode ter peci v pečici kakor pečenko. Meso med pečenjem večkrat polij s sokom in ga obračaj; če se je sok pokuhal, pa prilij še malo vode. Ko je mejo mehko in pečeno, ga razreži in naloži na krožnik. Iz soka pa poberi proč mast, k ostalemu soku pa prilij četrt litra kisle smetane in dodaj dve žlici gorčice. Ko je enkrat prevrelo, polij sok po pečenem mesu in daj na mizo s krompirjem in solato. Jezik v vinski omaki. Goveji jezik (a še bolje telčji) skuhaj v slani vodi do mehkega. Kuhanega olupi, to je poberi dol kožo in ga zreži na tenke koščke. V kozi napravi bolj temno pre-žganje. Ko je prežganje gotovo, ga zalij s pol čaše belga vina, malo juhe in sokom pol limone, položi v ta sok zrezani jezik, po potrebi osoli, dodaj zelenega petršilja, malo paprike ali popra in pusti tako vreti četrt ure. Ta jed je primerna za večerjo in zraven krompirja ali riža. ŽENSKI VESTNIK Kako umivajmo okna Tudi to ni tako enostavna reč, da bi se kar reklo: e, umije se, obriše, pa dobro. Če bi z okni tudi tu so jima bili načrti prekrižani. Imenovan tako površno ravnali, bi jih kmalu pokvarili, je bil tretji, g. Jerič. Tu je nastal isti položaj, da bi ne bila več lepa in bi tudi ne več dobro kakor v Turnišču; nekatere vasi so zahtevale za zapirala. Treba se je tudi pri snaženju oken po-župnika g. Hermana, druge pa g. Jeriča. Na vse truditi in z njimi lepo ravnati, strani so šle ponovno deputacije, vsaka s svo-j Kadar se lotiš snaženja oken, jih moraš naj-jimi zahtevami in željami. Med tem pa je bil prej omesti, da odstraniš prah in pajčevine, nato g. Herman premeščen za kaplana v Dobrovnik. j pa okvire dobro zbrisati. Če je okvirje okna belo Mi bi ne pisali o teh duhovniških zadevah, ako pleskano, ga je treba umiti z milom, nato oplak-ne bi zanimale vsega Prekmurja. Vidi se nam niti s čisto vodo in nazadnje obrisati s suho potrebno, da pokažemo na nekaj značilnih dogodkov, ki so vredni pozornosti. Znano je, da je šlo pri zasedbi župniškega mesta v Turnišču za to, ali naj ostane tam gospod Greif ali pa g. Hanko. Greif je «prišlek» in zaradi tega je bilo vse proti njemu. Za Hanka sejvsled česar začne les trohneti ali pa razpoka, je osobito potegoval g. Klekl. Poudarjalo se je,'I Če je pa okvirje okna rjavo pleskano ali pa krpo. Kadar umivamo okna, moramo cunjo vedno malo ožeti, tako da voda ne namaka kotov in špranj, ker sicer se okvirje kmalu pokvari. Voda v špranjah se ne izsuši, ampak se uleze v les, X Smrt bivšega perzijskega šaha. V neki pariški bolnici je umrl pred dnevi bivši perzijski šah Ahmed Mirza po operaciji ledvic, ki so mu delale preglavice dve leti. Njegovo truplo so odpeljali v muslimansko mošejo v Parizu, odkoder je bilo po pogrebnih svečanostih prepeljano v Irak v Mezopotamijo, ker zaradi političnih ne-prilik ni bilo mogoče pokopati šaha v njegovi domovini. Kralja kraljev, senco vsemogočnega, božjega namestnika na zemlji, središče vesolj-stva in kakor so se še glasili razni naslovi perzijskega šaha, so zdravili najboljši francoski zdravniki nad dve leti, pa mu niso mogli pomagati. Leta 1925. je Ahmed Mirza opustil za vedno misel, da bi se vrnil v Perzijo. Poslal je svojega brata, da bi ga zastopal v perzijski prestolici, sam je pa užival v Parizu vse sladkosti življenja. Njegove dragocenosti so cenili na 400 milijonov dolarjev in zato ni čudno, da so mu bile na razpolago vse pariške lepotice. Nad tri milijone dolarjev je zaigral mladi šah po pariških igralnicah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Odločna žena. Samomori so na pomlad moda. Tako je morda mislil tudi Gašper Žmahen, ki je skočil v Ljub- j ljanico ter si skušal vzeti svoje grenko življenje, a ga je še pravočasno izvlekla kar za lase iz vode njegova boljša polovica Katra. Po dogodku je vprašal neki znanec gospo Žmahnovo: «Kaj pa ste napravili z možem, ko ste ga rešili?® «Pretepla sem ga, da si ne bo upal več jemati življenja«, je menila Katra. Zaljubljen par. Ona: «Ko me boš prvič prevaral, se bom zastrupila.« On: «A kaj boš storila, ko te bom drugič?« Previdnost. Milanček: «Babica, ali imaš zobe?» Babica: «0, že davno sem vse izgubila.« Milanček: «Potem mi pa drži kos kruha, dokler se ne vrnem.« Izbira neveste. Stara tetica Emilija si je nadela nalogo, da priskrbi nečaku Branku primerno nevesto. Ko jo je izbrala, je uredila tako, da bi jo nečak videl, ne da bi bodoča nevesta o tem kaj vedela. Branko (po ogledu): «Teta, grdo žensko si mi izbrala. Pa še šepa po vrhu. Tetica, kaj ona vedno šepa?« Teta: «Ne, ne! Samo takrat, kadar hodi...« Lazarjevo oživljenje. Pastor v neki nemški vasi si je prihranil precejšnjo vsoto denarja. Sklenil je, shraniti ga nekje, toda mož je bil čudak: hranilnicam ni zaupal, posodit ga ni hotel nikomur, v župnišču pa ni bil varen pred tatovi. Premišljal je in prišel na srečno misel. Denar je spravil v neko omarico v cerkvi in dal na vrata napisati: «Lazar prebiva v tem prostoru.« Nesreča je hotela, da je zaklad izvohal pretkan tat, ki je pograbil denar; odstrani napis ter napisal čez omaro: «Lazar je oživljen in se je poslovil...» Izdajniška otroška usta. Gospa Emilija je povabila večjo družbo na čaj. Ker je primanjkovalo stolov, je vzel gospod, njen skrivni ljubimec, domačega sinčka na svoja kolena. Ko je vladala največja tišina, se je malček obrnil do gospoda: «Striček, ali sem jaz tudi tako težek kakor mamica?« Pri zobozdravniku. Zdravnik: «Zakaj pa tako tulite? Saj se še nisem niti dotaknil vašega zoba.« «Res je, toda stopili ste mi na kurje oko.« Med in kurji gnoj. Učenec: «Sinoči se mi je sanjalo, da ste padli v sod''medu, jaz pa v jamo za kurji gnoj.« Mojster: «Gorje ti, če se ti bi sanjalo tako, da sem padel jaz v gnoj!« Učenec: «Konec mojih sanj pa je bil ta, da sva nato drug drugega oblizala...» Pogodil je. Mladenka: «Lice me tako peče in srbi. Kaj naj storim, gospod doktor?« Zdravnik: «Vi ničesar, gospodična, a vaš zaročenec naj se večkrat brije ...» Ako me 11111451 VA*h teJaj s nekoliko kapljicami Fellerje-vega prijetno dišečega Elsafluida namočim košček bombaža iti dam v plš-kav zob, a na lice položim obkladek t Elsafltiidom. Uporabljam ga na zunaj za drgnjenje pH revmatizmu, gihtu, prehlajenju, nervoznoetl, za zaščito proti gripi — a pri kašlju, slabostih, krčih itd. vzamem nekaj kapljic na sladkorju. Delajte tsi«ti Vi tako — pomagalo bo tudi Vam! FeHflrjer Elsalluid, to ie 38 let snano narodno »edotvo in fcozmetikum Matis in franko! H. S TJ n? T »T JS JF^, Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4 Lastna protokolirana tovarna u r> v Švici I yy H m i py* pozor : najceneje seVam nudi nakup vsakovrstnih Športnih čepic na drobno in debelo krznarstvo A. L A M P I Č Ljubljana, V, duvdanska c. 2 42 ^^eli^z obje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno Čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vpo-rablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din 8—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne za- 1 lepiti), dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55. 24 ..v Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena Msijeiao§t:iinepi način! Vodo pravilno omehčaj z navadno sodo, nato peri s pravim terpentinovim je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila ob. kladki, masiranje drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali Dol-nih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti. Kot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču mec parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeuiu, izpadu porodnic«, in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, ariski, zaprti u, koliki, napenjanju goved iti ovac, pri tuiili preti metih v požiralniku, pretresu možgan, solnCarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče oovarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasprotiglavne nošte) S tem prištediš na milu, novcu in perilu!