Ptuj, petek, 29. julija 2005 letnik LVIII • št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Štajerski Foto: Črtomir Goznik Po naših občinah Po mestni občini Ptuj • Motorni čolni Ptuj • Bo prihodnji po Dravi in jezeru na župan šahist, nogo- črno Po naših občinah Svetinje • Namesto počitnic ustanovili metaš ne more biti? Svetinje Po mestni občini Ptuj • Svetniki o Zanimivosti Pobrežje • Še o koscih, reviziji in jav- čudežu na domačem Stran 5 Stran 2 Aktualno Ormož • Finančno najugodneje je tovarno sladkorja zapreti Stran 3 Stran 4 nih straniščih Stran 4 Po naših občinah Slovenska Bistrica • Država obljublja bolj malo Stran 5 pragu Stran 24 9770040197060 Ptuj • 32. redna in 9. izredna seja mestnega sveta Bo prihodnji župan šahist, nogometaš že ne more biti? Pred počitnicami so se ptujski mestni svetniki sestali na 32. redni in 9. izredni seji. Obe so oddelali 25. julija v dobrih treh urah, kljub temu da je bilo na obeh skupaj 19 točk dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Tokrat se je po pričakovanjih pričelo zapletati pri določanju dnevnega reda. Svetnica DeSusa Meta Puklavec je predlagala umik predlogov sklepov dokumentov identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo OŠ Mladika ter dograditev in adaptacijo OŠ Breg. Ocenila je, da sta dokumenta sicer dobro izhodišče, vendar pomanjkljiva, posebej še za šolo Mladika, ki ni sprejela sporazuma, predloženega s strani MO Ptuj. S sprejem DIIP-a za Mladiko bi po njenem prižgali zeleno luč za gradnjo igrišča z umetno travo, šolska investicija pa se bo izvajala enkrat, ko bo denar. Tako naj bi se tudi denar, ki je bil v proračunu namenjen za obnovo parketa v OŠ Mladika, preusmeril v urejanje športnega igrišča z umetno travo, je prepričana svetnica Meta Puklavec. Šlo naj bi za prikrito financiranje s strani Mestne občine pri tem igrišču, čeprav je bilo svetnikom še ne dolgo tega zagotovljeno, da občine umetna trava ne bo stala nič. Upa, da bo naslednji župan šahist, ker je šah cenejši kot umetna trava. Tudi Peter Pribožič (NSi) je menil, da je dokument za Mladiko parcialen, ker ne rešuje okolja pri šoli, in da površin, ki jih šola potrebuje, ne bi smeli pustiti v zraku. Svet- Uvodnik niki bodo o DIIP-u za športna igrišča pri OŠ Mladika razpravljali na septembrski seji, čeprav so nekateri želeli, da bi bila ta razprava opravljena v paketu. Milan Petek (SDS) pa je menil, da bi vsako umikanje pomenilo samo zamik, ker je potrebno nekje začeti. Tudi zvezdice pri omenjenih investicijah so bile za nekatere moteče. Predviden je leasing pri zadolževanju, ker drugih sredstev v tem trenutku za te namene ni. Če bo prepoved tovrstnega zadolževanja veljala tudi v letu 2006 in 2007, bo pač potrebno najeti kredit. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pri tem še povedal, da so tako vedno de- Po manelíenslío Po splošni miselnosti se z maneken-stvom lahko ali naj bi se ukvarjali ljudje, ki so prvenstveno lepi, vse drugo pa že ni več toliko pomembno. Fino je, če so še pametni, nikakor pa to ni nujno. Kaj je to lepo, je seveda stvar individualnega pogleda, pač v okviru reka, da imajo vsake oči svojega »malarja«. Vseeno pa veljajo neka splošna pravila: o višini, oblinah, čudovitem nasmehu, očarujočih očeh, načinu predstavitve, simpa-tičnosti in tako naprej. Naši manekeni sicer pravijo, da se v ubožni Sloveniji od manekenstva ne da preživeti ali pa izjemno skromno in težko. Pa ni čisto tako. Pravzaprav je ravno obratno - samo vso stvar je treba zastaviti drugače. Se sprašujete kako? Nič težkega! Če človek obvlada ma-nekenske poze, kakšen globok pogled in par lepih fraz (to je res nujen dodatek), potem ni nobenega dvoma, da lahko danes popolnoma uspe kot - politik! Obstajata namreč samo dva načina, da se v (slovenski) politiki uspe. Prvi so konkretni rezultati (kaj je že to?), drugi pa je politični marketing z dobro »zakamuf-liranim« prodajanjem megle. In naša politiki so, kot kaže, odnehali v borbi za doseganje rezultatov ter se začeli ukvarjati zgolj z lastnim imidžem. Kako naj bi drugače razumeli in pojasnili vsa zadnja dogajanja in poteze tako vladnih strank kot opozicije?! Ko gre za kakršnekoli neprijetnejše zadeve, se vsi delajo, kot da se ni zgodilo nič - nekako v stilu, ko se manekenka spotakne po stopnicah, pade, se hitro pobere, občinstvo se za trenutek iz nelagodja zazre v tla, melodija teče naprej in vsi se trudijo dajati vtis, da niso opazili ničesar. Po drugi strani pa se dela pravi rompompom, narod se sklicuje na masovne zbore, ko gre, recimo, za odpiranje (avto)cest in predorov ali obiske krajev na obrobjih Slovenije. To so namreč idealne prilike za poziranja in ogromne nasmeške, mesto zborovanja pa izpade kot modna pista za naše politične - manekene. Pa naj še kdo reče, da se z manekenstvom ne da odlično zaslužiti Simona Meznarič lali, še posebej, če je bila investicija vezana tudi na državni denar. Umik ni bil izglasovan, proti je glasovalo 17 svetnikov, za umik štirje. Sprejeta DIIP-a za obe šoli sta osnova za pripravo investicijskih dokumentov. Vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič je svetnikom pojasnil, da sta projekta izgradnje igrišča z umetno travo in rekonstrukcija OŠ Mladika dva različna projekta, ki imata tudi različno dinamiko izvajanja in financiranja. Za projekt igrišča z umetno travo so pridobljena vsa soglasja in sredstva za izgradnjo že v letu 2005, za rekonstrukcijo OŠ Mladika pa še ni soglasja ministrstva za šolstvo in šport, pa tudi ne ministrstva za finance, niti zagotovljenih finančnih sredstev. Ministrstvo za šolstvo je že izdalo soglasje k ureditvi igrišča za umetno travo, konec junija pa tudi sklep o financiranju nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika, v letu 2006 naj bi izgradnjo teh igrišč sofinanciralo v višini 4,7 milijona tolarjev. "Šola ima prioriteto, kar je razvidno iz obeh sklepov in DllP-a za 32. sejo in DllP-a za nadomestna igrišča pri OŠ Mladika, ki bo kot poseben dokument predvidoma obravnavan na septembrski seji mestnega sveta," še poudarjajo v MO Ptuj. Zaradi gradnje igrišča z umetno travo v letu 2005 pouk v OŠ Mladika ne bo moten v takšni meri, da projekta ne bi izvedli. 4. julija letos je MO Ptuj z Gradbenim podjetjem Ptuj podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in menjalno pogodbo, ki omogoča takojšnjo uporabo parcel nekdanje Komunale za potrebe nadomestnih igrišč. Odbor za družbene dejavnosti MO Ptuj, ki se je sestal tik pred ponedeljkovo sejo, vodi ga Vlado Čuš, pa pričakuje, da bo do sprejema investicijskega projekta za OŠ Mladika natančno pojasnjeno, ali je leasing edina možna oblika kreditiranja te investicije, prav tako, da bo do sprejema investicijskih programov in DllP-a za nadomestna igrišča Mestna občina Ptuj pripra- Foto: Črtomir Goznik Meta Puklavec je predlagala umik dokumentov Identifikacije Investicijskega projekta za rekonstrukcijo OŠ Mladika, ker je po njenem pomanjkljiv - a za večino svetnikov ni bil pomanjkljiv. vila oceno realnih vložkov investicij in vire financiranja v okviru proračuna oziroma proračunskih postavk ter drugih virov. OŠ Mladika pa je potrebno zagotoviti nadomestna zunanja igrišča v letu 2006, DlP zanje pa do letošnjega septembra. Diši po reabalansu Polletna realizacija proračuna MO Ptuj diši po rebalansu zaradi nekaterih prerazporeditev znotraj posameznih postavk proračuna za leto 2005, je ocenila Meta Puklavec. Kot je pojasnila vodja oddelka za finance Tanja Farič, so bile opravljene skladno z določili 7. člena odloka o proračunu, ki županu mestne občine Ptuj omogoča, da opravi prerazporeditve v višini 15 odstotkov sredstev za posamezno dejavnost. V prvem polletju jih je bilo dvanajst, vse so tudi obrazložene v gradivu, ki so ga svetniki prejeli k tej točki dnevnega reda 32. seje sveta MO Ptuj. Sicer pa se proračunski odhodki in prihodki v prvem polletju letos gibljejo v dogovorjenih okvirih. Odloke, vezane na vodniško službo, Lokalno turistično organizacijo in turistično takso, so sprejeli brez bistvenih pripomb. Investitorji gradnje v prvi topliški hotel bodo lahko pričeli s postopki za pridobivanje gradbenega dovoljenja, saj so sprejeli tudi občinski lokacijski načrt za del, ki zadeva gradnjo novega hotela in lokalne obvozne ceste. Povišanje cen oziroma uskladitev cen programov v JZ Vrtec Ptuj je ponovno odprlo razpravo o tem, ali niso cene v ptujskem vrtcu višje kot drugod. V razvojnem oddelku se bodo cene s 1. septembrom letos povišale za 2,6 odstotka, za 13,7 odstotka pa v skupini od 1 do 3 let (jasli). Cena za starše otrok iz MO Ptuj se bo dejansko povečala za 4 odstotke, ker bo razliko do dejanske cene dnevnega programa pokrival proračun MO Ptuj. V točki informacije so se svetniki seznanili s planom sanacije LTO Ptuj, aktivnostmi v bitki za regijo Spodnje Podravje, prejeli pa so tudi povabilo za udeležbo na svečani seji ob 10. prazniku MO Ptuj, ki bo 5.avgusta. Spremenjen ureditveni načrt za Gajke Ptujski mestni svetniki so se 25. julija sestali tudi na izredni seji, deveti v novem mandatu. Na njej so sprejeli dopolnjen predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke. V bistvu gre za izravnavo enega od južnih odlagalnih polj, smiselno povečanje prvega odlagalnega polja za okrog 4800 m3, spremembe vključujejo tudi nekaj manjših načrtovanih sprememb. Za povečanje prostornine deponijskega polja l. faze so bila pridobljena tudi vsa mnenja nosilcev urejanja prostora. Brez pripomb so svetniki na izredni seji sprejeli sklep o dopolnitvi letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj v letu 2005, katerega sestavni del so nepremičnine v okviru neodplačnega prenosa za potrebe gradnje hitre ceste Hajdina-Ptuj. Potrebuje jih investitor gradnje odseka hitre ceste Hajdina-Ptuj. Gre za ceste, poti in štiri funkcionalne objekte. Svetniki so brez razprave potrdili tudi sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in posamezna programa prodaje z odplačnim in neodplačnim prenosom stvarnega premoženja. MG Foto: Črtomir Goznik Polletna realizacija proračuna drobnogledom mestne občine pod svetniškim Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02 ) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Predlagana evropska reforma zapira vrata Tovarne sladkorja Ormož Finančno najugodneje za vse je zapreti že prihodnje leto Predlagana evropska reforma v sladkornem sektorju bo imela za edino slovensko tovarno sladkorja in pridelovalce pese občutne posledice. Kot se zdi, je EU odločena sprejeti reformo že do decembra in utegne se zgoditi, da prihodnje leto sladkorne pese ne bo na naših poljih. O razlogih, ki so pripeljali do te težke situacije in možnih izhodih je spregovoril direktor Jurij Dogša. Kriza sladkorne industrije ni od včeraj, zdi se, da je bila predprogrami-rana? Reforma je bila pričakovana, vendar ne tako radikalna. Reforma je bila načrtovana že leta 2001, ko so sprejeli skupno kmetijsko politiko v EU, vendar reforme takrat niso sprejeli iz meni neznanih razlogov. Lahko je bil sladkorni lobi dovolj močan, da si je izposloval odlog, lahko pa so čakali novih deset članic, da pristopijo in da se breme porazdeli. Kajti reforma govori o tem, da bi s pridelavo morali prenehati manj konkurenčni pri pridelavi sladkorne pese. V glavnem reforma govori o pridelavi pese in šele posledično o proizvodnji sladkorja. Lanski predlog reforme je bil blažji, a je naletel na velik odpor predvsem pri starih članicah, kot so Grčija, Španija, Portugalska, Irska, Finska in pri večini novih članic. Zelo glasna je bila Poljska in pričakovali smo, da bo drugi predlog upošteval v okviru pridelovalcev sladkorne pese predlagane rešitve, vendar je bistveno bolj radikalen kot prvi. Politika se je odločila za radikalen rez. Kje vidite razloge za tako grob poseg v sladkorni sektor? Komisija je v uvodu k predlogu reforme zapisala, da je treba sektor sladkorja narediti bolj konkurenčen. Trdim, da je evropska sladkorna industrija pri enakih pogojih gospodarjenja veliko bolj konkurenčna kot katera koli druga, ob upoštevanju enakih gospodarskih in socialnih standardov za zaposlene in podobno. Če se govori, da je brazilska industrija bolj konkurenčna, se misli predvsem na to, da sta tam sladkorni trs in delovna sila bistveno bolj poceni in seveda se ne upoštevajo tako visoki standardi kot v Evropi, kjer je sladkorna industrija skoraj že farmacevtska. Res pa je, da je sladkor v Evropi drag, ker so se v Evropi zavestno odločili, da bo pesa draga. Preko pese se v kmetijstvu pokrivajo nekatere druge poljščine, kot so koruza, pšenica^ Moje prepričanje je, da se je Evropa odločila, da ta sektor delno žrtvuje, da doseže neke druge cilje. Reformo želi po vsej sili doseči do decembra, ko se pričnejo pogajanja v okviru svetovne trgovske organizacije. Takih sprememb se ne da sprejeti v treh mesecih. Gre za politično odločitev in pritiske WTO, da Evropa odpre svoj trg za svetovni sladkor, Evropi pa se na ta način za nekatere druge proizvode odprejo drugi svetovni trgi. Govori se, da bi brez spremembe sladkorni sektor zašel v krizo, da je sladkor predrag? To je delno res. Ampak v krizo bi zašel zato, ker je ob reformi ta ista komisija sprejemala določene obveznosti in sporazume, ki bi tej industriji na dolgi rok škodili. To so politično sprejete pobude - EBA - trgovanje z državami v razvoju z vsem, razen z orožjem, in leta 2009 naj bi prišlo na račun te pobude v Evropo 3,5 milijona ton sladkorja ob letni porabi 14 milijonov ton. LDC -najmanj razvite države, AKP - afriško, karibsko, pacifiške države, po tem sporazumu smo tudi mi participirali s predelavo surovega sladkorja. Prvi članici, Francija, Nemčija, sta si izborili pravico iz svojih bivših kolonij voziti sladkor v Evropo, ga predelovati, da dobi evropsko poreklo in ga potem s subvencijami izvažati iz Evrope. Proti temu so nastopile Brazilija, Tajska in Avstralija. V Braziliji se letno odpira po deset velikih tovarn sladkorja, krči se gozd, letošnja proizvodnja se ocenjuje na 29 milijonov ton sladkorja, pred desetimi leti je bila 4 milijone ton. Komisija je reformo utemeljevala s tem, da je sladkor v Evropi večkrat dražji kot na svetovnem trgu in da ga je treba poceniti. Na svetovnem trgu se proda le okrog 30 % vsega sladkorja, vse ostalo so domače porabe in vezana trgovina. Povprečni Evropejec porabi 22 evrov letno za sladkor, vsa velika industrijska podjetja so velik porabnik sladkorja. Pokupijo milijone ton sladkorja in če kupijo v prihodnjem letu po 200 evrov cenejši sladkor, si lahko izračunate, koliko večji bo njihov profit iz tega naslova. Nobeden ne propade zaradi visoke cene sladkorja v EU, ker ta stoji že petnajst let, proizvodom, ki imajo pretežno sladkor kot sestavino, pa cene nenehno naraščajo. Ko se razmere prikažejo tako globalno, se zdi Slovenija s svojo majhno tovarno popolnoma nepomembna. Bo TSO žrtev Evrope? Gotovo; in globalizacije. Glavno igro igrajo veliki igralci. Ti so tudi lastniki sladkorne industrije v teh manj razvitih deželah, razen v Braziliji. Gre za globalno prerazporejanje. Sladkor bo še naprej izjemno pomembno živilo, ocenjuje se, da bo svetovna poraba leta 2020 okrog 200 milijonov ton, sedaj je 140. Poraba hitro raste v državah v razvoju, se povzpne na okrog 30 kilogramov na prebivalca letno in potem začne rahlo padati ali stagnirati, kar je značilno za razvite države. Gotovo ste se pogovarjali z ministrico Lukačičevo. Kaj ste ji predlagali? Z ministrico in državnimi sekretarji se razumemo, vedo, kje je problem sladkorja. Slovenija je zelo odločno proti pesi, govorijo veliki kmetje, ki so dobri pridelovalci in povečujejo površine, vendar je to le polovica. Kaj bodo naredili drugi, če se bodo pogoji znižali. Reforma pa je nastavljena tako, da je treba hitro premisli in se odločiti. Najugodneje je izstopiti v prvem letu. Pridelovalci bodo morali jasno povedati, kaj nameravajo. Pesa bi se v končni fazi pocenila za 15 do 17 % glede na sedanjo ceno v Uniji. V normalnih proizvodnih razmerah to ne bi bilo tako Foto: Črtomir Goznik Jurij Dogša, direktor Tovarne sladkorja Ormož: »Reforma je bila pričakovana, vendar ne tako radikalna. « reformi. Vprašanje je, če bo njen glas dovolj močan, gotovo ima vsak glas v ministrskem svetu svojo težo, vendar si ne smemo delati prevelikih iluzij. Poljska ima 600.000 ton kvote in so glede reforme naenkrat tiho. Gre za trgovanje daj-dam, vsak se posebej pogaja. Če je politika odločena, in meni se zdi, da je, bo reformo speljala. Do katere cene bi kmetovalci in tovarna še prenesli reformo? Imamo napravljene različne simulacije. Problem je v tem, da smo majhna tovarna za majhno tržišče. V ekonomiji industrije sladkorja pa so učinki obsega izjemno pomembni. Stalni stroški so približno enaki. Interes vsake tovarne je proizvajati čim več, da porazdeli fiksne stroške na čim več enot proizvedenega sladkorja. Ne vemo, kako bodo reagirali kmetje. Lani smo že bili v EU in nismo imeli dovolj lastne pese za kvoto. Iskali smo jo na Madžarskem in v Avstriji. Ko se govori o drastično, v naši razdrobljeni posestni strukturi pa je vprašanje, do kod lahko kmetje z boljšim delom in drugimi ukrepi zadeve kompenzirajo. Naše »vrtičkarstvo« je drago. Lani je tovarna poslovala najbolje v svoji zgodovini. Letos so nas vrgli na kolena z balkanskim sladkorjem. Izvoz hrvaškega in srbskega sladkorja v EU brez omejitev je zbil naše cene pod intervencijsko ceno za vsaj 150 evrov pri toni sladkorja. Prodajne količine so se znižale za polovico, sladkor prodajamo občutno pod ceno, da spraznimo prostore za nov sladkor. Balkanski sladkor se razbremeni v sosednje dežele in ne prizadene velikih - Nemčije ali Francije. Gre za klasični damping evropske komisije in politike. Gotovo razmišljate o prihodnosti. Kaj načrtujete, če se tovarna zapre? Pripravljamo projekcije, gledamo, kje je možno stroške znižati, rezerv nimamo, ker smo na tem področju že veliko naredili v preteklih letih. Če se bo izkazalo, da ukvarjanje s sladkorjem ni več smiselno, iščemo alternative. Veliko jih ni. Nekatere podpira EU - kot recimo proizvodnjo bioetanola iz pese, žitaric, koruze, krompirja. Treba je razmisliti, kako uporabiti lokacijo in infrastrukturo, ki je tu, če bo prišlo do najbolj črnega scenarija, da se nekakšna proizvodnja nadaljuje. Kdo bo odločal o tem - kmetje ali tovarna? Če v Sloveniji ne bo pese, ne bomo obstali. Sicer pa je še veliko nejasnosti. Reforma predvideva, da 60 % subvencije za razliko v padcu cene s 46 na 25 evrov za tono krije EU, ne ve pa se, ali bo pokrivala domicilno ali pa tudi madžarskim pridelovalcem, ki proizvajajo za slovensko tovarno? Lahko pa se izkaže tudi, da poslovanje tovarne ne bi bilo dovolj donosno. Odloča se proizvajalec in nanj je naslovljena reforma. V javnosti se debatira tudi o tem, kam bo šla odškodnina. Odškodnina in obveznosti se delijo med delničarje po deležih, ki jih imajo. Država se je z EU pogajala za kvoto in jo je podelila eni ali več tovarnam. Proizvajalec je avtonomen in odloča v okviru svojih gospodarskih partnerjev. Na skupščini delničarjev in nadzornem svetu bo sprejeta odločitev. 60-odstotni delež tovarne je v rokah Nizozemcev, 25 % imajo Italijani, ostalo pa je v slovenskih rokah, Splošne kmetijske zadruge imajo 14 %, 1,5 % pa mali delničarji. V reformi je zapisano, da ima tisti, ki dobi odškodnino, obvezo ekološko sanirati tovarno in obveznost prezaposliti zaposlene. V besedilu ni natančno navedeno, kaj to pomeni, odpravnine ali kaj več. Zato smo zahtevali, da se te reči natančno definirajo. V tovarni je okrog 200 zaposlenih, kolektiv je malo starejši. Kakšne bodo zaposlitvene možnosti? V zadnjem času nismo zaposlovali novih delavcev, zato je kolektiv v srednjih letih in nekoliko težje bo najti novo zaposlitev, če se o tej možnosti v Ormožu sploh lahko govori. Na ta možen problem smo želeli opozoriti državo. Če se to zgodi, bo potrebno kaj narediti za to okolje. Želeli smo organizirati sestanek z ministri za kmetijstvo, delo družino in socialne zadeve, gospodarstvo, regionalni razvoj in predsednikom vlade, da jih obvestimo in seznanimo, ker problem zadeva vse. Zaenkrat se nam ni uspelo dogovoriti za sestanek. Za isto mizo bi morali sesti tudi lastniki, pridelovalci, zaposleni in država, kajti čas je, da se dajo karte na mizo. Kar nekaj dopisov je bilo poslanih, odgovora pa doslej ni bilo nobenega. S stanjem sem seznanil tudi župana Vilija Trofenika in predsednika parlamentarnega odbora za kmetijstvo Alojza Soka. Zaprtje tovarne bi prizadelo bistveno več ljudi? Ocenjuje se, da je na vsako delovno mesto v tovarni vezanih še 4 do 5 delovnih mest. Gre za usluge, ki se vršijo pri spravilu pese, transportu in vse to je v rokah samostojnih podjetnikov, ki so pogodbeno vezani na delo tovarne. Gre tudi za vzdrževalna, specialna dela v tovarni. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti 2000 pridelovalcev sladkorne pese, ki so sedaj bolj odkrito kot prej povedali, da pesa le ni tako nedonosna. Če preračunate končne efekte, kaj je storiti? Letošnja kampanja bo šla še povsem normalno skozi, odločitev bo morala biti sprejeta do podpisa novih pogodb, do sredine januarja. Reforma začne veljati 1. julija 2006 in se razteza skozi tri leta. Celotna proizvodnja in prodaja se prihodnje leto prične po novem. Razlike so velike. Če bi izstopili v prvem letu, bi tovarna dobila 38,5 milijona evrov odškodnine. Pridelovalci bi dobili 1,2 milijona evrov direktne odškodnine. Če bi prvo leto reforme še proizvajali, bi morali plačati v fond za prestrukturianje 126 evrov po toni sladkorja, kar je 6,5 milijonov evrov. Prestrukturiranje bodo krili sami proizvajalci sladkorja. Če izstopimo v drugem letu pridelovalci ne dobijo nič, treba je plačati v sklad za prestrukturiranje in komisija plača le še 625 in ne 730 ev-rov odškodnine po toni. Na slabšem bi bili za 12 milijonov evrov, to pa je morda polovica zagonskih sredstev za bioetanol, če bi se za to odločili. Treba je dobro premisliti. Če ugotoviš, da boš izstopil, je to treba narediti med prvimi, ko je še obleka cela in je poslovanje dobro, likvidno, ko lahko korektno opravimo vse obveznosti do zaposlenih, do okolja, v katerem živimo, države. Zaposleni so zaskrbljeni, težko je v tej situaciji širiti optimizem. Veliko in odkrito se pogovarjamo ter poskušamo najti najboljšo rešitev. viki klemenčič ivanuša Ptuj • Svetniška vprašanja in pobude Ptujski kosci, revizija Cučkove, odstop Ptujski mestni svetniki imajo na vsaki seji veliko pobud in vprašanj. Tudi tokrat jih je zanimalo marsikaj - od cen za javno stranišče do cene košnje v mestu. Revizija Čučkove šele v osnutku Svetnica SD Marija Magdalene se je na junijski seji zanimala tudi za revizijo vlaganj v stanovanjski objekt v Čučkovi 2 na Ptuju oziroma za ugotovitve revizije, če je ta že končana. Nadzorni odbor MO Ptuj bo šele obravnaval poročilo o reviziji vlaganj v omenjeni objekt. Svetniki ga bodo prejeli po sprejemu na odboru. Poročilo revizijske hiše Auditor pa navaja, da pri pregledu računov za opravljene storitve in izbiri izvajalcev niso ugotovili nepravilnosti. Po zaslugi Marije Magda-lenc pa so svetniki dobili tudi izpisek iz sodnega registra, iz katerega so razvidni družbeniki Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, od katerega MO Ptuj ponovno zahteva tudi poročilo za poslovno leto 2004. Ustanovitelji Podjetja za stanovanjske storitve so Vladimir Šilak, Zlatko Štuhec, Gorazd Belšak, Janez Belšak, Silva Bezjak, Katica Honomihl, Tamara Murko in Slavko Vamberger. Ptujski kosci Na junijski seji se je svetnica SD Marija Magdalenc zavzela za to, da MO Ptuj določi izvajalca za košnjo vseh zelenic v mestu, grajskega hriba, zelenic ob vpadnicah v mesto, za urejanje struge potoka Grajena, kot tudi za postavitev prevrnjenih cvetličnih korit in zamenjavo polomljenih košev za smeti, račune za izvedbo teh del pa naj pošlje tistim, ki so za košnjo zadolženi. Vsa ta dela so nujno potrebna z vidika urejenosti mesta. Zadeva, sodeč po odgovoru, ki so ga pripravili v oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje, ni tako enostavna, koscev ni mogoče kar tako določiti, saj so pristojnosti natančno določene. Za košnjo na bankinah vpadnic v mesto (državne ceste) je zadolženo Cestno podjetje Ptuj, za košnjo bankin ob ulicah mesta Komunalno podjetje Ptuj, brežine potoka Grajena so v pristojnosti Vodnogospodarskega podjetja Ptuj, za dvig korit, zamenjavo polomljenih košev za smeti pa skrbi Komunalno podjetje Ptuj. Za košnjo trave ob državnih cestah na območju MO Ptuj ima Direkcija RS za ceste pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj. Sredstev je le za trikratno košnjo letno. Za košnjo trave ob potoku Grajena ministrstvo za okolje in prostor RS namenja sredstva v višini le ene košnje letno, zaradi zakona o divjadi in lovstva pa se izvaja šele po prvem avgustu vsako leto. Tuji jeziki v osnovni šoli Svetniki mestnega sveta Meta Puklavec, Marija Mag-dalenc in Ervin Hojker so na župana MO Ptuj in mestni svet naslovili pobudo za financiranje pouka tujih jezikov v osnovni šoli. Potrebna sredstva za pouk tujega jezika v tečajni obliki po dve uri tedensko od prvega do vsaj šestega razreda naj bi osnovnim šolam zagotovili že v šolskem letu 2005/2006. Prepričani so, da bo razširjanje znanj tujih jezikov na daljši rok veliko prispevalo k povečanju konkurenčne sposobnosti tega okolja, zato pričakujejo, da bodo najodgovornejši v mestni občini Ptuj poiskali možnosti in pobudo tudi uresničili. Javno stranišče predrago O tem, da ima Ptuj premalo javnih stranišč, čivkajo že vrabci na strehi. Vsaj enkrat letno o tem pišemo na straneh Štajerskega tednika, v zadnjem času pa se je ta problematika preselila tudi na seje mestnega sveta. Svetnik SDS Avgust Lah se je na 31. seji sveta mestnega sveta zavzel za to, da bi edino ptujsko javno stranišče v Slomškovi na Ptuju bilo odpr- .V to vsak dan do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih, prav tako naj Komunalno podjetje Ptuj kot upravljavec poskrbi za ustrezno čistočo. Stanje in videz ptujskega javnega stranišča sta v takem stanju, da bi ga morali v celoti obnoviti: odpada omet, ob večjih nalivih ga zaliva voda. Če želi imeti mesto novo javno stranišče, bo pač moralo potrebna sredstva zagotoviti v proračunu za leto 2006. Mesečno trenutno ptujsko mestno blagajno stane vzdrževanje javnega WC-ja 200 tisoč tolarjev in jih zagotavlja v okviru programa vzdrževanja objektov skupne rabe. V tem znesku je zajetih 88 ur dela čistilke, poraba papirja in električne energije. Za celoletno in celodnevno obratovanje javnega WC-ja bi morala mestna občina Ptuj zagotoviti še najmanj enkrat toliko denarja kot ga že sedaj, ko letni stroški znašajo dva milijona 400 tisoč tolarjev. Odstopna izjava Miroslava Letonje Mestni svetniki so se 25. julija seznanili tudi z ne- preklicno odstopno izjavo Miroslava Letonje s funkcije člana sveta Glasbene šole Karola Pahorja. Odločitev o odstopu je sprejel iz protesta, ker ugotavljajo, da se število članov SNS MO Ptuj v zadnjem času stalno zmanjšuje zaradi nelogičnih sklepov sveta MO Ptuj, s katerimi ta krši načelo proporcionalne zastopanosti političnih strank v javnih zavodih, saj člane omenjene stranke na nekorekten in skrajno nedemokratičen način oddaljujejo od možnosti zastopanja volje volivcev. "Z mojim protestnim odstopom tako naša stranke nima več niti enega člana v katerem od javnih zavodov, v katerih ima svoje zastopnike MO Ptuj. Župana in mestni svet opozarjam, da s takšnim ravnanjem grobo posegate v interese volivcev ter kršite 15. in 44. člen ustave RS. V naši stranki že proučujemo možnost odstopa od vseh funkcij v organih mestnega sveta, če mestni svet MO Ptuj ne bo pričel sprejemati ustreznih sklepov v tej smeri," še pojasnjuje svoj nepreklicni odstop Miroslav Letonja. MG Svetinje • Bodo tudi uradno potrdili obstoj naselja? Namesto počitnic ustanovili Svetinje V ormoški občini je kraj Svetinje poznan po nekdanji šoli, vrtcu in cerkvi, vsi ga poznamo, le malokdo pa ve, da naselje z imenom Svetinje dejansko ne obstaja. Svetinje domačini poimenujejo dele naselij Mihalovci in Veličane. Tega se je najbolj zavedel svetinjski duhovnik Janez Gorgner, zato je skupaj s sosedi in podjetjem Holer-muos spisal pobudo za ustanovitev naselja Svetinje. Bodoče Svetinje bi zajemale del naselja Veličane, natančneje hišne številke 64, 67, 70 in 71, ter del naselja Mihalovci, kjer bi k Svetinjam spadale hišne številke med 52 in 60. Gre za najbližje okolje farne cerkve s pokopališčem. Janez Gorgner pravi, da je ime Svetinje prisotno že od leta 1730, od izgradnje cerkve Vseh svetnikov. Štirideset let kasneje je bila ustanovljena samostojna župnija, ki se je imenovala Svetinje. Med Veličane in Mihalovce se bo na pobudo domačega župnika Janeza Gorgnerja sedaj najverjetneje tudi uradno vrinilo naselje Svetinje. Ime Svetinje se od leta 1954 uporablja tudi v uradnem nazivu osnovne šole. Zato za domačine, čeprav ni nobene usmerjevalne table, ni nobenega dvoma, kje so Svetinje. »Problema sem se zavedel, ko smo imeli iz naše cerkve televizijski prenos maše in so kasneje prihajala pisma, ki so spraševala, kje so Svetinje; ni vas v imeniku, ni vas nikjer. Če hoče kraj zaživeti, mora imeti ime in mora ga biti mogoče najti. V Ivanjkovcih se razvija upravno središče krajevne skupnosti - pošta, KS, zdravstveni dom, gasilci. Začetek kraja pa je na Svetinjah. Tukaj so korenine, sem prinesejo otroke h krstu in tudi pokopališče je na Svetinjah. Svetinje si zamišljamo kot turistično-zgodovinsko-kulturno središče.« Minuli petek je bil zbor občanov, na katerega so bili sklicani vsi, ki se jih napovedana sprememba dotika. Gre za 31 ljudi, 20 jih je bilo prisotnih, zbora pa se je udeležil tudi župan Vili Trofenik. Svoje pozitivno mnenje je k zadevi dal tudi svet Ks Ivanjkovci. Seveda so se pojavila tudi vpraša- nja in pomisleki. Finance so bile prve na udaru; treba bo namreč menjati osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in tudi plačati nove hišne številke in podobno. Župnik Gorgner je zastavil svoj vpliv in ponudil zanimivo rešitev: letos se odpove dopustu, iz tega denarja pa bo pokril stroške, povezane z nastankom kraja Svetinje, ki jih bodo imeli posamezniki in jih ne bi zmogli pokriti sami. »Mlade družine bodo to težko plačale, sploh, če imajo kredite. Jaz sem sam, nimam družine, in kdor bo potrkal na moja vrata, mu bom pomagal. Pomoč je ponudil tudi Holermuos in tudi župan Vili Trofenik je v primeru socialne ogroženosti opozoril, da stroške prevzame občina.« Pojavil se je še zanimiv pomislek, ali bo postopek zahteval preštevilčenje Veličan in Mihalovec. Kmalu so razjasnili, da se številke izvzamejo, saj se tudi v primeru podrtja hiše cela vas ne preštevilči. Nastanek Svetinj drugih krajanov ne bo prizadeval. Za označitev novega kraja pa bo poskrbe- la občina. K ideji o naselju Svetinje morajo svojo privolitev podati še občinski svetniki na današnji seji. V Svetinjah upajo, da se birokracija ne bo postavila proti želji krajanov. Polni so idej in v teh dneh se že izvajajo meritve za ureditev obvoznice, ki bo speljala širšo cesto po varnejši poti. viki klemenčič ivanuša sacIJarstvo, vinogradništvo in vinarstvo • prilogo V novi Številki mesečnil IMarodte V Štajerski z brezplačno prilogo Pnioga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju ^^ER^BIKE Centra aerobike. www.aerobika.net .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 1 RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. 1 Raičeva 6 | 2250 Ptuj 1 Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA ntlE IN PRIIMEK Magda Vozem Žetale 106,8886 Žetale Nagrajenec prqme nagrado po pošti. Ptuj • Aktivnosti v boju proti drogi Naprej zmorem sam/a Prisotnost drog v vsakdanjem življenju in ob posebnih priložnostih, iniciacijah in ritualih je z nami od samega začetka obstoja civilizacij. Od zmernega uživanja in posvečenega zaužitja nekaterih substanc ob religioznih ritualih ter praznikih - le-to poznamo tudi v institucionaliziranih obredih, v liturgiji RKC (rimokatoliške cerkve) npr. - pa do prekomernega uživanja drog, oz. do zlorabe drog je lahko le korak. Ko govorimo o odvisnosti od drog, je lahko že prepozno in je stanje že tako rekoč alarmantno. Ce ni porušeno le psihično in socialno ravnovesje, je prav gotovo že mogoče opaziti prve znake na samem organizmu. Ob pridobitvah moderniziranega življenja, ki nam to olajšujejo, so na žalost prisotne tudi senčne plati, oz. obstaja tudi druga plat medalje. In to so ob vseh pozitivnih stvareh pojavi, kot so alienacija - odtujitev, letargija - brezvoljnost, apatija - zdolgočasenost _ Droge so na prvi pogled tisti blažilci, ki pomagajo premostiti te prepade med posameznikovo notranjostjo in zunanjim svetom, ki ni vedno tak, kot bi si želeli, ter navidezno blažijo zmožnost prenašanja vsakdanjega bremena in neujemanja pričakovanj z dejanskim stanjem, a žal je cena za tovrstno dolgotrajno ali pretirano početje previsoka. Ne le odvisnost, tako fizična kot psihična, temveč tudi pregorevanje organizma in v skrajni fazi smrt so posledice, na katere ob začetku takšnih stranpoti ponavadi razmišlja le malokdo. V našem okolju narašča število odvisnikov in s tem tudi tistih, ki bi želeli živeti brez drog. V letu 2004 je CID (Center interesnih dejav- nosti) Ptuj opravil raziskavo o razširjenosti kajenja, uživanja alkohola in drugih drog med mladimi, starimi med 12 in 17 let. Pokazalo se je, da veliko mladostnikov redno uživa alkohol in tudi nedovoljene droge. Raziskava in alarmi iz vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemi odvisnikov, so nas vzpodbudili, da skušamo pomagati mladostnikom pri postavljanju na lastne noge. Zato smo se na Centru za socialno delo Ptuj odločili, da v sodelovanju s TIN Ljubljana, Zavodom za svetovanje in izobraževanje, pričnemo izvajati program reintegracije Naprej zmorem sam/a, ki se že uspešno izvaja v Mariboru in Ljubljani, njegova snovalka in oblikovalka je Vilma Kersnik, diplomirana socialna delav- I Foto: Boris Voglar ka. Na CSD na Ptuju je za izvajanje programa po zamislih snovalke odgovorna diplomantka Pedagoške fakultete v Mariboru Petra Kacijan, ki je tam tudi za vse, ki bi se hoteli vključiti v program oz. želijo pridobiti kakršnekoli informacije v zvezi z omenjeno problematiko. Dosegljiva je na tel. številki 031 519 902, od ponedeljka do četrtka, med 8. in 15. uro. Ponovno vključevanje v družbo je težavno Reintegracija je podporni program zdravljenja in posameznika krepi s celostnim pristopom na socialnem, vedenjskem, ekonomskem, družbenem, psihološkem in fiziološkem področju. S tem se skrajša čas reintegracije posameznika v lokalno okolje, promovirajo se zdrave oblike življenja, zmanjšajo možnosti povratka v odvisnost, vpliva na prebivalce lokalne skupnosti v zvezi s stigmo, pomaga pri osamosvojitvi, končanju izobraževanja in iskanju zaposlitve, vključevanju v družbo vrstnikov _ Uporabniki programa so (o)zdravljeni odvisniki, ki so se zdravili v različnih programih za odvajanje odvisnosti, nekateri so se zdravili sami, ob pomoči domačega okolja, nekaj je "urejenih metadon-cev" (to pomeni, da imajo v metadonskem programu negativen test na prisotnost prepovedanih drog in zmanjšujejo dozo metadona), nekaj uporabnikov programa je zdravljenih alkoholikov, osta- li so imeli težave z drugimi odvisnostmi (hrana, zdravila, odnosi), poleg teh pa se v program vključujejo tudi tisti, ki imajo zelo podobne potrebe kot bivši odvisniki, niso pa bili nikoli odvisni (to so uporabniki z izkušnjo hospitalizacije ali drugih oblik zdravljenja v psihiatrični bolnišnici, žrtve nasilja, zlorab). Pogoji za vključitev v program so starost od 15 do 30 let, prepoved uživanja nedovoljenih drog, upoštevanje pravil, pomembno je tudi, da se uporabnik v program vključi prostovoljno. Za delo z uporabniki se uporabljajo metode, ki celostno obravnavajo posameznika - upoštevajo se njegove potrebe, trenutna pozicija in resursi moči, in sicer individualno delo (razgovor, edukativno svetovanje, svetovanje, učna pomoč, spremljanje) ter skupinsko delo (izkustvene delavnice, projektno delo, so-cialno-kulturno delo, športne aktivnosti, sproščanje, trening asertivnosti, tematske delavnice). Vsak uporabnik napravi svoj individualni načrt z vsemi prioritetami in povezavami s strokovnjaki in institucijami, kar zagotavlja usklajen pristop pri urejanju posameznikovih eksistencialnih vprašanj. Odvisnik je bolnik ... O pomenu in vlogi reintegracije (o)zdravljenih odvisnikov v lokalno okolje je Foto: Boris Voglar Milan Krek, direktor Urada za droge pri Ministrstvu za zdravje, dejal, da je ponovno vključevanje odvisnikov v okolje delno tudi posledica socialnega izključevanja uporabnikov prepovedanih drog. Odvisnik je bolnik kot vsi ostali bolniki in ga zaradi njegove bolezni ne bi smeli izključevati iz družbe'. Do takšnega odnosa v naši družbi pa še je zelo daleč in ravno zato moramo razvijati kvalitetne reintegracijske programe, ki pa se morajo izvajati zlasti v lokalnem okolju, iz katerega prihajajo (o)zdravljeni odvisniki in lahko nadaljujejo svoje ustvarjalno življenje tudi po uspešno končanem zdravljenju ob pomoči ljudi v lokalni skupnosti. Lep primer dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem je Luartov park. Kulturna tržnica Maribor, ki so si jo zamislili na TIN Ljubljana, Zavod za svetovanje in izobraževanje - OE Maribor, je bila predstavljena v okviru Festivala Lent in je bila zasnovana skupaj z uporabniki programa Naprej zmorem sam/a. Luartovci omogočajo po metodi socio-kulturne-ga dela uresničitev mnogih osebnih ciljev in tudi ciljev programa samega. Predvsem pa se jim izboljša samopodo-ba in se ob organizacijskih izzivih spopadejo z učenjem funkcionalnih znanj. Petra Kacijan in Boris Voglar Ptuj • Počitniške kreativne delavnice na CSD Za kratkočasne počitnice Tudi letos so v Centru za socialno delo - CSD pripravili počitniške aktivnosti za mlade, predvsem za osnovnošolce. Izvedlo jih je Društvo ARS Vitae iz Ptuja v sodelovanju s CSD in CID, ki so nudili prostore in materiale za izvedbo programa. v juniju, ko se začno šole prosti dnevi in tako mladim ostane veliko časa, ki bi ga morebiti preživeli prepuščeni sami sebi ali ulici - prepogosto ob spremljavi negativnih pojavov, kot so mladoletno prestopništvo, objestnost in različne oblike odvisnosti (alkohol, cigarete, mamila ... ) - so izvajalci ponudili osnovnošolski populaciji višje stopnje možnost ustvarjalnega in sproščenega preživljanja prostega časa. Teden dni so se dobivali v sejni sobi CSD, ki je dovolj prostorna, da so se otroci počutili obenem svobodno in varno. 21 otrok, ki je bilo vključenih v dejavnosti, se je sestajalo vsak dan od 9. do 14. oz 12.30 ure. Skupaj z vodjo projekta Renato Polanec, Foto: Boris Voglar dipl. soc. del., in še tremi drugimi prostovoljkami, aktivnimi v preventivnih programih, ki jih izvaja CSD za mlade, so izvedli naslednje aktivnosti: delavnico spoznavanja, izdelovanje nakita, oblikovanje izdelkov iz mavca, oblikovanje izdelkov iz plastike, poslikava stekla, izdelovanje vizitk, pletenje obeskov in izdelki iz fimo mase, Program, za katerega so deloma pridobili sredstva tudi s prijavo na razpis Mestne občine Ptuj, poteka že od leta 1996. Bistvo in poglavitni namen dejavnosti je spodbujati otrokovo kreativnost, hkrati pa mu omogočati druženje in s tem razvijanje veščin socialnega učenja. Na aktiven način s tem otroci prehajajo od resnega šolskega dela k bolj brezskrbnim in sproščenim poletnim mesecem. S programom želijo organizatorji predvsem zapolniti praznino, ki nastane po zaključku šolskih obveznosti in otrokom omogočiti izkušnjo kreativnega preživljanja prostega časa, ki ga imajo v počitnicah na pretek. Obenem pa delujejo tudi preventivno, kar je drugi nivo programa, s katerim želijo omogočiti, da otroci v času, ko so brez nadzora staršev, zdravo in koristno preživijo proste dneve tako, da so s tem predvsem sami zadovoljni, obenem pa tudi širša družbena skupnost. Ob zaključku so pripravili tudi razstavo izdelkov, ki so nastali v tednu druženja. Ogledalo si jo je kar nekaj obiskovalcev, predvsem staršev udeležencev delavnic. Ob dveh kreativnih delavnicah na dan so izvajalci med njimi izvedli več različnih interakcijskih vaj s področja komunikacije in odnosov med vrstniki ter seveda veliko število razvedrilnih iger, ki so bile ob višku energije med mladimi več kot nujne. Kot zaključek lahko zapišemo še glavne vtise izvajalcev, ki menijo, da so počitniške kreativne delavnice uspele, udeleženci so bili zadovoljni in so obljubili udeležbo tudi prihodnje leto. S tem je bil namen programa v celoti realiziran, kot so si ga zastavili. Boris Voglar Grajena • Peti krajevni praznik Krajani za razvoj kraja V primestni četrti Grajena, lani so praznovali 800. obletnico prve omembe kraja, so tudi letos pripravili bogato praznovanje krajevnega praznika. Osrednja prireditev, ki je tudi del praznovanja praznika MO Ptuj, je bila 23. julija, že dan prej pa so gostili zaključno prireditev letošnjega izbora Kmetije leta v MO Ptuj. Pred gasilskim domom je bil start letošnjega kolesarskega trima po primestni četrti Grajena, ki se ga je udeležilo 36 kolesarjev. Pred gasilskim domom so skakali v daljavo tudi najpo-skočnejši Grajenčani in Grajenčanke. V kategoriji do 10 let je bil najboljši Silvo Foto: Črtomir Goznik Moški pevski zbor Grajena je letos praznoval 30-letnico uspešnega dela. Ob petem krajevnem prazniku je prejel priznanje PČ Grajena. Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, predsednik sveta PČ Grajena. Lovrenčič, do 18 let Matic Čeh, do 40 let Andrej Polanec in v kategoriji nad 40 let Bojan Krajnc. V ženski kategoriji pa je bila nepremagljiva Tatjana Kokol. Na osrednji slovesnosti ob 5. krajevnem prazniku je govoril predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek. Pohvalil je prizadevanja krajanov za razvoj kraja, najzaslužnejši so prejeli priznanja. Plaketo PČ Grajena je letos prejel zaslužni krajan Franc Potrč, prvo so lani podelili Antonu Zorcu, priznanji pa so prejeli Moški pevski zbor Grajena ob svoji 30. obletnici delovanja Reportaže • Kitajska in Tibet Odgrnjena tančica in Milan Pavlica, strokovni sodelavec MO Ptuj, za pomoč pri urejanju cestne infrastrukture. Tudi ob letošnjem prazniku so se Grajenčani skupaj poveselili na družabnem srečanju. V Domu krajanov Grajena pa so sinoči pripravili že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga je ob 5. krajevnem prazniku PČ Grajena pripravilo Društvo upokojencev Grajena. Nastopilo je trinajst skupin ljudskih pevcev in godcev. Letošnji praznični program prireditev so s tem izčrpali. MG tibetansko oblast daleč na sever. Tibet je bil dvesto let mogočna država, nato pa je zaradi notranjih spopadov za oblast razpadel v več kneževin, ki so se nenehno bojevale med seboj. To Nadaljevanje iz prejšnje številke K nelagodju je pripomogla novica, da so okuženi s steklino. Kakor hudoben demon se je plazila med belci po krčmah in hotelskih sobah. Tibet je s svojo povprečno nadmorsko višino štiri tisoč petsto metrov najvišja in največja planota na svetu. Po tibetanski legendi je bilo na njenem mestu nekoč ogromno jezero, v katerem je prebivalo pet zmajev. Burkali so vodno gladino in ogrožali lepoto obale, rastlinstvo in živalstvo. Pet dobrih vil, ki se jim je zasmilila narava, je sestopilo z neba, premagalo hudobneže in ukazalo morju, da odteče. V legendi je kanček resnice, saj najdbe fosilov potrjujejo, da je bila planota nekoč morsko dno. Tam, kjer se danes dvigajo najvišje gore sveta, je še v začetku zemeljskega starega veka ležala mogočna morska kotlina Tetis. Na njenem mestu so se srečali ostanki stare celine Gondvane in Azijska plošča. Pod velikim pritiskom je zrasla današnja Himalaja. Zaradi močne erozije je doline med gorskimi gubami napolnil drobir z gora in Tibet je dobil obliko visoke planote. V odmaknjenem svetu, obdanem s prečudovitimi gorskimi vršaci, se je rodil in skozi stoletja oblikoval narod, ki s svojo kulturo, religijo, običaji, jezikom in zgodovino predstavlja neprecenljiv dragulj svetovne zakladnice. Tibetance ločijo od drugih narodov svojske poteze. Zanesljivih podatkov, Foto: Janez Jakiic Menihi med burno razpravo. od kod so prišli na visoko planoto, ni. Arheologi in antropologi menijo, da je bilo to pred dva tisoč petsto leti, ko naj bi plodne vzhodne in južne obrobne pokrajine Tibeta naselila mongolska pastirska ljudstva, ki so govorila jezik, podoben burmanskemu. Po prepričanju Tibetancev pa so potomci opičjega boga in ženskega demona. Iz njune zveze se je rodilo šest otrok, ki so predniki bogov, polbogov, ljudi, duhov, živali in demonov. Znano je, da so se ljudstva na planoti že v začetku našega štetja začela povezovati v kraljestvo. Kralj Songsten Gampo je v sedmem stoletju razširil je bil tudi boj med staro vero bon in novo vero budizmom. V enajstem stoletju se je ponovno začel uveljavljati budizem. V sedemnajstem stoletju je dosegel tako moč, da je postal verski vladar tudi posvetni vladar dežele. Ti-betanci se kljub odmaknjenosti niso mogli izogniti zunanjim vplivom. Skozi zgodovino se kakor rdeča nit vleče včasih usodna povezanost z Nepalom, Mongolijo in Kitajsko. Obdobju samostojnosti so sledila obdobja kitajske in mongolske nadvlade. Nadaljevanje v prihodnji številki JJ Nagradno turistično vprašanje Baloni, jubilej, vodnika Še ena stopnička na poti do začetka gradnje prvega topli-škega hotela je premagana. Ptujski mestni svetniki so 25. julija sprejeli predlog občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Toplic, ki je namenjen gradnji hotela in lokalne obvozne ceste. Na podlagi v ponedeljek sprejetega odloka so lahko pričeli aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ocenjujejo, da ga bodo lahko pridobili v dveh do treh mesecih. S svojo največjo investicijo v 30-letni zgodovini naj bi Terme Ptuj pričele predvidoma letos oktobra. Vmes pa bodo skupaj z zvestimi kopalci proslavile prvih 30 let poslovanja. Vsem, ki jih bodo na praznični dan, 10. avgusta, obiskali, bodo omogočili brezplačno nočno kopanje po 20. uri zvečer, zabavni program bo potekal v amfiteatru, nebo pa bo razsvetlil jubilejni ognjemet. v ; Foto: Črtomir Goznik Ptujski motiv krasi naslovnico novega prospekta Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Že ta konec tedna pa so Terme Ptuj baza letošnjega 9. mednarodnega balonarskega praznika Ptuj 2005, ki ga je ob njihovi pomoči pripravil Balonarski klub Ptuj. Tekmovalci se bodo drugi dan balo-narskega praznika pomerili v igri Fly in, tretji polet pa bo polet za pokal Styrian Spirit. Tretji dan letošnjega balonarskega praznika bodo izvedli dva poleta Lov na lisico ter polet za pokal mesta Ptuj in Term Ptuj. Šesti in obenem zadnji polet na prazniku letenja bo panoramskega značaja. V soboto, 30. julija, pa bo ob bazenih potekala tradicionalna balonarska noč. Sredi julija sta izšla tudi za turizem na Ptujskem izredno zanimiva slovenska turistična vodnika, prvi je Vodnik po stranskih poteh v okviru projekta Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih, v katerem se predstavlja 425 ponudnikov turističnih storitev, kar je za 23 odstotkov več kot v lanskem letu. Vodniku so dodani programi posameznih ponudnikov turističnih storitev. Izšel je v nakladi 130 tisoč izvodov v štirih jezikih. Občine Idrija, Kranj, Koper, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič pa so kot članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju s STO izdale prospekt Zgodovinska mesta Slovenije. Ta vodi skozi 12 najstarejših in najlepših slovenskih mest. Vabijo na ogled mest in njihovih lepot v šestih turističnih paketih, ki so tematsko vezani na lepote, kulturno bogastvo in barvitost naših mest. Izbrana slovenska mesta vabijo kot obzidana mesta, sejemska mesta, mesta vina, z velikimi možmi, skrivnostno močjo tišine ter v povezavi z reko. Zgodovinska mesta so neprecenljiv zaklad in velika turistična privlačnost, z razvojem mestnega in kulturnega turizma bodo mesta zagotovo na novo zaživela. Letošnji balonarski praznik je deveti po vrsti. Nagrado bo prejela Ivana Kukovec iz Bukovcev 174. Danes vprašujemo, koliko vodnih površin imajo Terme Ptuj. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 5. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko vodnih površin imajo Terme Ptuj?_ Ime in priimek: Naslov: RIM, NEAPEU, POMPEJI 4-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje 12.874D/NZ 42.900 Otok KRK 3* Beli Kamikllotrokdo 12 let 50% popusta 30.7y7D/POL od 52.900 Sončkov klub na CRESU 2* dep. Kimen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno 6.8.-20.8/7D/POL 55.900 Sonikov klub na MURTERJU 3* Borovnik, izposoja koles, otrok do 12 let brezplačno 13.8.-20.8y7D/POL 61.880 BOLGARIJA, Črno morje 3* Preslav, 150 m do plaže, letalo iz Ljubljane 10.,17.8y7D/NZ od 77.900 DJERBA 3* Djerba Horoun, letalo iz LJubljane ali Zagreba 8,15., 22.8y7D/POL od 99.900 GRČIJA, Rodos 2* Manos Pension, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 7., 14.8y7D/NZ 108.900 GRČIJA, Kreta 2* Vergas, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 6., 13.8y7D/NZ 110.300 TUNIZIJA 4* hotel, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 30.7/7D/AI 114.900 TURČIJA, Alanya 3* Sun Heaven, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 7., 14.8y7D/AI 127.900 SONČEK TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 Tal. prodaja: 0801969 • waiw.sonchak.cam Worldof TUI Kuharski nasveti Breskve Breskve so skupina koščičastega sadja, ki jih uporabljamo kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne sladke in tudi slane jedi. Vse vrste breskev imajo sočno meso. Posebej priljubljene so rumenomes-nate sorte breskev, ki so tudi najpogostejše. Belomesna-te sorte breskev, ki so običajno tudi drobnejše, pa slovijo po dobri aromi in prav tako dobrem okusu in jih le redko najdemo na tržišču. Rdeča lupina pri nekaterih sortah breskev ni zank zrelosti. Zrelo breskev prepoznamo po vonju. V kuhinji delimo breskve v dve poglavitni skupini, na tako imenovane trde breskve, pri katerih koščico težko ločimo od mesa, in mehke breskve, pri katerih koščico odstranimo z lahkoto. Trde sorte breskev tudi po kuhanju in ostalih toplotnih postopkih obdržijo obliko, zato so primernejše za toplotne postopke in konzerviranje. Mehke sorte breskev pa so primerne surove, kot namizno sadje ali za pripravo jedi in izdelkov, ko sadeži lahko izgubijo svojo obliko. Čvrstost breskev pa ni odvisna samo od sorte, na čvrstost vplivajo tudi tla in podnebje. Barva zunanje lupine je lahko temno zelena, najrazličnejši odtenki rumeno oranžne barve do temno rdeče barve breskve. Najbolj izrazita posebnost breskev so mehke puhaste dlačice na njeni površini, ki jih marsikdo ne mara, pred toplotno obdelavo pa jih skupaj z lupino enostavno odstranimo če breskve za nekaj minut potopimo v vrelo vodo - tako kot paradižnike. Če lupine z dlačica- mi ne odstranimo , bo meso po toplotni obdelavi prevzelo barvo lupine. Od toplotnih postopkov pri breskvah najpogosteje uporabljamo kuhanje in pečenje. Še ne popolnoma zrele breskve, se pri kuhanju prav tako zmehčajo in pridobijo tudi na barvi. Rezine breskev pa bodo po peki in kuhanju še mehkejše, če jih pred toplotno obdelavo za nekaj časa namočimo v sladkorno raztopino ali sladkorni sirup. Uporabimo pa jih lahko za pripravo jedi tudi surove. Olupljene in marinirane dodajamo mešanim solatam, kot so perutninska solata in solata z morskimi sadeži. Prav tako surove breskve uporabimo kot sestavino sadnih solat, za boljši okus pa jih pokapljamo z različnimi sadnimi žganji, sladkornim sirupom in sladkimi dišavami. Večina breskev ni primernih za dolgo skladiščenje. Po skladiščenju postanejo mokastega okusa, meso okrog koščice pa postane rjavo, zato je bolje, da jih čim prej predelamo v jedi ali izdelke. Pri nas iz breskev najpogosteje pripravimo sladke jedi ali sadne izdelke, kot so marmelada, džem, sok, sirup in žganje. Prav tako tudi v svetu poznajo bolj pogosto Mokri smrček Asocialnost Vprašanje bralca Matjaža iz okolice Ptuja: Imamo mlado čistokrvno psico, ki jo želimo enkrat pripustiti. Problem je, ker psica odklanja vsakega samca, prav tako ima zelo slabo izražene znake gonjenja. Kaj storiti, da bi psičko vsaj enkrat pripustili? Hvala za odgovor. sladke jedi iz breskev. V Franciji jih kuhajo skupaj s češnjami, mandlji in rahlo začinijo s češ-njevcem, v Italiji kuhane polnijo s kostanjevim nadevom, v Nemčiji je znana pita, ki jo pripravljajo iz breskev in kisle smetane, v Avstriji pogosto kuhajo cmoke iz breskev, vodo pa dodatno odišavijo s cimetom, sladkorjem in klinčki. Pri nas iz breskve prav tako pripravljamo številne jedi, najpogosteje pripravimo breskvino pito, kolač, cmoke, zavitek, jih spečemo na žaru in ponudimo zraven pečene perutnine in rib ali pa opečene rezine breskev ohladimo in dodamo kot sestavino perutninske solate. Po okusu se breskve lepo ujemajo z mandlji in skuto, zato jih pri pitah, kolačih in zavitkih pogosto kombiniramo tudi s temi sestavinami. Pito iz breskev pripravimo tako, da najprej pripravimo enostavno krhko testo iz 60 dekagra-mov moke, uporabimo namensko moko ali pol ostre in pol mehke moke, dodamo ščep soli, pol pecilnega praška, 35 dekagramov margarine ali masla, 1 večje jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, 2 žlici kisle smetane in slab deciliter belega vina. Iz vseh naštetih sestavin na hitro zgnetemo krhko Odgovor: Nekatere psice ne kažejo intenzivnih znakov gonjenja, kljub temu da jih pripeljemo k plemenjaku pravočasno (torej v času estrusa). Najpogosteje se s problemom soočamo pri psicah, ki v mladosti (do 1. leta starosti) niso ustvarile primar- testo in ga pustimo počivati vsaj 10 minut. Količina sestavin zadostuje velikosti pekača od pečice. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo in ga damo v po-maščen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko. Če se testo lomi, ga razrežemo in manjše kose polagamo na dno pekača. Testo večkrat prebodemo in ga damo peč v pečico pri temperaturi 180 do 2O0 stopinj Celzija ter ga spečemo do polovice. Med tem časom olupimo breskve in jih narežemo na tanjše krhlje. Ko je testo do polovice pečeno, ga vzamemo iz pečice, premažemo s poljubno marmelado in nanjo položimo narezane krhlje breskev. Breskve potresemo s sladkorjem, cimetom, vaniljevim sladkorjem in mletimi mandlji, orehi ali piškotnimi drobtinami. Ostalo polovico testa razvaljamo, s koleščkom narežemo na tanke trakove in v obliki mrežice zložimo na breskve. Mrežico po vrhu premažemo z razmešanim jajcem. Tako pripravljeno pito pečemo še 30 minut. Preden ponudimo breskvino pito, jo po želji potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s smetano. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. nega odnosa do drugih psov. Gre za živali, ki niso ustrezno "socializirane". Največkrat je edini način, da od takšne psičke dobimo potomce, umetna oploditev, vendar je vprašanje, kako se bo psička obnašala, ko bo morala prevzeti vlogo matere. Znano je, da psice odklanjajo določenega samca, ki jim ni simpatičen, zato je smiselno, da psičko še pred želenim pripustom skušamo spoznati s čim več različnimi plemenjaki. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI my s 02/ 771 00 82 V vrtu Vrt sredi poletja Letošnje poletno vreme se od običajnega aprilskega spremenljivega razlikuje le z več dežja in za spoznanje je toplejše. Narava in vrtno rastje se bosta po dovoljni zamočenosti zemlje in ponovni poletni otoplitvi obnovili z rastjo, za kar bo še naprej potrebna redna nega in skrbno varstvo pred boleznimi in škodljivci. V SADNEM VRTU je od vseh sadnih vrst najpomembnejše letno opravilo letna rez breskev. Opravimo jo pri zgodnje zorečih takoj po obiranju, pri kasno zorečih sortah pa v začetku avgusta. Breskev bujno raste skozi vse poletje. Rast je najmočnejša v vrhovih in na koncu ogrodnih vej, kar povzroči preveliko zgostitev zgornjega dela drevesne krošnje, bujno rast nerodnih bohotivk in naglo golitev spodnjih vej v krošnji zaradi zasenčitve. Med vegetacijo odstranimo vse močne poganjke na vrhovih ogrodnih vej ter mladike bohotivke, ki rastejo iz starih vej ali debla. Pustimo le nekaj dobro raščenih in enakomerno razporejenih rodnih šib po celotni krošnji, pri čemer upoštevamo, da je rodna šiba enoletna mladika, zrastla iz dvoletnega lesa. Z letno rezjo oblikujemo in vzdržujemo ogrodje drevesne krošnje breskve, preprečimo golitev njenega spodnjega dela, spodbudimo boljšo obraščanje z mladimi enoletnimi poganjki, dobro osvetljenost in zračnost v vseh delih krošnje, boljšo tvorbo cvetnih brstov, dozorevanje lesa in boljše zdravstveno stanje drevesa. Iztekajo se zadnji dnevi, ko še lahko upogibamo veje v sadovnjaku, da jih v rasti zaustavimo in pospešimo v torbo cvetnih brstov. Upogibanje navpičnih vej je potrebno opraviti pri mlajšem sadnem drevju, pri starejšem pa upo-gibamo le mladike, ki so potrebne za nadomestni les, sicer pa je še čas za izrezovanje bohotivk, ki so ušle našim očem ob zeleni rezi v začetku julija. V mesecu avgustu bo čas za sajenje vrtnih jagod. Pravočasno si zagotovimo sadike, sicer pa pričnemo s pripravo zemlje za sajenje, komposta. Sveži hlevski gnoj za obnovo jagodnjaka ne pride v poštev. Če je zemlja namenjena za ja- godnjak zaplevljena s trajnimi koreninskimi pleveli slakom, pirnico ali divjim sirkom, jo pred sajenjem razplevelimo. V OKRASNEM VRTU je sredi poletja že primeren čas za razmnoževanje nekaterih vrst okrasnih rastlin. Režemo zelene potaknjence grmovnic in okrasnih dreves, ki se bodo vloženi v rahlo vrtno zemljo in ob dobri negi za neposredno sajenje do jeseni ukoreninili. Pripravimo si ustrezno prst in sadilne posode za potikanje zalistnih poganjkov blazinastih trajnic in lončnic mladih rastlin, ki jih bomo potrebovali za naslednje leto. Pričenja se čas za sajenje potonik, gomoljev bradatih perunik, čebulic lilij, jesenskih podleskov in kore-nik trajnega maka. Da se bodo lažje upirale poletnim viharjem in vetrom, postavimo opore enoletnicam z visokim zelnatim steblom, dalijam, sončnicam in jih privezujemo rahlo ob nje. V ZELENJAVNEM vRtU se ob jakobovem in aninem izteka čas za setev in sajenje tistih vrst vrtnin, ki jih bomo pobirali kot jesenske pridelke. Še zadnjič sadimo grah, seje-mo kitajski kapus, mangold, novozelandsko špinačo, radič solatnik, kolerabico in listni ohrovt. Presajamo endivijo, zimski por, cvetačo, brokoli in solato. Stebla višje zelenjave brstičnega ohrovta, kodrastega zelja in brokolija osujemo, po potrebi mu postavimo oporo in rahlo privežemo, da jih veter ne podre. Slabega vznika nekaterih vrst vrtnih semen ne pripisujemo morebitni slabi kaljivosti, marveč bolhačem, ki sproti požro klične liste, preden bi se prikazali iz zemlje. Zatiramo jih z ustreznimi pripravki. S fungicidi redno škropimo paradižnik, bučke, jajčevce in kumarice proti plesni, pred tem pa odstranimo bolne, porumenele in odmrle liste. Miran Glušič, ing. agr. .7.-4.8.2005 29-Petek 30-Sobota A-*" 31-Nedelja 1-Ponedeljek 2-Torek 3-Sreda 4-Četrtek Kako najti zaupanja vrednega premoženjskega svetovalca in se izogniti prod^alcem finančnih produktov Če se odločite razkriti vašo celotno finančno sliko ter pooblastiti nekoga za izdelavo in izvedbo vašega finančnega načrta - potem hočete to narediti z osebo, ki ji lahko zaupate! Iščete torej nekoga, ki je sposoben, skrben in spreten. Nekoga, ki vam želi prodati več kot le vzajemni sklad, zavarovalno polico ali storitev upravljanja vašega premoženja. Nekoga, na katerega se lahko zanesete, da bo ohranil v mislih vašo »veliko sliko« in na prvo mesto postavil vaše potrebe ter podrobnosti vaših osebnih financ ohranil zase. Kar iščete, je zaupanja vreden premoženjski svetovalec. Zaupanja vreden premoženjski svetovalec je izraz za tisto vrsto finančnih svetovalcev, ki so dvignili kakovostno in pomensko raven storitev za svoje stranke nad raven povprečnih svetovalcev. Ti posamezniki se udeležujejo finančno-motivacijskih seminarjev, berejo finančne knjige, ter poslušajo izobraževalne zgoščenke z namenom, da bi sodelovali s strankami, ki imajo raje dolgoročen odnos kot transakcijo s prodajalcem finančnih produktov. To pomeni, da kot svetovalci dejansko zaslužijo in ohranjajo zaupanje svojih strank. Med iskanjem pravega svetovalca boste naleteli na tri vrste posameznikov: • »spretne« prodajalce, • tako imenovane »svetovalce« (ki so v resnici prodajalci in se izdajajo za finančne svetovalce), • »pravo stvar«: zaupanja vrednega in sposobnega premoženjskega svetovalca (ali svetovalko). Žal ti ljudje ne izobešajo ploščic z napisi, da bi vedeli, v katero kategorijo sodijo. Njihovi nazivi pa tudi ne povedo veliko: borzni posrednik, zavarovalni agent, zastopnik ali posrednik, premoženjski svetovalec nobena od teh oznak oziroma nazivov ni pravo vodilo pri izbiri. Kakor tudi ni ime podjetja, ki ga zastopajo. Zato morate oceniti vsakega posameznika posebej glede na vrsto njegovih osebnostnih značilnosti. Idealno pa je, če dobite zanj priporočilo od prijateljev, sorodnikov ali kakšnega drugega svetovalca. Zaupanja vredni premoženjski svetovalci redko oglašujejo, kličejo »na hladno« ali se tržijo neposredno, zato boste do njih najverjetneje prišli na priporočilo. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com POSLIJi^MlE MS m mi ERNETIJ! RADIOPTUJ OHrtifte. 32k Î^Tunelnl www.radio-ptuj .si Astrolog svetuje Jupiter - ekspanzija modrosti Jupiter v astrološkem jeziku^ širi, daje in povečuje. Če se lotimo astronomskih ugotovitev, je znano, da je Jupiter planet, ki je največji v našem osončju. Od Sonca je oddaljen 778 milijonov kilometrov in obkroži ga v 11,86 leta. Zanimivo je, da je njegovo magnetno polje 20.000-krat močnejše od Zemljinega, oddaja pa tudi radijske valove. Ima 15 Lun, od tega se jih nekaj vidi s teleskopom. Njegova posebnost pa je tako imenovana »rdeča pega«, ki pa je najbrž posledica vulkanske erupcije. Jupiter predstavlja religijo, ekspanzijo, filozofijo in moralo. Nakazuje ljudi, ki veljajo, in je močno prepojen s krščansko religijo, saj simbolizira tudi teologijo in duhovnike. Predstavlja tudi moralne vrednote in daje vero in zaupanje v življenje. Ravno Jupiter je tisti, ki poveličuje in osrečuje, vliva svetlo točko in zdi se, da ravno on po nevihtni raz- bije oblake in poskrbi, da posije sonce. Če smo stvarni in pričakujemo toliko, kolikor je potrebno, v skladu z ostalimi pokazatelji, nam pomaga. Druga skrajna stran tega pa je nemoralnost, nepremišljenost in tveganje za vsako ceno - kar pa se lahko konča slabo. Vlada igram na srečo, ne pozabimo pa dejstva, da že res, da je sreča na strani pogumnih, je pa tudi opoteča. Jupiter simbolizira tudi visoko izobrazbo, pojem za širjenje pa je lahko mišljen tudi kot potovanja v tujino. Tisti, ki imajo v karti dobro postavljenega in seveda še druge povezave, veliko potujejo, doživijo uspeh v tujini in podobno. Bog nad bogovi Grška mitologija ga simbolizira z zaščitnikom Rima, ki blagoslavlja svoje vojake, za napake kaznuje s strelo in dobro poplača za pravilna dejanja. Po drugi strani simbolizira Zeusa, ki je bil v Olimpu bog nad bogovi. V starih knjigah preberemo, da Jupitra povezujemo z veliko srečo, kajti kjer se pojavi, osrečuje. V astromedicini predstavlja jetra, tu velja omeniti, da imajo težave z jetri ljudje, ki držijo v sebi jezo. Delno vpliva na rast, kako Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! nekdo prebavlja hrano, in z Merkurjem skrbi za pljučni sistem (dihanje). Najbolj se izrazi v poznih srednjih letih (med 58. in 69. letom), ko človek uživa in pobira sadove svojega žetve. Jupitrova varovanca sta moški (pozitivni) Strelec in ženski (negativi) Ribi, to pa sta dve znamenji, ki sta zelo optimistični, poduhov-ljeni in modri. Res pa je, da imata tudi skrajnosti, naj pa poudarim, da je to zelo pomembno od ostalih planetnih položajev. Ljudje z poudarjenim Jupitrom v astrološki karti so močne postave, širokih ramen in ponavadi zvedavih oči. Zaupanje v pozitivnost V psihološkem smislu predstavlja zaupanje v moč, rast in razvoj. Nakazuje in spodbuja potrebo po telesni, duševni in duhovni ekspanziji. Daje občutek pripadnosti družbi, v kateri živimo, ovaja modrost, poštenje in moralne vrednote, ki so še kako potrebne v današnjem svetu. Kaže tudi napredovanje in zagotavlja uspehe, seveda pa je odvisno od vsakega Duševno zdravje Mladostnik sam na dopustu Šole so večinoma že zaprle vrata. Prihaja čas počitnic in z njim večni problemi o tem, ali naj gredo mladi sami na dopust ali še s starši. Takšen problem ima tudi 18-letna Mojca, ki si letos prvič želi počitnice na morju preživeti s prijateljicami, temu pa nasprotujejo starši. Kako naj jih prepriča, da bo vse v redu, četudi bo letovala sama. Menim, da je starost 18 let že obdobje, ko lahko ga otroka ter mu omogočijo, da se sam začne izogibati čerem v življenju, ki bi ga lahko ogrožale. Če so starši privzgojili Mojci družinske vrednote in če vlada med njimi in Mojco medsebojno zaupanje, potem res ni nobenega razloga, daje ne bi pustili s prijateljicami na morje. Pri 18 letih običajno poteka proces ločitve odpri-marne družine, ki je povezan z razvojem in zorenjem osebnosti 18-letnika. Seveda poteka v začetku ta ločitev zlasti v obliki svobodnega oblikovanja prostega časa, kjer imajo močan pomen prijateljice oz. prijatelji predvsem glede zunanjega videza, mode, vedenja v skupini, odnosov do drugega spola ipd. Verjamem, da ima Mojca prijateljice, ki upoštevajo veljavne norme in vrednote v življenju. Mojca naj staršem kar pove, da nista izgubila na pomenu, saj se še verjetno vedno zateka k njima glede nekaterih osebnih problemov in skrbi ter da sta lahko brez skrbi, ko bo s prijateljicami na morju. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. posameznika, v kolikšni meri. Brez Jupitra ne bi bilo duhovne zmernosti in zaupanja, da je nad nami neka sila, ki je čista ljubezen in vera, da se dobro z dobrim vrača. Daje tudi mišljenje, ki je abstraktno in zna odstopati od vsakdanjih misli. Spodbuja pa tudi k strpnosti, liberalnosti in poštenosti. Jupiter daje, povečuje in širi, naj si bo dobro ali slabo, naša temeljna naloga pa je, da si najdemo ravnovesje in da ga ohranjamo. Vsak človek je veren na svoj način in če bo ljubezen objela svet, bodo dnevi lepi, ljudje pa srečni in varni. Tadej Šink, horarni astrolog Računalniški kotiček Namesto uvoda Letošnje poletje je zaenkrat res računalniško obarvano. Dežja je bistveno več kot sonca. Vsi smo notri in seveda nekateri med nami zagotovo ob računalnikih. Otroci, ki jim počitnice lepšajo vsakdan, pa prav gotovo. Igrice, igrice, igrice ^ Tisti, ki nimajo računalnika, pa gredo k sosedu in tam igrajo računalniške igrice. :) Primeri in nasveti nastajajo sproti in so vzeti iz prakse. Računalniški tečaji, ki so po krajšem premoru (10 let) začeli intenzivno osveščati prebivalstvo, so vir in podla- ga za pisanje v računalniški kotiček. Sprehodili se bomo po Excelu in napisali formulo. Naredili bomo kratko pritožbo za parkiranje ipd. Nepoznavalci Če boste našli kanček zanimanja, boste presenečeni, kaj vam računalnik nudi. Verjetno je branje spodnjega teksta nezanimivo. Zanimivo je, ker ste že na polovici. Začetniki! Verjetno ste opazili v zgornjem tekstu (natančneje: v drugem odstavku) en poseben znak, ki ima v računalniškem jeziku že »tisočletje« isti pomen. Pomeni namreč nasmeh. Ko torej potekajo pogovori preko tipkovnice, se nasmehneš pač tako - :) Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491 Učilnica in novičke podprte s strani: Powered by: •Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 745 02 19 Nasvet: Zamenjava ozadja. Poskusite! Recept: 1. nekje, kjerkoli na ekranu, naredite desni klik; 2. pomembno je, da desnega klika ne naredite na spodnji start vrstic ali na ikoni; 3. izberete zadnjo možnost (lastnosti) in kliknete levi gumbek; 4. izberete namizje; 5. v pravokotnem okencu klikate na najrazličnejše primere slikic; 6. ko ste zadovoljni, kliknete v redu; 7. to vajo ponovite 10-krat in za celo življenje boste znali; 8. sliko si za utrditev znanja spremenite vsako jutro. Kaj je danes računalnik? Zelo poceni igračka, strašno koristno orodje za delo, pripomoček k zmanjševanju telefonskega računa, ko gre za komunikacijo v tujino. Tisti, ki že nekaj znate ^ Acdsee je program _ _ s katerim boste prav navdušeno lahko pregledovali slikice, ki ste jih posneli na morju. Na kratko vam bom pokazal, kako se rešite rdečih oči, ki jih delajo nekateri fotoaparati. Kot dodatek k ACDSee-ju se inštalira zelo majhen programček, sila preprost in neverjetno uporaben. To je FotoCanvas 3.0. Odprete sliko v ACDSee (program najdete na naši strani - www.intellect.si), na njej naredite desni klik in izberete edit. Recept: 1. kliknete na sličico »očesa«, na katero kaže puščica (na sliki); 2. označite okolico očesa na svoji sliki; 3. kliknete gumbek done. Za konec Lep dopust tistim, ki odhajate, tisti, ki pa ste že bili, pa si uredite slikice s tem simpatičnim programom. Aljoša Prelog - Oscar rač. programer »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj« Info Glasbene novice Ena najboljših stvari v glasbi je nedvomno čakanje, da slišimo, kakšna je nova pesem. Včasih smo navdušeni, drugič spet razočarani, a prva pričakovanja so vedno najbolj vznemirljiva tudi v novi glasbi. Ameriška izvajalka GWEN STEFANI je zaenkrat ena izmed glasbenih zmagovalk leta 2005. Zakaj? Njenprvenec Love Angel Music Baby dosega lepe prodajne uspehe, medtem ko so njene pesmi What You Waiting For, Rich Girl (duet z Eve) in Holla-back Girl bile pri vrhovih vseh svetovnih lestvic. To bo zagotovo uspelo tudi 'cool' pop in r&b komadu COOL (****), ki vam bo zmeraj znova dajalpozitivno energijo, ne glede na pasti v besedilu same pesmi! Fantovske in dekliške skupine imajo navadno omejen rok trajanja. Vprašanje je, ali so razpadli člani skupine Blue ali so le na začasnem dopustu? Njihov član Duncan James je že posnel solo pesem I Believe In You. Naslednji je na vrsti LEE RYAN, saj je tudi on posnel solistično pesem ARMY OF LOVERS (****), kipa na vsesplošno presenečenje ne zveni totalno osladno popovsko, ampak je v njej tudi nekaj prvin rocka. Dobra balada za poletni oddih. Se še spominjate skupine MADNESS? Z delovanjem so pričeli že leta 1978, vendar so pravo slavo doživljali v sredini 80., ko so zmagovali z naslednjimi hiti My Girl, Green Day, It Must Be Love, House Of Fun (njihov No 1 hit v ZDA) in Yesterday's Men. Njihova zabava se po več kot desetletju pavziranja nadaljuje s komično kombinacijo popa, rocka, skaja in regija v komadu SHAME AND SCANDALS (***) in v njem še zmeraj poskrbi najbolj za zabavo pevec in frontman Graham Suggs McPherson. Glasbena pravljica britanske najstnice LUCIE SILVAS je nadvse zanimiva. Pevka je nastopala v nekem londonskem klubu in mimo je šel eden od šefov založbe Universal Scott Adams. Ta seje ustavil pred klubom, nekaj časa poslušal mladenko in ji po koncertu takoj ponudil snemalno pogodbo. Pevka je posnela izvrstno ploščo Breathe In in meni je najbolj všečna pesem What You're Waiting. Mala plošča številka štiri je DON'T LOOK BACK (***) inje sestavljena iz elementov zrelega popa in rocka. Kanadski mojster BRYAN ADAMS je na sceni že več kot 20 let in njegov največji hit je skladba Everything I Do, I Do It For You iz filma o Robinu Hoodu. Pevec je tudi strasten fotograf in je skupaj z modnim oblikovalcem Calvinom Kleinom pred kratkim izdal knjigo fotografij American Woman. Na glasbenem področju je prav tako aktiven, saj izdaja srednje hitro in dovolj nalezljivo rock skladbo THIS SIDE OF PARADISE (***). V začetku leta 2005 se še nikomur ni prav sanjalo o imenu AKON, ne glede nato, da je njegov album Trouble bil izdan že v letu 2003. Pomembno je biti ob pravem času na pravem mestu in to je uspelo mlademu rap izvajalcu najprej z uspešnico Locked Out, nato pa še z večjo Lonely. Čas je, da izvajalec ponudi novi komad BONANZA (BELLY DANCER) (***), ki ima kar nekaj afro r&b in rap vložkov ter mu manjka malo komercialnega naboja. WILL SMITH je bil eden največjih zvezdnikov domačega koncerta Live 8 v Philladelphiji. Nastopil je zraven svojega nekdanjega partnerja DJ Jazzya Jeffa. Njegov največji hit je Man In Black, medtem ko je njegov aktualni hit Switch. Tokrat je popularni raper malo zašel v napačne vode, saj je njegov novi komad PARTY STARTER (**) premalo melodičen ter se nahaja na plati Lost And Found. Kaj se dogaja na domači sceni? Novo pop balado ima duet Platin in jočeta v pesmi Kaj je to ljubezen. Atomik Harmonik so dobil resno turbo konkurenco v skupini Turbo Angels. Trio ima zabaven komad Sladoled. Zelo pozitivno meje presenetila Saša Lendero z atraktivno latino/pop zadevo Luna, katere avtor je njen fant Miha Hercog. David Breznik Glasbeni kotiček TORTURA- Shakira & Alejandro Sans^ O GOSPEL - 2 Pac & Elton John ^ HOLLABACK GIRL - Gwe 5. LONELY - Ako ; CITY OF BLINDING^L^ 'T PHUNK WITH MY H jEyed Pea ' lonely no more - Rob Thoma YOU'RE BEAUTIFUL - James Blunt 10; MAI RIA - US 5 Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw Kdo je glavni igralec v filmu Sahara? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Ki NAGRADNO I M VPRAŠANJE ■ n o Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova ulica 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol Odgovore pošljite do torka, 2. avgusta, na naslov: Radio-TednikPtuj, fíaičeva 6,2250 (za Info). Never Gone - Backstreet Boys (2005 - Jive - Menart) Hej, hej, hej drage najstnice, Backstreet Boys so ponovno v igri. Naslov njihove nove plošče je smešen in se glasi Never Gone. Kvintet ni deloval skupaj skoraj štiri leta in sedaj se vrača glasbeno spremenjen, in to definitivno v pozitivno smer. Album prinaša še zmeraj pop osnovo, a so slišni napredki preko rocka, soula in r&b-ja. Glavni ustvarjalci so bili Billy Mann (delal je hite za Pink in Stinga), John Fields (Switch-foot), John Shanks (z gram-myjem nagrajen producent leta 2004) in Darren Hayes (Savage Garden). Se še spomnite, kdo so Backstreet Boys? So najuspešnejša plesno-pojo-ča pop skupina vseh časov in v njej nastopajo Kevin Scoot Richardson, Alexsander James McLean, Howard Dwaine Do-rough, Brian Thomas Litrell in Nick Gene Carter. Album Never Gone je nekajkrat prepotoval celotno progo mojega Cd predvajalnika, preden sem si ustvaril določeno mnenje o njem. Vsesplošno mnenje je res pozitivno, a glasba ni nič revolucionarnega. Bolj gre za sedenje na dveh stolih oziroma glasbeno odraščanje. Radijske in televizijske postaje dajejo močan airplay skladbi Incomplete. Že ta balada je majhen odmik od popolnoma sladke muzike kvinteta, ki je štancal v 90. svojo glasbo po dokaj enakih kalupih. Ta balada kaže zrelost banda in pripravljenost na spremembe. Malo več rocka kot popa tako ponuja Beautiful Woman, ki je glasbeno nekje vmes med Maroon 5 in Savage Garden. Malo bolj jezna je balada Climbing The Walls, v kateri občasno pride v ospredje igranje na klavir ter vodilni vokal rockerja Nicka Carterja (v pavzi je posnel pravi rockerski album). Naslednji pol predstavlja pesem Over Her, ki ima zdravilno besedilo, večglasno petje in soulovsko harmonijo. Pravo emocionalno bombo predstavlja romantična lepljenka Siberia. Naslovna tema Never Gone je idejno povzeta po aktualni Incomplete ter je prijetna pop/rock balada. Na stare dobre Backstreet Boyse najbolj spominjajo Love Is, Force Of Nature, Just Want Filmski kotiček Sahara Beseda 'sahara' pomeni 'puščava', kar Sahara tudi je. Vročina, peščena neurja in prazno peščeno prostranstvo, do kamor ti seže pogled, v kateri koli smeri. Filmska ekipa je snemala na lokacijah v Maroku in na jezeru v bližini Marakeša, večina puščavskih prizorov pa je posneta v Erfoudu, mestecu na robu Sahare v bližini meje z Alžirijo. Poleg tega so lahko tam priskrbeli tri tanke, 10 oklepnih transporterjev in helikopter Huey - celotno oklepno enoto. Indiana Jones, ekološka verzija. Film Sahara je tekoč, frajerski, gledljiv, všečen in po vzoru Indiane Jonesa. Hkrati pa želi teči tudi politično, poučno, ekolo- GGEHHERReiMias^incaieyH Sahara komična pustolovska akcija Dolžina: 124 min Leto: 2005 Država: ZDA, Španija Režija: Breck Eisner Scenarij: Joshua Oppen-heimer, Thomas Dean Donnelly, James V. Hart, John Richards Igrajo: Matthew McCo-naughey, Penelope Cruz, Steve Zahn, Dayna Cuss-ler, William H. Macy, Glynn Turman, Lambert Wilson, Delroy Lindo To Know, Memories (zelo pozitivna stvar te pesmi je klavirska spremljava), Color My World, I Stiil, Crawling Back To You in Weird World. Če boste kupili posebno izdajo Never Gone pa vas čaka bonus DVD, na katerem se nahaja video posnetek pesmi Incomplete, 14. fotografij, instrumentalna izvedba pesmi Incomplete in naslednje bonus pesmi: Movin On, Rush Over Me in Song For The Unloved. Gospodiči so se pobrali in izdali zgoščenko Never Gone, a večina njihove publike jih je prerasla, zato bodo s težavo obranili status najpopularnejše fantovske skupine na svetu. Da ne bo pomote, kvintet nosi še zmeraj pop oznako in tisto malo rock prijemov, ki jih slišimo na albumu, je le za vzorec in za poskus. Zelo smešno bi se slišalo, če bi kdo kdaj dejal, da so Backstreet Boys rockerji. Mogoče pa doživimo tudi to, seveda z naslednjim projektom. Album Never Gone prinaša neobremenjujočo glasbo za vsak dan in kakšen hit za glasbeno zgodovino. David Breznik ško in sploh tako, da nas uči. Da nam nekaj razlaga. Da nam da vedeti, da ni kar tako. Da ni le poletni popcorn, marveč poletni popcorn z globino. To je sicer nepotrebno in nepričakovano. Morda za hip celo uniči drugače dobro narejen film z zelo simpatično, odlično igralsko ekipo, kjer nikoli tako seksi Matthew McConaughey igra tipa po imenu Dirk Pitt. Tipa, ki s svojim prijateljem Alom Giordinom (Steve Zahn) sredi puščave išče skrivnostno ladjo iz ameriške državljanske vojne in naleti na doktorico Evo Rojas (Penelope Cruz), ki jo skrbijo čudne smrti lokalnih prebivalcev. Pač film o tem, da morajo biti današnji akcijski junaki poleg svojih želja pozorni tudi na ekološke želje svojih partnerk. Film za vse člane stranke zelenih. Zgodba Raziskovalec Dirk Pitt (Matthew McConaughey) najde znamenit kovanec, povezan z zgodovinsko legendo, zaradi česar se spusti v največjo pu- stolovščino svojega življenja - v lov na zaklad skozi eno izmed najnevarnejših območij Afrike. V iskanju davno pozabljene bojne ladje iz državljanske vojne s skrivnim tovorom, katero tamkajšnji prebivalci imenujejo kar Ladja smrti, Dirk in njegov duhoviti pomočnik Al Giordi-no (Steve Zahn) spoznata dr. Evo Rojas (Penelope Cruz), prečudovito in pametno znanstvenico (je še kje kakšna taka?), ki je prepričana, da je zaklad povezan z mnogo večjo težavo, ki ogroža celotno človeštvo. V iskanju ladje, v katere obstoj ne verjame nihče, se morajo Dirk, Al in Eva zanesti predvsem na svojo domišljijo in pogum, da bi jim uspelo prelisičiti nevarne vojskovodje, preživeti v nevarni deželi in na koncu razkriti skrivnost. Prijetna sprostitev za v nedeljo zvečer in čisto nič več. Grega Kavčič Od ponedeljka, 1., do petka, 5. avgusta, bodo potekali naslednji tedenski programi CID: ULIČNE DELAVNICE na Novem trgu in HIP HOP DELAVNICE s fanti iz skupine Project raplica. Vabljeni ste na OGLED MOZAIKA, ki je nastal pod vodstvom Tomaža Plavca v okviru poletnih delavnic na dvorišču Stare steklarske delavnice, Slovenski trg 1. Drugi organizatorji počitniških programov ponujajo: POČITNIŠKE PRAVLJIČNE URICE v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, vsak torek in četrtek ob 10. uri v pravljični sobi ptujske knjižnice. BADMINTON - vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Breg. Obvestili: - 4 mladi fotografi se bodo udeležili mednarodne foto delavnice na Madžarskem, ki bo potekala od 7. do 14. avgusta ob Balatonu, - 9 otrok iz Ptuja bo uživalo 11-dnevne brezplačne počitnice v Poreču v okviru akcij Pomežik soncu in Vsi smo bili otroci, kiju izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije, na našem območju pa koordinira CID. Od 1. do 19. avgusta je CID zaradi dopustov odprt vsak delavnik od 9. do 12. ure. Med počitnicami je ob sobotah CID zaprt. Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in 041 604 778. Informacije o programih si lahko ogledate na www.cid.si Želimo vam čudovite počitnice! DEL ROKE PREKLANJE Štajerski TEDNIK IZOLACIJA Z BITUMNOM NIZOZEMSKI PISATELJ (GODFRIED) NAKIT, KIVISI NAVERIŽICI MALOST ORANŽADA NASA IGRALKA FISER GRIŽLJAJ MESTO V NIGERIJI PISARNA, URAD RAQUEL WELCH BIVŠA JNA JOŽE CANKAR VNETJE BEZGAVK OZ. ŽLEZ ŠTEVILO POD KORENOM VELIKO REŠETO MESTO V LATVIJI NABIT DELEC MADŽ. POLIT. LAZSLO REKA V NEMČIJI MESTO V BAČKI VEZNIK RIBJA KOŠČICA DRAGA AHAČIČ FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (DANIEL) TELESNA OKONČINA LETOVIŠČE PRI OPATIJI SNOV ZA STROJENJE, STRD HRVAŠKA PEVKAJUVAN STAR SLOVAN PREBIVALCI DUNAJA MESTO V ILLINOISU ZRAST IZJAJČASIH KRISTALOV ŽENSKO IME, CHRISTINA TAVČAR OLGA ZAJČEVA ITALIJ. ROKERICA SCOLLO PASJA RADOST HRVAŠKI PISATELJ VELIKANOVIĆ GRŠKI BOG VETROV AM. BLUES SAKSOFONIST ENOTNI VEKTOR IZ BESEDE TOR GLASNIK V ARABSKEM SVETU SL. TOLUOSE LAUTREC STANE DEBEVC MARIBORSKO RASTAVIŠČE PRVI BAJESLOVNI LETALEC FRANCOSKI ALPSKI SMUČAR (FREDERIC) ANTIČNO OBMOČJE NASELJENO Z ILIRI ANTIČNA DEŽELA Z JONCI STARO -ŽIDOVSKI KRALJ 100 m2 Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: mavra, Aliat, tekst, Tirana, KT, tortarka, varuh, avt, Astarot, sovaščanka, Stil, fakops, peeling, meni, ekarit, Krelja, aralija, AR, OC, KK, IL, NM, Noanama, repasaž, kalin, Jajla, Ne, izba, Anika, Eleat, TS, Jian. Ugankarski slovarček: ADENITIS = vnetje bezgavk oz. žlez; AJOLOS = grški bog vetrov, tudi Eol; BOMANS = nizozemski pisatelj (Godfried, 1913-1971); COVILI = francoski alpski smučar (Frederic); RAJK = madžarski politik, zunanji minister (Laszlo); RINARD = mesto v Illinoisu v ZDA; RIRI = vzdevek francoskega slikarja Toulouse-Lautreca; SAIN = ameriški blues saksofonist (Oliver, 1932-); TELAL = glasnik v arabskem svetu. Zanimivosti 20 glav goveda in 40 koz za roko Clintonove hčerke Ljubezen lahko vzbudi zelo močna čustva. To je na svoji koži občutil tudi 36-letni Kenijec Godwin Kipkemoi Chepkurgor iz mesta Nakuru na severozahodu države. Predmet njegovega poželenja ni nihče drug kot Chelsea Clinton, hči nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Kenijec, po izobrazbi inženir elektrotehnike, je v skladu z afriško tradicijo pisal nekdanjemu ameriškemu predsedniku in ga zaprosil za roko 25-letne Chel-see. V zameno za hčerko mu je ponudil 20 glav goveda in 40 koz. Kot je zapisal, je iz medijev veliko izvedel o Clintonovih, navdušilo pa ga je zlasti njihovo odločno zavzemanje za krščanske vrednote in njihovo nič kaj vzvišeno obnašanje. Clinton se je minuli konec tedna mudil v Keniji, vendar ni znano, ali se je srečal tudi zaljubljenim Kenijcem, ki bi si želel postati njegov zet. Preplah zaradi pitona »Sarah je izginila, vendar prosimo, da se je ne dotikate, če jo najdete,« je opozarjala izraelska policija po izginotju petmetrskega pitona iz parka plazilcev na jugu Golanskega višavja. Kača je »zelo nevarna« in lahko »z lahkoto zdrobi človeka do smrti«, je dejala tiskovna predstavnica policije Aliza Azulai in dodala, da naj se ljudje ne približajo 30 kilogramov težkemu plazilcu. Azulaijeva je povedala, da policija še preiskuje, ali je kača pobegnila ali so jo ukradli iz ograjenega steklenega prostora, ki ga je delila še z nekaj pitoni. Pobegla kača je vredna 2200 ameriških dolarjev. V Nemčiji odkrili 28.000 let star falus V nemški zvezni državi Baden-Wuertenberg na jugu države so arheologi v neki pečini odkrili okamneli falus, star 28.000 let, so sporočili nemški arheologi z univerze Tuebingen. Ko so spojili vseh 14 okamnelih delov, ki so jih odkrili lani, so arheologi rekonstruirali falus, dolg 20 in širok tri centimetre. Pečine v pokrajini Blaubeuren, kjer so prebivali neandertalci, so med najznačilnejšimi arheološkimi najdišči v Evropi. V isti pečini so pred nekaj leti našli doslej najstarejši predmet, kip ptice, star 32.000 let. Avgusta prvi obisk kitajskih turistov Rusiji Kitajska bo od 25. avgusta svojim državljanom dovolila, da lahko brez vizumov skupinsko obiščejo Rusijo, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Številne kitajske turistične agencije v Pekingu so se že začele pripravljati na tovrstne izlete. Turistična agencija The China Comfort se tako že pripravlja na obisk prve skupine turistov, ki bo štela 100 popotnikov. Po napovedih pa naj bi se v organizacijo turističnih izletov v Rusijo vključilo 600 kitajskih turističnih agencij. Mačke se ne pustijo privabiti s sladkarijami Za razliko od skoraj vseh drugih sesalcev se mačke ne odzovejo, če jihposkušaš privabiti s sladkarijami. Razlog za to je v njihovih genih, je ugotovila ekipa strokovnjakov na ameriškem inštitutu za raziskovanje čutil v Philadelphii. Domače mačke, tigri in gepardi namreč nimajo okušalnih brbon-čic za sladkor in ogljikove hidrate, svojim potrebam po kalorijah pa ugodijo izključno z mesom. Lujzek • Dober den vsoki den Morem vam povedati, da sma z mico pšenico z vejkim.i mukami pod streho spravla, saj nas je dež fejst zajebova in letina neje bila ta prova, lepo pa je rosla travica, tak ke se je smejola še naša kravica ... Je pa letos dobra letina za tiste rdeče puže, ki so prova nadloga ne samo lokalnega, pač pa tudi držovnega kalibra. Novodobni politiki in kapitalisti provijo, da so tudi rdečkarji ostonek prejšjega rdečega sistema. To pa sploh neje resen, saj, kejko se jaz spunim, te totih slinavcov sploh še nesmo poznali in so nam nekaj preglovic povzročali samo pužeki s hišicami, ki zato ne poznajo stanovanjskih problemov in so baje celo koristni, ker totim rdečim žlahtnikom jačeca žerejo. To je skoro glih tak kak v politiki, ge se jasno vidi ali pa sploh ne vidi, keri kerega za toti organ cuka. Kak ste šteli, gledali in poslušali, je z držovnega sekretarskega stoleca za Slovence v tujini odstopa našprleški - destr-niški poslonec Franček Puk-šičov, baje zato, ker se nista najboj zastopla z zunanjim mistrom Ruplom, ki je itak politični ftiček svoje posebne sorte in baje rad je torte. Kaj se Pukšiča tiče in vtiče, ga bomo zaj drgoč gledali v poslanski klopi z ojštro na-brušenim jezikom in strupenim pikom. Tokšen pač poslanec tudi mora biti in se ne sme pod mizo skriti Zdaj pa še nekaj do-pustniškega: Srečala sta se znonca iz istega klonca. Beseda je dola besedo: Kam in kak greš na dopust? - Na morje, pela pa se bom s cu-gom! - To mi je jasno, neje pa mi jasno, ge boš najša za cug parkirplac? - Toga jaz ne vem, pa vseeno s cugom grem . ! Mesec julij se po-slovla, jaz pa tudi do drugega tjedna. Bodite mi živi in zdravi, z lasmi ali pa plešo na glavi, s puno ali pa prozno mošjo, s strojno ali pa ročno otovno košjo. RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 30. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox Kočevje). NEDELJA, 31. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Univox Kočevje). PONEDELJEK, 1. avgusta: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno). TOREK, 2. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Odmev Cerkno). SREDA, 3. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 4. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 5. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Bolj ko boste vztrajali, da vse skupaj sploh ni res, bolj boste v sebi prepričani, da imate prav in da se moti vaš partner. Pravzaprav bo smešno, da boste o njegovih stvareh bolj poučeni kot on. Res je raztresen ta vaš ljubljeni človek. BIK V začetku tedna lahko pri svojem ustvarjalnem delu doživite lepe uspehe, čeprav se bodo rezultati vašega dela pokazali šele v oktobru, med tem pa izkoristite ugodne energije za zabavo in sprostitev, tudi igre na srečo in za harmonične odnose v domačem okolju. DVOJČKA V tem tednu boste nepredvidljivi, kar pa je za vas že splošno znano. Nabiti boste z negativno energijo predvsem v domačem okolju, saj vam bodo domače okoliščine jemale največ energije. V času krize se odpravite na sprehod v naravo. RAK Dnevi bodo zelo ugodni za učenje, komunikacijo in izlete . Za vse vsakodnevne pogovore in dogovore, opravke, predvsem pa za harmonične stike tako s sosedi kot s sorodniki. Povečana bo predvsem vaša mentalna aktivnost, zato se boste hitreje učili. LEV S partnerjem se ne bosta mogla strinjati glede nekih zadev Predlagali boste zelo skrajno rešitev, on pa se z njo nikakor ne bo mogel ali hotel strinjati. Tokrat ne bosta prišla na isto raven. Najbolje za vajino zvezo je, da ohranita ločeni mnenji in skupno ljubezen. DEVICA Na preizkušnje, ki so pred vami, se boste morali prej ali slej začeti pripravljati, zato je kakršno koli odlaša_nje v tem trenutku že nepotreben luksuz. Čim prej startajte, da boste prej na cilju. Se vam to ne zdi logično? TEHTNICA Veliko energije boste usmerjali v učenje ali pa v komu-nikadjo z okolico. Uspešni boste tudi pri vseh pravnih vprašanjih. Pri vsem tem je najbolje, da se zanašate samo na sebe in ne na tako imenovane prijatelje, ki samo obljubljajo, naredijo pa na žalost nič. ŠKORPIJON Na področju vaše kariere še traja globlja preobrazba, zato večjih sprememb v tem času glede poslovnosti ne bo. Ne računajte še na stalno zaposlitev, ampak bolj na honorarna dela. Če pa ste že stalno zaposleni, lahko pričakujete spremembe na boljše. STRELEC Dobili boste zelo zanimiv obisk, ki vam bo postregel z nadvse zanimivim razpletom, na kakršnega sploh niste upali. Bližnji bodo zelo hitro opazili, da ste nekam višje nad tlemi kot običajno. Vzrok temu je gotovo ljubezen! KOZOROG V tem tednu boste dobili izvirne in ustvarjalne ideje, ki bodo povezane tako s potovanji kot s hobiji in igrami na srečo. V tem tednu ste lahko uspešni pri igrah na srečo. Prijetno boste tudi presenečeni nad nepričakovanim darilom. VODNAR Ker vedno hitite, kar je običajno za vse Vodnarje, še najbolj pa za tiste iz tretje dekade, morate biti previdni na cesti. Dnevi v tem tednu so vam naklonjeni, zato jih le izkoristite za uspešne posle in napredovanje tako v službi kot doma. RIBI V dneh, ki prihajajo, boste doživljali precej nestabilnosti na finančnem polju. Izvor dohodka bo postal negotov, nepredvidljiv in nestalen. Če se igrate z mislijo, da bi v tem času začeli s kakšnim novim poslom, ne pričakujte uspeha na finančnem polju. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Ptuj • Predstavljamo Doris Sladek Poskusila in uspela Regijski izbor za mis Štajerske na Ptuju je že tradicionalen. Prvič so ga organizirali leta 1996, na katerem je slavila Tatjana Tutan iz Velenja, Alen ka Vindiš, kasnejša mis Slovenije, pa je bila njena prva spremljevalka Od takrat dalje predstavlja enega najvidnejših izborov za mis Slovenije saj praviloma najlepše s tega tekmovanja segajo po najvišjih lepotnih na slovih. Lani sta na mis Slovenije slavili Tanja Hauptman in Sanja Štiberc Iz Ljubljane sta se vrnili s štirimi lentami, za prvo in drugo spremljevalko mis Slovenije, za fotogeničnost in mis Ona. Na letošnjem izboru za mis Štajerske so slavile Tatjana Caf, Tadeja Lašic in Doris Slaček. Za svetlolaso 172 cm visoko Doris je bil izbor za mis Štajerske prvi lepotni izbor, ki se ga je udeležila. Doma je iz Dragoviča v občini Juršin-ci, stara je 19 let, maturantka Ekonomske gimnazije na Ptuju, študij bo nadaljevala na Pravni fakulteti v Mariboru, ker želi nekoč postati odvetnica. Za sodelovanje na tekmovanju so jo nagovorile prijateljice, že od nekdaj si je želela stopiti na lepotni in manekenski oder, ni pa vedela, ali izpolnjuje kriterije za to. Letos je vendarle poskusila, zdaj pravi, da ji ni žal, če ne bi, tudi ne bi osvojila lente druge spremljevalke. V trenutku, ko so jo poklicali na oder, se niti ni prav zavedala, da je med najlepšimi letošnjega izbora. Zdaj tudi že bolj razmišlja o tem, da bi se preizkusila kot manekenka. Prej je lepotne in manekenske odre gledala bolj od daleč, upa, da se bo sedaj lahko pogosteje sprehodila po njih. Tudi na polfinalnem izboru, ki bo 5. avgusta v amfiteatru Term Ptuj, se bo poskušala kar najbolj odrezati. Starši in prijatelji so bili navdušeni, pohvalili so jo, da se je dobro odrezala. Veliko prijateljev, ki pa niso vedeli, da bo sodelovala in ki so šele kasneje izvedeli za njeno lento druge spremljevalke, še danes prihajajo s čestitkami. Želijo ji, da bi ji uspela tudi uvrstitev v finale tekmovanja za mis Slovenije, Foto: Črtomir Goznik Doris Slaček, druga spremljevalka mls Štajerske 2005. ki bo 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. V prostem času obiskuje fitnes in se ukvarja s trebušnim plesom, sicer pa se rada druži s prijateljicami. Rada je lepo oblečena, posebej so ji pri srcu kratka krilca. Za njeno frizuro skrbi sestra Blanka, ki je frizerka. Na li- nijo ji ni potrebno posebej paziti, najraje je jagnjetino in sirove zavitke, ki jih pripravlja mama. Oče je samostojni podjetnik gradbene stroke, mama je doma in se ukvarja z rejo ovc, ki jih prodajajo za meso. Prej so se ukvarjali z gojenjem jabolk. MG Ustvarjalčki Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado za- ložbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 2. avgusta in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 52. številke Štajerskega tednika je: Matic Pihler, Grajen-ščak 40, 2250 Ptuj. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti. KNJIŽNI DISKONT ZA1.0ŽBA KAEAMTAMLJA ^HtkO pcsEe«^ eie^ww t^vç/^titep! LUBUAMA: BIG, HALA A NOVO MESTO^ ETC NOVO MESTO HOVAGOBIGA; DELFINOVA IS Kateri dve sidri sta popolnoma enaki? iZDGPLSi Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si. ^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve. Mali oglasi STORITVE POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._ GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naročniška razmerja. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. NUDIM INSTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187._ UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. Splošno kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Dušan, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303. ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. i RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona. AMni.caribor ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za praine stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjsidli aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 www.tednik.si Petek, 29. julij 12.00 17.00 19.00 20.00 20.30 Ptuj, Mestna hiša, pričetek slovesnosti ob zaključku 3. mednarodne likovne kolonije Art Stays Ptuj 2005 in otvoritev likovne razstave mlade slikarke iz Samobora Ive Vranekovič Ptuj, Miheličeva galerija, otvoritev razstave Art Stays Ptuj 2005 in obhod ter ogled vseh razstavišč likovne kolonije po mestu Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pogostitev in zaključek 3. mednarodne likovne kolonije Art stays Ptuj 2005 Ormož, Mladinski center, projekcija filma Barry Lyndon Ptuj, atrij hotela Mitra, Koncert godalnega kvarteta Rožmarinke Žamenci - na igrišču, tradicionalno mednarodno 10. srečanje motoristov v organizaciji motorističnega kluba Kurent Ptuj, brezplačno kampiranje, jedača in pijača, različne igre ter nočni erotični program, igrata skupini Kopije in The Drinkers Ptuj, Irish Pub in Bar Caffetteria, večer etno glasbe z Markom Korošcem in gosti Terme Ptuj, do 31. julija - balonarski praznik Sobota, 30. julij 10.00 15.00 16.00 18. 00 Ptuj, pred Mladinsko knjigo, 4. poletna bralna terasa Liljane Kle-menčič z gostjo Simono Pompe, avtorico priročnika Čarobni svet serviet, predstavitev poezije Cirila Zlobca, Ivana Minattija, Janeza Menarta in Kajetana Koviča Jablovec-Podlehnik, postavitev haloškega klopotca velikana Selce, na blatnem prizorišču, (cesta Maribor-Sp. Duplek-Korena-Selce) Blatoborba za vse od 1. do 99. leta ter zabava z ansamblom Dinamika, humoristoma Korlom in Vitom ter Vilijem Resnikom Središče ob Dravi - gasilska vaja z vrtno veselico in srečelovom PGD Središče ob Dravi Lenart - knjižnica, delavnica - poletne pričeske, pletenje torbic, pajek iz volne PD Ptuj - 30. in 31. vzpon na Triglav Nedelja, 31. julij 11.00 12.30 Juršinci, sv. maša ob pričetku prireditve Na gospodinji dom stoji Društva gospodinj Juršinci ob 10-letnici delovanja društva Juršinci, Kulturni program praznika gospodinj Juršinci z ljudskimi pevci in godci, tekmovanje gospodinj in društev, tekmovanje v skrbi za družino, podelitev priznanj in predavanja na temo: Pomen svetnice sv. Marte (Majda Borec) in gospodinjstvo pri nas in v Sloveniji (Nada Pignar) 14.00 do 24.00 Prvenci, Žetev 2005, Od zrna do kruha, Prosvetno društvo Prvenci Strelci, odprtje razstave starih strojev, prikaz mul-tivizije Od žetve do kruha, 15.00 prikaz žetve, 17.30 kulturni program s podelitvijo zahval in družabno srečanje z ansamblom Bum efekt Hajdoše, Mednarodna karting dirka za veliko nagrado Ptuja Ptuj-Kolnkišta KPŠ, projekcija filma Cherbourški dežniki v okviru retrospektive Cannskih zmagovalcev 14.00 20.00 Ponedeljek, 1. avgust 10.00 knjižnica Lenart, začetek bralnega krožka za mladino (od 1. do 8. avgusta) KINO Ptuj Od petka, 29., do nedelje, 31. julija, ob 19. uri Črni mož. Od petka, 29., do nedelje, 31. julija, ob 21. uri Vojna svetov. Cena vstopnice |e 500 SIT TV Ptuj Sobota ob 21. in nedelja ob 10. uri: Kaj pomeni za Spodnje Podravje predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja; Delovni sestanek z dr. Vaskom Simonitijem, ministrom za kulturo Republike Slovenije; Podelitev priznanj nagrajenim kmetijam za leto 2005; 5. krajevni praznik Primestne četrti Grajena; Pogovor s predsednikom uprave Taluma magistrom Danilom Toplekom; Vsebinsko bogat večer umetniškega društva Stara steklarska Ptuj; Vabilo na 28. evropsko žonglersko konvencijo; Dobitnica grammya Gwen Hughes na Ptuju; Sobotni večer s pihalno godbo iz Velike Britanije; Lukarski tržni dan v Gorišnici pred Dominkovo domačijo; Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 830,00 8,30 z okvirjem 1.320,00 8,30 z oiwirjem in simbolom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.100,00 11,00 z okvirjem 1.760,00 11,00 z okvirjem in simbolom 2.420,00 11,00 z okvirjem in logotipom 3.080,00 11,00 Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV. Izberl.sl - Vseslovenski portal i I ogla iZDePLSi Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO Novice ÍMMli I S^VESTNIK »jMMSJiSiaifti LAS Rabljena vozila NA TIP LETNIK IVIESEC SAMO OBUUBA KUPCU: CRYSLER NEON 1994 18.891 sit - Brezplačen CUO 1,5/65 KM 5V 2002 31.393 Sit preizkus CUO EXPRESSION 1,4/16V 2001 28.621 sit -105 točk FIAT PUNTO 1999 19.849 sit kontrole FORD GALAXY 1,9 TDI 2000 45.023 sit na vozilu HYUNDAI LANTRA 1,8 1995 16.475 sit - Tehnična LAGUNA GT 1,8/16V EXP. 2003 53.598 sit kontrola po 2000 prevoženih NISSAN ALMERA 2,2 D 2002 34.150 sit 0PELASTRA1,8/16VKAR 2001 26.646 sit RTWING0 1,2 2000 15.008 sit SEDANE DIN. LUX 2,0/16V 2004 60.946 sit kilometrih VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR. 1996 15.885 sit - Pomoč na cesti. VOLKSWAGEN POLO CLASSIC 1998 15.161 sit vleka ali popravilo Testna vozila - 3 mesečna tehnična LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION 2003 64.011 sit garancija R CUO EXTREME 1,5/80 dCI 2005 40.582 sit (za določena vozila) ViSina mesečnega obroka je izraCunana na podlagi kredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesecev. RENAULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.nniklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA BARVA AUDI A41,9 TDI UMUZ. 1999 2.450.000 SREBRN BMW318DLIMUZ. 2801 3.690.080 KDV.MOORA BMW318DKARAV. 2082 3.700.080 ČRNA FORD FOCUS 1.4 2000 1.460.080 SREBRN HYUNDAI ATDS 1.1 2080 770.080 ZEL£N HYUNDAI LANTRA 1.8 GU 1985 mod. 96 660.080 SREBRN KIA PRIDE WAGON 1,3 1999 400.000 SREBRN KIASEPHIA1,5 1999 770.080 BELA DPEL ASTRA 2.8 DTI UMUZ. 1999 1.790.080 KDV.ČRNA DPELVEliïRA 1.6 ICO UMUZ. 1987 1.090.080 KOV. VIOLA PEUGEOT 206 1,1 2080 1.098.080 MDORA SEATT0LE0D1,gTDI116KS 2083 2.870.080 KDV. SREBRN VWGDLF 1,9 TDI COMFDRT UMUZ. 1989 iiiod. 2080 1.980.080 SREBRN VW PASSAT 1,9 TD1130 K. KARAV.-CDMFORTL 2002 3.150.080 KOV. SV. MODRA VWTRANSP0RTIR2.5.7^1 2082 2.950.080 BELA Na zalogi preko 40 vozil. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO DO ČETRIKa Zjumu DO 9. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO O. URE Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! IZDELAVAStHííJWt i m kiiion KJ^ADestrih IZBERITE KAKOVOST! 031/34»a43 MMC ~ www.snnigoc.si GajCTci 6/a, 2272 (kirlMn POHIŠTVA SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Fai(s: 02/ 775 41 05 Prodaja vozil Znamka Letnik Gena PEUGEOT 3071,616VXR 2001 2.260.000 KOV. MODRA CITROEN XSAM 1,41 1997 880.000 KOV. SREBRNA RENAIJITR5FIVE 1996 315.000 BEIA PEUGEOT 1061,01 2000 965.000 KOV. SREBRNA RENAIJnrR191,4Kr 1996 490.000 KOV SIVA OPEL VECTRA 1,8 CD 1996 960.000 KOV RJAVA DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 1.060.000 KOV SREBRNA RENAUIICLI01,2RN 1995 475.000 RDEČA RENAIJIT LAGUNA GRAND.EXE 1,816V 2001 2.740.000 KOVM.VI(OLA MT PUNTO 55S 1998 720.000 KOV m,ENA PEUGEOT 106 XR 1994 440.000 BELA FORD MONDEO 1,8 TD 1999 1.330.000 KOV SREBRNA RENAUITCLI0,3V 1998 795.000 BELA VOLKSWAGEN POLO VARINAT 1,4 1998 1.080.000 KOV MODRA ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX 1997 1.290.000 RDEČA HYUNDAI ACCENT 1,3 IS 1997 540.000 KOV m,ENA FORD ESCORT 1,4 a 1994 340.000 RDEČA PEUGEOT 1061,1 2001 965.000 KOVVÈINJA RENAUITCU01,2 1998 890.000 MODRA RENAUIT CUO 1,2 16V EXPRESSION 2001 1.340.000 VIJOLA RENAUU CUO 1,2 FIDJI 1997 720.000 RDEČA ROVER 416 SI 1996 840.000 KOV ZET,ENA SUZUKI BALENO 1,3 2000 940.000 KOVmENA PEUGEOT 2061,13V 2000 1.240.000 MODRA VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a 1995 590.000 KOV MODRA RENAUIT CUO 1,2 RN 1999 970.000 BELA HA PRIDE 1,3 GLXI 1999 485.000 M,ENA PEUGEOT 3061,4 S 1997 770.000 KOV SREBRNA HYUNDAI SONATA 1,8 GIS 1998 840.000 KOV ZELENA FORD MONDEO 2,0 TDQ 2001 2.335.000 KOV T MODRA HYUNDAI ATOS 2001 930.000 KOV SREBRNA PEUGEOT 4061,8 16V 1998 1.390.000 KOV SIVA POLETNE UGODNOSTI V Metalki na Ptuju Razprodaja vrtnih stolov, ležalnikov, žarov: stol, vrtni plastični...........30% POPUSTA ležalniki...........................40% POPUSTA žar plinski Gorenc...........20% POPUSTA PVC cveti, lončki, korita..20% POPUSTA Akcija vrtnih gugalnikov! SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Traianova 1, i>liji |ob MariboRki «sti|, tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH _možnost obročnega odplačila_ Razpored dežurstev zobozdravnikov Sobota, 30. julija Gregor Kravos, dr. dent. med. Na Tratah, Ptuj Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogoimška 7. tek 0Î/749 18 00 H' centralni sesalni sistemi.^ paRJi Kurilno olje ]e lahko cenejše! RAM) mv itADNO Skupaj s podjetji Viessmann, Seltron in Klima Petek vam ponujamo udob]^ evrcipsKe^Ůkov^osti toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si I EvRops zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si^ OoO ZZ DD T* Ob občinskem prazniku, v petek 5. in soboto 6. avgusta, na mestnih ulicah in trgih. PETEK od 20. ure dalje • Petar Grašo • Posodi mi jurja «Slapovi in Mlade frajle • Karizma • Tuja vrsta • ob 24. uri VELIKI OGNJEMET SOBOTA od 20. ure dalje • Mambo Kings »Vagabundi »KUT Gas •Orleki* 5 Element* Ko pije «Bič Boys organizator: LTD Ptuj generalni pokrovitelj: MG Ptuj generalni medijski pokrovitelj: Radio Tednik PRODAJA KURILNEGA OUA Telefon: 02 754 00 66 GSM: 041 557 553 EKOLOŠKO KURILNO OUE INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe dragi ostaja in živi. SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin, ko smo te pred petimi leti za vedno izgubili, dragi mož, ata in dedek Anton Nedelko IZ TRNOVSKE VASI Žalujoči vsi tvoji Je čas, ki da. In je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin na 1. 8. 1995, ko nas je pred 10 leti za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi ter brat Janez Podgoršek IZ JABLOVCA 22 PRI PODLEHNIKU 28. 12. 1930 - 1. 8. 1995 Kruto in boleče je spoznanje, da te ne bo več nazaj. Dokler bomo živeli mi, boš z nami, saj živiš v naših srcih in lepih spominih. Hvala za tvojo ljubezen in dobroto. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in prižigate svečke na njegovem grobu. Žalujoči: vsi tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo FIAT STILO popust do 555.555 sit Brezplačna registradja vozila Ponuđ» vsua. fe Je poBOdi» zB lir Avtocenter Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj (02) 782 30 01 Globoko v duši, pod bolečino, ki blaži jo solza grenka, leži prostrana in neizmerna misel nate! V SPOMIN Andreju Petku IZ PTUJA, 5. PREKOMORSKE 9 Leto preteklo je, nešteto sveč zgorelo je, mnogo solz izteklo je, a nič te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ko te več med nami ni. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prera- nem grobu, mu podarite cvet in prižgete lučko v spomin. Tvoji domači Kamorkoli zazrem se, vedno Ti si z menoj in v svojem srcu zmeraj nosim Te s seboj. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 30. julij 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, brat, stric, tast in svak Franc Koser IZ APAČ 110 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji vwvw.radio-ptuj.si Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče Marjete Vincek IZ STOJNCEV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč, duhovniku, pevcem in govornikoma. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Marija, sinova Lovrenc in Franc z družino V nas živiš, se še smejiš, kot si se smejal tiste dni, v tistih prelepih nikoli pozabljenih dneh. SPOMIN V ponedeljek, 1. avgusta, bodo minila 3 leta žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, atek, dedek in tast Alojz Bezjak IZ DOLAN 20, CIRKULANE Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli ob njegovem grobu. Vsi tvoji: žena Anica, hčerke Dragica, Darinka in Metka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata Franca Godca IZ PERSONOVE 26, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo bivšim sodelavcem Elektrokovi-narja Ptuj, g. župniku za cerkveni obred in sv. mašo ter govornikoma Francu Paternostu in Francu Hrguli. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi: žena Julčka ter družine Godec, Kaisersberger, Letonja in Lampret Draga mama, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala! ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice Alojzije Rodvajn IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 50 A, DESTRNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in kolektivu KZ Ptuj, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče in cvetje ter se poslovili od naše mame. Najlepša hvala g. patru Milanu Kosu za opravljen obred, g. Zvonku za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, praporščaku DU in zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Jančič za vso pomoč in organizacijo. Žalujoči: mož Maks, sinova Dušan in Miran z družinama, sin Maks in hčerka Sonja z družino Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, brata, strica ter botra Janeza Majeri~a IZ NOVINCEV 39 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, ženskemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Jančič, govornikoma Zvonku in Frančiki za ganljive besede slovesa. Hvala podjetju Gradis, Kleparstvu Bauman, KUD Vitomarci, sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Zinka in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo Ata, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno si vzel slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta in dedka Cirila Brodnjaka IZ FORMINA 39 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala sosedom Bezjak ter prijatelju Vladu Kelencu za izkazano pomoč na domu. Hvala vsem govornikom, patru Mirku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, gasilcem PGD Formin in prijateljskim društvom, Društvu upokojencev, pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče ter hvala za pisno in ustno izraženo sožalje. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Pobrežje • Čudež na domačem pragu Skrivnost žitnega lika So na Ptujskem polju pristali Nezemljani? Še do pred nekaj tedni bi odvrnili, da zagotovo ne. Po pojavu 50-metrskega pravilnega žitnega kroga na Pobrežju pa kdo tudi ni več tako prepričan. Neverjetno, ampak resnično: zastaviti si vprašanje, ali so na naš prag res potrkala visoko razvita nezemeljska bitja, ni več tako nemogoče. Zakaj pravzaprav gre? Bojan Križanc, uslužbenec Postaje prometne policije Maribor, pravi, da je v petek popoldne, 15. julija 2005, s helikopterjem potekal nadzor cestnega prometa na glavni cesti I. reda Hajdina-Gruškovje. Policist Postaje prometne policije Maribor je nekaj sto metrov od ceste na področju Pobrežja opazil velik žitni krog in ga fotografiral. Fotografija je kmalu dosegla javnost. Tako tiste ljudi, ki menijo, da so takšni pojavi delo zemeljskih naravnih sil, zlasti vetrov, kot tudi one, ki so prepričani, da so šaljivci zaradi kakšne zamere čez noč sosedu poteptali pšenico na njivi. In kaj o tem pravi lastnik njive? Martin Vogri-nec je namestnik vodje PC Kmetijstvo v Perutnini Ptuj, v lasti katere je med 4500 ha kmetijskih zemljišč tudi omenjena njiva. »Česa takšnega še nisem videl! Pšenica je pravokotno poležana v snopih, ki iz središča kroga ležijo v nasprotni smeri urinega kazalca. Vendar stebla niso poškodovana.« Vogrinec meni, da po njegovem kaj takšnega ne bi mogla narediti človeška roka (oziroma noga), niti veter in dež. Vendar pa je Vo-grinec tudi nekoliko jezen zaradi izgube. »Ko smo 25. julija opravljali žetev njive, smo motovilo ('heder') spustili najnižje, kar se je dalo, vendar smo kljub temu v krogu pustili okoli 40 % pšenice.« Kaj hočemo, očitno ima vse svojo ceno, celo čudeži. Sicer pa je pobreški žitni lik (agriglif) drugi takšen v "Marsovci" imajo pri ustvarjanju žitnih rogov veliko umetniške domišljije, tisti pri Pobrežju je bil še začetnik. Sloveniji. Prvi se je pojavil v noči z 19. na 20. junij 2000 v Pečarovcih pri Murski Soboti, o njem pa so poročali vsi slovenski mediji. 19. junija zvečer je znanka Zel-kovih, ki so lastniki njive, videla svetlečo kroglo velikosti lune, ki se je pomikala proti mestu, kjer so naslednje jutro opazili lik v obliki kroga s še enim manjšim krogom v sredini. Zunanji obroč je meril v premeru 32 m (približno 1 m debeline), osrednji krog 8 m. Žito je bilo nepoškodovano in poležano v nasprotni smeri urinega kazalca, meja med pšenico in ječmenom pa je potekala sredi kroga. Da sta slovenska žitna lika delo Nezemljanov, bi se večini še do nedavnega zdelo povsem nemogoče. Toda Fi-lomenka Bedenik iz Ptuja, ki kot članica slovenskih skupin za transmisijsko meditacijo dejavno spremlja nenavadne pojave v svetu, pravi: »Če bi bila naša dva slovenska žitna lika edina na svetu, pa nista! Samo v Angliji nastane več sto agriglifov letno, nekateri merijo več sto metrov in so tako prečudovitih oblik, da človeku jemlje sapo.« Toda kako in čemu se agro-glifi, če so res delo razvite nečloveške civilizacije, sploh pojavljajo? Bedenikova navaja Benjamina Crema, 83-let-nega škotskega akademskega slikarja, pisca in urednika revije Share International, ki izhaja v 75 državah in v sodelovanju z Združenimi narodi povezuje duhovnost in politiko. »Agriglifi so delo naših starejših bratov, in sicer z Venere in Marsa. Lik nastane v vsega nekaj sekundah, kot povezava njihovih misli in strojev. Tak prikaz lahko si je mogoče celo ogledati na video posnetku na spletni strani http://share-international. net/slo/znamenja/liki.htm, ki po mnenju video strokovnjakov ni ponaredek. Tako lepe žitne kroge ustvarjajo zato, Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo večinoma jasno in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno jasno in zelo vroče. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s občaasnimi plohami in nevihtami. da bi se ljudje začeli spraševati, kaj tiči v njihovem ozadju. S tem nevsiljivo opozarjajo nase, saj dosledno spoštujejo človeško svobodno voljo. Za njihovo prisotnost bi jim morali biti globoko hvaležni, naš planet čistijo radioaktivnega sevanja, ki ga sproščamo v množici jedrskih poskusov in z jedrskimi elektrarnami. Kot naši starejši bratje pa nas tudi opozarjajo na prihod Učitelja sveta, ki se imenuje Maitreja. Ta od 1977 živi v indijsko-pa-kistanski skupnosti v Londonu (zato se večina agriglifov tudi pojavlja v jugovzhodni Angliji). Prihaja kot povsem navaden človek (in ne kot verski voditelj), ki pozna vse naše probleme in rešitve zanje, saj je že prehodil pot, po kateri mi še vedno stopamo. Kot moder in ljubeč vodnik nas želi zvabiti stran od prepada, na robu katerega se nahajamo. Samo zaradi lakote vsak mesec umre 600.000 ljudi! Trpljenje in nemoč revnih je vzrok terorizma in kal morebitne naslednje svetovne vojne, ki bi bila jedrska in bi pomenila uničenje človeštva.« Tako pravi Filomenka Bedenik, ki je glede dodatnih obvestil dosegljiva na Arbaj-terjevi 1 v Ptuju, kjer se vsak ponedeljek in četrtek med 18. in 19.30 uro odvija transmisijska meditacija (tel. 031 467 781, 02 775 22 91). Dokler se ne prepričamo na lastne oči, zanesljivega odgovora najbrž ne bomo izvedeli. Vendar pa, kako že pravi zgodba? Če hočeš videti, moraš gledati s srcem, kajne? Marko Klasinc "vttAnmt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela Od tod in tam Ptuj • Beremo na ptujskem dvorišču Zdenko Kodrič, Maša Vodušek in Erika Vouk v Božičevi instalaciji V ponedeljek je Umetniško društvo Stara steklarska iz Ptuja pripravilo še zadnjo prireditev na dvorišču Prešernove 17 na Ptuju. Tokrat so multimedijsko prireditev poimenovali Beremo Ptuj. Svoje pesmi so brali Erika Vouk iz Maribora, Maša Vodušek, kije letos maturirala na ptujski Gimnaziji, ter pisatelj Zdenko Kodrič, ki je tudi idejni oče poletnih prireditev v okviru društva na dvorišču v Prešernovi ulici. S svojo instalacijo Obe strani je Andrej Božič, ptujski slikar, razmišljal o obilju, Črtomir Goznik pa je predstavil fotografije iz okolja Frankovcev. Prisluhnili smo tudi glasbenemu kvartetu, ki ga sestavljajo: Marko Korošec, Herman Gajser, Nina Kodrič in Erik Repič, orientalske plese pa sta zaplesali Sandra in Anja Brodnjak. Koordinatorka vseh večerov Umetniškega društva Stara steklarska je bila Nevenka Dobljekar. Fl Ptuj • Igra narave Štefan Gregorec iz Orešja 178 je letos spomladi braj-degemaja, stare so najmanj30 let, obnovil. Med letošnjimi trsi eden zelo izstopa, poln je neobičajno velikih listov, največji ima v premeru 35 cm. Listje je zdravo. Z brajdami se že dolgo ukvarja, letno stisne od 500 do 800 litrov gemaja, ki ga tudi flašira, vendar takšnih velikih listov, kot jih imajo nekateri trsi gemaja na njegovih brajdah letos, še ni bilo. Za jurko, pravi, takšni listi niso neobičajni, za gemaj pa zagotovo. V bližini starih brajd že pripravlja novi nasad. MG ^BCaCENTER TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, ŠtukM, Tel.: 027879630 TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija • ročno in eleldrično orodje • vodovod in topiovod PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Mlinska ulica 12, PTUJ. tel.: 02 78 89 210 Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA IREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 1 401 ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PTUJ átufa26a !EEMS> ^H ^H iiošljaii«niiiit.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251 STE BILI POŠKODOVANI p^raVna^ v prometni —v NEZGODI? ^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 080 1 3 1 4 Foto: Fl Foto: Fl Foto: arhiv