Naš čas, 25. 8. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (12/27 0C), soboto (13/28 0C) in nedeljo (14/29 0C) bo sončno. Četrtek, 25. avgusta 2016 številka 34 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO ïui ■in 50 ïu"» ïi Komunalna ureditev bo stala poltretji milijon evrov, od tega naj bi milijon pridobili na razpisu; gradbeno dovoljenje so že pridobili. ro (MGRT). Nekateri podjetniki so že sedaj pripravljeni vlagati v to okolje, saj si želijo zagotoviti svoj prostor. Računamo, da bo komunalna opremljenost teh zemljišč stala poltretji milijon, teh sredstev v proračunu brez intenzivnega zadolževanja ne moremo zagotoviti.« strukturo, ki jih plačuje Komunalno podjetje Velenje, verjetno pa se bomo tudi zadolžili.« Kdaj pa naj bi projekt izvedli? »Vse je seveda odvisno od tega, če bomo na razpisu uspešni. V tem primeru bi do realizacije lahko prišlo naslednje leto. Do leta 2019 oziroma dve leti po zaključku projekta morajo podjetniki, ki bodo v tej poslovni coni prečjem, je pa razveseljivo, da zadnje leto konstantno pada? »Vsak brezposelni je problem in tega se globoko zavedamo. Vem, da mnogi iščejo priložnost v drugih okoljih, a še več je tistih, ki se vozijo na delo v Velenje. Vesel sem statističnih podatkov, ki kažejo, da se brezposelnost zmanjšuje, in veselim se AKTUALNO vsakega novega delovnega mesta. Razveseljuje, da je družba Gorenje letos kar nekaj zaposlovala, in to večinoma inženirski kader. Sem pa na drugi strani zaskrbljen nad dogajanjem v obeh energetskih kolektivih in upam, da ne bo večjih odpuščanj. Seveda na to lokalna skupnost nima nobenega vpliva. Prepričan pa > Brezposelnost se zmanjšuje, a je še vedno nad slovenskim povprečjem. sem, da bi lahko z odgovornim ravnanjem tudi v prihodnjih letih trend zmanjšanja brezposelnosti, nadaljevali.« Na razvoj in zaposlovanje vsekakor slabo vpliva slaba cestna povezava, ki pa se še kar odmika. Četudi se o njej dogovarjamo že poldrugo desetletje, še vedno ni jasno, kje bo potekala, civilne iniciative pa uporabljajo v svojih protiargumentih tudi menda netočne podatke, zmerljivke 'velenjski lobi'... »Zelo na kratko bi jim lahko odgovoril, da so tudi oni lobi, katerega lovke segajo vse do Celja. Naj pa ob tem poudarim, da za nas ni tako pomembna trasa kot rok izvedbe. Seveda pa je prednost predlagane trase, da povezuje tri doline. Zavedam se stisk krajanov, ki so na predvideni trasi ceste ali ob njej, a kjerkoli bi cesta potekala, bi naleteli na koga. Dejstvo je, da bo treba sprejeti neke odločitve in da to cin-canje nikomur ne koristi, še najmanj pa tukajšnjemu gospodar- 3 stvu. To že nekaj časa opozarja, da bo, če ne bomo poskrbeli za ustrezno cestno povezavo, odšlo iz tega okolja. Tega si nikakor ne moremo privoščiti. Pa naj dodam še, da si ceste ne želimo le Velenjčani in Šoštanjčani, da jo podpira tudi celotna Koroška in Zgornja Savinjska dolina« Župani omenjenih območij, ste tudi jasno izrazili javni interes? »Vsekakor ta cesta je 'javni interes' tukajšnjih krajanov. Res je, da se prometna infrastruktura včasih izključuje s pozitivnim odnosom do okolja, vendar industrijsko in gospodarsko središče, kakršno Velenje je, potrebuje primerno cestno povezavo. Razumem Celje, da želi biti regijsko središče, vendar jim sporočam, da ne na račun Velenja, ki >»Cincanje« o odločitvi, kje bo potekala hitra cesta nikomur ne koristi, to okolje pa čaka na to odločitev že poldrugo desetletje. je mesto, kjer je doma industrija in gospodarstvo in se v zadnjem obdobju zelo dobro razvija tudi turistično. Mislim, da nam nihče ne more očitati, če si želimo dobre ceste povezave. Kot župan se čutim odgovornega, da to željo našim prebivalcem tudi uresničim. To sem dolžan tudi tukajšnjemu gospodarstvu, ki je znalo v preteklosti ustvarjati čudeže, in prepričan sem, da jih bo znalo tudi v prihodnje.« a razširiti Poslovno cono in ustvariti prostor, na katerega bomo privabili podjetnike, ki bodo zagotavljali tudi nove zaposlitve.« Kako ste se tega lotili? »Načrte smo pripravili že pred leti. Velik del zahodnega dela občine namenjamo turizmu, na njenem obrobju v Stari vasi pa smo našli zelo primeren prostor za razvoj podjetništva. Že nekaj časa tam odkupujemo zemljišča od Na koliko nepovratnih sredstev računate, iz katerih virov pa boste sredstva zagotovili sami? »Vrednost projekta je 2,485 milijona evrov. Računam, da bomo z razpisom pridobili približno milijon evrov (244 tisoč evrov od MGRT in 734 tisoč od Evropskega sklada za regionalni razvoj). Nekaj sredstev bomo zagotovili iz proračuna predvsem iz najemnin za komunalno infra- delovali, ustvariti 28 novih delovnih mest.« Bodo imeli investitorji ugodnejše cene? »Seveda cen še nimamo določenih, vsekakor bodo morale biti takšne, da bomo plačali stroške, obenem pa stimulativne za vlagatelje, ki bodo tukaj investirali in zagotavljali nova delovna mesta. Brezposelnost je v tem okolju še vedno nad republiškim pov- » 037770000 www.mega-m.si Naš čas, 25. 8. 2016, barve: CM K, stran 4 4 AKTUALNO 25. avgusta 2016 V Velenju in Šoštanju zahtevajo odškodnine Glede na to, da so se v medijih pojavile informacije, da naj bi občini Velenje in Šoštanj neupravičeno prejeli odškodnine in jih nenamensko uporabili, smo to preverjali na občinah - Oboji menijo, da je odškodnin kvečjemu premalo Mira Zakošek Nad zapisanim v medijih so v obeh občinah ogorčeni in zatrjujejo, da so prejeta sredstva od odškodnin porabili namensko za izboljšanje bivalnega okolja občank in občanov. Poglejmo nekaj številk V Mestni občini Velenje so v letih od 2011 do 2013 prejeli od Premogovnika iz naslova odško- dnin 1,290 milijona evrov. Za lansko in predlansko leto pa jih niso prejeli. V omenjenem času so za različne projekte, ki sodijo v področje izboljšanja degradiranega okolja, porabili kar 7,7 milijona evrov. Premogovniku so redno pošiljali poročila o opravljenih delih in tudi nam so posredovali zelo obsežen seznam okoli 50 projektov. Na njem so ureditve cest in druge komunalne infrastrukture, zagotavljanje pogojev za zmanj- šanje poplavne ogroženosti, mo-nitoringi reke Pake, ureditve pešpoti, dokumentacija za rekreacijsko območje Jezero, projekt Bicy za razvoj trajnostnega urbanega transporta ... Podobno pravijo tudi v občini Šoštanj, kjer so v letih od 2010 do 2013 prejeli od Premogovnika 1,333 milijona evrov odškodnine iz postavke negativnih vplivov rudarjenja na okolje. Tudi pri njih zatrjujejo, da je bila poraba namenska in tudi oni so o vseh izvedenih projektih redno obveščali Premogovnik. Pričakujejo večje odškodnine Tako v Šoštanju kot Velenju ne razumejo negativne propagande, saj so prepričani, da so upravičeni do še večjih odškodnin. Občina Krško jo zaradi nukle-arke prejema v višini več kot 8 milijonov evrov letno. Ob tem pa poudarjajo, da upravičenost odškodnin dokazuje degradirana narava. Tukaj je kot posledica rudarjenja najgloblje jezero v državi, Družmirje je bilo izbrisano z zemljevida (prebivalci pa razseljeni), prizadet je bil velik del Pesja, Škal, del Šoštanja, Gaberk ..., kakovost življenja slabša tudi redno tresenje tal, ki se čuti kot potresni sunki, pogosto se po dolini širi smrad po jamskih plinih in še bi lahko naštevali. Uničena krajina Dejstvo je, da je izkopavanje premoga pomembno zaznamovalo celotno tukajšnje okolje in da podzemno pridobivanje premoga povzroča vpliv na kakovost življenja in bivanja vseh občanov, pa tudi na gospodarski in turistični razvoj. Tega ni mogoče načrtovati z dovolj hitrimi koraki, saj je treba čakati, da se pogreznjena območja umirijo. Najmanj, kar lokalni skupnosti pričakujeta od Premogovnika Velenje kot povzročitelja vsega tega, je, da jim zagotavlja primerne odškodnine. Prepričani so, da te doslej niso bile dovolj visoke, da pa če kdo ugotavlja, da so bile previsoke, so nad takšnim stališčem lahko samo ogorčeni. Tiste, ki tako razmišljajo, vabijo, da si posledice rudarjenja ogledajo na terenu. To, da odškodnin že drugo leto niso prejeli, je po njihovem mnenju nedopustno. Podjetja, ki svojih okoljskih obveznosti ne izpolnjujejo, so praviloma tarče inšpektorjev in medijev. Pri nas pa je zgodba očitno obrnjena, namigovanja, da so bile odškodnine neutemeljene, pa neumestne in jih v obeh občinah ogorčeno zavračajo. ■ Pogoji gradnje vse bolj izenačeni Za vsako območje v MO Velenje pogoje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov ureja svoj odlok - Pravkar spreminjajo še zadnjega za območje mesta - Soglasje sosedov potrebujemo le v izjemnih primerih Bojana Špegel Velenje, 10. avgusta - V sejni dvorani velenjske mestne hiše so pripravili javno obravnavo odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje nad Stanetovo cesto. Postopki sprememb in dopolnitev prostorskih aktov, kot nam pojasni vodja urada za okolje na MO Velenje mag. Branka Gradišnik, predstavljajo precej dolg proces, daljši kot pri pripravi večine preostalih odlokov. V omenjenem primeru gre namreč le za spremembe pri odmiku od mej sosednjih parcel pri gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov. Pobudo zanjo so dali krajani, lastniki zemljišč na tem območju. Želeli so, da izenačijo pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov z drugimi primerljivimi območji v mestu, kot sta bližnji KS Konovo in KS Šmartno. »Vsi gradbeni objekti so z zakonodajo razvrščeni po zahtevnosti gradnje. Enostavni objekti, kot so nadstreški, garaže, lope, zimski vrtovi s pritlično, enoetažno izvedbo in velikosti do 20 m2, gradbenega dovoljenja ne potrebujejo. Za nezahtevne objekte pa se izda gradbeno dovoljenje, za katerega ni potrebno predložiti gradbene dokumentacije, ampak zgolj skico predvide- VISOKA SOLA za varstvo okolja I dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2016 magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2016 www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si nega posega v prostor. Tovrstna gradnja je dopustna le na parcelah, na katerih že stoji objekt, ki ima gradbeno in uporabno dovoljenje. To določilo velja za gradnjo nezahtevnih objektov, kot so ograje, škarpe in podporni zidovi,« nam pojasni sogovornica. Za gradnjo tovrstnih objektov nam torej ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Izjema je, če želimo takšen objekt postaviti v varovanem pasu gospodarske infrastrukture. V tem primeru mora investitor pridobiti soglasje upravljalca. Ti tudi določijo, koliko od tovrstne infrastrukture lahko investitor približa objekt. Če so nezahtevni enostavni objekti večji od 20 kvadratnih metrov, je treba na upravni enoti pridobiti t. i. malo gradbeno dovoljenje. To velja tudi za pomožne kmetijske objekte večjih površin. Investitor pri tem na predpisanem Vodja urada za urejanje prostora mag. Branka Gradišnik: »Če se držimo zapisanega v odlokih, moramo sosede prositi za soglasje za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov le, če je odmik od meje manjši od zahtevanega.« obrazcu sam naredi skico objekta v merilu 1 : 100, na njej označi vse potrebne tlorise, prereze, fasade in doda soglasja upravljal-cev javne infrastrukture in me-jašev. Ko dobi odločbo, lahko začne graditi. Kako daleč od sosedove meje? Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov bo na območju nad Stanetovo cesto po tem, ko bodo spremembe odloka sprejete na mestnem svetu, moral biti odmik objekta od sosednje parcele najmanj 1 meter. Odmik je lahko manjši, če se ob tem pridobi pisno soglasje lastnika sosednje parcele. Odmik ograje, škar-pe ali podpornega zidu od sosedove meje pa mora biti najmanj pol metra, s soglasjem soseda pa je lahko tudi ta manjši. S polmetr-skim zamikom namreč lahko npr. zelenico ali oporni zid urejamo na svoji zemlji, ne da bi pri tem stopali na sosedovo. To je seveda težava le tam, kjer se sosedje ne razumejo med sabo, a žal ta težava ni redka, zato so se tudi odločili za tolikšen odmik od meje. Zanima nas še, ali takšni odmiki od mej sosednjih parcel veljajo v vseh delih MO Velenje. Gradišnikova nam pojasni: »Odloke prilagajamo primerljivim območjem že nekaj časa in prav območje nad Stanetovo je še zadnje območje, ki ni imelo usklajenih pogojev z ostalimi deli mesta.« Postopki sprememb odlokov so dolgotrajni Tudi če na občini spreminjajo le manjši del veljavnih prostorskih odlokov, so postopki ne le bolj zapleteni, ampak tudi dolgotrajni. Mag. Branka Gradišnik nam (kolikor se da) laično pojasni: »Postopek vsake spremembe prostorskega akta se začne s sprejetjem sklepa o za- četku postopka priprave sprememb in dopolnitev odloka, ki ga sprejme župan. Ko je pripravljen, je treba to javno objaviti, sledi pa izdelava osnutka odloka in pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora. Na osnovi teh smernic izdelamo dopolnjen osnutek odloka, naznani- mo javno razgrnitev in javno obravnavo. Pripombe, ki so dane v času javne razgrnitve, preučimo, nanj podamo stališča in izdelamo usklajen predlog sprememb odloka. Šele ko so spremembe odloka potrjene na seji občinskega sveta, dobimo osnove za posege v prostor.« ■ Naš čas, 25. 8. 2016, barve: CM K, stran 5 25. avgusta 2016 GOSPODARSTVO 5 Letos bo Gorenje v Velenju na novo zaposlilo 500 delavcev Ob polletju je Gorenje ustvarilo za 581 milijonov prihodkov in 16,7 milijona dobička -Tržne deleže krepijo na večini tržišč, dobri pa so tudi obeti za naprej Mira Zakošek Velenje, 22. avgusta - Že v letošnjem prvem četrtletju je Skupina Gorenje ustvarila dobre poslovne rezultate, takšen trend pa prenesla tudi v drugo četrtletje. V prvem polletju so dosegli za 581,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, ustvarili za 16,7 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT) ter 2,1 milijona evrov čistega dobička. Uprava je na nadzornem svetu z zadovoljstvom > Na osnovi trenutnih tržnih razmer in prodajnih napovedi ocenjujejo, da bodo dosegli ključne elemente poslovnega načrta za leto 2016. predstavila, da je rasla prodaja tako velikih kot malih gospodinjskih aparatov, krepili so tržne deleže premijskih in inovativ-nih aparatov vseh produktnih skupin. Z izločitvijo vpliva sprememb valutnih tečajev je osnovna dejavnost (prodaja gospodinjskih aparatov) beležila 8-odsto-tno rast prihodkov od prodaje glede na prvo polletje 2015. Za 59 odstotkov več dobička kot lani V drugem četrtletju je Skupina Gorenje ustvarila za skoraj 59 odstotkov več dobička iz poslovanja kot v primerljivem obdobju lani. Prihodkov od prodaje je bilo za 295,8 milijona evrov prihodkov, kar je za 2,1 odstotka več kot v drugem četrtletju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 9,9 milijona evrov, kar predstavlja 58,7-odstotno rast glede na primerljivo obdobje lanskega leta. EBIT marža se je zvišala na 3,4 odstotka. Najbolj rastla prodaja gospodinjskih aparatov V prvem polletju letos so pri prodaji gospodinjskih aparatov beležili 10,6-odstotno rast v vzhodni Evropi (Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Črna gora in Makedonija), v Rusiji in Ukrajini pa več kot 25-odstotno. Nadzorni svet zaupa upravi Uprava družbe je nadzorni svet ponovno seznanila in mu odgovorila na vprašanja, povezana s skrbnim pregledom Skupine Gorenje, ki ga izvaja Panasonic Corporation. Uprava in nadzorni svet sta soglašala, da postopki potekajo po veljavnih predpisih in zakonskih zahtevah, inštitut odložitve objave notranje informacije pa je bil ob soglasju z nadzornega sveta uporabljen v interesu družbe ter sprejet na osnovi predhodne pridobitve mnenj pravnih strokovnjakov. Tako predsednik kot člani uprave še naprej uživajo polno zaupanje nadzornega sveta. V zahodni Evropi so dosegli več kot 5-odstotno rast prodaje na dobičkonosnih trgih Beneluksa, predvsem na Nizozemskem. V Nemčiji in Veliki Britaniji so povečali obseg prodaje glede na primerljivo obdobje lanskega leta, Franjo Bobinac nižjo prodajo pa beležijo v Skandinaviji in Franciji. V Evropi krepijo tržne deleže Blagovne znamke Skupine Gorenje so v prvi polovici leta na 28 trgih Evropske unije povečale tržni delež za 7 odstotkov, kar predstavlja 0,2 odstotni točki. Rast so beležili pri vseh ključnih produktnih skupinah, hkrati pa ohranjali stabilen cenovni indeks. Količinsko dosegajo 3-od-stotni tržni delež. Četrtina je premijskih blagovnih znamk Inovativni in premijski aparati predstavljajo že več kot četrtino prodaje Gorenja. Asco predstavlja 10,3-odstotni delež. Višjo > Neto finančni dolg v višini 411,4 milijona evrov je primerljiv z ravnijo iz leta 2015. Predvsem zaradi boljše dobičkonosnosti pa so v primerjavi s prvim polletjem 2015 izboljšali razmerje med čistim finančnim dolgom in EBITDA za 0,6. prodajo pod to blagovno znamko so dosegli na trgih Skandinavije, Francije, Amerike, Rusije in Azije. Prodajo inovativnih aparatov so povečali za 20,5 odstotka, prodajo premijskih aparatov pa za 7 odstotkov, tako da skupni delež obeh segmentov v strukturi prodaje predstavlja že 25,4 odstotka. Za razvoj in marketing 3,4 milijona evrov več Veliko skrbi so namenili obvladovanju stroškov in valutnih tveganj. Stroške materiala in surovin so uspešno prilagajali obsegu prodaje in proizvodnje. Pomembne prihranke so ustvarili z optimiziranjem oskrbne verige in logistike ter zmanjšanim obsegom garancijskih posegov zaradi boljše kakovosti aparatov. V skladu s strateškim ciljem so povečali vlaganja v razvoj izdelkov in marketing. Skupne izdatke za obe področji so v prvem polletju povečali za 3,4 milijona evrov. Kljub temu so stroški storitev in dela rastli počasneje kot prihodki. Optimistične prodajne napovedi Ob vseh teh podatkih je razveseljivo, da so razmere na trgih za zdaj stabilne, in to vpliva na povečana naročila. Ravno zato so na lokaciji v Velenju že zaposlili novih 250 delavcev, prav toliko pa jih bodo še 1. septembra. To seveda pomeni skupno 500 novih zaposlitev. Novosti bodo predstavili na IFI Trenutno se v Gorenju intenzivno pripravljajo tudi na največji sejem zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA v Berlinu, kjer bodo predstavili najnovejše aparate blagovnih znamk Gorenje in Asko, ki jih odlikujejo pametna tehnologija in premišljen dizajn. Asko predstavlja že 10,3 odstotni delež GOSPODARSKE novice Z dotikom do informacij Celje - V celjskem Citycentru so aktivirali pet informacijskih točk, ki delujejo po najsodobnejšem principu. Gre za velike samostoječe displeje na dotik, ki z enostavno uporabo ponudijo obiskovalcem številne informacije o nakupovalnem središču. Obrtna zbornica ne podpira vajeništva v predlagani obliki Ljubljana - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) podpira uvedbo vajeništva, a ne v predlagani obliki. Zaveda se, da v gospodarstvu obstaja potreba po usposobljenem kadru, predvsem v obrtnih poklicih, ki so v večini deficitarni. Cilj delodajalcev je pridobiti delavce, ki bodo znali in hoteli dobro delati in jih bodo lahko po zaključenem vajeništvu redno zaposlili in tudi pošteno plačali. Med drugim predlagajo preimenovanje vajeniškega delovnega mesta v vajeniško učno mesto, sistemsko določitev nadomestila delodajalcev za odpiranje učnih mest in izvajanje mentor- stva, sistemsko financiranje socialnih prispevkov, povračil stroškov prehrane in prevoza, predlog višine vajeniške nagrade ... Julija spet primanjkljaj Ljubljana - Po junijskem presežku je slovenski državni proračun julija beležil primanjkljaj, ki je dosegel 215,6 milijona evrov, kažejo najnovejši podatki ministrstva za finance. Po sedmih mesecih je primanjkljaj narasel na 604,1 milijona evrov. V skladu s proračunom, ki ga je DZ sprejel novembra lani, je proračunski primanjkljaj za leto 2016 določen v višini 839,3 milijona evrov oziroma 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Za zdaj kaže, da bo cilj dosežen. Davčne blagajne prinesle 37,6 milijona evrov Ljubljana - Davčne blagajne so v prvih šestih mesecih prinesle 37,6 milijona evrov. Vlada je sicer ob uvedbi davčnih blagajn ocenila, da bodo te na letni rav- ni prinesle 75 milijonov evrov. Branko Meh iz obrtne zbornice sicer ob tem podatku zmajuje z glavo in pravi, da ni tako - ampak je višji DDV najbrž v kar precejšnji meri vplival tudi na potrošnjo oziroma stroške, ki so jih prav zaradi uvedbe blagajn imeli podjetniki. Poleg tega je v državi gospodarska rast, zmanjšuje se nezaposlenost, ker je Slovenija ena varnejših držav, je tudi več turizma in več posla v gostinstvu. In vse to vpliva na več pobranih dajatev, pravi Meh. Večina delodajalcev podpira 'porušeno zaupanje' kot razlog za odpoved Ljubljana - Večina delodajalcev podpira še neusklajeni predlog ministrstva za delo o novem razlogu za odpoved delovnega razmerja - 'porušenem zaupanju' med delodajalcem in delavcem. Ta bi spadal v sklop razlogov za redno odpoved, odpuščenemu delavcu pa bi pripadala odpravnina ter bi bil upravičen do finančnega nadomestila. Nestri-njanje s predlogom pa so izrazili sindikati. Ti menijo, da je to le še en dodaten hud pritisk, ki ga bo- do delavci občutili na delovnem mestu. Odločno ugotavljajo, da nesimpatičnost in porušeno zaupanje ne moreta biti razlog za odpuščanje. Povprečna plača 1565 evrov bruto Ljubljana - Povprečna mesečna plača za junij je v Sloveniji znašala skoraj 1565 evrov bruto oziroma 1019 evrov neto. S tem je bila nominalno sicer za 0,2 odstotka višja, realno pa za 0,4 odstotka nižja od povprečne mesečne plače maja. V prvem polletju je zaposlena oseba zaslužila v povprečju skoraj 1571 evrov bruto na mesec, kar je približno 6 evrov več kot junija. Gozdovi so ogroženi Ljubljana - Še pred kratkim so se lastniki gozdov jezili na prevoznice za les, potem je prišel žledolom, ki jih je zamrznil. Za žledolomom smo se lotili čiščenja gozdov, a smo bili dokaj neuspešni, tako da sedaj ni čudno, da so se do neverjetnih razsežnosti razmnožili lubadarji in ogrožajo še tiste gozdove, ki so jih lastniki pridno počistili. Samo letos bo lubadar v gozdovih povzročil za 45 milijonov evrov škode, ocenjujejo na kmetijskem ministrstvu, med letoma 2015 in 2018 pa bi ta škoda lahko dosegla 369,2 milijona evrov. Vlada se ob tem še vedno ukvarjajo s prejšnjo katastrofo, čeprav bo verjetno ta z lubadarji še hujša. Prepočasi se namreč zaključuje 1,57 milijona evrov vreden razpis za sofinanciranje javnih del pri sanaciji posledic žledoloma, saj bo, medtem ko bodo izbrani končno začeli čistiti gozdove po žledu, lubadar uničil še preostanek smrek. Ampak to bo očitno spet vprašanje za nov razpis. Cene mleka rastejo Povpraševanje po mleku v EU se povečuje, odkupne cene so se začele dvigati in trend naj bi se nadaljeval. Obeti so za zdaj pozitivni, pričakovati je povišanje cene mleka, saj je povpraševanje že večje od ponudbe. Ta cikel višanja cene se bo zagotovo nadaljeval še nekaj mesecev, je pa treba računati, da bodo čez kakšni dve ali tri leta spet nastali presežki mleka, posledično pa bo cena padla. Kmetje in mlekarji pa se bodo morali prilagoditi željam kupcev. Ti vse bolj želijo mleko pridelano na živalim prijazen način. Enotna kartica za javni promet Ljubljana - S projektom uvedbe integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) Slovenija s 1. septembrom uvaja enotno kartico za javni promet. Z njo bodo lahko uporabniki brez potrebe po kupovanju posamičnih vozovnic nemoteno uporabljali različne vrste javnega prevoza. Z enotno vozovnico tako Slovenija dobiva moderen, učinkovit in uporabnikom prijazen sistem uporabe javnega prometa. Prvi bodo prednosti enotne vozovnice lahko preizkusili dijaki in študenti. Za dijake nove enotne vozovnice začnejo veljati s 1. 9., za študente pa s 1. 10. letos. Enotna vozovnica v obliki čip kartice bo veljala za različne oblike javnega prevoza in bo v enoten sistem vključila uporabo medkrajevnega in mestnega prometa. V projektu sodeluje 35 javnih prevoznikov v Sloveniji, ki izvajajo medkrajevni linijski avtobusni in železniški promet ter tudi mestni prevoz potnikov v Ljubljani in Mariboru. V praksi to pomeni, da si lahko potnik sam izbere, kateri način prevoza bo na izbrani relaciji uporabljal z eno kartico. a mz a Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 25. avgusta 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 17. avgusta Začelo se je izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev iz rudniškega rova v Hudi Jami pri Laškem. Posmrtne ostanke so prenašali v mariborski spominski park Dobrava, kjer bodo pokopani. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je dejal, da ne izključuje razglasitve vojnega stanja v državi in uvedbe mobilizacije, če se bodo razmere na vzhodu Ukrajine in ob meji s Krimom zaostrile. V Turčiji sta na vzhodu države ločeno odjeknili dve eksploziji avtomobila bombe - v obeh sta bili tarči policijski postaji, obla- Pričelo se je izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev iz rova v Hudi Jami. V Slovenijo je v okviru preme-stitvene sheme pripotovala nova skupina beguncev. Predstavniki naše države so se obenem pripravljali na vnovičen begunski val zaradi zaostrenih razmer v Turčiji. Čeprav ni bil dela prost dan, je vendar bil državni praznik. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v voščilu zapisal, da praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom predstavlja »enega svetlejših in bolj navdihujočih trenutkov naše zgodovine«. Vlada in zdravniški sindikati so nadaljevali usklajevanja za kolektivno pogodbo za zdravnike. V Kaliforniji so morali zaradi besnečega požara evakuirati že več kot 82 tisoč ljudi, v Louisi-ani pa so narasle vode poplavile 40 tisoč domov. Nemška policija je prijela 27-le-tnega moškega, osumljenega načrtovanja terorističnega napada konec avgusta v mestu Eisenhuttenstadt na vzhodu Nemčije ob meji s Poljsko. Četrtek, 18. avgusta Mediji so izbrskali informacijo, da je državna sekretarka Mateja Vraničar Erman najverjetnejša kandidatka za novo finančno ministrico. Sama informacij ni želela komentirati. Predsednik republike Borut Pahor je prejel zahvalno pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina za gostoljubje med obiskom v Sloveniji in povabilo na obisk v Moskvo. sti pa so se odločile za (še) višjo stopnjo varnosti. Petek, 19. avgusta Že začetek vikenda je prinesel gnečo na slovenskih cestah: poleg zastoja na gorenjski avtocesti je bila gneča tudi na ljubljanski zahodni obvoznici ter na obalnih cestah. Predsednik republike Borut Pahor je začel zbirati predloge možnih kandidatov oz. kandidatk za mesto zagovornika načela enakosti. V kampu pri Rovinju se je smrtno ponesrečil 44-letni italijanski državljan slovenskega rodu, potem ko so se nanj v stranišču sesula steklena vrata. V času napetih odnosov med Rusijo in Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin prispel na polotok Krim, kjer je predsedoval sestanku ruskega varnostnega sveta in obiskal mladinski forum. Putin se je Pahorju v pismu zahvalil za gostoljubje in ga povabil v Rusijo. Avstrija se je pospešeno pripravljala na morebiten nov prebe-žniški val in začela dodatno zaostrovati pravila za vstop v državo. Nemški notranji minister je podprl uvedbo delne prepovedi nošenja burk. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je podprl uvedbo delne prepovedi nošenja burk. Sobota, 20. avgusta Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov na Sveti gori je predsednik Borut Pahor poudaril, da je življenje prekratko, da bi sovražili, ter ocenil, da bi spravo lahko dosegla že sedanja generacija. Premier Miro Cerar je tudi sam povedal, da je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman med zelo resnimi kandidati za finančno ministrico. Po naši državi so se tudi ta dan vile kolone vozil. Zelo resna kandidatka za finančno ministrico. Na jugu Turčije je med poročnim slavjem na prostem v Gazi-antepu odjeknila eksplozija, v kateri je umrlo najmanj osem ljudi, vsaj 60 je bilo ranjenih. Vinjeni francoski diplomat Stanislas Hubert je z divjo vožnjo v središču Zagreba poškodoval več parkiranih vozil. Turški parlament je potrdil sporazum z Izraelom, ki bo plačal 20 milijonov dolarjev odškodnine za smrt desetih turških aktivistov pred šestimi leti. Nedelja, 21. avgusta Bil je še en dan gneče na cestah. Kolona pred predorom Karavanke je bila dolga osem kilometrov, na Gruškovju pa je treba za vstop v državo čakati dve uri. Gneča na slovenskih cestah se poleže šele ob koncu vikenda. Nemško notranje ministrstvo je sporočilo, da želi na letališčih in železniških postajah uvesti sistem prepoznavanja obrazov, ki bi pomagal pri identifikaciji terorističnih osumljencev. V Gazi je prišlo do naravne katastrofe, saj je ostalo pitne le okoli tri odstotke vode. Po eksploziji med poročnim slavjem dan pred tem v Turčiji so oblasti okrivile Islamsko državo, prve preiskave pa so pokazale, da je bil samomorilski napadalec star med 12 in 14 let. V dvanajstih okrožjih v Grčiji so prepovedali krvodajalske akcije, potem ko so letos našteli že štiri okužbe z malarijo. Ponedeljek, 22. avgusta Pozornost doma je pritegnil tragični dogodek v Splošni bol- nišnici Izola, v kateri je moški streljal in pri tem ubil enega človeka, dva pa hudo ranil. Pri poskusu bega so moškega v njegovem avtomobilu ubili policisti. Izraelska vojska je izvedla več deset zračnih napadov na Gazo, pri čemer je bilo ranjenih najmanj pet ljudi. Finski obrambni minister Jussi Niinisto je povedal, da se Finska z ZDA pogaja o obrambnem sodelovanju. Po Čilu so potekali množični protesti proti privatizirani pokojninski shemi še iz časov diktatorja Augusta Pinocheta. Protestniki so predsednico države pozivali, naj shemo ukine. V središču Prage je skrajno-desničarska in protipriseljenska skupina Iniciativa Martina Kon-vičke izvedla uprizoritev napada t. i. Islamske države, zaradi česar je bilo nekaj ljudi tudi poškodovanih. Torek, 23. avgusta Dan po dogodku v izolski bolnišnici, kjer je napadalec med strelskim pohodom ubil zdravnika in policista, so bili tako zaposleni kot ostala Slovenija še vedno šokirani. Motiv za napad naj bi bila dolga čakalna vrsta. Vodja Slovenske obveščevalno--varnostne agencije Zoran Kle-menčič se je sešel z Mirom Ce-rarjem in mu pojasnil očitke iz anonimke o razmerah na agenciji. Po srečanju je premier dejal, da želi, da Klemenčič Sovo še naprej čisti nepotizma in kli-entelizma. V 77. letu starosti je umrl Mito Trefalt, ki je s svojim voditelj-skim in uredniškim delom pomembno zaznamoval RTV Slovenija. Zvonko Lah je zapustil stranko SDS. Atene so Evropsko unijo pozvale k hitrejšemu premeščanju beguncev v druge članice v skladu z lanskim dogovorom, da bi zmanjšali pritisk na najbolj obremenjeni članici, torej Grčijo in Italijo. Na Madžarskem so potekali protesti, potem ko je državno priznanje prejel novinar Zsolt Bayer, znan po rasizmu. STO Kaja Avberšek Točno stotič pišem kolumno leteče žabe. Med prvo in stoto seje spremenilo vse in hkrati nič. Saj vesta, kako primemo gumijasto ničlo za njena zašiljenejša konca in jo z enim samim zasukom spremenimo v neskončnost - ležečo osmico. Tako nekako. Mali čuk je prvič letel z letalom in jaz z njim - midva sama. Dva dni pred poletom mi je po drobovju ropotal rajzefiber, tokrat dvojni. Spet to pakiranje, pa saj sploh ne vem, za koliko časa in ali bodo sprejeli tale voziček namesto potovalke in ta drugi, ultra lahki super zložljivi voziček za na letala, trajekte in potovanja nasploh - ga bom znala z eno roko zložiti, kaj pa, če čukec ne bo razumel pritiska v ušesih pri vzletanju in pristajanju in ga bo bolelo in bo jokal ... No, gremo že na to letališče, samo da sva enkrat v letalu, samo, da bo enkrat jutri! Adijo, atitati, misliš, da jaz nisem živčen, ja, saj vem, da si, vse bo v redu, boš videla, samo nikar ne oklevaj prositi za pomoč, z veseljem ti bodo pomagali! Vem, vem in hkrati ne vem, od kod mi fiksna ideja: vse moraš biti sposobna sama urediti, če ne vsega, pa vsaj večino tega! Rentgen, kompjuter iz torbe, voziček morate zložiti in ga položiti na tale tekoči trak, gospa. Uspe mi, z malim težkim čukom pod eno roko, noga se mi zaplete v ogrodje vozička, da potiho zakolnem ter rahlo zašvicam, vendar je vse OK. "Odprite tole, gospa", pokaže človek-strojza rentgensko mašino na torbo s potrebščinami za malega čuka. Le kaj nevarnega so opazili, si mislim. Preden sva spakirala, sem se dodobra poučila o dovoljenih pripomočkih za dojenčke. "Ali tole pripada malemu možu?" Me vpraša človek-stroj in pokaže na zeleno stekleničko s cucljem. Vprašanje me preseneti. "Jasno...", odgovorim in rahlo začudeno pogledam človeka-stroja. "Ja, lahko bi bilo tudi vaše!" Mi nič kaj prijazno odgovori. Seveda. Lahko bi v dojenčkovi flašici šmuglala šnops, zakaj pa ne, in ja, dobra ideja, zakaj pa ne! Voziček sestavim nazaj v uporabni položaj, še vedno z malim težkim (res je težek za svoje mesece!) čukom pod roko, v bližini stoji kakih šest ljudi-strojev, ki so zadolženi za varovanje, niti pomislijo ne, da bi pomagali, njih tudi raje ne vprašam, morda bi se jim zdela sumljiva, ker bi tako odvrnila njihovo pozornost in ogrozila najdbo potencialnih nevarnežev. Še eno uro do vzleta, mali čuk cvili in ropota, takle čas popoldne po navadi počiva, vsi novi intenzivni letališki impulzi mu seveda ne dajo spati, v vozičku noče biti, bicepsi mi nabrekajo, žensko telo je zmožno toliko tega! Letalo, končno, otrok naj sedi takole vzravnano, s pogledom naprej, to je zelo pomembno pri vzletanju in pristajanju. Otrok se vrti in rogovili, poizkušam ga zabavati z vrečko za bruhanje, ki se lahko spremeni v prav simpatično pošast. Zaspi nekaj deset minut pred pristankom, ves zaripel od rompompiranja, še sreča, da moramo zaradi hude nevihte v letalu počakati še petnajst minut, ravno toliko, da se mali letalec odpočit prebudi. "Kaj se dogaja v Velenju?" "Uf, veš, kakšna plaža, koktajli, pom-fri, palačinke, marele in ležalniki pa napihljivi gradovi sredi vode, ni da ni!" "Gremo na Kunigundin koncert, jaz bom džus-vodko, kot kdaj v starih časih!"Mlada reperka (arhaičen izraz?) iz Bosne mi je všeč, baba z jajci, nekako tako, pronicljivo, tako se mi zdi, žmohtno bosansko, fajn. Naenkrat zgrabi mini kamero in vpije: "Vsi dol, vsi dol!" Vsa publika poklekne za njen promocijski video ali kaj, skoraj vsa, nekaj nas obstoji, nekako ne maram takihle grupnih sodelovanj na ukaz. Gleda me iz odra in kriči: "Ti, z ruto, dol!" Začudeno jo gledam in zmajem z glavo. "Nočeš dol, a?Ajde, domov!!"Malo pobuljim, tole me šokira. Malo prejle je govorila, kako moramo misliti s svojo glavo, zdaj pa me pošilja domov, ker ne pokleknem na njen ukaz? Ou, bejbi, tole pa ni skladno, tudi če si se "samo hecala", tegale pa ne podpiram. Ne morem je več gledati, kaj šele poslušati, naenkrat je vse skupaj en postavljaški kvazi intelektualno neintelek-tualni egotrip. Domov grem, zjutraj me malo boli glava, popoldne zaplavam v velenjskem morju in si na plaži kupim sladoled. In nauk jubilejnega sestavka? Življenje je sestavljeno iz majhnih ni-čev. Le zasukati jih je treba, in so vse. (Pa glavo uporabljati. Svojo.) Vso državo je prestrašil dogodek v izolski bolnišnici. »Zastrupitve z gobami« Golte - Velenjsko gobarsko društvo Marauh bo kot že nekaj let doslej tudi ta konec tega tedna (v soboto in nedeljo) v Alpskem vrtu na Golteh pripravilo, kot radi poudarijo, najvišje ležečo gobarsko razstavo s strokovnim gobarskim srečanjem. Razstavo bodo odprli v soboto ob 11. uri, ob 14. uri istega dne pa bo v Mozirski koči za ljubitelje gob in tudi druge gotovo zelo zanimivo predavanje z naslovom Zastrupitve z gobami. Predavatelj mag. Luka Šparl bo predstavil pojem strupenih gob. Pojasnil bo, zakaj gobe tvorijo toksine v svojih tkivih, nato pa slikovno pokazal vse tipe sindromov, ki jih danes poznamo. Bolj kot biokemijskemu delovanju toksinov bo dal poudarek pomenu poznavanja teh strupenih vrst gob in ločevanja od podobnih užitnih. Omenil bo tudi najbolj nevarne vrste, simptome zastrupitev, načine zdravljenja. Nekaj besed namenil bo tudi fenomenu, zakaj določene vrste gob, ki so smrtno strupene za ljudi, za določene živali niso in obratno. Ogled razstave s strokovnim vodstvom bo mogoč seveda tudi v nedeljo. a vos ■ Naš čas, 25. 8. 2016, barve: CM K, stran 7 25. avgusta 2016 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Po šoštanjskih cestah se bo »furati fajn« 7 Koncesionar podjetje Andreje je v javno-zasebnem partnerstvu z Občino Šoštanj od maja do danes obnovil že več kot deset od 44 kilometrov cest - Dela potekajo hitro in dobro, krajani pa so zadovoljni Milena Krstič - Planine Šoštanj, 18. avgusta - Občina Šoštanj je s podjetjem Andreje podpisala koncesijsko pogodbo, 'težko' skoraj 16 milijonov evrov, za opravljanje lokalne gospodarske službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih lokalnih cest za obdobje petnajstih let. Koncesionar bo v dveh letih obnovil 44 kilometrov, petnajst let pa vzdrževal 136 kilometrov lokalnih cest. Z obnovami so začeli maja in jih doslej obnovil že dobrih deset kilometrov. Kako dela potekajo in kako so z opravljenim delom zadovoljni krajani, ki ceste uporabljajo in od katerih so življenjsko odvisni, smo preverili na terenu. Večina ljudi je zadovoljnih Prva ugotovitev je bila, da ne samo, da gre hitro in da je izvedba kakovostna, razlika med prej in danes je očitna, ponekod prav neverjetna, ljudje pa so zadovoljni. »Zadovoljni pa smo tudi v Občini Šoštanj,« pravi podžupan Viki Drev. »Prepričani smo, da bo tako tudi v nadaljevanju, ko se bo izvajalec lotil najbolj zahtevnih in najbolj obremenjenih odsekov, med katerimi so tisti v Gaberkah, Topolšici in Penku.« Prokurist družinskega podjetja Andrejc Miroslav Andreje, ki podjetje vodi skupaj s sinom Mirkom in hčerjo Vesno, je dodal, da na terenu nimajo težav. »Delati smo začeli maja, napredovali pa smo bolj, kot smo mislili, da bomo lahko. Ta čas imamo odprte tri cestne odseke, vse tri zaključujemo, hkrati pa odpiramo naslednje tri.« bankine so urejene, izvedba je bila hitra. Delavci so bili pridni, celo v dežju so delali.« Toni Hrastnik iz Raven pri Šoštanju, z domačije, ki se ji po domače reče Epih, je pohvalil tako Občino Šoštanj kot izvajalca, podjetje Andrejc: »Res sta se izkazala. Srečno smo. Zdaj bo nekaj časa mir. Naša cesta je bila na določenih mestih že tako poškodovana, da je šlo po njej le stežka, pozimi se je ni dalo niti očistiti tako, kot bi bilo treba. Zdaj je pa res super, brez šiva.« Pridružil se nam je tudi predsednik KS Ravne Jože Sovič. Kar smejalo se mu je. V Ravnah, ki so zelo razvejane, s temu primernim kilometri cest (po dolžini lokalnih cest so Ravne druga kra- jo sproti. Koliko in kako, je odvisno od denarja. V Ravnah imajo ob kilometrih in kilometrih lokalnih cest preko 20 kilometrov krajevnih poti. Dela fazno zamikajo V Florjanu smo se srečali z Mirkom Andrejcem, ki je usklajeval dela in se dogovarjal z nadzornim. »Tukaj so tla malo trša. Preden se bomo lotili cestnih del, bo treba položiti cevi za kanalizacijo, vodovod TEŠ, vodovod Ljubija, optični vodnik, priključke ... Hitimo, kolikor se da, da bi ljudem čim prej in čim bolj olajšali težave, ki jih gradbišče povzroča,« je povedal. Za zdaj teče vse, kot so si zamislili, in po videnem bo tako teklo Podžupan Viki Drev in prokurist koncesionarja Miroslav Andrejc velikokrat kaj uskladita kar na terenu. Hitijo zaradi uporabnikov cest, zlasti šolarjev Ljudje so razumevajoči, čeprav so zaradi obnov ponekod potrebni obvozi, ker dela terjajo popolne zapore cest. »Pri Mežnarju, na lokalni cesti, kjer je treba zamenjati tudi cevi za vodovod, komunalne vode in napeljati optično povezavo, je ta čas popolna zapora ceste. O tem občane sproti obveščamo in jih tudi prosimo za strpnost. Rok izvedbe je sredina septembra, vendar bo izvajalec, kot nam je zagotovil, poskušal vse, da bi dela izvedel čim hitreje. Bliža se namreč začetek šolskega leta, veliko otrok se v šolo vozi z organiziranimi prevozi in ne bi radi, da jih vozimo po obvoznici. Ta cesta ima absolutno prioriteto,« pravi Drev. »Razmišljamo, da bi podaljšali delo na cel dan. Pozimi predvidevamo sanacije plazov in usadov na zahtevnem odseku Grebenšek-Bele Vode, na Petelinjskem klan- Mirko Andrejc na cesti - odsek Fajdiga: »Tu je treba najprej položiti cevi.« Predsednik KS Ravne Jože Sovič: »Zagotovo sem med najbolj srečnimi v Ravnah.« Branko Tajnik: »Na stari cesti je pogosto vleklo plazove.« Toni Hrastnik: »Izkazala sta se tako Občina kot izvajalec.« V dveh letih 44 kilometrov Odseki lokalnih cest, ki jih bo koncesionar v skupni dolžini 44 kilometrov obnovil v dveh letih: Florjan-Bele Vode, Visočki vrh-Bele Vode, Zavodnje-Strmina-Topolšica, Topolšica-Lom-Bele Vode, Florjan-Petkovnik-Punček-Pohrastnik, Šoštanj-To-polšica, Topolšica-Hliš-Bolha-Lajše, Ruml Topolšica-Ravne-Dvornik, Šoštanj-Sanatorij-Mlinar-Cigler, Velenje-Gaberke-Ravne-Topolšica, Gaberke-Velenje-Ravne-Topolšica, Gaber-ke-Velenje-Konovšek-Ravne, Lokovica-Velenje-Šmartno ob Paki, Šoštanj križišče-Križnik-Penk, Šoštanj (Petrol)-Penk-Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki-Stanovšek. jevna skupnost v občini, takoj za Topolšico) bodo dobili tudi temu primerno veliko urejenih, obnovljenih lokalnih cest. »Zato nas gradbišča prav nič ne motijo, kvečjemu nas veselijo. Vesel sem tudi zato, ker z izvedbo ni bilo težav, prav tako, kot jih ni bilo z zemljišči. Dela potekajo zelo hitro. Ko bodo končana, bomo vsi zelo zadovoljni,« pravi. Potem jih v Ravnah čaka še ureditev lokalnih poti. Te ureja- tudi v prihodnje. Koncesionar je organizacijo del premislil in dodelal do najmanjše podrobnosti. Hkrati imajo odprta štiri gradbišča, dela na njih fazno zamikajo. Ko eno zaključujejo, odpirajo drugo, tretje. In ko na enem začenjajo priprave, na drugem že asfaltirajo, na tretjem urejajo brežine, na četrtem vlečejo črte. cu, kot mu rečemo. Cesto na tem odseku pa bomo obnavljali med počitnicami prihodnje leto.« Po stari cesti je 'rukalo', nova je brez šivov Kaj pa krajani? Branko Tajnik: »Tale naša cesta (šola-Goršek) je pa zdaj res odlična. Dolgo smo si jo želeli. Vožnja po stari je bila vse prej kot prijetna, rukalo nas je, da je kaj, plazove je vleklo ... Ko smo se pred začetkom del pogovarjali s sosedi, je bilo kar nekaj bojazni, kako bo, ko bodo potekala dela. A potem ko so se začela, vseh skrbi ni bilo več. Cesta je zdaj dovolj široka, Cesta pred obnovo. A že letos bo lepša in varnejša. a Paka praznuje Velenje, 26. avgusta - Ta konec tedna v KS Paka pripravljajo tradicionalno krajevno praznovanje. Začeli bodo jutri, ko ob 16. uri pripravljajo tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici in v šahu za pokal KS Paka. V soboto ob 13. uri se bodo podali na planinski pohod Huda luknja-Ponikva-Huda luknja. Ob 16. uri bodo pripravili voden ogled Hude luknje, ob 17. uri pa bodo začeli družabno srečanje krajanov in krajank, ki bo tokrat pri jamarski koči ob Hudi luknji. Praznovanje bodo nadaljevali v nedeljo ob 15. uri, ko bo v domu krajanov nastop otrok, pripravlja pa ga Društvo prijateljev mladine Paka, koncert ženske vokalne skupine Fortuna in poslovilni nastop pevske skupine Paški veseljaki. a bš Prvo peterokrako krožišče Nazarje - Dela pri ureditvi prvega peterokrakega krožišča v Nazarjah so v polnem zamahu. Poleg ceste proti mostu čez reko Savinje bodo nanj navezali še ceste proti trgovini Tuš, proti novim blokom, trgovini Mercator in trgovini Sam. Na razpisu je dela pridobil VOC Celje, po pogodbi jih mora končati do letošnjega 7. decembra. Nazarski župan Matej Pečovnik je povedal, da bodo ob tej priložnosti zamenjali več kot 100 metrov primarnega dela vodovodnega omrežja, ki je iz salonitnih cevi, prestavili bodo tudi nekatere telekomunikacijske vode. Na območju novozgrajenega krožišča bodo po potrebi zamenjane še kanalizacijske cevi. Poleg krožišča bo država prenovila približno 400 metrov državne ceste, ki jo bodo »opremili« s pločniki, priključki ter kolesarsko stezo. Projekt predvideva še ureditev dveh av- tobusnih postajališč, izgradnjo novega parkirišča pri Mercatorju ter javno razsvetljavo. Vrednost naložbe so ocenili na 625 tisoč evrov, od tega bo lokalna skupnost morala zanjo primakniti dobrih 246 tisoč evrov. a tp Komunalna infrastruktura Šmartno ob Paki - V ponedeljek, 5. septembra, se izteče rok za oddajo prijav na razpis, ki ga je objavila Občina Šmartno ob Paki za izvedbo del prve faze obnove komunalne infrastrukture v centru Šmartnega ob Paki - na območju med regionalno cesto od železnice do »Petkovega« ovinka proti cerkvi. Prvo fazo predstavlja ulica ob župni-šču, drugo pa sosednja ulica, ki je predvidena za obnovo prihodnje leto. V tem delu Šmartnega ob Paki so še v uporabi vodovodne azbestno-cementne cevi, ki zaradi dotrajanosti povzročajo večje število okvar ter izgube. Hkrati z obnovo vodovoda bodo obnovili še fekal-no kanalizacijo in zgradili meteorno kanalizacijo. Namero za vključitev v projekt so izkazali tudi Telekom, Telemach ter Elektro Celje, ki bodo ob tej priložnosti prestavili svoje vode v cesto. Ob koncu bodo v celoti obnovili še cestno infrastrukturo nad komunalnimi vodi. Izbrani izvajalec bo moral dela končati v dveh mesecih po podpisu pogodbe, zato na občinski upravi pričakujejo, da bo gradnja ob primernih vremenskih pogojih končana do začetka novembra. Seznanitveni sestanek za občane, ki se jih bo gradnja dotikala, bo takoj po izbiri izvajalca. a Tp Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »aWAS 25. avgusta 2016 Spremembe so stalnica Na šolah Šolskega centra Velenje v novem šolskem letu nekoliko manj dijakov - Z denarjem ministrstva ne preživijo - Veliko vlagajo v razvoj kariere učiteljev > Tatjana Podgoršek Čeprav na šolah Šolskega centra Velenje še niso končali minulega šolskega leta, so na široko odprli vrata novemu. Po zagotovilih direktorja centra Ivana Kotnika je pri njih tako vsako leto nekaj novega, že znotraj izobraževalnega sistema so spremembe stalnica. Glede teh sodijo med inovatorje. Med njimi je v tem trenutku najbolj aktualno vajeništvo. Po dualnem sistemu so pred leti že izobraževali, zato pričakujejo, da bodo tudi po sprejetju predloga o vajeništvu »zraven«. Priložnost vidijo predvsem v strojništvu, gastronomiji in elektrotehniki. Kaj od tega bodo pridobili, v tem trenutku še ne vedo, poskusno pa naj bi začeli v šolskem letu 2017/2018 na področju orodjarstva. Treba bo zdržati še 3, 4 leta Sicer pa se jim v novem šolskem letu obeta nekoliko manj udeležencev v programih kot v Poleg utečenih številnih aktivnosti za dijake bodo v novem šolskem letu med drugim nadaljevali s projektom kadilnica, novost pa bo projekt, ki ga podpira tudi Mestna občina Velenje 'Ne pljuvaj po tleh'. preteklem, v katerem so izobraževali 1812 dijakov. Dobri 500 jih je sklenilo izobraževalno pot, nasledilo naj bi jih približno 460 novih. Med dijaki jih bo 30 do 40 iz republik bivše Jugoslavije, predvsem iz Srbije in Bosne. Po zagotovilih sogovornika so z vpisom v programe šol centra zadovoljni, saj je ta v odstotkih boljši, kot je bil lani. »Nekaj dijakov še pričakujemo, a bo razlika kljub temu negativna. Še vedno prevozov in drugih pomembnih spremljajočih dejavnosti je pri tem zelo pomemben učitelj. Zato veliko vlagajo v razvoj njihove kariere. Vloga učitelja, ugotavlja, se v 21. stoletju bistveno spreminja. Na eni strani so dijaki, ki jim je treba dati čim več, ker bodo gonilo razvoja družbe, na drugi pa taki, ki jih je težko pri- smo glede učencev, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, v obdobju 'suhih krav'. Treba bo zdržati, počakati tri, štiri leta na močnejše generacije osnovnošolcev, saj bo potem tudi dijakov na naših šolah več. Kljub temu bomo morali nadaljevati promocijske aktivnosti, se z raznimi dejavnostmi čim bolj približati dijakom, če želimo v večji meri zapolniti zmogljivosti.« V središču dogajanja še vedno dijak V središču vzgojno- izobraževalnega dela na šolah centra so seveda dijaki. Z njimi, pravi Kotnik, je treba delati tako, da bodo uspešni, kar pa je pogosto izjemno težko. Poleg vrhunske opreme, prehrane, zagotavljanja varnosti, organiziranih šolskih Ivan Kotnik: »Vprograme naših šol se nihče ne vpiše zato, da bi bil neuspešen.« vabiti v šolo, kaj šele, da bi jih kaj naučili. »Učitelji, razredniki so tisti, ki morajo poskrbeti, da se bo vsak našel na področju, na katerem bo najbolj uspešen. Prav tako prihajajo k nam dijaki, ki ne obvladajo slovenskega jezika, so pa državljani Slovenije. Te je potrebno najprej naučiti uradnega jezika te države, da jih lahko izobražujemo za različne poklice. Naj ob tem še povem, da je razrednik marsikdaj ne samo drugi, ampak tudi edini starš.« Veliko dejavnosti jih čaka še v zvezi s približno 40 dijaki, ki so nastanjeni v dijaškem domu. Projekti za preživetje Približno 100 tisoč evrov bodo stala najnujnejša obno-vitveno-vzdrževalna dela, ki so jih izvedli med počitnicami, blizu 30 tisoč evrov nakup informacijske tehnologije. Nakupili so okoli 30 računalnikov predvsem za učitelje, 10 računalnikov bo prispevek pristojnega ministrstva. Za omenjena vlaganja so morali najeti kratkoročni kredit, ki ga morajo odplačati do izteka koledarskega leta. » Kredit je posledica predvsem odprtih terjatev pri projektih. Za njihovo izvedbo moramo namreč založiti denar, ki ga kasneje dobimo povrnjenega.« Sicer pa, poudarja sogovornik, z denarjem, ki jim ga namenja ministrstvo, ne preživijo, radi pa bi bili še boljši. Zato kandidirajo na razpisih za raz- ) Na šolah pričakujejo več kot 1800 dijakov, od tega dobrih 460 novincev, kar je manj kot preteklo šolsko leto. lične projekte. Priložnost je izobraževanje brezposelnih. V novi finančni perspektivi (ta poteka od leta 2014) tovrstnih razpisov še niso dočakali. Pomemben vir prihodkov so tudi prodaja opreme za učilnice ter projekti, kot so sistem izposoje koles, simulator vožnje, električna drevesa, s pomočjo katerih si lahko ljudje napolnijo sodobne pripomočke. ■ Veliko zanimanje za zasebni vrtec Bambi v Šmartnem ob Paki uspešno podobo gradi s komunikacijo in medsebojnimi odnosi - Prizidek bo, ko bo na voljo tudi evropski denar Tatjana Podgoršek V edinem zasebnem vrtcu v regiji Saša - v vrtcu Bambi v Šmartnem ob Paki - bo novo šolsko leto pestro in pisano, zagotavlja njegova lastnica Taja Steblovnik. Nekatere že utečene projekte bodo nadgradili, nekatere uvedli na novo, »sicer pa ohranjamo vse, kar je dobro za otroke in s čimer so zadovoljni njihovi starši. Poskušamo biti čim bolj odprti za vsebine tudi drugih pedagogik, ki pozitivno vplivajo na otrokov razvoj. Na prvem mestu sta pri nas komunikacija in medsebojni odnosi. To starši otrok znajo ceniti in dokazano se odraža pri delu z otroki.« Po zagotovilih sogovornice jim ti pomagajo pri pripravi programa. Konkretno bodo v tem šolskem letu prisluhnili pobudi za zobno higieno. Za izvedbo projekta se nameravajo povezati z velenjskim zdravstvenim domom in patronažno službo. Med počitnicami so bili zelo delavni. Uredili so polovično igralnico in jo uskladili z novimi zahtevami pristojnega ministrstva, izvedli so nekaj manjših obnovitvenih del, večji zalogaj pa je predstavljala zamenjava sistema ogrevanja. Odločili so se za oko- Med 79 vpisanimi otroki je 15 novincev, od tega glavnina na lokaciji v Šmartnem ob Paki. lju prijaznejšo toplotno črpalko, s pomočjo katere so uredili še hlajenje. Tudi letos več vlog od zmogljivosti Lani je Steblovnikova dejala, da je vpis v zasebni vrtec presegel pričakovanja in da so morali zavrniti vloge nekaterih staršev. Zagotovila je, da bodo v bližnji prihodnosti reševali prostorsko stisko z izgradnjo prizidka za dva oddelka. Gradbišča za zdaj pri obstoječem vrtcu še ni. Morebi- REKLI SO > Taja Steblovnik o prednostih zasebnega vrtca Bambi pred javnim: »Ena od prednosti je zagotovo prilagodljivost pri delu z otroki, starši, pri delovnem času. Naš delovni čas je do 16.30, staršem pa za majhno doplačilo omogočamo varstvo tudi po tej uri. Prednost so še programi, obogateni z raznimi dejavnostmi drugih programov, kot so Montessori, NTC učenje, učilnica na prostem, predvsem pa komunikacija in medsebojni odnosi.« ti zanj sedaj ni več potreb? Potrebe so, je dejala in dodala, da je bilo tudi letos povpraševanje po vključitvi otrok v vrtec večje od zmogljivosti. Nekaterim vlogam staršev niso mogli ugoditi, in to kljub temu, da so pred časom prostorsko stisko malo omilili z odprtjem oddelka v Braslovčah, od koder je bilo kar precej otrok. Pred začetkom novega šolskega leta so tam odprli še en oddelek. »Tako imamo danes 4 oddelke in pol, od tega sta dva in pol na lokaciji v Šmartnem ob Paki. Tu je 50 otrok (od 79 sprejetih), 20 jih ima stalno prebivališče v občini Šmartno ob Paki, večina preostalih pa je iz naselja, ki bolj gravitira na omenjeno lokalno skupnost kot na občino Braslovče.« O prizidku je še dejala, da imajo pripravljeno vso potrebno dokumentacijo, čakajo pa na evropske razpise za razvoj podeželja in podjetništva na podeželju. a Še vedno na dveh lokacijah V vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki vpis za novo šolsko leto podoben lanskemu - Letošnja prednostna naloga med drugim projekt Zdravo jemo, se gibljemo in zdravo živimo Tatjana Podgoršek V javnem vrtcu Sonček, ki deluje pod okriljem Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, so z vpisom otrok v šolskem letu 2016/2017 zadovoljni. Vpisali so 133 otrok, med njimi je 41 novincev, kar je toliko kot v enakem lanskem času. Otroci so razporejeni v osem oddelkov, od Med drugim tudi projekt Etika in vrednote Pomočnica ravnatelja za vrtec Bernarda Urleb pravi, da so z vpisom zadovoljni. Zapolnjena imajo vsa mesta oziroma na voljo imajo še nekaj tako imenovanih fleksibilnih vpisnih mest za prvo in tudi drugo starostno obdobje. Na vprašanje, ali so pripravili za novo šolsko leto kak- 'Vi.«' V Vrtcu Sonček bodo letos še izpopolnili dejavnosti eko vrtca. tega sta dva še vedno v prostorih osnovne šole. Njen ravnatelj Bojan Juras je lani napovedal, da bo zaradi prostorske stiske treba za potrebe vrtca poiskati druge prostore. Letos bo učencev za razred več kot v minulem šolskem letu, »a stvari ostajajo za zdaj nespremenjene. V šoli smo organizirali delo tako, da bo to glede pouka potekalo nemoteno, učitelji pa bodo malo na tesnem s kabineti.« šne novosti, pravi: »Naše pedagoško delo temelji predvsem na spoštovanju in upoštevanju otrok, njihovih razvojnih zmožnosti ter interesov. Strokovni delavci pa vsako leto pridobivamo in nadgrajujemo svoje znanje, da jim lahko sledimo.« Ob tej priložnosti je izpostavila dejavnosti eko vrtca, ki jih bodo v šolskem letu 2016/2017 dopolnili s projektom Zdravo jemo, se gibljemo in zdravo živimo. Po- leg spoznavanja ekološko pridelane lokalne hrane, ozaveščanja o pomenu zdrave hrane bodo celo šolsko leto izvajali dejavnosti za otrokov gibalni razvoj in tako izpopolnili projekt Sonček. V novem šolskem letu bodo sodelovali še v projektu Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. V minulem šolskem letu so izvedli smučarski dan na Golteh, letos naj bi ga podaljšali za kakšen dan. Staršem bodo ponudili še tečaj rolanja, plavanja, vrtec v naravi bodo izvedli na Razpotju v Logarski dolini. »Seznam dejavnosti, ki jih izvajamo strokovni delavci vrtca, je zajeten, za starše pa je pomembno tudi, da jih izvajamo brezplačno.« Nagrada v vrednosti 1000 evrov Počitnice so izkoristili za čiščenje igrač, obnovili so pralnico, kuhinjo, igrišče pri šoli. Načrtujejo še asfaltiranje poti na igrišče pri centralnem vrtcu. »Aprila smo sodelovali v Mercatorjevi dobrodelni akciji in si prislužili nagrado v vrednosti 1000 evrov. Z njimi smo nakupili skiroje, kolesa, poganjače. Kar težko pa čakamo na trenutek, ko bo lokalna skupnost začela energetsko sanacijo vrtca in njegovo morebitno dograditev. Dejavnost na enem mestu bi omogočila lažjo organizacijo aktivnosti, s tem pa tudi še kakovostnejšo izvedbo številnih projektov,« je sklenila pogovor Bernarda Urleb. ■ Naš čas, 25. 8. 2016, barve: CM K, stran 9 25. avgusta 2016 "'WAS KULTURA 9 Citre doživljajo renesanso 28. festival »Prešmentane citre« navdušil s tremi koncerti - Vsi pritegnili veliko pozornosti - Citre priljubljene pri vseh generacijah Velenje, 19. avgusta - Velenjski citrarski festival, ki je letos potekal že 28. po vrsti, je eden najstarejših tovrstnih festivalov v Sloveniji. Z njim Festival Velenje nadaljuje delo njenega ustanovitelja Marjana Marinška, pripravljajo pa ga v sodelovanju s Slovenskim citrarskim društvom. Profesor citer na velenjski glasbeni šoli in predsednik društva Peter Napret je bil tisti, ki je pripravil program letošnjega festivala, s katerim so kar tri večere zapored napolnili dvorano velenjske vile Biance. »Letošnji program je pester, v goste smo povabili tako mlade kot močno uveljavljene citrarje,« nam je zaupal. Letošnji festival je v sredo zvečer odprl svetovno priznani Av- Vsi trije koncerti letošnjega citrarskega festivala so pritegnili veliko občinstva tudi od drugod. Petkov koncert je bil dokaz več, da so citre vse bolj priljubljene med mladimi. strijec Wilfried Scharf, ki je v Velenju že nastopil. Koncerta je imel v glasbeni šoli in cerkvi v Ša- leku. Od leta 1989 poučuje citre na zasebni univerzi Antona Bruc-knerja v Linzu. Vodi znano sku- pino Salzburger Saitenklang, solistično pa nastopa po vsem svetu, zelo veliko na Japonskem. Leta 2014 je nastopil kot citrarski solist na znamenitem novoletnem koncertu Dunajskih filharmoni-kov. Koncert v Velenju so organizatorji pripravili v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom. Drugi koncert je izvedla mlada Karmen Zidar Kos, doma na Ponikvi nad Žalcem, ki je letos končala študij citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munch-nu. Bila je učenka Petra Napre-ta na velenjski glasbeni šoli. Poleg citer je igrala tudi orgle. Leta 2004 in 2008 je bila državna prvakinja na citrah, 2006 pa najboljša citrarka v svoji kategoriji na mednarodnem tekmovanju v Munchnu. Veliko nastopa tudi s sestro Neli, s katero sta prejeli več nagrad, pridružila pa se ji je tudi na četrtkovem koncertu v vili Bianca. Tretji koncert je bil v znamenju mladih odličnih citrark, saj je očitno, da imajo ta instrument dekleta ob njegovem ponovnem vzponu v svetu glasbe raje kot fantje. V prvem delu koncerta smo slišali Chiarro Gregorc iz Glasbene šole Slovenska Bistrica, ki je na letošnjem mednarodnem tekmovanju v najnižji kategoriji prejela zlato priznanje, prav tako pa tudi na lanskem tekmovanju TEMSIG. Citrarki Klara Majcen in Maša Strmec, učenki citer na glasbeni šoli Rista Sa-vina Žalec, prejemnici številnih visokih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, solistično in s komornimi zasedbami, sta navdušili v nadaljevanju. V drugem delu koncerta pa se je predstavil citrarski kvartet GŠ Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. Sestavljajo ga Maja Ro-tovnik, Sara Pečnik, Pia Lipnik in Ania Marinčič Barič. V minulih letih so bila dekleta uspešna na različnih tekmovanjih v solo kategorijah, kot nam je povedal njihov mentor Peter Napret, pa že nekaj let uspešno muzicirajo tudi kot kvartet. ■ bš Sedem mest, devet koncertov in 120 kilometrov Priložnostni velenjski punk bend je na enodnevni turneji zaskvotanih koncertov razgrajal tudi pred šoštanjsko občinsko stavbo li v Šoštanj na Trg svobode, nato pa igrali še pred nakupovalnimi centri v Mozirju, Šmartnem ob Paki, na Polzeli, v Žalcu in Slovenj Gradcu, kjer so zavzeli še skate park in prav tam imeli največ poslušalcev. Odziv mimoidočih je bil boljši kot lani in tudi tokrat ni bilo treba bežati pred roko zakona, čeprav so nastopali brez svežnja dovoljenj in soglasij, ki jih je sicer potrebno zbrati pred vsako prireditvijo. Tako je Mr. Van Punk razširili besedo o upornem festivalu. Po šaleški, savinjski in koroški regiji pa je tako zazvenela punk priredba letošnje Kunigundine himne, za katero je glasbo napisal Siniša Hranjec, besedilo pa Mitja Šve-ner: »Črno, belo al rumeno - čist vseeno, naj se ve! Pri nas lahko sestaviš si srce.« a tf, foto: Jurij Vodušek 33. prireditev Družina poje Andraž nad Polzelo - Pod šotorom na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo bo od jutri (petka) do nedelje, 28. avgusta, potekala prireditev Družina poje. Prireditev bo jutri (v petek) ob 21. uri odprla druga revija Glas - ton, koncert rock in pop skupin Slovenije, sobotno večerno dogajanje bo zapolnil družinski letni kino, v nedeljo pa bo osrednji dogodek - družinsko petje z motom Peli so jih mati moja. To bo 33. prireditev po vrsti, začeli pa jo bodo ob 14.30. Z njo, so prepričani organizatorji, so veliko pripomogli k obujanju večglasnega petja v družinah po celi Sloveniji, k prenašanju tega na mlajše rodove, prav tako so iz spomina starejših izbrskali stare pesmi, ki bi sicer šle v pozabo. Na prireditvi v Andražu je doslej nastopilo 140 družin iz vseh slovenskih pokrajin ter zamejstva. Zapele so blizu 940 pesmi, seveda so se nekatere podvojile. V teh Šoštanj, 18. avgust - Kitarist in vokalist Matej Voglar Vugi, basist in vokalist Matic Mravljak Motka in bobnar Grega Cestnik Dord so se ob začetku 19. Festivala mladih kultur Kunigunda ponovno sestavili v zasedbo Mr. Van Punk. Naložili so se v kombi, pobasali še Dejana Požegarja, ki je muziciral na električni generator, v spremljevalno vozilo pa sta sedla poročevalec in fotograf, ki sta enodnevno turnejo zaskvo-tanih koncertov v živo prenašala na družbena omrežja. Gverilski pohod so začeli pred velenjskim klubom eMCe plac. Odigrali so kratek set priredb znanih pankerskih komadov, pospravili skromno opremo in se v svojem potujočem odru odpelja- letih so izdali štiri zgoščenke, vsakih pet let tudi zbornik, v katerih so opisali delo preteklega obdobja s prispevki organizatorjev, nastopajočih in gostov. ■ tp Gostovanje pevcev Društva Slovencev Kredarica Šmartno ob Paki - Od 2. do 4. septembra se bo v Šmartnem ob Paki mudila 32-član-ska delegacija Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada. V njej bodo predvsem člani zbora in moške pevske skupine omenjenega društva. Ob tej priložnosti jih bodo člani šmarškega turističnega društva popeljali na ogled znamenitosti tamkajšnjega okolja, v soboto (3. septembra) ob 20. uri pa bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki koncert. Na njem bodo poleg zbora in pevske skupine iz Novega Sada nastopili tudi pevci domačega zbora Franca Klančnika. Z obiskom Slovenci, združeni v društvu Kredarica, vračajo gostovanje šmarškega moškega zbora pri njih novembra lani. ■ tp Poezija v glasbi tokrat z Adijem Velenje, 27. avgusta - Velenjska knjižnica vsako leto nekaj poletnih prireditev pripravi v sodelovanju s kavarno Lucifer. V sredo so tam gostili zanimivo potopisno predavanje, obiskovalci so spoznali pot od Apulije do Sicilije. To soboto ob 20. uri pa v Luciferju pripravljajo večer poezije v glasbi. Letošnji gost bo koroški kantavtor Adi Smolar, znan po svojih izvirnih besedilih, je pa tudi pisatelj. a bš Malo denarja, veliko mus'ke Z roštiljado in koncertom bodo v Šmartnem ob Paki začeli Poznopoletni festival - Izbor za vse okuse in starosti Tatjana Podgoršek Jutri, v petek, ob 16. uri bodo na prostoru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki dvignili zastavo tradicionalne prireditve Poznopoletni festival. Z njim bodo poskrbeli za pestre vikende vse do začetka oktobra. V festival so povezali šest dogodkov, največ bo koncertov v slovenskem prostoru uveljavljenih glasbenikov (Andrej Šifrer, tambu-raška skupina Klinčeci, ansambla Greh in Smeh, Boštjan Gombač in Janez Dovč, glasbeni skupini Zero Zero ter Društvo mrtvih pesnikov), v program pa so organizatorji uvrstili tudi reprizo spevoigre Lumpacij Vagabundus domačih kulturnih ustvarjalcev. Čeprav pravijo, da za 'malo denarja, malo mus'ke', je direktorica tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center Mirjam Povh prepričana, da ne bo tako. »Vsako leto si prizadevamo pripraviti všečen program festivala in tudi za letošnjega menimo, da je takšen. Obeta se veliko glasbe za vse okuse, starosti, na svoj račun bodo prišli glasbeni sladokusci, ljubitelji narodnozabavne, dalmatinske, rocka in popa. Verjamem, da bo glasba kakovostna.« Pri izbiri izvajalcev, je še dodala sogovornica, je bil poleg kakovosti »na tehtnici tudi denar.« S 7500 evri, kolikor jih imajo na voljo, morajo pokriti honorarje nastopajočih, objave, Sazas, IPF, redarsko službo ... V preteklosti je bilo za festival na voljo precej več denarja. »Čeprav bi si želeli, da bi bile vse prireditve za obiskovalce brezplačne in zato vsem dostopne, brez vstopnine ne bo šlo. Vstopnice bodo potrebne za tri prireditve, zanje pa bo treba odšteti 5 oziroma 7 evrov. Zelo ugodna je za vse dogodke abonmajska vstopnica.« Glavnino denarja za delovanje javnega zavoda zagotavlja lokalna skupnost iz proračuna, do-natorjev pa je zelo malo. Po besedah Povhove so obiskovalci lani dobro sprejeli novost - roštiljado in šmarško plažo, zato ju ohranjajo kot sestavni del otvoritve festivala. Na letošnji roštiljadi se obeta vsaj enkrat več udeležencev in zato toliko več kuharskih dosežkov. Organizatorji (poleg javnega zavoda še Klub študentov šmarške fare pri koncertu skupin Zero Zero in Društvo mrtvih pesnikov) pravijo, da težko govorijo o številkah glede obiskovalcev. Z lanskim obiskom prireditev festivala so bili zelo zadovoljni, saj sta bila na primer koncert Adija Smolarja in gledališka igra Z lesom v svet razprodana, narodnozabavni večer z mladimi je povsem napolnil poletno prizorišče pri Mladinskem centru, rock koncert pa dvorano kulturnega doma. Obiskovalci so bili tudi izi bližnjih in bolj oddaljenih krajev. »Navdušuje nas, da se glas o festivalu širi ven iz meja občine, da so odzivi dobri. Prepričani smo, da bo tudi tokrat tako, sploh, če nam bo služilo še vreme,« je še dejala Mirjam Povh. 107.8 MH^a.dÍ0. "-Velenje Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 25. avgusta 2016 Mesto zajeli v slike Člani Društva šaleških likovnikov tokrat ustvarjali skupaj z likovniki s Polzele - Razstava bo na ogled oktobra Velenje, 20. avgusta - V soboto je v Velenju potekala tradicionalna likovna kolonija Društva šaleških likovnikov (DŠL) »Moje mesto, rad te imam«. Tudi letos so jo pripravili ob prihajajočem občinskem prazniku. 4. oktobra bodo odprli razstavo nastalih del, postavili jo bodo na Velenjskem gradu. »DŠL sodeluje s številnimi sorodnimi društvi v Sloveniji in ALTERNATOR tudi v tujini. Na naše kolonije povabimo tudi druga društva iz različnih mest. Namen teh sodelovanj je večja prepoznavnost društva, hkrati pa predstavljamo svoje mesto. Na letošnjo kolonijo smo povabili deset likovnih ustvarjalcev likovne sekcije Kulturnega društva Polzela in skupaj ustvarjali na različnih lokacijah Velenja,« je povedal predsednik društva Salih Biščič. Letos je na koloniji ustvarjalo 25 slikarjev in 6 keramičark. Preostanek poletja bodo člani društva še izkoristili za ustvarjanje v naravi. Ob koncu tega tedna, 27. avgusta, pripravljajo mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizirajo skupaj s kulturnim društvom Medžimurje. »Kolonija bo potekala v hrvaškem Zelenga-ju. Ustvarjali bomo skupaj z madžarskimi in hrvaškimi likovnim ustvarjalci. Novembra pa bomo sodelovali na tradicionalni Mar- Slikarji in keramičarke so ustvarjali v različnih delih mesta, ob koncu likovne kolonije pa so skupaj stopili pred fotoobjektiv. tinovi likovni koloniji, ki bo potekala v Šmartnem ob Paki,« nam še pove predsednik DŠL. Kot tudi, da bodo člani društva tudi letos sodelovali na Pikinem festivalu, na katerem bodo pripravili likovne delavnice za otroke. ■ bš V slike ujete figure metuljevih kril Šoštanj, 11. avgusta - Občutek metulja akademske slikarke Jerneje Smolnikar iz Mislinje je razstava v Mestni galeriji Šoštanj, v kateri se avtorica prvič predstavlja. Tudi dela, cikel na temo bogatega kolorita in ustvarjalnih možnosti, ki jih dajejo krila metulja, so razstavljena prvič. Razstava bo na ogled do 3. septembra. O avtorici in njenem delu je likovna kritičar-ka Aleksandra Čas med drugim povedala: »V njenem dosedanjem delu, posvečenem predvsem mešani tehniki in motivu metulja, sledimo zanimivi zgodbi, ki se je nakazala že v njenih zgodnjih letih po študiju slikarstva pri prof. Bojanu Gorencu na Akademiji za likov- no umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ko je iz študijske obravnave figure, predvsem akta, postopno prehajala v polje abstraktnega. Tako je njena figura oblikovno dobivala vse bolj asociativno podobo znotraj strukturno razdeljenega in koloristično živahnega polja. To strukturno pestrost je avtorica kmalu našla v motivu metuljevih kril, ki so s strukturno neskončnostjo in barvno pestrostjo postala več kot ustrezen motivni substitut.« Jerneja Smolnikar je rojena leta 1984, na svoji ustvarjalni poti, ki jo hodi po poteh samostojne ustvarjalke, pa se je že večkrat predstavila samostojno in skupinsko. Otvoritve se je udeležil tudi župan Občine Mislinja Franc Šilak, ki je v imenu lokalne skupnosti in svojem imenu izrazil ponos nad sokrajanko. Razstavo je odprl Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj. a Milojka B. Komprej, foto MBK Darilo dali in prejeli Na Sobotnih lutkarijah so člani KUD-a Dudovo drevo premierno uprizorili lutkovno predstavo Najlepše darilo Velenje, 20. avgust - Preteklo soboto je lutkovno gledališče KUD Dudovo drevo iz Velenja na oder pod magnolijami prvič postavilo predstavo, ki si jo je po slikanici Pa- tricka McDonnella z naslovom Najlepše darilo zamislil idejni vodja Boštjan Oder. Sam je odigral slavljenca kužka Grofa, ki ga je muc Mačko - odigrala ga je Jana Flego - želel razveseliti z najlepšim darilom. »Rdeča nit zgodbe je iskanje darila. V resnici pa je to predstava o prijateljstvu. Ljudje se velikokrat sprašujemo, kaj komu podariti. Ker vsi že vse imamo, ne vemo, kaj bi prinesli v dar. Ne spomnimo pa se tistega osnovnega, najlepšega, ob vsaki priložnosti primernega daru - prijateljstva. Tega, da si nekomu dober prijatelj, njegova rama, uho, oko, sopotnik skozi življenje,« je povedal po premieri, ki je otroke prevzela s »pristnimi, domačimi, toplimi, prijateljskimi lutkami, ki jih je izdelal Miha Cojhter. Zasnoval in postavil je tudi dinamično sceno, ki je okrogla in vrtljiva,« je povedal Oder. Za dramatizacijo je poskrbel Ivo Stropnik, predstavo pa je pospremila tudi živa glasba. David Gregorc je zaigral na klarinet, na bobne pa Adnan Buljubašič. Poleg tega, da lahko ustvarja za otroke, za kar ima veliko podpore lokalnih kulturnikov, občine, zavodov in društev, je Boštjanovo najlepše darilo »to, da je na premieri bilo ogromno nasmejanih in zdravih otrok.« Kako da ne, ko pa jih vsako soboto razveseljujejo lutkarije! Pred zasluženimi počitnicami, na katerih bo Boštjan zbiral energijo in inspiracijo za gusarske norčije na Pikinem festivalu, je z Jano odpotoval še v Piran na 4. slovenski festival kamišibaj gledališča. Gre za pripovedovanje zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki tradicionalno izvira iz Japonske. Boštjan je nastopil v tekmovalnem delu, Jana v revijalnem. ■ tf, foto: Blaž Oder Rio de Velenje Urban Novak Pravkar smo bili priče spektakularnemu zaključku 31. olimpijskih iger v Braziliji. Iger, ki so pravzaprav edine, ki še združujejo ta današnji ponoreli svet. In to mislim celoten svet, ne le recimo bogatih in razvitih držav. Mogoče se je zaradi ponorelosti tega sveta letos v Rio de Janeiru zdelo, da je olimpijski duh močan, kot že dolgo ni bil. Ker ljudje v časih stisk in norosti radi verjamemo v nekaj, kar nas druži na najbolj plemenit način. Ker me je od nekdaj zanimalo dogajanje v zvezi z izgradnj ami olimpijskih prizorišč, sem tudi tokrat že veliko pred začetkom iger spremljal gradnje. Odkar sem prvič videl opuščena olimpijska prizorišča v Sarajevu in Atenah, me je zanimalo vse ob izgradnji le teh. Pravzaprav je presenetljivo, da se prireditelji posameznih olimpijskih iger podajo na tako tvegano pot gradenj. Le redko se namreč vložek v to infrastrukturo kateremu od njih vrne. Tako postanejo prizorišča prava mala mesta duhov, opuščena ter prepuščena na milost in nemilost vandaliz-mu. Če imajo prireditelji srečo, je katero od njih še kakšno leto v uporabi, če ne, pa gredo v pozabo neposredno po zaključku iger. Res redka so prizorišča, kjer objekte, zgrajene za potrebe olimpijskih iger, uporabljajo še mnogo let kasneje. Tistim prizoriščem, ki obstanejo, je skupno dobro predhodno načrtovanje in predvidena uporaba objektov za kasnejše javne namene. V vsaki državi prirediteljici je popularnih le nekaj športov in taki objekti se bodo tudi ohranili. Olimpijske igre so seveda prestiž in ne nazadnje igra moči in politike, ki lahko posamezno mesto naredi veliko bolj prepoznavno, zato potencialnih kandidatov ne bo zmanjkalo. Toda pripraviti igre, na njih zaslužiti ter na koncu uspešno uporabljati zgrajene objekte, je že druga zgodba. Vsi, ki so olimpijske igre prirejali, imajo v državi močan športni duh, pa četudi le v enem športu. Če ni razvit vsaj en šport, če se prebivalstvo ne ukvarja aktivno z rekreativnim športom in če si ljudje športne dejavnosti sploh ne morejo privoščiti, je prirediti olimpijske igre povsem nesmiselno. Dvotedenski spektakel, ki stane cele vreče denarja, bo prirediteljem morebiti dal dobro reklamo in postavil mesto na svetovni zemljevid, a pravi glavobol bo sledil šele potem. V domovini modernih olimpijskih iger, Grčiji, je to moč videti neposredno na objektih, ki samevajo in propadajo. Pravzaprav so Atene dober primer, kaj pomenijo olimpijske igre. V luči svetovne slave postavljena prizorišča in bivališča, ki so jih prireditelji zgradili, danes samevajo. Pa so bile to olimpijske igre pred 12 leti, leta 2004. Da o prizoriščih Sarajevske zimske olimpijade sploh ne govorim. Na tole premišljevanje me je napeljalo letošnje tekmovanje v supanju, organiziranem na Velenjskem jezeru. Četudi sup (še) ni olimpijska disciplina, je našla svoje tekmovalno prizorišče v naši dolini. Pa sem začel po malem primerjati našo dolino z resničnimi olimpijskimi prizorišči. Če bi recimo imeli še nekakšne Mini olimpijske igre, bi se Velenje vsekakor lahko uspešno potegovalo zanje. Rekreativnih športov in njihovih ljubiteljev je dosti. Uspešnih športnikov, ki prihajajo iz doline, prav tako. Prizorišča imajo pravzaprav neverjetne kulise, na katerih se mešajo industrija, moderno mesto in zelena narava. Veliko infrastrukture že stoji, in kar je še pomembneje, je v vsakodnevni uporabi. Nekaj prizorišč bi seveda bilo potrebo postaviti, recimo olimpijski bazen, po možnosti zunanji, ki ga pravzaprav vsi Velenjčani pogrešamo. Bivališča za športnike, ki jih je potrebno zgraditi, pa bi lahko kasneje spremenili v stanovanja, ki jih za mlade v dolini manjka. Z uspešno izpeljanimi »Mini olimpijskimi igrami« bi pridobili prepoznavnost in postali recimo najmlajše moderno industrijsko in olimpijsko mesto. Pa še to nesrečno avtocestno povezavo, ki se nam že leta izmika, bi pridobili. Seveda je to le ideja, ideja o uporabi odličnega mesta za Mini olimpijske igre. Ideja mogoče tudi o Mini olimpijskih igrah. A vse stvari se začno z idejo. Prav tako, kot so se leta 1894 z idejo francoskega barona Pierra de Coubertina o oživitvi antičnih olimpijskih iger v športnem in duhovnem delovanju začele prve olimpijske igre sodobne dobe. Če že ne zaradi športa, pa zaradi naštetih spremljajočih učinkov navijam za »Mini olimpijske igre«. ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 23 18. avgusta 2016 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Zgodilo se je ... Profesor zgodovine in geografije Damijan Kljajič je naš zunanji radijski in časopisni sodelavec že vsaj dve desetletji. Je avtor rubrik Zgodilo se je v Našem času ter radijske Koledar spomina. Prvi koledar, pravi, je napisal 17. maja leta 1996 in je na isti dan letos pripravil že 7311. po vrsti. Rubriko Zgodilo se je pa pripravlja dobrih 13 let, »spisal« jih je že 661, sicer pa je rubrika sestavni del vsebine tednika že blizu 30 let. Na samem začetku sta jo namreč pripravljala še njegova sodelavca na Velenjskem gradu Tone Ravnikar in Jože Hudales. Vsebina rubrik, dodaja Damijan Kljajič, se je v teh letih nekoliko spremenila, ogrodje pa je ostalo v bistvu enako. »Bralci in poslušalci mislijo, da prispevke enostavno ko- Damijan Kljajič: »Nikoli nobenega prispevka ne kopiram, kot menijo nekateri.« piram, a to še zdaleč ni res. Za vsako oddajo, za vsak zapis v časopisu preverjam, kaj se je zgodilo takrat novega, in stvari sproti dodajam.« V Zgodilo se je »spominja« le na dogodke iz Šaleške doline in njene bližnje okolice, v radijskem Koledarju spomina pa se dotakne svetovnih dogodkov, dogodkov v domovini, v tukajšnjem okolju, svetnikov, ki godu-jejo tisti dan. »Stvari niso enostavne. Je pa res, da se včasih dogodki ponovijo, ker ni nič aktualnega, zopet drugič so potrebni precejšnji popravki tistega, kar sem pripravil prej.« Odzivi pri poslušalcih in bralcih so po večini dobri, dodaja. Sam meni, da bi morali biti omenjeni rubriki sestavni del vsebine vsakega časopisa in radijske oddaje. Tehten razlog za to je, da sta poučni. Tudi zanj kot kustosa na Velenjskem gradu. Dokler bo volja pri urednikih časopisa in radia, se bo trudil; obljublja, da bodo tisti, ki jih pretekli dogodki zanimajo, o vsem kar najbolje in pravilno obveščeni. • Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ALJA KRUŠIČ - Fantazija 2. ALLE FARBEN feat. YOUNOTUS - Please Tell Rosie 3. IVAN ZAK - Meni se s tobom Alja Krušič, zmagovalka tretje sezone šova Slovenija Ima Talent, se po krajšem premoru vrača na glasbeno sceno z novo skladbo. Naslov nove pesmi je Fantazija, pri njenem nastanku pa je Alya sodelovala z mlado ekipo avtorjev in glasbenikov. Za glasbo in aranžmaje poskrbel AlexVolasko s pomočjo bobnarja Žige Ravšlja. Pri besedilu sta Alja in Alex sodelovala skupaj, za kitarski solo vložek pa je poskrbel priznani kitarist Franci Zabukovec. 107,81 GLASBENE novice LESTVICA domače glasbe Metallica z novim albumom Metallica, ki velja za eno najbolj vplivnih heavy metal skupin, bo po osmih letih izdala nov album z naslovom Hardwired ... to Self-Destruct. Enajsti album, katerega izid Metallica napoveduje 18. novembra, bo nasledil zadnjega Death Magnetic iz že precej oddaljenega leta 2008. Skupina, ki že več let napoveduje nov album, je spomladi za neučakane oboževalce pripravila novo izdajo svojih prvih dveh albumov Kill 'Em All in Ride the Lightning v nekoliko predelani in razširjeni obliki. Zasedba iz Los Angelesa je sicer v 80. in 90. letih kraljevala na metal sceni s skladbami, kot so Nothing Else Matters, One, The Unforgiven, Master Of Puppets, Fade To Black in Enter Sandman. Metallico poleg pevca in kitarista Jamesa Hetfielda danes sestavljajo bobnar Lars Ulrich, kitarist Kirk Hammett in basist Robert Trujillo. Calvin Harris je najbolje plačani DJ 32-letni producent in DJ Calvin Harris že tretje leto zapored velja za najbolje plačanega didžeja na svetu. V zadnjem letu je zaslužil kar 63 milijonov dolarjev, kar je sicer tri milijone manj kot leto prej, a kljub temu dovolj, da trdno zaseda vrh For-besove lestvice najbolje plačanih didžejev. Veliko denarja naj bi zaslužil v Las Vegasu, kjer mu za en sam nastop plačajo tudi več kot 400.000 dolarjev, dobro pa so plačani tudi njegovi nastopi v manjših klubih. Vir dobrega zaslužka so tudi svetovne uspešnice, ki jih Calvin Harris posname z znanimi glasbenimi izvajalci. Zadnjo uspešnico This Is What You Came For je na primer posnel s pevko Rihanno. Na drugem mestu lestvice najbolj plačanih didžejev je Nizozemec Tiesto, ki je lani zaslužil 38 milijonov dolarjev, na tretjem mestu pa znani Francoz David Guetta z 28 milijoni dolarjev. Alya prehitela celo Timberlakea Pesem Srce za srce, s katero je Alya zmagala na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca 2016, je dodobra ogrela srca poslušalcev, saj je postala velika uspešnica radijskih postaj in koncertnih prizorišč. Skladba, katere avtorji so Raay (glasba), Tina Piš in Cvetka Omladič (besedilo), je na uradni lestvici SLO TOP 50 že nekaj tednov na 1. mestu najbolj predvajanih. Prehitela je celo Justina Timber-lakea, kar je izjemen uspeh za slovensko glasbenico, ki se je to poletje bolj kot na dopustu mudila na poletni koncertni turneji. Alya za zmagovalno skladbo z režiserjem Nikom Karom že pripravlja videospot. Snemanje je potekalo na hrvaški obali, kjer Alya tudi sicer preživi večino dopusta. Videospot za pesem Srce za srce bo izšel konec avgusta. Flora & Paris s pevcem Skupina Flora & Paris, ki ustvarja že od leta 2012 in je leta 2014 predstavila debitantski avtorski album Jutranja rosa, napoveduje nekaj sprememb. Skupini se je pridružil nov pevec Žan Lib-nik iz Slovenj Gradca, ki se je širši Sloveniji predstavil v lanskoletni oddaji Slovenija ima talent. Zasedba, ki jo tvorijo člani priljubljenih Orlekov (Mitja Tori, Jure Tori, Jernej Fele), po porodniškem dopustu pa se je vrnila še sakso-fonistka Tjaša Perigoj, pa se bo predstavila tudi z novim bobnarjem Petrom Jeretino. Že konec avgusta se bodo zaprli v studio RLS v Novem mestu, v katerem bodo posneli tri nove skladbe. Zvokovno dajejo poudarek čim bolj akustičnemu zvoku in skušajo združiti mnogokrat nezdružljivo - kvaliteto umetniškega izraža- nja in poslušljivost ter posledično komercialno uspešnost. Njihova glasba vsebuje elemente popa, jazza in etna, besedila pa iščejo pri različnih avtorjih. Guns N' Roses turnejo razširili Po dolgo pričakovani združitvi in ameriški turneji je skupina Guns N' Roses za začetek prihodnjega leta napovedala še koncerte na Japonskem in v Avstraliji. Enomesečno japonsko--avstralsko turnejo bodo začeli 21. januarja v Osaki, končali pa mesec dni pozneje v avstralskem Perthu. Skupina, ki jo je po 23 letih združil frontman Axl Rose, je prva dva koncerta odigrala aprila v Las Vegasu, nato pa nadaljevala koncerte po Severni Ameriki. Pred Japonsko in Avstralijo jih čakajo še koncerti v Latinski Ameriki. Guns N' Roses so pred letošnjo turnejo zadnjič v zasedbi z Axlom Roseom in kitaristom Slashem na oder stopili leta 1993 v Buenos Aire-su. Zasedba, ustanovljena leta 1985, je sicer pozneje še nastopala, vendar brez Slasha. Skupino so zaznamovale številne afere z drogami in notranjimi spori, kar je privedlo do njenega razpada. Doslej je izdala šest studijskih izdelkov, najuspešnejši pa je njihov prvenec, ki so ga prodali 18 milijonov primerkov. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Raubarji - Poslednji dan 2. Gadi - Ne grem domov 3. Ansambel Narcis - Pomežikaj mi na skrivaj 4. Ansambel Smeh - Ej stari, ne sekiraj se 5. Ansambel Saša Avsenika - Sonček 6. Euro kvintet - To je ljubezen 7. Modrijani - Slovenka, Slovenka 8. Ansambel Azalea - Copata 9. Ansambel Stil - Prjatlca 10. Poskočni muzikanti - Pokvarjeni fantje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO GRASKA GORA 2016 V nedeljo, 21. avgusta, je na Graški gori potekal že 41. mednarodni festival narodnozabavne glasbe. S po dvema skladbama se je predstavilo trinajst izvajalcev. Nagrado občinstva je osvojil ansambel Žargon, nagrado za debitanta pa je prejel ansambel Vižarji, ki je postal tudi absolutni zmagovalec festivala. ŠEPET Ansambel Šepet je v nedeljo, 14. avgusta, nastopil na Festivalu narodnozabavnih ansamblov v Lučah. V konkurenci desetih ansamblov so osvojili prvo mesto po izboru občinstva in tretje po izboru strokovne komisije. Nastopili so s svojo skladbo Ni več poljuba, za katero so pred mesecem posneli tudi videospot pri videoprodukciji Narodnjak. PTUJ 2016 Pred nami je tudi že 47. festival narodnozabavne glasbe Slovenije Ptuj 2016. Tekmovalni del bo na sporedu v petek, 2. septembra, na turnirskem prostoru Ptujskega gradu. Na festival se je prijavilo 22 izvajalcev, žirija pa je v tekmovalni izbor izbrala trinajst ansamblov. NINO Štiri mesece po izidu druge avtorske plošče mladi glasbenik Nino predstavlja novi single. Gre za najbolj osebno in izpovedno pesem z albuma - balado Pesem zate. Sredi poletja je glasbenik s svojo ekipo na čudovitem dvorcu v okolici Šoštanja za skladbo posnel tudi videospot, ki te dni dobiva končno podobo. ALEX VOLASKO Alex Volasko je z raperjema Davidom in Samom ustvaril skladbo z naslovom Ta občutek. Volasko kot soav-tor in producent sodeluje z Davidom že dobro leto. Na letošnji Emi se je prav David s skupino D Base predstavil s skladbo Spet živ. Samo Sam, ki prihaja iz Črne na Koroškem, se je na povabilo k sodelovanju z veseljem odzval. Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 12 12 Ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemen-čič je bila v mladostnih letih odlična kotalkarica, pozimi drsa, vse leto pa pridno vrti tudi teniški lopar. »Škoda, da nisem na VIP CUP prišla kakšno leto prej, menda je bila konkurenca boljša. Letos pa smo med ženskami le tri. Ena se ježe trikrat preoblekla, jaz pa še nič. Nisem vedela, da 25. avgusta 2016 frkanje » Levo & desno « Na sončni pogon Čeprav so še mnogi kritični do Teša, ker da kuri »onesnažen« premog, deluje na svoj način tudi na sončni pogon. Bolj ko je sončno vroče in reke usihajo, več električne energije proizvedejo v Tešu. Pogorišče Zaradi strele je pred dnevi povsem zgorel najstarejši hangar na celjskem letališču. Ostala je le zidana stena z napisom Banka Celje. Ta je povsem pogorela že malo prej. Pod streho V Velenju gradijo nadstrešek pri Zdravstvenem domu, vTopolšici pa je Zimzelen prišel pod streho ljubljanskega Deosa. Mlečna Evropska unija za rešitev mlečne krize namenja pol milijarde evrov. Nekatere zanima, komu se bo ob tem reševanju res cedilo mleko. Konec počitnic ZANIMIVOSTI Angleški arheologi odkrili ogromen lesen krog Arheologi so samo 3,2 kilometra stran od mogočnega Stone-hengea odkopali dokaze o ogromnem krogu, sestavljenem iz lesa. Odkrili so ga v bližini arheološkega kompleksa Durrington Walls. To impresivno neolitsko strukturo naj bi sestavljalo 300 Igračka ali živo bitje? Raziskovalci so to poletje posneli nadvse prikupnega glavo-nožca, ki s svojimi velikimi očmi in rožnato barvo deluje kot ljubka igračka - a to ni, je čisto pravo bitje, ki živi na morskem dnu ob obali južne Kalifornije. Raziskovalci priznavajo, da so ob prvem ugledu živali tudi sami pomislili, da je nekdo v morje odvrgel prikupno igračko. Glavonožec Ros-sia pacifica, ki je sorodnik sip, ima prav tako deset lovk, med katerimi sta dve daljši. Nekajcenti-metrska žival je nočna plenilka, ki je vešča skrivanja, poleg tega, da ima sposobnost spreminjanja bar- teri ne lovijo navideznih pošasti, temveč podobe hrvaških politikov. Idejo za igro so dobili pri hrvaški podružnici regionalne televizije N1, kjer upajo, da bo ta igra njihov prispevek k ozavešča-nju pred izrednimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo na Hrvaškem 11. septembra, saj bodo ob podobi vsakega politika navedeni njegovo ime, strankarska pripadnost in funkcija oziroma vloga. Podobe politikov je mogoče sedemmetrskih lesenih desk, razporejenih v 500 metrov širok krog. Arheologi pravijo, da obstajajo dokazi, da ta prazgodovinski spomenik ni bil nikoli dokončan. Pri izkopavanjih so ugotovili tudi, da so bile lesene deske namenoma odstranjene iz tal ter da je nekdo zapolnil luknje z bloki krede. Odgovor na to skrivnost naj bi se skrival v obdobju pomembnega verskega in političnega preobrata, ki je potekal pribl. okoli leta 2460 pr. Kr., ko so se odločili za oblikovanje Stonehenga v bolj znani kamniti krog, kot ga poznamo danes. ve. »Ima res krasno .nadnaravno moč', namreč telo lahko prekrije s sluzjo, na katero se prime pesek in kamenčki, tako nastane res dobra kamuflažna srajčka, po potrebi pa to srajčko brez težav .izklopi',« je navdušeno pripovedovala raziskovalka Samantha Wishnak. Hrvatje lovijo politike Po vzoru priljubljene igre Pokemon Go so na Hrvaškem ponudili igro PolitikoNl Go, v ka- ujeti na skoraj enak način, kot se v igri Pokemon Go lovi navidezne pošasti, kar seveda prinaša točke. Da pa ne bi ostalo samo pri točkah, so razvijalci igre poskrbeli, da se je z »ujetimi politiki« nato mogoče fotografirati in te fotografije deliti na družbenih omrežjih. II • I |*V* • • »VI« Najdaljši in najvišji stekleni most Na Kitajskem so namenu predali najdaljši in najvišji stekleni most na svetu, ki meri v dolžino 430 metrov, 300 metrov v višino, sestavljen pa je iz 99 steklenih plošč. Most je oblikoval izraelski arhitekt Haim Dotan, celoten projekt pa je stal 3,4 milijona ameriških dolarjev. Stoji v kanjonu Džangdžjadžje, na dan pa naj bi ga povprečno prečkalo osem tisoč ljudi. Varnost mostu so dokazovali tako, da so po steklenem dnu razbijali s kladivi, čezenj pa je zapeljal celo avtomobil s potniki. Turističnim delavcem pridobitev očitno še ni dovolj, saj za junij 2017 že napovedujejo odprtje dveh novih pridobitev - točke za skoke z elastiko in ogromne gugalnice; obe bodo postavili kar na mostu. Prstan za spremljanje zakončevega srčnega utripa Podjetje TheTouch je izdelalo posebne prstane, ki zakoncem omogočajo čutiti partnerjev srčni utrip »ne glede na lokacijo«. Prstan, prek katerega spremljate partnerjev srčni utrip ne glede na to, kako daleč je, koordinira preprosta aplikacija na pametnem telefonu. Prstani se prodajajo v parih, saj so poleg oddajnikov srčnega utripa tudi sprejemniki, prek katerih uporabnik čuti partnerja. Prstan je z aplikacijo povezan prek tehnologije bluetooth, aplikaciji na telefonih pa prek brezžične spletne povezave ali prenosa podatkov. Podjetje ob tem trdi, da prstani niso odlični zgolj za zaljubljence, ki se jim toži po partnerjevi bližini, temveč tudi za zakonce policistov ali vojakov. Zaradi cene pa izum najverjetneje ne bo odličen za tiste, ki poročne prstane kupujejo z zategnjenim pasom. Osnovna različica je izdelana iz nerjavečega jekla in safirskega kristala, za par prstanov pa boste odšteli okoli 540 evrov. Prestižna različica, ki je na voljo v omejenih količinah, je izdelana iz zlitine zlata in bakra oziroma rdečega zlata in safirskega kristala ter je vredna le nekaj manj kot 2700 evrov. Praktičnost izuma bi znala ovirati tudi njegova velikost; prstan je namreč skoraj dvakrat širši od običajnega poročnega prstana in za več kot polovico debelejši. Ni res, da se z začetkom pouka končajo počitnice tudi za starše šolarjev. Za njih so najbolj stresni dnevi že pred začetkom pouka. Ne v šolah, ampak v trgovinah z najrazličnejšimi šolskimi potrebščinami. Vsak po svoje Imeli smo vremensko muhasto poletje. Čaka nas politično muhasta jesen. In tako dalje ... Letni časi se menjujejo, težave ostajajo. Še bodo kosili Veliki srpan se sicer bliža koncu, policisti se bojijo, da bodo še naprej želi in kosili. Ne le na poljih, tudi v raznih poslopjih. Gojite-ljem konoplje ne zmanjka domišljije. Izenačeni V našem nogometu kot da ni pravih favoritov. Vsako moštvo lahko zmaga, lahko pa tudi izgubi. Favoriti so le na papirju, na zelenicah je povsem drugače. Bolj spolzko. Bogati člen V verigi od njive do mize imajo pri mnogih pridelkih trgovci zlati člen. Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 12 25. avgusta 2016 «»NCAS »Vedno bom imela dva doma« Andreja Semečnik Irving se iz Kanade, kjer živi že 32 let, redno vrača v rodno Velenje - Prepričana je, da Slovenci še vedno živimo dobro - Žalosti jo le, da je Slovenija vse manj socialna država Bojana Špegel Velenje, 19. avgusta - Poznava se dolgo, saj sva skorajda istih let. Velenjčanka Andreja Semečnik, ki je s poroko s Kanadčanom dekliškemu priimku dodala možev priimek Irving, je bila vedno polna življenja. Znala je ustvariti dobro klimo v vsaki družbi. V gimnazijskih letih se je smejala pogosto in iz srca. Po tem sem si jo najbolj zapomnila. Kot tudi po tem, da jo vsako poletje srečam vsaj enkrat, ker se iz kanadskega Vancouvra, kjer si je ustvarila dom in družino, redno vrača domov. Letos tega ni imela v načrtu, saj sta z možem prenavljala dom, a si je premislila. Čeprav praviloma v Velenje prihaja z družino, je tokrat prišla sama. Zato, da bi pomagala očetu Panetu pri premagovanju zdravstvenih težav. In zato, da je skupaj s svojo slovensko družino praznovala 55. obletnico poroke staršev. Ponudba, ki je ni mogla zavrniti Andreja je v tujino odšla kmalu po končani gimnaziji, pri rosnih 20 letih. Izziv je bil tako velik, da ga ni mogla zavrniti. »Še da- nes se spomnim, da sem šla domov, pri Karaki pa me je pričakal brat Goran, ki me je iskal po celem mestu. Zakaj? Zato, ker sem imela naslednji dan v Ljubljani intervju s starejšo gospo iz Anglije, ki je iskala spremljevalko za enoletno potovanje okoli sveta. Pa sem šla,« pripoveduje Andreja. Še danes ve, da je bil 4. oktober, ko je prispela z letalom kanadske druzbe Wardiar v Calgary. Gospa, s katero naj bi potovala po svetu, je imela raka. Žal je po dveh tednih izgubila boj s to kruto boleznijo. »To je seveda bil zame sprva šok. Imela pa sem delovno vizo, zato se nisem želela vrniti domov. Na pot sem odšla tudi zato, da bi se dobro naučila angleščino in videla kaj sveta. V Kanadi nisem imela ne sorodnikov ne znancev. Postala sem varuška, kar sem delala dve leti,« se spominja. Potem se je odločila za študij in se zaljubila. Študij je po dveh letih opustila, ko se je prva kanadska ljubezen ohladila, zato se je iz mrzlega dela dežele preselila v toplejšega, v Vancouver. Tam je delala pri filmu, v gostinstvu, pospravljala stanovanja, bila lastnica delikatese in počela še marsikaj. V tem času je naredila tudi »college« za marketing. Potem je bila 15 let zaposlena kot predstavnica pokojninskega sklada. V Vancouvru se je ponovno zaljubila, poročila in postala mama danes 14 letne Tijane. Na univerzo se je vrnila pri 50 letih in tokrat uspešno diplomirala. Sedaj uči otroke s posebnimi potrebami, pri čemer zelo uživa. Poleg tega je uradna tolmačka za kanadsko vlado za priseljence in begunce iz Slovenije, ki kar po- gosto potrebujejo njeno pomoč. Sploh, ker je edina na zahodni obali Kanade. Danes Andreja z družino živi v predmestju zanjo prelepega mesta ob morju, obdanega z visokim hribovjem. »Klima v Vancouvru je prijetna, podobna kot v našem Portorožu,« mi razloži. Njen delavnik se začne ob 8. uri, ob 15. uri gre po hčer, ki ima popoldne številne izven-šolske dejavnosti. »Kar nekaj let je Tijana plesala folkloro tudi v slovenskem domu v Vancouvru, ki združuje okoli 300 slovenskih družin. Le redki še govorijo slovensko, saj gre za drugo in tretjo generacijo. Dobivamo se nekajkrat letno, prirejamo koncerte raznih zabavnih glasbenih gostov iz Slovenije, načrtujemo in se udeležujemo različnih družabnih srečanj. Sama sem bila nekaj let tudi tajnica skupnosti,« izvem. Andreja med smehom doda, da njeno hčer sedaj bolj zanimata hip-hop in igra v filmih. »Med tednom pogosto hodimo z njo tudi na avdicije in snemanja, poje v zboru Surrey REPORTAŽI Children's Choir in pleše,« s ponosom v očeh o svoji najstnici pripoveduje Andreja. Njen mož se je pred kratkim upokojil, delal je v telekomunikacijah. »Tudi zato, da je ostal aktiven, sva ustanovila podjetje, ki ima sedež v Velenju, v Šaleku, kjer sva kupila stanovanje, saj sta tudi moj mož in hči zaljubljena v mojo prvo domovino. V Slovenijo uvažamo hiše iz kanadske cedrovine, v Kanadi pa imamo na našem posestvu partnerje, ki jih tesajo ročno. Doslej smo postavili tri zelo lepe; ena je v Ljubljani, druga v Vojniku, tretja na Rogli.« Srce na dveh straneh oceana Tako z družino kot prijatelji je Andreja v rednih stikih. S starši govori vsak teden, pogosto tudi z bratom in z mladostnimi prijateljicami. »Ko se vrnem domov v Velenje, se veliko družimo. Včasih se mi zdi, kot da nisem zamudila prav nič, kot da smo nenehno skupaj, kar je značilno za dobra prijateljstva,« doda Andreja. Kot tudi, da letos res uživa tako pri starših na Ponikvi kot na velenjski plaži, na različnih kulturnih dogodkih v mestu. »Ko se pogovarjam z mojima in jima pošiljam fotografije mojih doživetij, Tijana vsak dan sprašuje, če se mi lahko pridruži. V Velenju vedno zelo uživa, tudi mož zelo rad pride. Prihodnje leto zagotovo spet pridemo vsi trije,« je prepričana Andreja. Ko jo vprašam, kako vidi Slovenijo skozi tri desetletja življenja čez lužo, prizna, da opazi veliko sprememb. »Verjetno še več kot vi, ki tukaj živite. Spremembe so na materialnem področju, standard se je 13 dvignil, okolje je veliko lepše, hiše obnovljene, avtomobili boljši. Negativno pa je, da je Slovenija vsako leto manj socialna država, ljudje veliko več delajo in imajo zmeraj manj časa za svoje družine. Opažam, da so pokojnine nizke, da je več revščine. V Kanadi sem rada povedala, kako dober sistem šolstva imamo, sploh na področju prehrane, kjer so imeli otroci v šolah pripravljeno malico ter toplo in zdravo kosilo. Danes ni več tako, saj so tudi v šolske kuhinje prodrle instant juhe in hitro narejeni obroki. Po drugi strani pa v Kanadi še vedno vsako jutro otrokom pripravljamo malico in kosilo, ki ju odnesejo s seboj, ker ne poznajo organizirane šolske prehrane,« poudari. K temu doda, da se ji zdi, da včasih Slovenci preveč nergamo nad razmerami v državi. »Imate prekrasno življenje. Morda za mlajše res ni več toliko možnosti, kot jih je bilo, a tako je tudi v svetu, tudi v Kanadi. Včasih je treba pač poprijeti za vsako delo, ko si pridobiš izkušnje, pa lahko napreduješ. Tudi Kanada ni tako »zlata«, kot si mnogi predstavljajo. Delati je treba vsepovsod.« Za konec prijetnega klepeta ob kavi, v katerem sva obudili še nekaj mladostnih spominov na dogodke in vrstnike, Andreja doda: »Sem razseljena oseba. Vedno bom imela dva domova, vsakega na svoji strani oceana. Srce pa imam na obeh straneh, saj imam družini na obeh koncih sveta.« Zato vedno pogreša tisti del domovine, ki ga trenutno ne živi. Pravkar Kanado, ko se bo tja vrnila, pa bo pogrešala Slovenijo. Andreja Semečnik Irving med druženjem z mladostnima prijateljicama Marto Svetina in Katarino Praznik. Skate park je še na seznamu želja Titov trg so zavzeli urbani športniki vseh starosti iz cele Slovenije - Velenjska skejterska scena je ponovno v porastu - Izgradnja skejte parka je v fazi idejnega preverjanja Tina Felicijan Vzniki in zatoni so naravni cikel kultur, ki v enih generacijah dobijo več, v drugih manj privržencev. Tako je tudi s skejter-sko subkulturo v Velenju, ki je pred več kot dvema desetletjema cvetela skupaj z drugimi urbanimi športi ter spremljajočim uličnim življenjskim slogom in glasbo, nato pa nekoliko potihnila. A povsem zamrla ni nikoli, zatrjujejo staroste, ki se razveselijo vsakega mladega ljubitelja akrobacij z rolko, rolerji, kolesom, vedno pogosteje tudi s skirojem. Ker se ponovno krepi, so v Društvu urbanih športov Duša obudili idejo o novem, večjem in bogatejšem skate parku v Velenju. Da si želijo prostora, kjer bi lahko razvijali in izpopolnjevali znanje ter ga predajali mlajšim, so opozorili na Kunigundinem Skate contestu, na katerem so prvič v Velenju skakali čez avto. Utrip se je šibil, ustavil pa ne Robi Brinovšek že pol življenja spremlja in aktivno soustvarja velenjsko skejtersko kulturo. Na desko s kolesci je prvič stopil pri 15 letih in za rep ujel zlata leta, ki jih je med drugimi krojil 6pack Čukur. »Moja generacija je v manjšem obsegu ohra- njala sceno, zdaj pa imamo priložnost da jo ponovno dvignemo. Mi, stara garda, opažamo, da je mladih skejterjev, pa tudi blejderjev in baj-kerjev vse več. Lepo je videti podmladek, ki se lahko uči od nas. Mi smo trike videli v revijah, jaz sem se iz računalniške igre naučil tehnik. Bili smo samouki, zdaj pa smo lahko inspiracija za najmlajše,« razlaga in dodaja, da se ob popoldnevih srečujejo v skejt parku pri Rdeči dvorani, a so se ga naveličali, zato raje vozijo po ulicah, kar ljudem ni najbolj všeč, saj včasih nenamerno poškodujejo 'urbano pohištvo'. »Zato si želimo skejt parka, v katerega bi prenesli te elemente z ulice, ki nas navdihujejo, in imeli objekte, ki nas ne bi dolgočasili. V sklopu festivala Kunigunda je društvo Duša v sodelovanju z žalskim društvom Vižde in slovenjegraškim skate parkom organiziralo 'Skate contest', na katerem je sodelovalo skoraj trideset urbanih akrobatov iz sosednjih regij, pa tudi iz Nove Gorice, Ljubljane in Maribora. (Foto: Anže Kovač) Mislim pa, da bodo urbani športi vedno del ulice, ker bomo vedno hoteli preizkusiti trike tudi zunaj skejt parka.« Tudi Aljoša Čutuk skejta vsaj 15 let in je tako doživel padec urbanih športov, danes pa spremlja njihov ponovni vzpon. Za razvoj tega dela ulične kulture so novi zanimivi objekti izjemno pomembni, pravi. Ker jih v domačem mestu nimajo, vozijo drugod. »Če želimo natrenirati svoje spretnosti na želenih objektih, se žal moramo odpeljati v Ljubljano. Po Sloveniji je veliko parkov, ki jih skejterji sami zgradijo, nato pa se skušajo pogoditi z občino, da jih ne prežene.« Skate contest ponovno pospešil ritem Igor Kuna iz Pariželj, sicer znan kot raper, se s skejtanjem REKLI SO > terska scena izjemno živahna. V parku se zbirajo od osem do več kot trideset let stari skejterji. Prav tako v Slovenj Gradcu, ker imajo proste roke, da sami izbirajo in postavljajo objekte v skejt park. Celjska scena je skromna, prav tako kot njihov park. V Velenju pa imamo po številu objektov - pet jih je - enega najmanjših parkov v Sloveniji, ki je že deset let isti. To je tako, kot bi se doma igral z eno in isto igračo,« primerja Igor Kuna in poudarja, da je scena živa tam, kjer je razvita infrastruktura. »Ne želimo delati objekta zaradi ukvarja kako desetletje in je zmagal na več tekmovanjih. Otroštvo in srednješolska leta je preživel v Velenju, kjer je bila takratna skejterska scena izredno živahna. Zato je po pouku ostajal na velenjskih ulicah in v skejt parku. Prevzel je vodenje velenjskega društva Duša, v katerem si prizadevajo za promocijo urbanih športov med mladimi z organizacijo tekmovanj in drugih srečanj. »Danes se mi zdi še posebej zanimivo, da je med otroki in mladino nenavadno priljubljen skiro. Tudi na contestu jih je bilo ogromno. V primerjavi z njimi je skejterjev bistveno manj,« pravi Kuna in poudarja, da želijo širši skupnosti pokazati, da interes za urbane športe obstaja, za razvoj pa primanjkuje infrastrukture. Projekt miruje, opustili pa ga niso Da se zagnanost za skejt park spreminja z vsako generacijo, objekta samega, ampak zato, da se bo na njem dejansko kaj dogajalo. Če bodo mladi s srcem stali za programom in na to območje privabljali še ostale mlade - navsezadnje gre zanje, verjamem, da bomo znali stopiti skupaj,« je Drago Martinšek pustil odprta vrata. »Če se bo skejt park pravilno, kvalitetno zgradil, bo lahko zanimiv več kot desetletje, s tem pa bo Velenje lahko konkuriralo drugim slovenskim mestom, ki imajo razvito infrastrukturo za urbane športe. V naši regiji in v sosednjih je namreč veliko zanimanja za urbane športe,« meni Aljoša Čutuk. opaža tudi vodja urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Velenje Drago Martinšek. »Ker denarja nikoli ni preveč, smo projekt za novi skejt park začasno pospravi v predal, saj ljubitelji urbanih športov niso pritiskali, da ga želijo. Je pa zanimivo, da ravno Kunigunda vsako leto izzove to diskusijo. Trenutno poteka idejno preverjanje možnosti za izgradnjo parka za adrenalinske športe na lokaciji nekdanjega letnega bazena, ki bi vključeval BMX progo in skate park. Temo bomo verjetno ponovno odprli letos jeseni. Če se bomo s pobudniki iz društva Duša dogovorili, da bodo organizirano pristopili k temu, se zna zgoditi, da se bomo v naslednjem letu lotili umestitve skejt parka na to območje,« je povedal in poudaril, da v tem primeru lokalna skupnost pričakuje konstruktivne programske predloge in vsebino. Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 14 14 REPORTAŽE »»^AS 25. avgusta 2016 Namesto pozabe naj bo izziv Hmeljski likof v Rečici ob Paki pritegnil staro in mlado - Stalno zbirko bodo še dopolnjevali Tatjana Podgoršek Rečica ob Paki, 20. avgusta - Čeprav se namesto vonja po hmelju na območju občine Šmartno ob Paki vse bolj širi okus po kakovostni vinski kapljici, se »duh« zelenega zlata še ni povsem umaknil. In se po napovedih organizatorjev prireditve Hmeljski likof v rečiški noči še tudi kmalu ne bo. Tako smo razbrali iz besed predsednice šmar-škega turističnega društva Bože Polak, ki je med drugim dejala: »Hmeljarstvo ne sme biti pozabljeno. Namesto pozabe naj bo to za nas izziv.« Zabavni del »vonja po hmelju pod Goro Oljko že vrsto let negujejo člani Društva za šport in rekreacijo Klub 81 s prireditvijo sredi vaške skupnosti Rečica ob Paki. Letos pa so ji šmarški turistični delavci ter vaška skupnost dodali še etnografsko vsebino, h kateri je sodilo odprtje stalne razstave o hmeljarstvu na območju občine Šmartno ob Paki. Uredili so jo v Špančevi kašči Organizatorji so v goste povabili tudi člane Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije ter Društva laških pivovarjev in sladarjev. in sušilnici. Njena lastnika Anže in Milena Podgoršek sta obljubila, da si bosta prizadevala zbirko dokumentarnega gradiva, ki se je ohrani- > lo iz hmeljarskih časov ter pripomočkov, potrebnih za različna opravila v hmeljiščih, ohraniti ter dopolniti. Polakova je ob sodelovanju članov Društva laških pivo-varjev in sladarjev ter Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije pripravila učno uro o hmeljarstvu, njego- Hmeljarstvo ne sme biti pozabljeno. vem pomenu, spravilu zelenega zlata ter predelavi hmelja v pivo. Popestrila jo je z »drobci« in drobtinicami, ki so še zaznamovali čas spravila hmelja: prihod obiravk, samo obiranje, z obujanjem spominov na takšne in drugačne prigode... Hmeljski likof, ki je pritegnil staro in mlado, pa seveda ni minil brez po-kušine nekaterih značilnih jedi za čas obiranja hmelja, kot so tople murke in zabeljen fižol, za sladico so šmarške turistke postregle z buhteljni, laški pivovar- V Špančevi kašči in sušilnici so uredili stalno razstavo o hmeljarstvu na območju občine Šmartno ob Paki, iz katere izhajata danes sicer že pokojna hmeljarska starešina: Avgust Podgoršek in Ivan Rakun. 4 * Ž* ji pa ob tej priložnosti iz unikatnega lesenega soda »stočili« 30 litrov nefiltriranega piva, ki so ga zvarili iz kobul sorte golding. Udeleženci prireditve so si bili enotni: organizatorji so se potrudili in poskrbeli, da so starejši podoživeli, mladi pa spoznali čas obiranja hmelja. K temu pa dodali nasvet, da bi bilo morda še bolje, če bi v prihodnje besedilni del prireditve skrajšali in ga bolje povezali z zabavnim delom likofa. Pri tem pa najbrž samo volja turistov ne bo dovolj. Rečiške obiralke so pri obiranju hmelja pritegnile tudi pozornost mladih. Sekači so se »usekali« v Gornji Radgoni Mazej na solidnem tretjem mestu, ekipa ZGS OE Nazarje zažagala v srebro Šmihel nad Mozirjem, 20. in 21. avgusta - Organizatorji letošnjega 40. Ovčarskega praznika v Šmihelu nad Mozirjem - člani tamkajšnjega društva podeželske mladine - si bodo jubilejno prireditev zapomnili predvsem po dvojem, obilici dela, ki so ga vložili v priprave nanj, predvsem pa po deževni nedelji, ko naj bi v središču vasi predstavili življenje in delo krajanov, povezanih z ovčerejo nekoč. V nadaljevanju nedeljskega popoldneva pa še šaljive »šmihelske igre in vlečenje vrvi. Dež je dogajanje precej okrnil, saj so obiskovalci prireditve lahko »pokukali« le v objekt, pokrit s škodlovko, v katerem sta gospodinji pripravljali tipični jedi: zabeljene ajdove žgance s kislim zeljem ter masovnik. V ograji so tri ovce zaman čakale na striženje, pripravljen kup smrečja pa na gospodarja, ki bi iz njega pripravil steljo za ovce. Kljub dežju so bili vztrajni le otroci, ki so na ognju pekli krompir, ter ponudniki hrane in izdelkov na stojnicah. »Usmilil« se jih je dež v nedeljo dopoldan, ko je potekal blagoslov traktorjev, ter v soboto zvečer, ko so pripravili koncert vokalnih skupin. »Naš praznik nam veliko pomeni, saj smo ponosni na svoje korenine, delo, izročilo ljudi, ki so tod trdo delali, da so lahko preživljali sebe in svoje družine. In prav to je naš namen. Da ohranjamo korenine naših prednikov. Na ovčarski veselici sodeluje celoten kraj, od najmlajših, do najstarejših . torej vse generacije in naše družine. To je tudi priložnost za naše skupno delo, druženje, ki je velikokrat okronano tudi z vragolijami in smehom,« nam je ob tej priložnosti dejal predsednik Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem Lovro Lesnjak. Več kot mesec dni so se pripravljali na ovčarski praznik, s šotorom poskrbeli za suhe glave obiskovalcev veselic, za vse ostalo so Lovro Lesnjak: »Ovčarski praznik nam veliko pomeni. V pripravah nanj strnemo moči praktično vsi krajani.« bili »prekratki«. Po besedah sogovornika je ovčarski praznik edina najbolj odmevna prireditev, ki jo organizira društvo, sicer pa so se lani izkazali kot dobri organizatorji državnih kmečkih iger, prihodnje leto pa jih čaka regijsko kviz tekmovanje iz kmetijstva. V nedeljo, 21. avgusta, je v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije v okviru mednarodnega sejma Agra v Gornji Radgoni potekalo 18. državno tekmovanje lastnikov gozdov. Med šest- najstimi tričlanskimi ekipami področnih prvakov iz vse Slovenije so se z motorno žago pomerili tudi trije najboljši tekmovalci s tekmovanja v Cirkovcah in Lučah, brez konkurence pa tudi »damska« ekipa žensk. Naši moški predstavniki so ciljali visoko in sloves odličnih tekmovalcev tudi potrdili. Janko Mazej, Marko Jelšnik in Dani Av-breht so ekipno za las izgubili žagarsko bitko z ekipo ZGS OE Tolmin. Uvrstili so se na drugo mesto pred ekipama Maribora in na četrtem mestu Slovenj Gradca. V kategoriji posameznikov je med 44 tekmovalci dosegel zelo dobro tretje mesto Belovodčan Janko Mazej, mesto za njim pa se je uvrstil Gornje-grajec Marko Jelšnik. Pomerile so se tudi ženske posameznice, med katerimi so bile najboljše Lučka Jelšnik (državna prvakinja), Majda Suhover-šnik in Pavla Voler, vse iz ZGS OE Nazarje. Zaslužene lepe uvrstitve so plod dolgoletnih izkušenj in znanja, zato so bili veseli doseženih rezultatov in uvrstitev, priznanj ter lepih nagrad tudi organizatorji z območnih predtekmovanj. a Jože Miklavc Dež zasenčil jubilejno prireditev Tatjana Podgoršek Janko Mazej z motorno žago letos tretji v državi. Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 13 18. avgusta 2016 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Razbojniki, grajska gospoda in veselica Letošnji Starotrški dan del dogajanja preselil na Šaleški grad - Dogajanje se je razživelo proti večeru - V četrtek razkazali vaško-gasilski muzej, v petek otroke sprejel vilenjak Šalček Velenje, 20. avgusta - Letošnji starotrški dan se je začel že dva dni pred uradnim sobotnim dogodkom. Turistično društvo Šalek je namreč želelo v sklopu dogodkov čim bolje predstaviti zgodovino starega trškega jedra in gradu, ki se vzpenja nad njim. »Ugotovili smo, da mnogi Velenjčani še nikoli niso bili na gradu. Zato smo v petek povabili otroke iz vrtca, ki jim je Šalek in Šaleški grad razkazal vilenjak Šalček. Res so uživali. V četrtek pa je Darko Oder vse, ki so to želeli, vodil po gasilsko- vaškem muzeju, ki obiskovalcem razkrije marsikaj zanimivega o zgodovini kraja,« nam je povedala predsednica TD Šalek Marija Berložnik, ki se je skupaj z ostalimi člani društva tudi zato odločila, da skušajo Šalek in njegovo zgodovino predstavi ti drugače kot doslej. V soboto naj bi se dogajanje letošnjega starotrškega dne začelo ob 16. uri, ko je bilo še zelo vroče. Na začetku obisk ni bil dober, a se je proti večeru trg vendarle napolnil. Tokrat so na njem pripravili sta-roveško tržnico, ki Na starem trgu so pripravili srednjeveško tržnico in prikaz starih obrti. Otrokom je bilo zanimivo delo kovača, sploh, ker so lahko tudi sami poskusili, kako težko je. Tisti, ki so se povzpelina Šaleški grad, so se lahko družili z.razbojniki in starotrško gospodo. Ta jim je rade volje povedala več o ■ - ■- zgodovini gradu, ki je dal-ime tudi dolini. ni bila prav velika. Na njej so lahko otroci spoznali tudi delo kovača in se sami preizkusili v njegovem delu. Ogledali so si lahko, kako nastajajo čipke, kaj počnejo zeliščarji in kakšna je bila pisava v starih časih. Kaligrafija je prava umetnost, kar so spoznali šele, ko so se sami preizkusili v tej umetnosti pisanja iz starih časov. Obiskovalci prireditve, med katere se je pomešala tudi starograjska gospoda, so se, vsaj nekateri, vzpeli tudi na Šaleški grad. Tam so jih pričakali razbojniki iz Hude luknje, ki so na odprtem ognju pekli cele kokoši. Na trgu sta se med obiskovalce pomešala tudi vaška posebneža, ki sta poskrbela za žonglersko zabavo, ko je padel mrak, pa tudi za ognjeno presenečenje večera. Ob dobri gostinski ponudbi in veselem razpoloženju ob zvokih ansambla Kaval so mnogi topel poletni sobotni večer preživeli na trgu, ki se je v soboto skušal vrniti v preteklost. ■ bš, foto: mz, F. Maršnjak Plešivčanom se izpolnjujejo dolgoletne želje Gradnja javne kanalizacije teče gladko - Veseli, ker obnavljajo tudi podružnično šolo Velenje, 19. avgusta - Jeseni bo dve leti, odkar je Nada Pirnat predsednica sveta Krajevne skupnosti Plešivec. Danes prizna, da ni vedela, kaj jo čaka. »Vedela sem, da bom delala z ljudmi, da bom delala za svoj kraj. Kot tudi, da bom morala sodelovati z zaposlenimi na MO Velenje,« nam pove, ko začnemo pogovor. Računali smo, da ga bomo objavili tik pred praznovanjem krajevnega praznika v Plešivcu. A so se v kraju odločili, da bodo letos praznik praznovali bolj skromno, verjetno le s slavnostno sejo sveta proti koncu septembra. Razlog? Njihova šola bo to jesen stara častitljivih 120 let. Veliko praznovanje bodo pripravili maja prihodnje leto. Kanalizacije veseli kot majhni otroci Nada Pirnat pravi, da z veseljem dela v svetu krajevne skupnosti tudi zato, ker je med člani sveta odlično sodelovanje. »Lah- ko rečem, da smo kot eno,« zatrdi. Morda se tudi zato letos toliko dogaja. Leto 2016 si bodo krajani zagotovo zapomnili, ker se jim uresničuje dve desetletji dolga želja. »Izgradnja kanalizacije je za nas velik dogodek. Navdušeni in veseli smo kot mali otroci. Kratkoročno bo to za krajane, ki bomo dobili javni komunalni vod, kar velik strošek, a mi na to gledamo dolgoročno. Če primerjamo s stroški vzdrževanja bioloških čistilnih naprav, strošek ni tako visok,« doda predsednica sveta. Pohvali izvajalce del, velenjski PUP, pa tudi koordinacijo z zaposlenimi na občini. »Kar zjutraj razkopljejo, je zvečer že poravnano z zemljo. Promet poteka po dveh obvoznicah, na srečo jih imamo. Če imajo tisti, ki ne poznajo naših krajev, težave, pa smo domačini prijazni in jim pokažemo alternativno pot. To velja tudi za poho-dnike, ki jih pri nas ne manjka,« doda sogovornica, ki pravi, da so se uporabniki državne ceste Ška-le-Graška gora in naprej proti Koroški izkazali za razumevajoče in potrpežljive. Primarni vod bo kmalu končan, kanalizacijo pa bodo dobili le v središču Ple-šivca, zaselku Vas in Črna gora, ki sta strnjena. »Ostali zaselki žal te možnosti nimajo, ker so tam domačije veliko bolj razpršene. Urediti si bodo morali male komunalne čistilne naprave.« Ob tem Pirnatova s ponosom pove, da bodo priključke do hiš gradili z udarniškim delom. Krajani se tega že veselijo. Kot tudi obljube, da naj bi kmalu obnovili državno poskrbi za varovalne ograje na izpostavljenih mestih. Kraj se pomlajuje Gradnja kanalizacije pa v teh dneh ni edina. »Veseli smo, ker smo po dolgih letih na podružnični šoli OŠ Miha Pintarja To- okna, oplesk, dobili so nov parket in novo pohištvo. »Naša želja je, da na šoli v celoti zamenjamo stavbno pohištvo in obnovimo ostrešje. Šola ima še vedno azbestno kritino. Čakamo na razpis, saj bomo kandidirali za ko-hezijska sredstva. Obnoviti bo Nada Pirnat:»Naši krajani vzorno skrbijo za urejenost kraja.« j _ ___U Gradnja glavnega voda javnega komunalnega omrežja bo končana v teh dneh, potem se bodo lotili izgradn je vodov do hiš. Tudi udarniško. cesto skozi kraj proti Koroški, ki je na določenih odsekih v izjemno slabem stanju. So pa lokalne v preteklih letih lepo obnovili. Krajani si želijo le še, da občina leda pridobili četrti razred. V novem šolskem letu bo šolo obiskovalo 14 otrok. Ker je bila učilnica, v kateri bodo imeli pouk, v zelo slabem stanju, so zamenjali treba tudi sanitarije, fasado, šolo pa si želimo ogrevati z lesno bi-omaso.« To se jim bo očitno poplačalo tudi zato, ker se kraj veča. »Imamo veliko novogradenj, mlade družine največ gradijo na strmih območjih Plešivca, kjer je zelo lepo. Pomembno nam je, da otroci obiskujejo šolo v domačem kraju, saj tako poženejo korenine v Plešivcu in se vanj tudi vračajo.« Da bi bilo življenje krajanom še lepše, si želijo, da bi v Plešivec dvakrat dnevno začel voziti Lokalc. »Tako bi bil kraj bolj dostopen našim srednješolcem,« poudari Pirnatova, ki pravi, da se mladi močno vključujejo v življenje v kraju. Organizirajo tradicionalno sankanje, pomagajo postaviti mlaj, redno uporabljajo športno igrišče ob šoli. Kot tudi, da se krajani nasploh veliko družijo, za kar skrbita krajevni odbor Rdečega križa in letos 40 let staro kulturno društvo. Želijo si, da bi skozi kraj dobili kolesarsko pot, ki že teče iz Logarske doline skozi Avstrijo do naše Koroške, zaključi pa se v Mislinji. »Lahko pa bi potekala še naprej čez Graško goro, Pusto Goro, Velunjo do Velenja,« je prepričana naša sogovornica. Osebno si želi, da bi v Plešivcu dobili kakšno vetrno elektrarno, manjšo vodno že imajo. Želijo si tudi defibrilator, želje pa se seveda stalno dopolnjujejo. ■ Bojana Špegel Naš čas, 18. 8. 2016, barve: 16 ŠPORT Presenečenja se nadaljujejo »»WAS Mariborčan v Rudarju V Rudarjevi postavi proti Gorici ni bilo poškodovanih Klemna Bolhe, Leona Črnčiča, kapetana Davida Kašnika in vratarja Bo-rivoja Ristica. Mate Eterovic, Luka Prašnikar in Amer Krcic pa menda niso več na trenerjevem spisku. Pred štirinajsti dnevi je iz Rudarja v prvo belgijsko ligo odšel Mario, mlajši od bratov Babic. Nogometno pot nadaljuje v belgijski prvi ligi. V klubu so hitro našli zamenjavo zanj. Proti Gorici je prvič v njihovem črno-belem dresu zaigral Sven Dodlek, ki bo prihodnji mesec dopolnil 21 let. V Velenju bo ostal najmanj dve sezoni. Doslej je igral za drugo ekipo Maribora v 3. ligi - sever. V prejšnji sezoni je bil njihov najboljši strelec in obenem tretji strelec lige. V tem krog Mariborčane šokiral Aluminij, Novogoričani pa Velenjčane -Olimpija spet na vrhu Podobno kot v 5. prvenstvenem krogu, ko so nogometaši Rudarja premagali aktualnega prvaka Olim-pijo v Stožicah in Novogoričani na svojem igrišču podprvaka Maribor, tudi šesti krog ni minil brez presenečenj. Zanj je najbolj poskrbel novinec v ligi Aluminij, ki je 'stresel' z 2 : 0 Maribor v njegovem Ljudskem vrtu in ga pahnil na peto mesto; to je bil drugi poraz po vrsti aktualnih podprvakov, hkrati pa druga zmaga novinca v ligi. Rudar in Gorica sta si bila nasprotnika v sobotnem 6. krogu v Velenju. Oba sta napovedovala, da morata čim bolje zaigrati tudi v medsebojnem dvoboju. Ker so bili varovanci trenerja Slobodana Krčmarevica gostitelji, naj bi bila to njihova prednost. Je pa tudi ta tekma potrdila, da ni tako. Še zlasti ne (za zdaj) v Velenju. Po začetnem naletu Novogoriča-nov so vajeti igre vzeli v svoje roke domači igralci. V 11. minuti so bili tudi blizu vodstva, ko je po kotu z desne strani v gneči pred vratarjem Gregorjem Sorčanom najvišje skočil visoki branilec Damir Grgic, a z udarcem z glavo ni bil najbolj na- tančen. Zadel je prečko. To je domačim dalo krila, na vsak način so želeli čim prej zadeti. Po hitri akciji v 25. minuti jim je to tudi uspelo. Dominik Glavina je prejel žogo na desni strani. Najprej je ušel enemu od gostujočih igralcev, prodrl v kazenski prostor, kjer se je imenitno otresel še drugega, in poslal žogo med vratarjem ter njegovo levo vra-tnico v mrežo. Domači so se (pre) hitro zadovoljili z vodstvom, gostje so kmalu vzpostavili ravnotežje in vse bolj prevzemali pobudo. V 37. minuti je napadalec Dejan Žigon nepokrit prejel žogo v bližini bele točke in jo poslal mimo vratarja Mateja Radana v mrežo za 1 : 1. Domači trener je takoj na začetku drugega polčasa na igrišče poslal Johna Maryja, strelca drugega gola teden dni pred tem v Ljubljani, v nadaljevanju pa še Svena Dodle-ka in Mitja Lotriča. Najprej so bili zelo blizu novemu vodstvu gostje, a je Sandi Arčon na srečo debelo zgrešil. V drugi nevarni akciji gostov v tem delu igre se je Dejan Žigon moral zadovoljiti le s kotom. Nato pa je dvakrat stopil na sceno novi Rudarjev igralec Sven Dodlek. S prihodom na igrišče je zelo poži-vel Rudarjevo igro, predvsem pa se je odlikoval z nekaj lepimi podajami pred gostujočega vratarja. Rudarji so nanizali nekaj priložnosti, vendar žoga ni hotela v gol. Gostje so med tem prežali na hitre nasprotne napade. V 78. minuti so tako šokirali domače. Po hitrem napadu je žoga priletela na levo stran do osamljenega Arčona. Poslal jo je v gnečo pred vrata. Napadalec Rifet Kapic je (spet) izkoristil premajhno zbranost domačih branilcev, se pognal za njo in z glavo matiral Radana. Po prejetem golu je domači trener branilca Grgica zamenjal z ?M napadalcem Mitjem Lotričem, a tudi z njim rudarji niso izkopali vsaj točke. Najbliže izenačitvi so bili nekaj minut pred koncem tekme, ko je Senad Jahic z močnim udarcem z glavo poslal žoga nekaj centimetrov čez prečko. V naslednjem krogu bodo rudarji gostovali pri presenečenju tega kroga Aluminiju. Zadovoljen le dobre pol ure Slobodan Krčmarevic (trener): "Razočaran sem, vendar ne s celotnim potekom naše igre. Prvih trideset minut nam je dobro kazalo. Povedli smo, zadeli okvir vrat. Bilo je še nekaj dobrih priložnosti za povišanje rezultata. Tega nismo izkoristili in igralci Gorice so nas kaznovali po tako rekoč prvem resnem napadu. V drugem polčasu smo si prizadevali povesti, a nismo uspe- li. Gostje so izkoristili svoje priložnosti, mi jih nismo. Najbolj pravičen bi bil neodločen rezultat. V naslednjem krogu bomo gostovali pri Aluminiju, ki je blestel proti Mariboru. Kot na vsakem dvoboju bomo tudi na tem igrali na zmago. Morali bi začeti dobivati točke tudi v gosteh in seveda jih ne izgubljati na svojem.« Kje so navijači? Na tribuni se je spet zbralo veliko manj gledalcev, kot si je najbrž vodstvo kluba želelo, blizu pesto. Rudarjev trener (gotovo tudi vodstvo kluba) je pričakoval, da se jih bo po bleščeči zmagi proti Olimpiji zbralo veliko in da bodo vsaj navzoči njihov dvanajsti gledalec. Ta pričakovanja se niso uresničila. Le tu in tam je bilo slišati kakšen vzdih ob zapravljeni domači priložnosti. Pogrešali pa smo vsaj v prejšnjem prvenstvu njihove najbolj zveste navijače 'Velenjske knape'. Brez prave podpore pa domači nogometaši vendarle niso bili. Kako je treba navijati za svoj klub, pa čeprav izgublja, je pokazala majhna skupi- CM K, stran 16 Prva liga Telekom Slovenije, 6. krog Rudar - Gorica 1:2 (1:1) Strelci: 1:0 Glavina (25.), 1:1 Žigon (37.), 1:2 Kapic' (78.). Rudar: Radan, Jahic, Billong, Zec, Mužek, Grgic' (od 81. Lotrič), Trifkovič, Pišek (od 55. Dodlek), S. Babic', Vručina (od 46. Mary), Glavina. Trener: Slobodan Krčmarevic'. Gorica: Sorčan, Gregorič, Kavčič, Jo-gan, Celcer, Kapic, Kolenc, Žigon (od 82. Škarabot), Nagode (od 74. Grudina), Arčon, Burgic. Trener: Niran Srebrnič. Drugi rezultati: Luka Koper - Kalcer Radomlje 3:0 (2:0), Domžale - Olimpija 1:3 (0:1), Krško - Celje 1:0 (1:0), Maribor - Aluminij 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Olimpija 13 (10:5), 2. Gorica 12 (8:5), 3. Domžale 11 (10:6), 4. Koper 9 (6:6), 5. Maribor 8 (7:7), 6. Krško 8 ((5:8), 7. Aluminij 7, (9:9), 8. Celje 7 (6:6), 9. Rudar 7 (3:7), 10. Radomlje 2 (3:11). na, kakšnih deset Rudarjevih 'šo-larčkov' oziroma mladih igralcev, ki proti koncu tekme resnično niso varovali svojih glasilk. A to ni bilo dovolj. a Stane Vovk 'Rudarke' s skromnejšimi željami v novo sezono Konec tedna uvodni prvenstveni krog v prvi slovenski ženski nogometni ligi - Velenjske nogometašice začenjajo v Ajdovščini V nedeljo bodo v boju za prvenstvene točke zaživele tudi nogometne zelenice v krajih, kjer imajo ženske nogometne klube. Če imamo v mislih članice, je takšnih deset. Toliko ekip bo namreč tudi v novi sezoni v prvi ligi. Najprej je kazalo, da bo prenehala nastopati v prvi ligi tudi ekipa Ankaran Hrvatini oziroma po novem ŽNK Ankaran. To je storila po jesenskem delu prejšnje sezone zaradi finančnih težav Krka. Vodstvu kluba pa je uspelo zagotoviti dovolj igralk za nastopanje v najmočnejši ženski ligi. Nekaj, menda kar pet, jih je prišlo celo iz Italije. Precej sprememb je doživela tudi velenjska ekipa. Gotovo se bo pri njeni igri v novi sezoni poznala odsotnost njihove najboljše igralke in ene najboljših igralk v državi Lare Prašnikar. Nogometno pot nadaljuje v nemški prvi ligi, v ekipi Turbine Potsdam. Odšle pa so tudi Maruša Sevšek (v Radomlje), Ana Ber-dnik in Zala Gomboc (obe v Olim-pijo). Izkušena vratarka Jadranka Zilic je še vedno registrirana zanje. Če si v teh dneh ne bo premislila, bo s svojo izkušenostjo pomagala ekipi. Nova igralka je za zdaj vratarka Tara Komotar, ki je bila v prvem delu lanske sezone v Krki, v drugem pa v Radomljah. Tudi na trenerski klopi sta nova obraza. Dolgoletnega trenerja Dušana Uršnika je zamenjal Ljubljančan Milan Petrovič. Nazadnje je vodil Olimpijo, bil pa je tudi trener v nogometni šoli Ljubljana, Factoija, Zagorja, Ajdovskega Primorja ... Njegov pomočnik je postal namesto Zvoneta Čosiča Velenjčan Srečko Ledinek. Rudarke bodo v nedeljskem uvodnem krogu gostovale v Ajdovščini, v drugem krogu (3. 9.) pa bodo prvič v novi sezoni zaigrale doma. Njihove nasprotnice bodo novinke v ligi, igralke Fužinarja z Raven na Koroškem. Po besedah predsednika kluba Hermana Arliča po teh spremembah oziroma odhodu ključnih igralk njihove ambicije ne bodo tako visoke kot prejšnja leta. Ne naz-danje ekipo še sestavljajo in radi bi se okrepili še s kakšno igralko. Če pa se bo pokazala priložnost za boj za sam vrh, jo bodo vsekakor skušali izkoristiti. Njihova poglavitna želja bo uvrstitev v sklepni del tekmovanja, v ligo za prvakinje. V pokalnem tekmovanju, v katerem so tudi v ženskem nogometu velikokrat prisotna presenečenja, pa si bodo dekleta skušala priigrati vsaj nastop v finalu. Sicer pa se je sezona delno začela že v nedeljo s pokalnim tekmovanjem. V prvem kolu sta bili na sporedu le dve tekmi (Ajdovščina -Krim 0 : 1, Ankaran - Fu-žinar 2 : 1). Četrtfinale bo 28. septembra. Velenjčanke bodo gostovale pri letos zelo okrepljenih Mariborčankah. Radomljanke bodo gostile Beltinčanke, aktualne državne in pokalne prvakinje, ki so tudi v novi sezoni favoritinje v obeh tekmovanjih. Na lokalnem derbiju se bodo pomerile nogometašice Olimpije in Krima, Ankarančanke pa bodo gostile Velesovke. Pari 1. prvenstvenega kroga, nedelja: Ajdovščina - Rudar Škale, Maribor - Olimpija (obe ob 11. uri), Fužinar - Velesovo, Krim -Moje-lece.si Radomlje (ob 17.00); 1. 9.: Ankaran - Teleing GMT Beltinci. ■ S. Vovk Šmarčani poraženi Nogometaši Šmartna 1928 na razburljivi tekmi izgubili doma z Rogačani Novo prvenstveno sezono so začeli tudi v 3. slovenski nogometni ligi - sever. Strelci so se zelo izkazali. V prvem krogu so ljubitelji dru-goligaškega nogometa videli kar 34 golov, torej skoraj pet na tekmo. Prava poplava zadetkov je bila v Mariboru, kjer je drugo moštvo tega prvoligaša kar z 8 : 1 (3 : 1) premagalo novinca v ligi, prevalj-ski Korotan. Tudi v Šmartnem ob Paki so se tamkajšnji navijači nagledali golov. Videli so jih sedem. A so domači gledalci imeli pokvarjeno popoldne. Njihovi nogometaši so gostili Mons Claudius iz Rogatca, ki je zmagal s 4 : 3. Začetek je bil za domače imeniten. Že v prvi minuti so zadeli. Toda gostje so dokaj hitro izenačili, nato pa povedli s 3 : 1. Še pred odhodom na odmor pa so igralci Šmartna 1928 uspeli znižati njihovo prednost gol razlike in si ustvarili možnosti, da z dobro igro v nadaljevanju morda le razveselijo svoje navijače na uvodu v novo tekmovalno sezono. Po slabih dvajsetih minutah nadaljevanja pa so Rogatčani zabili še četrti gol in povedli s 4 : 2. V zadnjih minutah tekme so domači z golom z enajstih metrov sicer 3. SNL - sever, 1. krog Šmartno 1928 - Mons Claudius 3:4 (2:3) Strelci: 1:0 Lenošek (1.), 1:1 Presečki (12.), 1:2 Vtič (35.), 1:3 Zdovc (44.), 2:3 Omerovič (46.), 2:4 Koffi (63.), 3:4 Omerovič (88. - 11 m). Šmartno: Verdev, Stojakovič, Omerovič, Trop, Gavranovič, Veler, Matevž Lenošek (pod 76. Meh), Gojz-dnik, Irman, Hrastnik Drugi rezultati: Videm - Dravinja 1:1 (1:1), S. Rojko Dobrovce - AjDAS Lenart 2:2 (1:1), NK ZU-VIL Brunšvik - Šampion Celje 2:2, Rogaška - Fužinar Ravne Systems 3:0 (1:0), Dravograd - Šmarje pri Jelšah 2:3 (0:1). znižali na 3 : 4, več pa niso zmogli niti ni bilo dovolj časa. V sobotnem 2. krogu bodo Šmarčani gostovali v Lenartu. a vos Začenjajo tudi Šoštanjčani Šoštanjski nogometni klub je v zadnjem letu in pol delal zelo dobro. Rešili so dolg v višini 45.000 evrov, izpolnili pa so tudi glavni cilj - na igrišče pod vilo Široko v Šoštanju se vračajo mladi. Poleg tega se je z odličnimi igrami predstavila članska ekipa pod vodstvom Ervina Po-lovšaka, ki je za las zgrešila uvrstitev v višji rang tekmovanja. Veliko so naredili tudi na samem igrišču. Kar se je dalo, s prostovoljnim delom - upravnega odbora, staršev, igralcev in drugih, pri drugih rečeh jim je pomagala Občina Šoštanj, ki ima veliko zaslug pri prenovi kluba. Ves ta čas je klub vodil Roman Ka- však, ki pa je sredi julija podal odstopno izjavo. V soboto so se člani kluba sestali na izredni skupščini, na kateri so izvolili njegovega novega predsednika. Soglasno so potrdili dosedanjega podpredsednika Boštjana Dokla Meniha, ki se je zahvalil za podporo, čestital članom za dosežene uspehe in napovedal, da bo delo v klubu potekalo podobno kot do sedaj: največ pozornosti bodo posvetili otrokom. Začelo se bo tekmovanje tudi v medobčinskih nogometnih zvezah. Teh je devet. V novi sezoni v MNZ Celje ne bo več Rogaške, ki je napredovala v 3. ligo-sever, novo pa je moštvo Krško B. Vodstvo tekmovanja je ponudilo tudi Šoštanjčanom, v prejšnji sezoni podprvakom te zveze, da se poskušajo uvrstiti v višjo raven tekmovanja, a so sklenili, da bodo raje še eno sezono igrali na sedanji ravni tekmovanja. Sodeč po igri v prejšnji sezoni so gotovo med glavnimi (če ne glavni) kandidati za naslov v novi sezoni in za vstop v tretjo ligo. Trener bo tudi v sezoni, ki se začenja to soboto, Ervin Polovšak. Začetek vseh tekem bo ob 17., Šoštanj pa bo najprej igral v gosteh z Vojnikom. a tr, vos Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 21 1B. avgusta 2016 ŠPORT 17 Bo VIP CUP turnir dočakal tridesetico? Bojana Špegel Velenje, 20. avgusta - Teniška igrišča v TRC Jezero so bila v soboto, ko je poletje spet pokazalo svojo moč, prizorišče letos že 29. VIP CUP teniškega turnirja. Še vedno sta glavna organizatorja dogodka, ki je pred leti v Velenje pritegnil številne znane Slovence in Slovenke, Marjan Gaberšek in njegova hči Marjet-ka Golež Gaberšek, glavna pokrovitelja pa sta bila tudi letos MO Velenje in podjetje Veplas Velenje. Dogajanje na igriščih se je razživelo po 10. uri dopoldne, večina, ki je letos prišla na turnir, pa je res prišla zaradi tenisa. Tistih, ki so se prišli le družiti, je bilo malo, manj kot prejšnja leta. »Tradicija se nadaljuje, turnir pa poteka po enakem receptu že skoraj 3 desetletja. Rada poudarim, da smo ponosni, da je na drugem VIP-u v Velenju bil tudi Janez Drnovšek, ki se je vrnil tudi 3 leta kasneje, ko je že bil predsednik vlade. Lahko rečem, da ima ta turnir lepo zgodovino,« nam je povedal Marjan Gaberšek in dodal, da zadnja leta prihaja do menjave generacij udeležencev turnirja. »Lahko rečem, da sedaj sem prihaja že tretja generacija poslovnežev; letos imamo tu delegacijo iz Moldavi-je, Rusije, Srbije. Na dogodkih, kot je ta, se sklepajo tudi nova poznanstva in novi posli,« je še dodal starosta turnirja. Tokrat so organizatorji poskrbeli tudi za promocijo dobrodelne prireditve Rokometnega kluba Velenje, s katero bodo začeli novo sezono, udeleženci pa so lahko v družbi mladih rokometa-šev preizkusili »Met v osje gnezdo«. Nekateri so se preizkusili tudi v streljanju z zračno pištolo, v katerem pa jim družbe ni delal napovedani paraolimpijec Gorazd Franček Tiršek, saj je ta že na pripravah. Zato so za ta šport poskrbeli njegovi klubski kolegi iz Strelskega društva Mrož. Nekaj udeležencev se je preizkusilo tudi v golfu, večina pa je vendarle prišla zaradi tenisa. Po podatkih organizatorjev ga je igralo okoli 100 udeležencev, na kon cu pa sta slavila domačin Rok Bizjak in moldavski poslovnež Igor Lelen-ko. Premagala sta Jureta Marja-noviča iz podjetja Gorenje in Denisa Pečečnika iz ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Sicer pa se je popoldne na turnirju oglasil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je kot velik ljubitelj tenisa stopil tudi na igrišče. Na njem je krepil prijateljstvo z ruskim poslovnežem. Med domačini se je turnirja prvič udele- Med medijsko najbolj prepoznavnimi udeleženci turnirja je bil Zoran Jankovič, kije odigral tudi partijo tenisa. žila ravnateljica šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič, ki ji je šel tenis dobro od rok. Na igriščih se je potil tudi direktor Komunalnega podjetja Uroš Rotnik in njegov sodelavec Gašper Škar-ja. Slednji je lani prišel do finala, letos pa mu ni šlo tako dobro. Malo manj * je bil letos s svojo igro zadovoljen Tone Brodnik iz MO Velenje. »Danes si nisem zaslužil niti piva,« je komentiral, ko se je vrnil z igrišča. Bil je eden redkih predstavnikov velenjske občine na turnirju, zato mu je zvečer pripadla tudi čast, daje pomagal izročiti dona-cijo, ki so jo tokrat zbrali VIP-ovci. Velenjskemu Var-stveno-delov-nemu centru ježek so podarili 2500 evrov. ski plaži postavili z »njegovim« Medpodjetniškim izobraževalnim centrom. »Tenis je eden mojih najljubših športov, igram ga celo leto. Sem rad pridem tudi zato, ker vsako leto srečam prijatelje iz vseh koncev Slovenije, ki delimo ljubezen do tega športa.« Zanimalo nas je, ali jim bo pokazal tudi samozadostno drevo. »Morda pa res. Veseli smo, ker ga obiskovalci plaže dobro uporabljajo za polnjenje mobilnih telefonov, (jj to sta oba prišla tekmovat. Tenisa pa nista igrala nekdanji žalski župan Lojze Posedel in nekdanji košarkarski sodnik Rudi Pur. Ker sta oba iz Žalca, so ju mnogi vprašali, kaj si mislita o fontani piva, ki jo bodo v Žalcu odprli 6. septembra. »Nisva navdušena, pravzaprav sva proti,« sta komentirala. Kar nekaj jih je bilo, ki so letos pogrešali župnika Janeza Furmana, saj ta v prejšnjih letih na turnir-\ ju ni manjkal. FV t' Sedaj službu- mive zgodbe o »svojih« župnikih tudi udeleženci iz drugih koncev Slovenije. Do večerne prireditve, na kateri so podelili pokale in razglasili zmagovalce, je letos vztrajalo zelo malo udeležencev VIP CUP--a, zato so se mnogi spraševali, ali bo turnir sploh dočakal jubilejno tridesetico. Kot kaže, je izgubil nekdanjo privlačnost. Je tudi temu kriv »Šaleški lobi«, kot so ugotavljali nekateri f udele- Darko Lihteneker, Jože Posedel, Ivo Anderlič in Rudi Pur so si vzeli čas tudi za klepet. O samozadostnem drevesu in fontani piva Med tistimi, ki teniški lopar na turnirju vrtijo redno, je bil tudi Darko Lihteneker, ki je zelo ponosen na čisto posebno samozadostno drevo, ki so ga na velenj- Sedaj bomo drevo nadgradili, da bodo lahko nanj priključili tudi hladilne torbe, želimo razviti možnost brezžičnega polnjenja mobil-nikov. Drevo smo na MIC-u naredili v treh mesecih, najprej pa smo ga želeli prodati na Hrvaško, kar nam žal še ni uspelo. V Italiji podobno samozadostno drevo stane 100 tisoč evrov, naše pa 10 tisoč, zato upamo, da bo zanj še veliko zanimanja,« smo še izvedeli. Med estradniki smo kot vsako leto opazili Andreja Šifrerja in Andraža Hribarja. Oba pevca sta velika ljubitelja tenisa, za- Na večerni prireditvi so predstavnikom in varovancem VDC-ja Ježek, ki so se ves dan s svojimi izdelki predstavljali obiskovalcem turnirja, podarili ček za 2500 evrov. je v Zidanem Mostu. Se je pa ob tem razvila tudi debata o drugih zanimivih župnikih, tudi tistem iz Šoštanja, ki ga je z duhovniških vrst potegnila ljubezen, kar je očitno trenutno vroča tema v Šaleški dolini. So pa imeli zani- žencu turnirja? Kdo ve. Zagotovo pa dogajanje v dolini ni več pravi magnet za politike, saj je bilo teh na turnirju v prejšnjih letih veliko več. ■ Nosilec zastave Nani Gorazd Tiršek Rio de Janiero - Od 7. do 18. septembra bodo v Rio de Jani-eru potekale še paraolimpijske igre. Na njih bo nastopila tudi osemčlanska slovenska ekipa. Med njimi bo strelec Nani Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, član Strelske družine Mrož Velenje. Za Nanija bodo to druge paraolimpijske igre, letošnje pa si bo med drugim lahko zapolnil tudi po tem, da bo na otvoritveni slovesnosti nosil slovensko zastavo. ■ tp Sedemdeset let organiziranega ribištva Velenje - Ribiška družina Velenje praznuje letos sedemdeset let organiziranega ribištva v Šaleški dolini. Jubilej bodo zaznamovali v soboto. Dopoldan pripravljajo tekmovanje, popoldan pa proslavo. Ta se bo ob 16. uri začela pred Ribiškim domom ob Škal-skem jezeru. a mkp ■ radio AlXMl Slovenski plezalci odlični Imst, 20. avgusta - Na četrti tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju so se slovenski plezalci spet izkazali. Domen Škofic je priplezal novo zmago, srebrna Mina Markovič pa je letos prvič stopila na zmagovalne stopničke. Po uvodnih treh zaporednih zmagah se je mlada Janja Garnbret tokrat po napaki v finalu uvrstila na peto mesto, Tjaša Kalan pa je bila v svojem prvem letošnjem finalu sedma. "Že v kvalifikacijah in polfina-lu mi je zmanjkalo časa, zato res nisem hotela, da mi ga še v finalu. Plezala sem hitro in zelo nesproščeno. Prav zaradi tega sem naredila napako. Ne morem reči, da nisem razočarana, a tekmo bom poskusila pozabiti in z dvignjeno glavo in še več motivacije nadaljevati naslednje tekme, že naslednji teden v Arcu," je misli strnila 17-letna Janja Garnbret (Šaleški AO), ki ohranja trdno skupno vodstvo v težavnosti. Trener slovenske reprezentance v športnem plezanju Go-razd Hren: "Seveda sem ponovno navdušen nad predstavo naših tekmovalcev, pohvalil bi vse, posebej pa so nas razveselili kar štirje finalisti. Janji se sicer tekma ni izšla čito po načrtih. Malo preveč je bila obremenjena s časom, saj ji je v kvalifikacijah in polfinalu zmanjkalo časa, naredila je napako in žal tako mnogo prehitro zaključila plezanje.« Kadar ne drsajo, pa rolajo Kunigundino prvenstvo v inline hokeju je ponovno osvojila ekipa iz Gornjega Grada Velenje, 20. avgust - Hokejisti se tudi poleti s palicami podijo za paki, le da namesto drsalk obujejo roler-je. Inline hokej je različica hokeja na ledu, le da tričlanske ekipe ne drsajo na ledu, ampak rolajo na različnih podlagah, kot so asfalt in druge umetne mase. Medtem ko je inline hokej po Sloveniji in drugod že dolgo na ulicah, igriščih in parkiriščih, ga je kakih deset igralcev Hokejskega kluba Velenje začelo igrati pred petimi leti. »Tako nadomestimo igro na ledu, ki bo ponovno aktualna septembra,« je povedal organizator turnirja in igralec Nino Golčman. Igra na umetni masi je sicer dober približek hokeja na ledu, a ni povsem primerljiva, pravi Nino. Z rolerji na asfaltu je težje igrati. Turnirji v inline hokeju poteka- jo po vsej Sloveniji, nekateri so celo večdnevni. Nekaj igralcev iz Velenja obiskuje enodnevne turnirje, je povedal Nino. »Lani smo enkrat osvojili prvo in dvakrat drugo mesto.« V sklopu festivala mladih kultur HKV že tretje leto prireja Kunigundin turnir. Udeležilo se ga je sedem ekip iz Velenja, Slovenskih Konjic, Ptuja, Gornjega Grada, Celja in Luč. Zmaga je šla v Gornji Grad, drugo mesto so zasedli Celjani, tretje pa Yetiji iz Slovenskih Konjic. a tf, foto: Anže Kovač Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 18 18 modroBED! kronika »»Was 25. avgusta 2016 Mladi letos povzročili kar 522 prometnih nesreč Od 22. do 28. avgusta bo potekala preventivna akcija Hitrost Od 22. do 28. avgusta bo po vsej Sloveniji potekala preventivna akcija Agencije za varnost prometa na temo hitrosti. Z akcijo želijo v Agenciji ozaveščati vse udeležence v prometu o nevarnostih prehitre in neprilagojene vožnje, še posebej pa mlade, ki zaradi svoje neizkušenosti povzročijo vedno več prometnih nesreč. Med akcijo bo policija izvajala nadzor na cestah. V javnosti močno odmevajo zadnje tragične prometne nesreče na slovenskih cestah, ki so vzele kar nekaj mladih življenj. V večini primerov je vzrok neprilagojena hitrost. Število prometnih nesreč, v katerih so povzročitelji ali žrtve mladi, pa je čedalje več. Kar vsaka peta prometna nesreča od skupaj 10.380 prometnih nesreč se je letos namreč zgodila zaradi neprilagojene hitrosti. V teh nesrečah je umrlo 24 ljudi, 170 je bilo hudo telesno poškodovanih in 1.118 lažje telesno poškodovanih. Mladi, stari do 24 let, so povzročili kar 522 prometnih nesreč. »Na Agenciji smo prepoznali problematiko hitrosti in mladih voznikov, zato smo v tretjemu delu preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala od 22. do 28. avgusta 2016, dali poudarek predvsem mladim, ki zaradi svoje neizkušenosti potrebo po dokazovanju in testiranju lastnih sposobnosti velikokrat uresničijo ravno na cesti. Čeprav je mladost čas nepremišljenosti in dokazovanja, je takšno ravnanje v prometu lahko usodno. Naj hitra vožnja ne postane način za zadovoljitev želje po adrenalinu,« je ob začetku akcije poudaril Igor Velov, direktor Agencije. Glavno sporočilo akcije "Če si divjak, nisi junak!" zavzema konkretno stališče do prehitre vožnje, mlade pa opominja na veliko moč, ki jo imajo za volanom. Mladim voznikom želimo sporočiti: Bodi junak in z odgovorno vožnjo varuj življenja! Naj postane junaška vožnja varna in odgovorna vožnja. S preventivnimi televizijskimi in radijskimi oglasi ter drugimi vsebinami bomo v času akcije še izdatno opozarjali in osveščali javnost, poleg tega pa se bo po Sloveniji vozil naš Superjunak, maskota, ki so jo mladi dobro sprejeli in bo promoviral varno vožnjo. V času akcije bodo policisti izvajali nadzor na cestah. Tatvina orodja Šoštanj, 17. avgusta - V sredo je občan Šoštanja vodji policijskega okoliša prijavil tatvino orodja iz kleti stanovanjskega bloka na Kajuhovi. Neznanec ga je s krajo oškodoval za 250 evrov. Razdalja je bila prekratka Velenje, 17. avgusta - V bližini Konjeniškega kluba se je v sredo okoli 22. ure pripetila prometna nesreča, ki je bila posledica prekratke varnostne razdalje. V njej sta bili udeleženi dve vozili. Končala se je z zvito pločevino in plačilnim nalogom. Motorist padel Šoštanj, 19. avgusta - V petek okoli 18. ure je motorist, ki je vozil iz smeri Črne na Koroškem, na Slemenu na regionalni cesti izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Utrpel je zlom ključnice in pretres možganov. Umaknil se je v jarek Velenje, 19. avgusta - V petek je malo pred Velenjem, vozil je PRODAJA KMETIJSKE MEHANI KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si PO SISTEMU STARO ZA NOVO! Informacije: 041 813 949 VELIKA IZBIRA IZDELKOV SLOVENSKEGA PODJETJA VIPH4 BIO JABOLČNI KIS 0,7 L - 2,00 € SLOVENSKI PELETI! SMREKA 100%, kvaliteta A1 že od 3,36 € / 15 kg vreča NOVO! NOVO! HIŠA VIN EMINO! 4 « Z VAMI IN ZA VAS! Virštanjčan, Rumeni muškat, Virštanjsko rdeče,Laški rizling, Modra frankinja ■ Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje lahko škoduje zdravju! iz slovenjgraške smeri, voznik s kombiniranim vozilom zapeljal v jarek. Nasproti mu je po levi strani pripeljal voznik črnega motornega kolesa, zaradi česar se je umikal desno. Motorist je odpeljal naprej. Voznik kombiniranega vozila telesnih poškodb k sreči ni utrpel, na vozilu pa je nastala gmotna škoda. Les odpeljal, ne pa plačal Velenje, 19. avgusta - V petek je policistom krajan s Paškega Kozjaka naznanil kaznivo dejanje poslovne goljufije. Osumljeni je preko podjetja od njega kupil les v vrednosti 1.500 evrov, ni pa ga plačal. Prav tako se izogiba vsem stikom. »Kupca« bodo policisti ovadili. Znanec mu je poškodoval roko Velenje, 19. avgusta - V petek je pred lokalom Venezzia znanec napadel znanca in mu pri tem poškodoval roko. Zdravniško pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu Velenje in bolnišnici Celje. Policisti bodo osumljenega zaslišali, nato pa podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Nasilnež na veselici Šoštanj, 20. avgusta - V soboto okoli pol četrte ure zjutraj so Naprej k odličnosti šli policisti v Šoštanj, kamor so jih zaradi nasilništva na javni prireditvi poklicali varnostniki. Eden ob obiskovalcev je drugega udaril v predel glave in večkrat brcnil. Slednji je moral zaradi tega poiskati zdravniško pomoč. Dve osebi huje, dve lažje poškodovani Šoštanj, 21. avgust - V nedeljo okoli 14.30 se je na lokalni cesti Florjan-Bele Vode v Florjanu zgodila prometna nesreča, v kateri sta se huje poškodovali dve osebi. 31-letna voznica, ki je vozila proti Belim Vodam, je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na nasprotno smerno vozišče in trčila v steber nadstreška ob stanovanjski hiši. V njeno vozilo pa je za tem trčil še 45-letni voznik osebnega avtomobila, ki je v tistem trenutku pravilno pripeljal naproti. V trčenju sta se huje poškodovala voznica in njen 8-letni sopotnik, lažje pa sta bila poškodovana voznik in 26-letni sopotnik v vozilu povzročiteljice. Zagorel golf Žalec, 21. avgusta - V nedeljo nekaj po 23. uri je v Kasazah zagorel golf, letnik 1998, ki je bil parkiran v bližini lesenih garaž, a se ogenj k sreči na objekte ni razširil. Ogenj je uničil sprednji del vozila. Trčil v kolesarja V torek zvečer je v Šaleku voznik tovornega vozila trčil v kolesarja. Posredovali so gasilci PGD Velenje, ki so zavarovali kraj dogodka ter nudili pomoč reševalcem NMP Velenje pri oskrbi ponesrečenca. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v Splošno bolnišnico Celje. Septembrska varnostna prioriteta: šolarji varnostno ogledalo Navkljub globalnim in regionalnim varnostnim izzivom in zahtevam, ki vplivajo na delo policije pri zagotavljanju varnosti, bo v naslednjih dneh in tednih pozornost policije kot institucije in precejšnjega dela policistov v uniformi usmerjena v šolarje in njihovo varnost ob začetku novega šolskega leta. Končno, bi lahko rekli, saj smo že siti novic o terorističnih napadih in tragičnih posledicah teh. Ob upoštevanju poskusa vojaškega udara v Turčiji ter zaostrovanju odnosov med Turčijo in Evropsko unijo ter številnih vojnih spopadih drugje v svetu smo lahko upravičeno zaskrbljeni in pozorni na nadaljnje dogajanje ob Bosporju in drugih kriznih žariščih. Zato bo pozornost na varnost šolarjev ob začetku novega šolskega leta ena od normalnih varnostnih tem, ki smo jih vajeni in smo jo sprejeli za svojo, kajti kdo si ne želi, da prvi dnevi in tedni pouka v šoli ne bi minili brez prometnih nesreč z udeležbo učencev in dijakov. Policija je skupaj z ostalimi državnimi institucijami, zavodi, agencijami in nevladnimi organizacijami pripravljena. Toda zagotavljanje varnosti najmlajših ni le v pristojnosti policistov, občinskih redarjev in članov združenj šoferjev in avtomehanikov, ki jih ob začetku šolskega leta najpogosteje srečujemo v okolici šol in na šolskih poteh. Del odgovornosti je v vsakem od nas, ne glede, ali smo starši otrok, ki se letos odpravljajo v šolo, ali smo le vozniki motornih vozil in se bomo v prvih septembrskih dneh z vozili odpravili na cesto. Da bi načrtovane aktivnosti policije in ostalih institucij bile tudi uspešno realizirane, je to v veliki meri odvisno prav od našega odnosa in obnašanja v cestnem prometu. Poglejmo najprej, kaj policisti svetujejo staršem. V prvi vrsti svetujejo, da ne glede na starost otroka v prihodnjih dneh namenite več časa (tudi) prometnovarnostni vzgoji otroka. Pomembno je, da se z otrokom pogovarjate in mu tako posredujete informacije, ki so pomembne za njegovo varnost na cesti oziroma na poti v šolo in nazaj domov. S pogovorom boste tudi ugotovili, kaj vaš otrok že obvlada in koliko je sposoben ocenjevati okoliščine v prometu, s tem pa tudi, koliko se zaveda nevarnosti v prometu in pomena lastnega ravnanja za lastno varnost. Čeprav se veliko staršev tega ne zaveda, je ključnega pomena lastni zgled, ki ga lahko starš da otroku ob učenju in usvajanju novega znanja in veščin, ki so na cesti zelo pomembne in so življenjskega pomena. Prej ko se otrok začne učiti posnemati starša, ki z lastnim zgledom kaže in uči, kako je treba upoštevati pravila, skrbeti za lastno varnost tako na robu vozišča, na prehodu za pešce, v (ne) semaforiziranem križišču, na kolesu, v avtomobilu..., večja je verjetnost, da bo otrok usvojil takšno obnašanje kot samoumevno in logično. V tem primeru ni zunanje (pri)sile ali strahu pred policisti in predpisanimi globami, ampak je zgolj zavedanje, da z lastnim ravnanjem skrbimo za svojo varnost in obenem tudi varnost ostalih udeležencev v prometu. Policijska opozorila za voznike se najpogosteje nanašajo na spoštovanje prometne signalizacije, omejitve hitrosti ter prilagoditve načina vožnja tako v bližini šol kot na cestah zunaj naselij. Ob začetku šole je na cesti veliko več otrok kot v poletnih mesecih, zaradi česar je potrebno pri vožnji upoštevati tudi nepredvidljivost otrok in njihovega ravnanja. Bodisi zaradi njihovega nedoje-manja in nerealnega ocenjevanja prometnih okoliščin ali zaradi njihove razposajenosti in igrivosti. Do 28. avgusta bodo policisti izvajali poostren nadzor hitrosti v sklopu evropskega projekta, s katerim želijo spodbuditi voznike k previdni in varni vožnji, saj je neprilagojena hitrost na naših cestah še vedno glavni razlog za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. S temi ukrepi bodo tako začeli izvajati priprave na aktivnosti ob začetku šolskega leta, ki naj bo uspešno prav za vse. Srečno! Iz POLICIJSKE beležke p rvi slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«. ZELENE DOLINE Iz bloka metal steklenice Velenje, 18. avgusta - Kaj mu je bilo, da seje odločil za tako nevarno početje, kot je metanje steklenic iz stanovanjskega bloka? Zgodilo seje v četrtek na Jenkovi 12 v Velenju. Posredovali so policisti, ki bodo 'metalca' tudi kaznovali. Odzval se je z zmerljivkami Šoštanj, 20. avgusta - V soboto zvečer je stanovalec Kajuhove poklical po telefonu soseda, ki je kalil javni red in mir, in ga opozoril, naj s takim početjem preneha. Nemirni sosed se je odzval z zmerljivkami in grožnjami, policisti pa s plačilnim nalogom. Bila ga je polna cesta Velenje, 20. avgusta - V soboto v zgodnjem večeru, okoli 19.30, je občanka obvestila policiste, da po Partizanski cesti kolovrati pijan moški, ki predstavlja veliko nevarnost za vse udeležence v prometu. Starega znanca policije, ki ga je bila res polna cesta, so oglobili in ga za vsak primer, da se ne bi ponovilo, odpeljali domov v Šoštanj. Oče udaril sina Velenje, 21. avgusta - V nedeljo zvečer sta se na Jenkovi sprla oče in sin. Sin je očetu ugasnil televizor, oče pa se je odzval tako, da je sina dvakrat udaril, policisti pa tako, da so napisali plačilni nalog. Denar pozabil v bankomatu Velenje, 22. avgusta - V ponedeljek dopoldan je občan na bankomatu v Šaleku dvigoval denar, po končanem postopku pa tega tam pozabil. Ko se je vrnil, denarja ni bilo več. Policisti ga bodo skušali najti in ovaditi za kaznivo dejanje zatajitve. Naš čas, 25. 8. 2016, barve: CM K, stran 19 25. avgusta 2016 «»SÜAS UTRIP 19 Staro Velenje bo praznovalo Jutri in v soboto bo na starem trgu živahno - Upajo, da bo prva letošnja rokodelska tržnica uspela - Letos prvič načrtujejo tudi Miklavževo tržnico HOROSKOP Velenje, 26. avgusta - V Krajevni skupnosti Staro Velenje letos ni bilo gradbišč, zato tudi novih pridobitev ni. K temu predsednik sveta KS Andrej Kozlevčar takoj doda, da so veseli, ker so načrti za prenovo starega mestnega jedra pripravljeni. »Kdaj se bodo dela začela, pa je odvisno od uspeha NO Velenje na evropskih razpisih. To bo finančno velik zalogaj, zato brez evropskih sredstev ne bo šlo hitro.« V kraju upajo, da bo to do prenove prišlo že prihodnje leto, najkasneje leta 2018. Čeprav letos ne bodo namenu predali nič novega, se ne bodo izognili tradiciji. Zadnji vikend v avgustu bodo praznovali krajevni praznik. Začeli bodo jutri, ko bodo ploščad pod kostanjem na Starem trgu spremenili v oder, cesto pod njim pa v prizorišče praznovanja. Ob 19. uri se bo začel večer krajanov KS Staro Velenje. »Nastopile bodo vokalno-in-strumentalne skupine Dravograjski sekstet in Velenjski tamburaši, ki nas bodo razveselili, in razvedrili s svojo odlično izvedbo dalmatinskih in starogradskih pesmi. Naše kra- jane bomo, tako kot prejšnja leta, brezplačno postregli z morskimi dobrotami,« nam zaupa programski vodja praznovanja Mišo Melanšek. Starodobna kolesa, lajnar, oder talentov V soboto bodo praznovanje nadaljevali ob 14. uri, ko se bo na starem trgu začela tradicionalna rokodelska tržnica z bogatim spremljevalnim programom. Na odru se bodo vrstili glasbeniki in ansambli, pa tudi vsi tisti, ki bi želeli pokazati svoje talente. Oder bo res odprt za vse. »Letos nam še ni uspelo izvesti rokodelske tržnice, ker vreme temu doslej ni bilo naklonjeno. Upamo, da tokrat bo. Lahko pa povem, da bo število razstavljavcev tokrat rekordno,« doda Kozlevčar. Doda še, da rokodelsko tržnico načrtujejo tudi v septembru ali oktobru, prvič pa jo bodo pripravili tudi ob tradicionalnem prihodu Miklavža na Stari trg, torej na začetku decembra. Tokratno rokodelsko tržnico, posvečeno krajevnemu prazniku, pa bo obiskala tudi skupina kolesarjev s starodobnimi kolesi, na obisk pride lajnar, vrteli bodo kolo sreče. Če bo v petek dišalo po morskih dobrotah, bo v soboto brbončice dražil vonj praženega krompirja. Pripravili ga bodo člani Turističnega društva Velenje, ki so prepričani, da bo obiskovalcem teknil. V soboto ob 17.15 uri bodo na trgu pripravili tudi bogoslužje, po njem pa nastop rogi-stov iz Nove Cerkve. Od 20. ure dalje bo veselica z ansamblom Žarek. a bš Velenjska Promenada okusov bo v petek, 2. septembra - Ponudba lokalnih gostincev na 17 stojnicah Velenje, 2. septembra - Prihodnji petek bo od 10. do 19. ure na Velenjski promenadi tretja Promenada okusov s kulinarično tržnico specialitet lokalnih gostincev. Trinajst gostincev bo v svojih priložnostnih kuhinjah na prostem pripravljalo za to priložnost izbrane glavne jedi in sladice. Predstavili se bodo: Go- renje Gostinstvo s Hotelom Pa-ka in restavracijo Jezero, JEDU Street Food, Herbika, Gostinstvo Lečnik, Kavarna Lucifer, Šili testenine, Gostinstvo Ver-delj, Kavarna Orange in Pizzeria Velun, Ribiški dom Velenje, La Donna, Bianca Gurmanka in RokVel. Na krožnikih bodo poletne jedi obarvane z jesenski- Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Zgodfto se je... od 26. 8. do 1. 9. - 26. avgusta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Šaleškega študentskega kluba začel Festival mladih kultur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. septembra zvrstilo več kot 40 prireditev; - 27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noordung (Potočnikova starša sta izhajala iz naših krajev); leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom Problem vožnje po vesolju, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike; v knjigi, v kateri je razgrnil načrt za prodor v vesolje, je veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi; - 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito; - 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so zaradi padca z višine 72 metrov življenje izgubili trije delavci zeniške Va-trostalne; - avgusta leta 1956 je na udarniškem delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav in poti okoli Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur; povprečno je na dan na udarniških akcijah sodelovalo od 200 do 250 ljudi; - 30. avgusta 1963 je Velenje obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove so- mi pridelki, kot so bučkin »šni-cel« in jesenska juha, piščanec po mediteransko na solatni postelji z rožmarinovim kruhom, pikantne klobase s chutney omako, štruklji s praženo čebulo, fri-gani lignji na solatni posteljici, solatke in bombice v kozarčkih ... Za posladek pa sladica, kot je še ni bilo, čokoladni musse s polivko jurke, poslastica iz buč, poleg ostalih pa bo verjetno letošnji hit sladki Pokemon. Obiskovalci bodo lahko okušali glavne jedi po enotni ceni 4 evre in domiselne sladice po 3 evre. Obiskovalci bodo lahko pri štirih ponudnikih pijač med drugim izbirali med bogato ponudbo vin in piva. Promenada okusov bo tokrat v sklopu dogodkov praznovanja velenjskega občinskega praznika. Po zaključku kulinarične tržnice se bo praznovanje nadaljevalo s koncertom narodno-zabavnih glasbenih skupin na Titovem trgu. Koncert »Po domače« se bo začel ob 19. uri. Če bo dež, oba dogodka odpadeta. r GPbrlecí 041 606 376 Krnica 50, 3334 Luče gpbrlecragmail.com Izkopi, prevozi, sanacija plazov, nizke gradnje, storitve z gradbeno mehanizacijo izgradnja cest, vlak, podpornih zidov ... Osnovna šola Livada (Foto Arhiv Muzeja Velenje) proge Nine; - temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta leta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik; - 1. septembra 1977 se je začel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc Leskošek - Luka šele 6. oktobra; šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, na- to osnovna šola Veljka Vlaho-vica, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada; - 1. septembra 1993 so po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika začeli dela za nadzidavo velenjske gimnazije; - 1. septembra 1996 je na 16. tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne v absolutni kategoriji z diatonično harmoniko zmagal harmonikar Robert Golič-nik iz Topolšice. a Damijan Kljajič fl Oven od 21. 3. do 20. 4. V zadnjih dneh letošnjega avgusta boste spet zelo zadovoljni sami s seboj. Motil vas bo le videz, a to je težava, ki se vleče že dolgo. Če kilogramov, ki vam niso všeč, niste odvrgli doslej, jih tudi v zadnjem delu poletja ne boste. Sprijaznite se s tem. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali od ponedeljka dalje prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. To bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Žal boste slabo razpoloženje prenašali tudi v domače prostore. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Začnite skromno, po korakih. Sploh, ker pri vas še posebej velja, da je navada železna srajca, zato ne pričakujte takojšnjih rezultatov. Ö Bik od 21. 4. do 21. 5. Še nekaj dni boste v dobri kondiciji. Izkoristite ta čas, sploh, ker se vam bo iz dneva v dan nabiralo več dela in opravkov, ki jih boste morali opraviti do sredine septembra. Da, časa bo malo. Želeli si boste dobrih novic, povezanih z delom. Kaže dobro, zato se pomirite, saj dobro veste, da ste bili dolge tedne preveč napeti. Četudi boste morali še malo počakati, vam zvezde na karierni poti stojijo ob strani. Kaj malega pa boste morali dodati tudi sami. Dobro bi bilo, če bi se notranje umirili in vsaj kakšen dan počivali, saj bo tempo precej hujši, kot ste ga vajeni. A kakršni ste, boste to težko izvedli. Zato znate biti v naslednjih dneh precej odrezavi in tečni. Od vas je odvisno, kdaj se bo to končalo. Sploh, ker vam vaši najbližji, ki bodo najpogosteje tarča vaše tečnobe, želijo le dobro. Tega se premalo zavedate. I Dvojčka od 22. 5 do 21. 6. Po navadi se, ko se v vašem vsakdanjiku pojavi možnost, da vaše življenje postane bolj pestro in zanimivo, ustrašite. Preprosto povedano vtaknete rep med noge in se potuhnete. Tokrat ne bo tako. In to zato, ker vas ne bo več strah. Prišli ste namreč do točke, ko lahko gre le še navzgor, česar se dobrozavedate. Zato boste priložnost, ki se vam bo ponudila v teh dneh, zgrabili z obema rokama. Najlažje je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Vi te poti nočete več. Četudi vas bodo nove poslovne priložnosti odpeljale daleč od doma, se s tem ne boste obremenjevali. Tudi z mnenji sorodnikov se ne boste ukvarjali, saj dobro veste, da vas ne bodo podpirali. Resnici na ljubo pa vas čaka še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa k sreči vsak dan bolj učinkovita. To vam bo dalo novo moč. S Rak od 22. 6. do 22. 7. Nekaj vas že ob koncu minulega tedna močno vznemirilo, a si nikomur niste upali nič povedati. Boste pa zato vse do konca avgusta upoštevali le tisto, kar vam bo veleval razum. Preprosto povedano, za nesli se boste nase In na nikogar drugega! Toje edina pot, da se spopadete s strahom pred neuspehom. Ta je pri vasševednovellk, kotjevellktudl vaš občutek odgovornosti. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Je pa v teh dneh čas, da se natančneje dogovorite, kaj vse je vaša delovna naloga. Poskusite se pošteno dogovoriti tudi, kako bo vaše dodatno delo ovrednoteno in plačano. Če se ne boste, vam bo žal. Tok dogodkov namreč trenutno še lahko spremenite, po toči zvoniti pa bo tokrat zagotovo prepozno. Poznalo se bo v denarnici, verjemite. Tretje razvajanje brbončic na promenadi ^ Lev od 23. 7. do 22. 8. Čeprav še ni dolgo, kar ste si privoščili poletni dopust, si ne priznate, ste precej utrujeni. Od življenja in ljudi, ki vas obkrožajo. Ne, niste utrujeni telesno, saj je vaša kondicija odlična, psihično pa boste vsak dan bolj občutljivi in ranljivi. Zato pazite, kaj in kako delate. Če boste začeli z napako, boste težko izvedli načrt brez težav. Ko vas bodo sorodniki prosili za pomoč, recite, da le, če dobro veste, da boste res lahko pomagali. Sploh, če bo ta od vas zahtevala veliko časa, napora in tudi finančni vložek. Čez poletje ste zapravljali več kot ste zaslužili, zato vas že rahlo boli glava. Upravičeno. S partnerjem se skupaj dogovorita, kje in kako boste zmanjšali stroške v družinskem proračunu. Če bosta neusklajena, vama ne bo uspelo. In potem bo težav še več. Tngp Devica od 23. 8. do 22. 9. Zadnje dni letošnjega avgusta boste spet polni želja. KI sreči se boste zavedali, da jih bo veliko to tudi ostalo. A želja, da se šolsko leto za vaše družinske člane začne mirno In lepo.se vam bo uresničila. Zadnje dni počitnic boste pogosto skupaj, v pripravah na šolo boste uživali prav vsi družinski člani. Vmes boste mnogi celo pomislili, da bi se dodatnega izobraževanja lotili tudi sami. Pravi čas za razmislek, na katerem področju bi lahko nadgradili svoje znanje, morda celo uradno izobrazbo, imate še nekaj tednov, ko se začnejo vpisi. Na tehtnico dajte tudi to, kaj bi vam bolj pomagalo pri poklicni poti, saj je danes izobraževanje drago. Kar se ljubezni tiče, ne boste najbolj zadovoljni. S partnerjem bosta precej odtujena. Tokrat zato res niste krivi vi. Vseeno poskušajte ugotoviti, kaj si vam partner ne upa povedati. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Veselite se naslednjih dni, saj ste si naredili lep načrt zanje. Že danes boste morali kakšnega spremeniti, a vam ne bo težko. Lahko se celo zgodi, da ga boste spremenili na bolje, kot ste načrtovali. Tudi zato, ker ste bili skromni v željah. Življenje vas je v zadnjem času naučilo, da ste preveč razočarani, če pričakujete veliko. Zato sedaj življenje načrtujete bolj skromno, ste pa veseli vsake dobre novice v njem. Na kariernem področju boste precej neaktivni. Vedeli boste, da ste prišli do točke, ko bo težko naprej. Nazaj si ne boste želeli, zato se boste potrudili, da se ne bo zgodilo nič, kar bi vrglo slabo luč na vaše sposobnosti. Finančno stanje boste do torka uspeli spraviti v okvire, ki vam bodo všeč. Na čustvenem področju bo zmeda popolna. Tudi zato, ker vas bo skrbelo za partnerjevo zdravje. Ne kažite tega preočitno, saj vam ne bo več veliko povedal. m/ Škorpijon od 23. 10. do 22. 11. Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, če boste tako zadovoljni tudi, ko bo letošnje poletje jemalo slovo. Tudi zato, ker vas bo srce vleklo drugam, kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja svojega življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste poslušali srce In mu sledili. Ne bojite se toliko zase kot za vse, ki so odvisni od vas. Zavedate pa se, da se zna vaše finančno stanje čez noč močno spremeniti. Na slabše. Tudi, če tega, kar si želite, ne naredite, bo partner vedel in občutil, da se nekaj dogaja z vami. Če hočete čustva postaviti na svoje mesto, mu boste morali povedati, kaj se vam dogaja. Ne, ne bo prijetno. Zato boste še malo odlašali. Četudi nikogar nočete prizadeti, vam tokrat ne bo uspelo. Najbolj pa boste spet prizadeli sebe. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Ker nikoli niste dobro prenašali napetosti, ki jih prinaša zamujanje pri delu, se boste večjega projekta lotili že v teh dneh. Tokrat imate res veliko časa, imeli pa boste tudi več ovir kot kadarkoli doslej. Rena večjih bo vaše telo, ki vam zadnje čase ne služi tako kot bi želeli. Če ste bili poškodovani, boste morali sami narediti veliko več, da sanirate poškodbo. Če pa gre za sezonske težave z zdravjem, se boste morali preprosto umiriti in počivati. Vse bo počakalo, tudi delo. S partnerjem bosta uskladila tudi različna mnenja o prihodnosti vaših otrok, ki so vaju zadnje čase kar precej razdvajala. Ne dopustite, da vas povsem preslišijo, sploh, ker tudi vi svojim družinskim članom želite le vse najboljše. Kot vedno pa vidite dlje kot drugi, saj znate pri tem izklopiti čustva. In dobro pretehtati vse možne scenarije. Tokrat srednji ne bo najboljši. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Zvezde vsaj še dva tedna ne bodo na vaši strani. Zato se, če se le da, potuhnite in počakajte pri pomembnih življenjskih odločitvah. Najbolj nagajale vam bodo na finančnem področju. Če razmišljate o posojilu, dobro pretehtajte vse možnosti, da ne boste za izposojen denar plačali preveč. Počutje bo iz dneva vdan boljše, tud i zato, ker se ne bostevečobremenjevali z vsako malenkostjo. Če se boste v teh dneh lotili obnove doma, pazite, komu boste zaupali dela. Včasih ste namreč preveč zaupljivi in padete že na lepe besede. Mojstri so jih, ko pridobivajo posel, polni. Preverite vse reference, predvsem pa poiščite več predračunov. Privlačilo vas bo vse, kar bo v vašem telesu dvigalo adrenalin. Najlepša bo nedelja, ko vam ga bo po krvi pognal dogodek, ki ga zlepa ne boste pozabili. Vodnar od 21.1. do 19.2. V teh dneh se počutite osamljeno. Čudno, saj skoraj nikoli niste sami. Tudi v naslednjih dneh ne boste, saj bo partner hitro opazil, da niste takšni, kot po navadi. Potrudil se bo, da vas spravi iz stanovanja in da vsak dan poskrbi za kakšno majhno, a lepo doživetje. Pogosto boto povezano s športom in vodo. Lepe poletne dni boste polno izkoriščali od nedelje dalje, prej se boste temu še upirali. Potrudite se, da pustite preteklost za sabo. Začnite se bolj posvečati prihodnosti, ki bo, kar se dela in zaposlitve tiče, precej razgibana. Zna se zgoditi, da vam bo prav to področje najbolj pilo živce, pa si tega sploh ne boste hoteli priznati. V službi vam bodo naložili še več obveznosti, pa že dosedanje komaj zmorete. Denarne skrbi še ne bodo preteklost, celo množile se bodo. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Doslej se letošnje poletje ni izkazalo, sedaj pa se bo. Najlepše vam bo od srede dalje, na prelomu iz avgusta v september. Zadnje dni v avgustu boste poskušali urediti stvari predvsem doma, na začetku septembra pa si boste vzeli čas tudi zase. Ulovili boste ugodno priložnost, klfinančnone bo napihnjena,zatobostezadovoljni.Tudi sami sseboj. Zavedati ste se začeli, da morate zato, da se dobro počutite v svoji koži, sami narediti levji delež. In to boste tudi počeli. Na partnerja boste računali le toliko, kolikor bo pripravljen sodelovati. Ne boste ga silili v stvari, ki jih ne mara. Potem pa boste ugotovili, da ste radi sami s seboj. Tega se boste kar malo ustrašili, sploh, ko boste ugotovili, da vas niti na zanima več, kaj partner počne, ko nista skupaj. Zdravje bo občutljivo. Vrnile se bodo stare težave. ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 25. avgusta TV SPORED «»^AS 25. avgusta 2016 Petek, 26. avgusta Sobota, 27. avgusta Nedelja, 28. avgusta Ponedeljek, 29. avgusta Torek, 30. avgusta Sreda, 31. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.45 Poletna scena 05.45 06.10 Odmevi 06.10 07.00 Dobro jutro 07.00 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. 09.00 odd. 10.30 Za zadnjim vogalom ... se učijo 10.30 kuševat 11.35 Drevesa pripovedujejo: Javor, 11.40 dok. ser. 12.25 Peta hiša na levi: Leti, leti draga 12.25 tašča, nan. 13.00 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 13.30 Studio 25: zadnje jugoslovansko 14.20 predsedstvo, ponov. 14.25 Slovenci v Italiji: Dijaški dom 15.00 15.00 Poročila 15.10 15.10 Mi se mamo radi, 9/13 15.45 15.45 Jani Nani, ris. 15.55 15.50 Firbcologi 16.30 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 17.00 Poročila ob petih 17.30 17.25 Zdravje Slovencev: Zdravilna 17.55 zelišča 18.00 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Velike Dole 18.10 18.10 Pujs Pepa, ris. 18.15 18.15 Šampion Jon, ris. 18.20 18.20 Vem! kviz, ponovitev 18.55 18.55 Vreme 19.00 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 20.00 Primer Galilej - znanost in vera, dok. odd. 20.50 Od blizu: Jonas Žnidaršič 21.20 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 21.45 23.10 Holodomor - pozabljeni 22.00 genocid, dok. odd. 22.45 00.40 Zdravje Slovencev: Zdravilna 23.10 zelišča 01.00 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 01.35 Dnevnik, ponov. 02.20 02.30 Info-kanal Poletna scena Odmevi Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Za zadnjim vogalom . je ljubezen Zdravje Slovencev: Ko zboli srce, dok. odd. Peta hiša na levi, nan. Dnevnik, vreme, šport Ko črte govorijo, dok. film Pisave: Poezija Toneta Pavčka, roman Gabriele Babnik Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris. Studio kriškraš: Starinarnica Poletna scena Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2016: Šport, 2. del Kioka: Raketa, ris. Šampion Jon, ris. Vem!, kviz, ponovitev Vreme Dnevnik, šport, vreme Mi ga pa žlindramo, 10 let -Ansambel Roka Žlindre, 2. del, ponov. Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij Na naši zemlji: Juršče, ponov. Odmevi, šport, vreme Poletna scena Amerikanec v Parizu, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 05.45 Poletna scena 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Neustrašni Bine 07.15 Smrkci, ris. nan. 07.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.00 Studio kriškraš: Vesolje 08.25 Vetrnica, ponovitev 08.30 Ribič Pepe, ponovitev 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celic, kviz 09.55 Mali samuraj, igrani film 10.10 Infodrom, poletje 2016 10.25 Kdo si pa ti?, 3/10 10.50 TV arhiv 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Projekt Na deželi, dok. ser. 15.05 Po čajni poti s Simonom Reevom, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor: Usode 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Čez planke: Kitajska, ponov. 18.15 Z vrta na mizo, ponov. 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.50 Šampion Jon, ris. 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Velika modrina, franc. film 22.15 Poročila, šport, vreme 22.50 Ko se zdani, srbski film 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, ponov. 01.35 Info-kanal 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Timi gre, ris. 07.20 Kioka, ris. 07.30 Liki, ris. 07.35 Fletni Gaji, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Medo in Mica, ris. 08.10 Olivija, ris. 08.20 Peter Zajec, ris. 08.35 Traktor Tom, ris. 08.45 Zu, ris. 08.55 Robotki, ris. 09.05 Pujsa Pepa, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Olivija, ris. 09.35 Smrkci, ris. 09.55 Bacek Jon, ris. 10.05 Nabriti detektivi, 13/13 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha: Quo vadis 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Mi ga pa žlindramo, 10 let -Ansambel Roka Žlindre, 2. del 15.30 Lili, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Perpetuum Jazzile - The show 18.35 Muk, ris. 18.50 Šampion Jon, ris. 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, 16/16 21.30 Intervju: Gregor Anderluh 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Poštenjak, dok. odd. 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, ponov. 01.40 Info-kanal 00.50 Dnevnik, ponov. 02 30 Info-kanal k 01.35 Info-kanal 01.40 Info-kanal TV SLO L 06 00 o bo moj poklic: Metalig, 2. TVSLOP TVSLOT nsnn Tn hn mni nnl/lir- Motaliirn 1 Hol Hal Hnl/ car 06.00 To bo moj poklic: Metalurg, 1. del 06.25 Drevesa pripovedujejo: Oljka 06.55 Krtji sestrici, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Roli Poli Oli, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Robotki, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Primorski pozdrav v dolini Kolpe 08.45 Točka, glasb. odd. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 11.35 Otroški pevski zbor RtvS 12.05 Lana Trotovšek 13.15 Alpe, Donava, Jadran 14.00 Leteči človek, dok. film 14.50 Kdo si pa ti?, dok. ser., 4/10 15.30 Slovene's, dok. feljton 16.10 Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik 17.20 DNK - Družina Na Kavču 18.05 Bela sužnja, 22/62 18.55 Fletni Gaji, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Jutranji vlak, 1/2 21.00 Bela sužnja, 23/62 21.45 Vlak v Yumo, am. film 23.45 Točka, glasb. odd. 00.30 Zabavni kanal 03.40 Olimpijske igre: rokomet (M), Slovenija - Švedska, skup. del, posn. 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja KomisarRex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 00.20 01.10 01.45 Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24urpopoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur, vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. 24urzvečer Črni seznam, nan. Nepremagljivi dvojec, am. nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 09.00 Napovedujemo 09.05 Miš maš, sinhrono plavanje 09.50 Brainobrain (29), Kapa možgani 09.55 Ustvarjalne iskrice (154), Pomladna cvetlica 10.15 Napovedujemo 10.20 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom? 11.20 Pop Corn: Zlatko, Fierine 12.20 Videospot dneva 12.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Brainobrain (30), hanjoski stolpi 18.40 Mojca in medvedek Jaka, Športno v poletje 19.20 Ustvarjalne iskrice (155), Vesoljček 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Osebna asistenca - nujnost ali privilegij 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans. Jug 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Videospot dneva 22.50 Strokovnjak svetuje: Bonton na stopnicah pri odpiranju vrat in v dvigalu 23.20 Iz glasbenega arhiva: Kad bi bio Bijelo dugme, 1. del 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.50 Videostrani, obvestila 06.00 To bo moj poklic: Metalurg, 2. del, dok. ser. 06.25 Drevesa pripovedujejo: Javor, dok. ser. 06.55 Krtji sestrici, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Roli Poli Oli, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Robotki, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 11.35 Sledi: Bleščeči um Slovenskih goric, dok. odd. 12.00 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 13.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 Na vrtu 14.30 Kdo si pa ti?, 5/10 14.55 Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih, dok. film 15.50 Toporišič: Samotni hodec skozi neprijazni čas 16.40 DNK - Družina Na Kavču: družina Kljun 17.30 Migaj raje z nami 18.00 Bela sužnja, 23/62 18.55 Sprejem olimpijcev, prenos iz Ljubljane 20.00 Zaupala ti bom vse, finski film 21.30 Bela sužnja, 24/62 22.20 Polnočni klub: Invalidi športniki 23.30 Točka, glas. odd. 00.20 Zabavni kanal 02.50 Olimpijske igre: rokomet (M), Slovenija - Nemčija, posn. 04.35 Sprejem Olimpijcev, posn. iz Ljubljane 05.45 Migaj raje z nami pop 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 22.35 01.05 01.40 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hisa, nan. Kuparsk/dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Kako ugrabiti nevesto, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Čas nežnosti, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Športno v poletje 10.45 Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans. Jug 12.00 Videospot dneva 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Kako so se prehranjevali rudarji 19.10 Ustvarjalne iskrice (157), Peresnica iz penaste gume 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pod svobodnim soncem, gledališka predstava iz Poletnega gledališča Studenec 23.05 Videospot dneva 23.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila 6.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Bela sužnja, 20/62 09.55 Bela sužnja, 21/62 10.55 10 domačih 11.25 Ženska, 1. del, dok. film 12.30 Polnočni klub: Invalidi športniki 14.00 Grzimek, 1/2 15.40 Obrazi mest: Istanbul 16.20 Boj za Tibet, dok. odd. 17.20 Ljubezenski napoj, posn. opere, 1/2 18.45 Silence, glasbenika s konca sveta, dok. feljton 19.15 Kdo si pa ti?, 3/10 19.50 Košarka: pripravljalna tekma, Slovenija - Črna Gora, prenos iz Ljubljane 21.50 Zvezdana 22.35 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama, 1. del 23.45 Zabavni kanal 03.40 Košarka: pripravljalna tekma, Slovenija : Črna Gora, posn. iz Ljubljane 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Invalidi športniki 07.00 Glasbena matineja, ponov. 08.05 Projekt Na deželi, dok. ser. 08.45 Bela sužnja, 22/62 09.30 Bela sužnja, 23/62 10.15 Bela sužnja, 24/62 11.10 Šola za žene, tv priredba predstave SNG Drama Ljubljana 12.50 Mira Marko, dok. portret 14.00 Grzimek, 2/2 15.40 Domači pajek, dok. feljton 16.10 Ljubezenski napoj, posn. opere 17.35 Zaljubljeni v življenje, izbor: Usode 18.25 Zvezdana 19.05 Prava cena banan, dok. odd. 20.00 Skrivnost opic - preučevanje kulture pri šimpanzih, dok. odd. 20.50 Žrebanje Lota 21.00 Potopljena zgodovina - Koliščarske naselbine v Evropi, dok. odd. 21.45 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama, 2. del 23.00 Dnevi vina in vrtnic, am. film 00.50 Olimpijske igre, rokomet (M), Slovenija - Poljska, posn. 02.20 Olimpijske igre, odbojka (Ž), finale, posn. 03.55 Zabavni kanal pop pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.20 Robocar Poli, ris. 07.50 Gospodična Žuža, ris. 08.10 Maša in medved, ris. 08.20 Lego mesto, ris. 08.30 Lego prijateljice, ris. 08.55 Winx klub, ris. 09.20 Ninja želve, ris. 09.45 Slugterra, ris. 10.10 Transformerji, ris. 10.35 Tv prodaja 10.50 Naša mala klinika, nan. 11.45 Naša mala klinika, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Glavna sestra Hawthorne, nan. 13.55 Plesna scena, am. ser. 14.25 Čas nežnosti, am. film 16.55 Klub bralcev Jane Austen, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Resnične laži, am. film 22.45 Divja reka, am. film 00.55 Spartak, nan. 01.55 Glavna sestra Hawthorne, nan. 02.45 Zvoki noči 06.00 07.00 07.20 07.50 08.10 08.20 08.30 08.55 09.20 09.45 10.05 10.30 10.45 11.35 12.35 12.50 13.45 14.15 15.55 18.55 18.58 20.00 22.10 00.05 01.10 02.00 24ur, ponov. Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Lego mesto, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Ninja želve, ris. Slugterra, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Glavna sestra Hawthorne, nan. Plesna scena, am. ser. Družina na kocki, am. film Harry Potter in princ mešane krvi, ang. film 24ur vreme 24ur Moja neprava žena, am. film Ure, am. film Spartak, nan. Glavna sestra Hawthorne, am. nan. Zvoki noči © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako so se prehranjevali rudarji nekoč? 09.35 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Ustvarjalne iskrice (157), peresnica iz penaste gume 10.25 Brainobrain (30), hanojski stolpi 10.30 Napovedujemo 10.35 Videospot dneva 10.40 Koncert ans. Biseri 2. del, ponovitev 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.25 Napovedujemo 18.30 Brainobrain (10), Urimo reflekse 18.40 Miš maš, izdelaj govoreči strip ali risanko 19.25 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Koncert Big banda Slovenske vojske z Vlatkom Stafanovskim 23.15 Videospot dneva 23.20 Strokovnjak svetuje: Bonton na stopnicah in v dvigalu 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav 10.30 Za zadnjim vogalom ... je tralala 11.25 10 domačih 11.55 Zapeljevanje pogleda: Herman Gvarajančič in Žarko Vrezec, dok. ser. 12.25 Peta hiSa na levi, nan. 13.00 Dnevnik, Sport, vreme 13.30 Osamljeni planet - 1000 fantast. doživetij 14.00 Od blizu: Jonas Žnidaršič 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.55 Medo in Mica, ris. 16.00 Danov Dinosvet, otr. nan. 16.25 Nodi v Deželi igrač, ris. 16.35 Olivija, ris. 16.45 Simfonorije, ris. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Kdo si pa ti?, 4/10 17.55 Novice 18.15 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Čez planke: Belfast 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Opus: Bregenz 23.35 Glasbeni večer: Quadriga Consort, posn. iz Kostanjevice na Krki, 1/2 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal 05.40 Kultura 05.40 05.45 Odmevi 05.45 07.00 Dobro jutro 07.00 09.00 Slovenski pozdrav 09.00 10.30 Za zadnjim vogalom ... ni Laure 10.30 11.25 Obzorja duha 11.35 11.50 Zapeljevanje pogleda: Zmago 12.20 Jeraj in Andrej Brumen Čop 13.00 12.20 Serija 13.30 13.00 Dnevnik, šport, vreme 14.35 13.30 Čez planke: Belfast 14.40 Ljudje podeželja: Pavlos iz grške 15.00 Trakije 15.10 15.00 Poročila 15.50 15.10 Mi se mamo radi, 10/13 16.35 15.55 Muk, ris. 16.40 16.10 Ribič Pepe 17.00 16.30 Nodi v Deželi igrač, ris. 17.30 16.40 Olivija, ris. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.55 17.30 Projekt Na deželi, dok. odd. 18.00 17.55 Novice 18.05 18.00 Utrinek: Dobra praksa v 18.15 medicini, svet. odd. 18.20 18.05 Jani Nani, ris. 18.55 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 18.15 Šampion Jon, ris. 20.05 18.20 Vem!, kviz 21.35 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 22.00 20.00 Vzhodnoberlinska saga (III.), 1/6 23.05 20.55 Studio 25 00.25 22.00 Odmevi, šport, vreme 00.55 23.05 Pričevalci: Ana Obersnel, pogov. odd. 01.20 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 01.25 Dnevnik, ponov. 02.40 02.20 Info-kanal Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav Duhec, 1/3 Opus: Bregenz Serija Dnevnik, šport, vreme Intervju: Gregor Anderluh Pogled na ... koptske tkanine, dok. odd. Poročila Mi se mamo radi, 11/13 Male sive celice, kviz Medo in Mica, ris. Olivija, ris. Poročila, šport, vreme Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dok. odd. Novice Na naši zemlji: Kitajska Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Medo in Mica, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Učitelj, kanad. film Vsak pravi pesnik, portret Tomaža Šalamuna Odmevi, šport, vreme Veleposlanik v Bernu, madž. film Opus: Bregenz, ponov. Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal n-nč """ M|v K"""»- 02.20 Info-kanal 02.25 Info-kanal TVSLOr TVSLOT TVSLOr I V L 06.00 To bo moj poklic: Čevljar, 1. del 06.00 To bo moj poklic: Dimnikar, 1. 06.00 To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del 06.25 Zapeljevanje pogleda, dok. ser. 06.00 To bo moj poklic: Dimnikar, 1. 06.25 Zapeljevanje pogleda: Herman 06.55 Janezek in Samuel, ris. PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Športno v poletje 09.35 Miš maš, izdelaj govoreči strip ali risanko 10.20 Ustvarjalne iskrice (156), ogrlica iz rutke 10.30 Napovedujemo 10.35 2409. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Znani obrazi: Bernarda Marovt 12.10 Koncert ans. Biseri - 2. del 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.55 Družina Hlebanja, dokumentarni film 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.50 Videostrani, obvestila 18.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.30 Napovedujemo 18.35 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 2016 19.15 Dotiki gora: Kokrsko sedlo 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn: Zlatko, Fierine 21.00 Napovedujemo 21.05 Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans. Jug 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom? 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.. 00.50 Videostrani, obvestila 06.00 To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del, dok. ser. 06.25 Zdravje Slovencev: Ko zboli srce, dok. odd. 06.55 Janezek in Samuel, ris. 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Roli Poli Oli, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Robotki, ris. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 A ves, koliko te imam rad, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Grozni Gašper 08.10 Zgodbe iz školjke: Buba Guba: Pisma 08.45 Točka, glasb. odd. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 11.50 Obrazi mest: Atene 12.30 Polnočni klub: Invalidi športniki 13.40 Ljudje in zemlja 14.45 Kdo si pa ti?, 6/10 15.25 Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh, dok. film 16.30 Srce letališča, dok. odd. 17.20 Od blizu: Boris Cavazza 18.10 Bela sužnja, 24/62 19.00 Neli in Cezar, ris. 19.10 Medvedek, ris. 19.20 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.30 Fletni Gaji, ris. 19.40 Mali samuraj, igrani film 20.00 Fina gospa, nan. 20.50 Bela sužnja, 25/62 21.40 Prebežniki, dok. odd. 22.40 Spomini: Danica Lah, pog. odd. 23.30 Mračne bratovščine - družba Vril, dok. odd. 00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Olimpijske igre, odbojka (M), finale, posn. 02.35 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. 24UR zvečer Črni seznam, nan. Nepremagljivi dvojec, nan. Kralji bega, nan. 24UR zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 00.15 01.05 01.40 © 06.00 To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del 06.25 Zapeljevanje pogleda: Herman Gvarajančič in Žarko Vrezec 06.55 Janezek in Samuel, ris. 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Timi gre, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Robotki, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.55 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bine: Neustrašni Bine 08.35 Točka, glasb. odd. 09.35 Dobro jutro 11.40 Glasovi strahu, koprod. odd. 12.20 Tv arhiv 13.25 Mi ga žlindramo, 10 let - Ansambel Roka Žlindre, 2. del 14.40 Kdo si pa ti?, 7/10 15.05 Pozabljeni Slovenci: Branimir Tuma, dok. film 15.55 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd. 17.00 Od blizu: msgr. Alojz Uran 18.00 Bela sužnja, 25/62 18.50 Neli in Cezar, ris. 18.55 Medvedek, ris. 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.15 Fletni Gaji, ris. 19.25 Studio kriškraš: Vesolje 19.50 Vetrnica: Mesečina 20.00 Sedem dob v življenju zvezd, 2/2 20.45 Bela sužnja, 26/62 21.35 Pogled iz slovenske Istre na Trst 22.20 Nestrohnjeno srce, 2/2 23.50 Slovenska jazz scena 00.50 Točka, glasb. odd. 01.35 Olimpijske igre: košarka (M), finale, posn. 03.10 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Kuharskjdvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Kopiisarjiex, nan. Lepota ni dovolj, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Preverjeno Takle mamo, nan. 24urzvečer Črni seznam, nan. Nepremagljivi dvojec, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Kdo je knjižni molj? 10.50 Videospot dneva 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab., videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.30 Napovedujemo 18.35 Regionalne novice 18.40 Žogarija 1 19.05 Videospot dneva 19.10 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.30 Ustvarjalne iskrice (158), Voščilnica tresočka 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Za uspeh je potrebnega veliko truda 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Videospot dneva 22.35 Popotniške razglednice: Romunija, transilvanski biser 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 00.15 01.20 02.05 02.40 08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 09.00 Napovedujemo 09.05 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.30 Žogarija 1 10.00 Brainobrain (10), Urimo reflekse, flash cards 10.05 Ustvarjalne iskrice (158), 10.30 Napovedujemo 10.35 Za uspeh je potrebnega veliko truda 11.35 Videospot dneva 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.30 Napovedujemo 18.35 Nanovo, The Artifex 19.15 Ustvarjalne iskrice (159), Moj albumi 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Marjan Mačkošek, preds. GZS 21.00 2410. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 O Karlu Destovniku Kajuhu 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Videospot dneva 22.30 Fantje, srečno! Jubilejni koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila 06.00 06.25 06.55 07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 08.20 08.50 09.50 11.55 12.10 13.00 14.05 14.55 15.35 16.45 18.00 18.50 19.00 19.10 19.15 19.50 21.50 22.00 22.50 23.45 00.30 02.05 To bo moj poklic: Čevljar, 1. del Zapeljevanje pogleda, dok. ser. Janezek in Samuel, ris. Jani Nani, ris. Čarli in Mimo, ris. Timi gre, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Zgodbe iz školjke: Bisergora: Od ponedeljka do nedelje Zgodbe iz školjke: Veliki skok, igrani film Točka, glasb. odd. Dobro jutro eRTeVe 10 domačih Adamičevi in Privškovi glasbeni dediči, 70 let Big Banda Rtv Slovenija Naško, vizionar vizualnih raziskav, portret dr. Naška Križnarja Kdo si pa ti?, 8/10 Polet iz Planice na Luno, dok. film Od blizu: dr. Miro Cerar Bela sužnja, 26/62 Medvedek, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Fletni Gaji, ris. Ribič Pepe Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Slovenija : Kosovo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Bela sužnja, 27/62 Vinogradnik in vitez, dok. film Točka, glasb. odd. Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Slovenija : Kosovo, posn. iz Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Survior Takle mamo, nan. 24ur zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan. Razuzdanec, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 00.15 01.10 02.05 02.40 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, The Artifex 10.45 2410. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Delfinčki 19.20 Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Kingston 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Videospot dneva 22.35 Skrbimo za zdravje: Je debelost bolezen? 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 19 18. avgusta 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček ABBOTT, Elizabeth: Psi in njihovi prijatelji od - Odrasli / 821-94 - Spomini Avtorica v knjigi opisuje svoje življenje. Od zgodnjega otroštva si je močno želela imeti svojega psa. Ta želja se ji je uresničila, ko se je osamosvojila. Po tem ni več ne mogla ne znala živeti brez pasjih prijateljev. Spominja se, kako ji je zvesti pes Tommy, ki je toliko hudega doživel, bil pripravljen, vse do svojega konca, brezmejno odpuščati. Razumel je, vedel, da bo poskrbela zanj. Ves čas se je smehljal in je bil srečen. Zara- presenetila babico, pri kateri je veliko na počitnicah, za rojstni dan. Zgodba postane napeta, ko želi Ana, s pomočjo Kajine-ga brata Simona, prepričati Kajo, naj sto- di njega se je trdno odločila, da bo postala reševalka psov. V knjigi tako spoznavamo različne pse v stiski, ki so jim ljudje spremenili, polepšali življenje in različne ljudi v stiski, ki so jim psi pozitivno spremenili življenje. Vez med psi in ljudmi je vedno bila in bo, drug drugemu lahko izjemno obogatimo in polepšamo življenje. GATHEN, Katharina von der: A te lahko nekaj vprašam? ml - Mladina / 613. 95 - Otroci V tej poučni knjigi je nemška pedagoginja, zbrala čisto zaresna najpomembnejša otroška vprašanja o telesu, puberteti, ljubezni in spolnosti. Gotovo ste se že kdaj znašli v zadregi, ko vam je vaš osnovnošolec postavil vprašanje, ob katerem ste se zamislili, kaj odgovoriti. Ob prebiranju te knjige skupaj z otrokom, nam bo vsem skupaj lažje. Odgovori na resna osnovnošolska vprašanja so razumljivo, duhovito napisana in podkrepljena še z zabavnimi ilustracijami, ki tudi veliko povedo. MAZZINI, Miha: Zvezde vabijo ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Zgodba se začne zelo lahkotno. Med poletnimi počitnicami se spoprijateljita Kaja in Ana, ki se obe prijavita na avdicijo za mlade pevske talente. Kaja zelo lepo poje, ima talent, a na oder noče. Njeni «prijatelji« in »fant« Robert, ki jih je vse skupaj pozna samo preko dopisovanja, pogovarjanja po računalniku, jo prepričujejo, da nima talenta in naj se ne sramoti. Ana pa se je na avdicijo prijavila, da bi razveselila in pi na oder in dokaže vsem »prijateljem« in Robertu, kako odlično poje. Za ta mladinski roman je avtor prejel letos nagrado imenovano modra ptica, nagrado za najboljši mladinski roman, ki ga podeljuje založba Mladinska knjiga. VOAKE, Steve: Lili lunar ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta Lili je navihana in radovedna deklica, ki ima zelo rada naravo in živali. Na poti v šolo se veliko ustavlja in velikokrat zamudi pouka, ker opazi prav vsako živalco, se pogovarja z njo in ji pomaga, če je v stiski. Nekega jutra pa presenečena ugotovi, da razume pomen pesmi, ki jo pojejo ptice na travniku. In ne samo to, živali ji odgovarjajo na vprašanja in se z njo pogovarjajo. Presenečena tudi sama ne more verjeti, da je to res. Je to nekakšna čarovnija, ki bo kar naenkrat izginila? Spoznajte Lili, preberite knjigo pa boste izvedeli skrivnost. ENNA Francesco: Bojazljivi mrak ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta V tej knjigi je zbranih trinajst nenavadnih zgodb, v katerih nastopajo otroci, ki so nekaj posebnega in ki živijo na posebnem planetu, ki se imenuje Otroški planet. Otroški planet je majhen planet, ki kroži okoli Zemlje. »To je muhast planet, kot je samosvoj otroški svet, zelo sanjav in plah, ki staršem mnogokrat vzbuja strah.« V zgodbah v knjigi otroci nimajo problemov in strahov, kot je to običajno, dogajajo pa se nenavadne stvari. Mrak se boji otrok in noč je zato zaskrbljena, muhast bazen je osamljen in siten, slaščice ugrabijo otroke in jim same skačejo v usta, postelja se vsako noč polula in potem trdi, da jo polula deklica v njej ... A otroci z otroškega planeta se ne vdajo kar tako, ampak pomagajo, prisluhnejo in ukrotijo težave, tako da je za vse prav. Zanimivo, poučno in zabavno knjigo, ki je pred nami, sta napisala Francesco Enna, mladinski pisatelj in šolski ravnatelj ter otroška psihologinja, lole Sotgiu. Domiselne črno-bele ilustracije, ki bodo še posebej zanimive za mlade bralce ob napetem branju, pa je prispevala Cristiana Cerretti. a Edita P. Š. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 25. avgust 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 20.30 Oder pred Domom kulture Velenje Koncert: United Grooves, Mozzajik festival Petek, 26. avgust 8.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Zoo station Velenje Joga na SUP-ih 19.00 Staro Velenje - staro mestno jedro Slovo od poletja, Večer dalmatinske instarogradske glasbe 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Zaključni koncert udeležencev 22. mednarodne poletne violinske šole Igorja Ozima 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Plaža MiaMia Fešta mexicana 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar DJ Večer Sobota, 27. avgust 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.00 Vila Rožle, Sončni park Ta veseli dan z Mdance 10.00 Plaža na Velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno-umetniške delavnice 10.00 Mladinski hotel Velenje: zbirno mesto Tematsko turistično vodenje za občane 10.30 Park Vile Herberstein Trije prašički, Poletje na travniku -sobotne lutkarije 11.00 Graška gora Graška gora 2016, 30. spominsko srečanje: Pod zvezdo smo bili močnejši 14.00 Staro mestno jedro Praznik krajevne skupnosti Staro Velenje 20.00 Atrij Kavarne Lucifer Koncert: Adi Smolar: Poezija v glasbi 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar DJ Večer Nedelja, 28. avgust 19.00 Velenjski grad Koncert: Iztok Mlakar Ponedeljek, 29. avgust 19.00 pred Domom kulture Velenje Folklorni nastop KUD Litva Banovici 21.00 pred Domom kulture Velenje Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil (Poletni kino Zvezde pod zvezdami) Torek, 30. avgust 10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 18.00 19.00 Torkove igrarije - Po morskih otočkih z lutkami in plesom z LG Velenje in Plesnim studiom N Amfiteater na velenjski promenadi Plesna šola Spin (Večeri v amfiteatru) Dom kulture Velenje, velika dvorana Dobrodelno v novo sezono: dobrodelna prireditev RK Gorenje Velenje Sreda, 31. avgust 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zabavna sreda - plešemo s Plesnim studiem N Plaža na Velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno - umetniške delavnice pred Domom kulture Velenje Janis Joplin: Otožno dekle (Poletni kino Zvezde pod zvezdami) 17.00 21. ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. avgust 16.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru ŠoP Otvoritev Poznopoletnega festivala 2016; šmarška plaža, otroške ustvarjalne delavnice, roštiljada, koncert tamburaške skupine Klinčeci s pridihom Dalmacije Sobota, 27. avgust ves dan Izlet v Slovensko Porabje 15. tradicionalni izlet na Madžarsko; TDŠ, MC ŠoP Nedelja, 28. avgust 10.00 Zbor pred Kulturnim domom v Gorenju Kolesarsko potepanje po okolici Lunine mene ŠOŠTANJ Sobota, 27. avgust 9.00 Trg bratov Mravljak Šaleški festival piva Ponedeljek, 29. avgust 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 25. avgusta, ob 5:41, zadnji krajec KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka LEDENA DOBA 5: VELIKI TRK Ice Age: Collision Course (ZDA) Animirana pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino, 100 minut Režija: Mike Thurmeier, Galen T. Chu Glasovi: Sebastian Cavazza, Jernej Kun-tner, Jure Mastnak idr. Petek, 26. 8., ob 19.00 - podnapisi Nedelja, 28. 8., ob 16.00 - otroška matineja, 3D VOJNI PSI War Dogs Komična vojna drama, 114 minut (ZDA) Režija: Todd Phillips Igrajo: Jonah Hill, Miles Teller, Ana de Armas, Bradley Cooper, Dan Bilzerian, Shaun Toub, Maegan Vogel, idr. Petek, 26. 8., ob 21.00 Sobota, 27. 8., ob 23.10 Nedelja, 28. 8., ob 18.00 ODRED ODPISANIH Suicide Squad Akcijska kriminalka, 130 minut (ZDA) Režija: David Ayer Igrajo: Will Smith, Margot Robbie, Jared Leto, Cara Delevingne, Jai Courtney, Ben Affleck, Viola Davis idr. Petek, 26. 8., ob 23.00 Sobota, 27. 8., ob 20.50 - 3D KAVARNIŠKA GOSPODA Café Society Komična romantična drama, 96 minut (ZDA) Režija: Woody Allen Igrajo: Jeannie Berlin, Steve Carell, Jesse Eisenberg, Blake Lively, Parker Posey, Kri-sten Stewart, Corey Stoll, idr. Sobota, 27. 8., ob 19.00 Nedelja, 28. 8., ob 20.15 ROJENI ZA PLES Born to Dance Plesni film, 96 minut (Nova Zelandija) Režija: Tammy Davis Igrajo: Tia Maipi, Stan Walker, Kherington Payne, John Tui, Parris Goebel, Nathan Kara idr. Petek, 26.8., ob 21.30 - mala dvor. Nedelja, 28.8., ob 19.00 - mala dvor. CITY CENTER Celje • Četrtek, 25.8., Biotržnica • Petek, 26.8., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 28.8. boste odkrivali skrivnostno škatlico Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite! UČITELJ ŽABA Meester Kikker Družinska avantura s podnapisi, 85 minut (Nizozemska) Režija: Anna van der Heide Igrajo: Yenthe Bos, Nick Slokkers, Jeroen Spitzenberger, Georgina Verbaan, Paul Kooij idr. Petek, 26. 8., ob 19.15 - mala dvor. Sobota, 27. 8., ob 19.15 - mala dvo. Nedelja, 28. 8., ob 17.00 - mala dvor. STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL Hundraaringen som klev ut genom fön-stret och försvann Pustolovska komična drama, 115 minut (Švedska) Režija: Felix Herngren Igrajo: Robert Gustafsson, Iwar Wiklander, David Wiberg, Mia Skäringer, Jens Hulten, Alan Ford, idr. Ponedeljek, 29. 8., ob 21.00 Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) JANIS JOPLIN: OTOŽNO DEKLE Janis: Little Girl Blue Glasbena dokumentarna biografija, 106 minut (ZDA) Režija: Amy J. Berg Pripoveduje: Chan Marshall Nastopajo: Cat Power, Janis Joplin, Karleen Bennett, Laura Joplin, Michael Joplin, Joko Ono idr. Sreda, 31. 8., ob 21.00 Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Veseli dan z M dance Velenje, 27. avgusta - V soboto bodo v Sončnem parku v okolici vile Rožle pripravili vesel zaključek letošnjih počitniških aktivnosti MZPM Velenje. Drugo leto zapored Ta veseli dan pripravljajo v sodelovanju s plesno šolo M dance. Med 10. in 13. uro bodo pripravili športni poligon, nastope plesnih skupin, hip-hop plesne delavnice, mini zumba maraton za otroke in še marsikaj zanimivega. Nastopila bo tudi pevska skupina 3SOMS. a bš Mednarodni folklorni festival Od 1. do 8. septembra bo potekal 11. mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca«. Začel se bo z odprtjem razstave likovnih del na temo etno oblačil in »plesi mojega naroda« v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Gala koncerte pa bodo pripravili 8. septembra v Domu kulture v Velenju, naslednji dan v Celjskem domu in 10. septembra v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu. Vsi koncerti bodo ob 19. uri. GOBARSKI PRAZNIK z ansamblom VIKEND na ROGLI 28. 08. 2016 od 10.00 je tradicionalna prireditev na Rogli, povezana z gobami in gobarjenjem. Gobarski navdušenci se bodo podali, skupaj s člani Mikološkega društva iz Zreč, nabirati gobe v okoliške gozdove. Ob strokovni pomoči bodo nabrane gobe prepoznavali in jih uredili v razstavo. Vsem obiskovalcem bo na voljo pester izbor gobjih jedi. SLOVO OD POLETJA v TERMAH ZREČE 28. 08. 2016 od 11.00 Kakšne počitnice so za nami! Še malo in šola bo tukaj. Od poletja se bomo poslovili v velikem slogu ... Fantastična zabava z animatorji in maskoto Žabcem Zrečkom, top DJ glasba in igre, da te kap: DJ in glasbene želje, tekmovanje wet fun, XXXL spomin (tekmovanje v hitrostnem odkrivanju spomina), vodni bingo, vlečenje vrvi v vodi, drseče tekmovanje, Prehodiš slackline preko bazena? :), izziv na SUP-u, plesno tekmovanje Dance machine, iskanje skritega zaklada zorbanje!, slepo metanje na koš, poslikava obraza ... Info: 03/75 76 000, www.unitur.eu ■ mz Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS Nagradna križanka FKPV Celje VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP GRENKI ZELIŠČNI LIKER ODPRAVA LESKA S KOVIN, STEKLA ELEONORA JANKOVIČ LONDONSKA GALERIJA e, ZBOR V CERKVI LUNEK, ŽEBELJ, KI DRŽI KOLO NA OSI stanje Človeka brez moči DEL CELOTE uradni zapis o sestanku velika koristna pridobitev TVEGANA NAPOVED O MIŠI PODOBEN SESALEC KRAJ NA PTUJSKEM POLJU PODOBA GOLEGA TELESA PREBIVALEC REVIRJA (ŽARG.) RIMSKA ŠTIRI KRITIKA, PRESOJA, OVREDNOT ZNANJA V ŠOLI - STRE2AJ V UNIFORMI INDIJSKI VODNI BIVOL POSUŠENA RIBA SLED, SLANIK RIBOLOVNA PRIPRAVA, TRIZOB, OSTI DEPART MA IN REKA V FRANCIJI GORA V SAVINJSKIH ALPAH NEODLOČEN ŠAHOVSKI IZID S KOPU EN SAMEC GOVEDA OBČASNA REKA V SUDANU O VLADE DIVAC NIVO, RAVAN 24. IN 13. ČRKA vitez okrog. mize kralja arturja AVGUST (ZAST.) MENJAVA, ZAMENJAVA (REDKO) ZAVESA, ZASTOR PRI POSTELJI LOČILO, KI OZNAČUJE ZAPOVED MUMIM'/ffllFMMtfOlt ï/LLwmii£GA cmria mAKlTfü oí MZi 26. 8. - LIO. 2916 Mi, 36.^ od 16. m* Qtvvritgy Fvsnvt/vkttte&i rjkitivuîil: jiiiufñiui plaža, fuMjaûti hi fatS&l útipmníOStfCíiCS^ ; jtfltlîhutti ÎJufjiiitciJï- vsi vmmrn (A/ JJli liri Kyrt&rt Mtktb.% obte uri ¡'■ktrvihivzttbavtif veter SMíIUi GllEH rjTOpmit M Kuna rt mnmSmw n fakulteta za komercialne in poslovne vede www.fkpv.si Celje, Lava 7 Telefon: 080 20 26 INFORMATIVNA DNEVA četrtek, 8. 9. in 29. 9. ob 16.30 Študijski programi I., II. in III. stopnje Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni management Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. septembra 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 11. avgusta 2016 so: • Ana Pistotnik, Tavčarjeva 19,3320 Velenje • Tone Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Šoštanj • Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. mali OGLASI uoofj^i vomAdi VJIVPšLMA -JE Sobota, M^eftJftiiri Zaključek VoznuiiulztiizvM festivalu: Fttck, 9.9.M&mi /uditonartJmftVOAlKrVM 3y*volxra VEMlliVVht 1UAIPAC1J VAihiUiJmU" ZEitOZEliO Vjiomiu n mmimm Kupiti lahko tudi obetmalikc vstopnin i katero Umte plačano vaoptrttio na pkBftve dogodke, »d bttipLidnih liagmikih pa iuni pripada ena gtalii pija£a □ j Cena atapunapA* inflopni"«: znala 12E. ^ViKtpfriMfiJ LJ fiti^ihitjii, rricrmtije Irrprtdpnjdtjp inprvdtija ralupnic 7i4r pif«tm,m(&gnmLcomr www.mcamtrtocbpitklj/, po kitftnu 064 J67 940 aH vpmtarik .'■ (C imij.ritnj ob Poki v dthwr\m\ imtt Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Or press@nascas.si 25. avgusta 2016 RADIO VELENJE \ Oddaja zdravniški nasveti: Ana Zamrnik, dr. med. Tema: sonce in sončenje. ČETRTEK, 25. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 26. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 27. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 28. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 29. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 30. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 31. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 17 18. avgusta 2016 »»WAS OBVEŠČEVALEC 23 STIKI-POZNANSTVA SAMSKI fant, star 28 let, z urejeno majhno kmetijo, išče punco za resno vezo. Gsm: 030 305 048 ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE STAREJŠO hišo, možnost adaptacije ali novo gradnje), 1300 m2 zemljišča, lokacija 1 km od avtocestnega križa Arja vas -Velenje, prodam. Gsm: 041 349 728 VZAMeM hišo v najem v okolici Velenja za daljše obdobje. Tel.: 03 5868 578 STANOVANJE v Velenju (Standard), 80m2, 3. nadstropje, dvigalo ... menjamo za hišo v Velenju z našim doplačilom. Gsm: 041 670 835 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. PRIDELKI BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 SLIVE na drevesu, namizne ali za žganje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 003 005 KROMPIR desire, bel in rumen ter seno v kockah in domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 DOMAČ bel krompir prodamo. Možna dostava. Gsm: 051 628 677 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 28. 8., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 ZAJČKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Gsm: 070 512 1 48 PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 PRODAJA eko mlade junetine, poprečni razsek, 10 kg paket 70 evrov. Dostava na dom. Ekološka kmetija Koprivnik Janko, Skomarje 6, Zreče, gsm: 051 728 055 RAZNO MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldne. OBRAČALNIK TKM Sežana na dva vre-tena prodam. Gsm: 031 823 354 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ZAHVALA Minilo je leto dni, a kot da te celo večnost ni. ERMIN HASANOVIC Tvoja duhovna in posledično materialna zapuščina v kratkosti bivanja z nami je neprecenljiva. Hvala Večno Sonce. Hvala tudi vsakemu posebej (sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem) za lepe misli, besede, dejanja ob šoku izgube dragega Ervina. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA ANTONIJA MEŽA Podkraj pri Velenju 5 a, Velenje 1939 Ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče in denarno pomoč. Zahvala tudi duhovnikoma gospodu Dečmanu in gospodu Vehovarju za lepo opravljen obred, govorniku za izrečene besede slovesa, Komunalnemu podjetju Velenje za organizacijo pogreba, skupini Eros za prelepo odpete žalostinke ter vsem tistim, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njeni Tako si vselej hrepenel, da bi doživel, kar si rad imel, jeseni dozorelo polje in vinograd, kajti skozi globine naše slovenske zemlje, skozi orkane človekove preteklosti in vesti se odpre nov pogled v večnost! ZAHVALA V 86. letu je prenehalo biti srce dragega brata, strica in botra IVAN DVORNIK Lokovica 31, Šoštanj 21. 2. 1930 - 9. 8. 2016 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili do njegovega večnega počitka. Hvala reševalni ekipi ZD Velenje in osebju Bolnišnice Topolšica, g. Urbancu, dr. medicine. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovane sveče, sv. maše in ostale darove ter za izrečena sožalja. Hvala vsem govornikom za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebni službi Usar, praporščakom. Hvala obema duhovnikoma za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Hiša, samostojna: VELENJE, CESTA VII, 144 m2, zgrajena l. 1976, 710 m2 zemljišča, ER: F (150 - 210 kWh/m2a), prodamo. Cena: 149.000 € Stanovanje, 4-sobno: ŠMARTNO OB PAKI, CENTER, 122 m2, zgrajeno l. 2007, 3/3 nad., ER: El v izdelavi, prodamo. Cena: 150.000 € KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 15. do 21. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 15. do 21. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 GIBANJE prebivalstva več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si 107.8 MHt Radio Velenje Upravna enota Velenje POROKE Zaveršnik Blaž, Velenje, Hrastovec 45 in Kovač Stanka, Velenje, Hrastovec 45; Popovič Petar , Velenje, Tomšičeva cesta 13 in Tešanovič Tanja, Velenje, Tomšičeva cesta 13; Kukec Nejc , Velenje, Šalek 86 in Božič Mihaela, Velenje, Šalek 86. SMRTI Irman Julijana, roj. 1930, Šmartno ob Paki, Gavce 55a; Videmšek Mihael, roj. 1942, Velenje, Prelska 7; Terbovšek Ivan, roj. 1961, Šoštanj, Zavodnje 35; Janežič Marija, roj. 1932, Velenje, Cesta I 16. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27. in 28. 8. - Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. V SPOMIN Minilo je pet let žalosti, odkar nas je zapustil dragi JANI DOBNIK iz Topolšice Nisi več zmogel, omahnil si, tvoj korak je zastal, ustavilo se je tvoje dobro srce, končale delo pridne so roke. Toda z nami si bil, si in vedno boš ostal naš Jani. Žalujoči mama, ata, Bernarda in tvoja Ajdika Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari ata ANTON TOPOLSEK 21. 5. 1940 - 16. 8. 2016 Ob tej priliki se zahvaljujemo dobrim sosedom, gospodu župniku in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Tončka, sinova Tomaž in Peter z družinama ter ostalo sorodstvo Zavodnje, 16. 8. 2016 Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 24 Petdeset let in več Štirinajst društev je v petek v Šoštanj pripeljalo svoja gasilska vozila Scania, v soboto pa so bile glavne stare motorne in ročne brizgalne - Vse so morale biti starejše od 50 let - Oba dneva so zaključili z zabavo por rntfi Šoštanj, 20. avgusta - Šoštanj je v petek in soboto dihal z gasilci. Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto je poskrbelo za dva dogodka, oba sta se zaključila, kot se za taka srečanja spodobi, z druženjem in zabavo. V petek so organizirali drugo srečanje gasilskih vozil Scania. Prvo v Ribnem je bilo zelo odmevno, tako pa je bilo tudi drugo. V Šoštanj so pripeljali 14 teh vozil oziroma toliko društev se je srečanja udeležilo. »Prav veseli smo teh dogodkov, čeprav so precejšen organizacijski zalo- gaj. Sodelujejo vsi člani, vsi imajo svoje zadolžitve. A odtehtajo zadovoljni gasilci in zadovoljni obiskovalci,« pravi predsednik organizacijskega odbora Klemen Mežnar. Z obiskom povedo tudi, da spoštujejo in cenijo njihovo delo. »Gasilstvo v Šoštanju je Aloha po velenjsko 2. Paddle the lake je bil pravi veslaški praznik - Državno tekmovanje v supanju in sedmič »Vsa vesla« Velenje, 20. avgusta - Ob koncu minulega tedna je Zoo station na Velenjskem jezeru pripravil največji dogodek z vesli v Sloveniji, '2. Paddle the lake 2016'. Nekateri udeleženci so v Velenje prišli že v petek, glavnina dogajanja pa je bila v soboto. Dopoldne so izvedli SUP državno prvenstvo na 15 kilometrov, Fun tekmo na 6 kilometrov za vse rekreativce, ki radi veslajo na deski. Prvič pa so izvedli tudi 4-kilometrsko tekmo za mlade do 15. leta starosti. V slednji sta se pomerila le domačina Lukas Gavrilovski in Vida Borštnar. Na tekmi za državno prvenstvo je med ženskami tretje mesto zasedla članica Zoo stationa Nela Halilovič, med najboljše pa so se tako v ženski kot moški kategoriji uvrstili člani ljubljanskih klubov Sup klub in Tiki team. Plažna kultura se spreminja Za mnoge je bil najbolj zanimiv netekmovalni dogodek »Vsa vesla«, ki je popoldne na gladino Velenjskega jezera privabil več kot 130 različnih plovil na vesla. Največ je bilo supov, nekaj kaja- kov in kanujev, najmanj pa napihljivih čolnov. 27 plovil so na vodo postavili tudi velenjski taborniki, ostalo pa so bili ljubitelji veslanja, ki so na jezersko avanturo s sabo vzeli tudi cele družine. S plovili so se precej odmaknili od obale proti levemu delu jezera, kjer so ustvarili »lake art« in napisali »Aloha«. Žal se to z obale ni videlo, je pa njihovo jezersko umetnost ujel fotograf z letala, ki je večkrat preletelo veslače. Miro Škorjanc iz Zoo statio-na je sam komentiral dogajanje na vodi, ki je bilo v soboto zaradi vročine in obilice sonca za mnoge tudi mokro. Končali so torej tudi v njej. Zadovoljen je bil z udeležbo v tekmovalnem delu dogodka, malo manj pa z udeležbo na prireditvi »Vsa vesla«. »Lani je bilo plovil okoli 150. Letos smo jih pričakovali več, a je številka verjetno nekoliko manjša kot lani. Je pa treba vedeti, da je bila tudi lanska sezona veliko boljša, saj je bilo vreme krasno. Letos nas je sredi poletja že dvakrat obiskala jesen, vseeno pa bomo ob koncu sezone zadovoljni. Tudi zato, ker se plažna kultura pri nas spreminja. Ljudje prihajajo na velenjsko plažo tudi, ko po nebu pripluje kakšen oblak, in ne le v sončnih dneh. In tudi na vodo se podajo,« poudari Škorjanc. Povedal nam je še, da je veslanje na deski šport, ki se še razvija. »Je preprost, pr-vinski šport, zato ima vse več privržencev. Velikih priprav ni, v vsakdanji obleki se lahko podaš na vodo, s petimi zaveslaji pa si že v drugem svetu,« doda Škor-janc, ki pravi, da mnogi pridejo na velenjsko plažo prav zaradi supanja. V soboto so izvedli tudi sup polo turnir, tekmo s supi, kjer na posebnem napihljivem igrišču, velikem 25 krat 25 metrov, veslači z žogo igrajo »tri na tri«. »Gre za lepo, novo aktivnost na supih, ki ima vse več privržencev. Letos smo igrišče postavili tretjič zapored,« še izvemo. a Bojana Špegel Andrej Padar, Pijava Anica Brglez iz Zavodenj je prišla v Šoštanj Gorica: »Tudi s z družino. takimi tekmovanji spodbujamo drug zelo pre- drugega.« poznav-no, zanj se ni bati, mi pa se bomo trudili še naprej, še naprej pa pripravljali tudi dogodke, na katerih se bomo lahko družili.« Za to je bila priložnost že dan za tem, ko je potekalo 33. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami v moški in ženski kategoriji in pokalno tekmovanje SAŠA regije. »Vse to počnemo s ciljem, da ohranjamo stare motorne in ročne brizgalne in skrbimo zanje. Taka tekmovanja pa so priložnost, da pokažemo, kako delujejo,« pravi vodja tekmovanja Milan Roškar. Leto za letom se tekmovanju pridružujejo nove ekipe. Lepo je pogledati njihov odnos do njih, zvestobo in spoštovanje. »Si morate misliti, da vse, pa čeprav so nekatere stare že sto let, še danes delujejo tako, da bi, če bi prišlo do požara in bi zmanjkalo novejših, uporabili tudi katero od teh za gašenje požara ali črpanje vode,« je dodal. Prava paša za oči so desetine, oblečene tako ,kot so bile oblečeni gasilci nekoč. Samo tako lahko prikažejo tehniko, ki so jo gasilci uporabljali nekdaj. To dvoje gre skupaj. To tekmovanje je za starejše gasilce vedno tudi čast in ponos. 76-letni Andrej Padar s Pijave Gorice, član tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva Požarna bramba Pijava Gorica, je gasilec že 54 let. »Sem smo prišli predvsem zaradi sodelovanja. To je pravo druženje gasilcev, ki so svoje že naredili v gasilstvu, s tistimi, ki so v njem danes, in enkratna priložnost za to, da pri ohranjanju stare dediščine spodbujamo drug drugega. Črpalka, ki smo jo pripeljali v Šoštanj, je bila nazadnje v ognju leta 1948, leta 2006 smo jo temeljito obnovili, stara pa je častitljivih 110 let.« Tekmovanje vsako leto pritegne gledalce od blizu in daleč. Anica Brglez je prišla z družino iz Zavodenj, kjer gasilskega društva sicer nimajo. »Nekajkrat Pri ocenjevanju se upošteva čas vaje, starost brizgalne, konjska vprega, originalnost tekmovalnega orodja, izvirnost osebne opreme in poprečna starost desetine. Rezultati 33. tekmovanja motorne brizgalne moški: 1. PGD Kaplja vas, 2. PGD Paška vas, 3. PGD Šoštanj mesto, ženske: 1. PGD Kapla - Pon-dor, 2. PGD Šoštanj - mesto; ročne brizgalne moški: 1. PGD Letuš, 2. PGD Braslovče, 3. Požarna bram-ba Vransko, ženske: 1. PGD Šoštanj mesto. Rezultati 7. pokalnega tekmovanja motorne brizgalne moški: 1. PGD Paška vas, 2. PGD Kaplja vas, 3. PGD Kapla - Pondor, ženske: 1. PGD Kaplja - Pondor, 2. PGD Šoštanj - mesto, 3. PGD Topolšica; ročne brizgalne moški: 1. PGD Letuš, 2. Požarna bramba Vransko, 3. PGD Braslovče; ženske; ženske: 1. PGD Šoštanj - mesto. Najstarejši tekmovalec je bil 87-le-tni Ivan Golob iz PGD Pesje, najstarejša tekmovalka 82-letna Zala Mlakar iz PGD Šoštanj, nagrado pa posebno skrb in odnos do opreme pa so podelili desetini PGD Dekani, ti so prejeli tudi nagrado za najbolj oddaljeno desetino. smo že prišli. Zelo všeč nam je vzdušje, občudujemo spretnost starejših gasilk in gasilcev, ogleda vredna je že njihova obleka, da o tem, kako lepo skrbijo za gasilsko dediščino, sploh ne govorim.« a Milena Krstič - Planine Ciljajo v vrh City Games Igre zahtevajo veliko znanja in spretnosti Milena Krstič - Planine Velenje, Kranj - Na velikem slovenskem finalu City Games, kot se Jadranske igre imenujejo po novem, je na tekmovanju v Kranju v organizaciji Mestne občine Kranj in hrvaške agencije Adria events drugo leto zapored zmago osvojila ekipa Velenja. Nove (stare) slovenske prvake sedaj čakajo priprave na veliki mednarodni finale. Ali se bo Velenje letos povzpelo na mednarodni vrh City Games, bo znano 3. septembra v Biogradu. »Želeli smo si potrditve lanskoletnega naslova in pridobiti vozovnico za mednarodni finale. Največji tekmeci so nam bili Mariborčani, ki so bili trd oreh že lani. Zdaj bomo dali vse od sebe, da zmagamo. Želimo si Sloveni- Letos so barve Velenja v slovenskem polfinalu in finalu zastopali: Jože Blažina, David de Costa, Teja Jaz-binšek, Maja Kugonič, Nemanja Jozič, Marko Krstič, Martin Stele, Vlado Stjepič, Sabina Šumnik, Peter Zemljak in Gašper Žurbi. jo in Velenje popeljali na prvo mesto,« pravi Maja Kugonič, ka-petanka ekipe. Podpore pri tem jim ne manjka. > Lani je polfinale slovenskih iger gostilo Velenje. Igre zahtevajo veliko znanja in spretnosti, nekaj plavalnega, nekaj z igro z žogo, plezanjem, ponekod je potrebna moč. »Zato je treba tudi taktično premisliti, katerega igralca dati na kateri polo- žaj. A kljub težavam, saj so počitnice in je bilo ekipo kar težko sestaviti, smo uspeli pokriti vsa področja, tako da smo dejansko blesteli v vseh igrah.« V ekipi mora biti deset igralcev in igralk, toliko jih tekmuje. »Mi imamo v ekipi še kakšnega igralca več, ker je nekaj rezerve treba imeti,« pravi kapetanka. Odlično razpoložene in dobro pripravljene ekipe so se (tako bo tudi v Biogradu) pomerile v šestih napetih in zabavnih igrah: letečem vaterpolu, reševanju turistke, mošarki, pršutu, vodni al-ki in veslu. a