IPRAKTIKUM KMALU NOV VRTEC IN POSLOVILNA VEŽICA nova podoba kraja rovte Prav vsak, ki obišče našo raznoliko in pokrajinsko razgibano Slovenijo, ne skopari s pohvalami na račun njene lepote. Res smo Slovenci bogati z naravnimi danostmi, ki pa jih je treba ohranjati in skrbeti, da z nepravilnimi posegi ne naredimo več škode kot koristi. Krajani posameznih krajev se seveda trudijo, da dajejo svojemu kraju značilno podobo in urejenost. V prvi vrsti je treba presoditi, kaj je za kraj nujno potrebno in kako posamezne novo zgrajene objekte pravilno umestiti v prostor. Gre za šole, vrtce, prometno infrastrukturo, športne, kulturne, stanovanjske in trgovske objekte. Tu pa potrebujemo primerno načrtovanje in nazadnje ustrezen prostorski načrt. Rovte s svojo geografsko lego gotovo spadajo med privlačnejše kraje. Ravno prav oddaljene so od večjih centrov in dovolj blizu, da to ne postane ovira za hiter razvoj in mobilnost prebivalcev. Tudi kar se tiče porasta rodnosti in s tem tudi gostejše poselitve spadajo Rovte med kraje, kjer številke postajajo iz leta v leto višje. To pa za sabo potegne vedno večje potrebe po izgradnji novih, za krajane nujno potrebnih objektov. Pred skoraj dvajsetimi leti je v Rovtah zaživela popolna osemletna šola, sedaj devetletna. S tem smo šolsko postali samostojni, otroke pa olajšali za dolge prevoze v centralno šolo v Logatec. Tudi problem otroškega varstva se je nekako rešil z izgradnjo vrtca, ki je prvotno domoval v večstanovanjski zgradbi, kasneje pa se je preselil v prostore ob in v osnovni šoli. Otroci so vedno pogosteje osrečevali družine, s tem pa se je vrtec zapolnil in postal premajhen. Problem varstva je bil vedno večji, zato je nekaj otrok dobilo svoje prostore v zasebni hiši. A to je bila le začasna rešitev. Nov vrtec je postala prioriteta v Rovtah. Po kar nekaj zapletih okoli različnih dejavnikov od zemljišča do denarnih zadev in drugih neprijetnosti pa so se v zadnjem letu stvari le začele odvijati v pravo smer, torej vrtec se bo zgradil. Po zagotovilih predsednika KS Rovte Viktorja Trčka je začetek gradnje pred vrati. Postavitev temeljnega kamna je sicer bila predvidena za junij letošnjega leta, a se je nekoliko zapletlo glede izbire izvajalca. Tudi to se rešuje in je v fazi razrešitve. Temeljni kamen naj bi se postavil v mesecu septembru v času občinskega praznika. Če le ne bo hujših zapletov, morda tudi denarnih, naj bi vrtec začel sprejemati male prebivalce jeseni leta 2014. Tako bi tudi šola, ki postaja premajhna, pridobila nekaj prostora za lažjo izvajanje učnega procesa. Po izgradnji vrtca je v bližnjem planu tudi izgradnja poslovilne vežice. Tudi tu M- Na tem mestu bo v malo več kot letu stal povsem novi vrtec. so priprave že v teku, lokacija je predvidena, do jeseni 2014 naj bi bila urejena dokumentacija. Ti dve novi zgradbi bosta precej spremenili sam izgled kot tudi funkcijo obstoječega prostora. Zato to kar kliče po ureditvi ustreznih prometnih poti skozi kraj. Promet, ki je sedaj urejen skozi samo jedro kraja, se bo moral umiriti, kajti povečalo se bo število pešcev, predvsem otrok. Po besedah predsednika je rešitev prometne zagate v tem delu - to je med pošto, cerkvijo, župniščem, bodočim vrtcem, poslovilno vežico in knjižnico - prepotrebna. Varnostno je to precej izpostavljeno območje, promet pa postaja vedno gostejši. Sedanja trasa ceste je torej nevarna, promet naj bi se tu umiril s preusmeritvijo glavne ceste na del pod stanovanjskim blokom, kjer sedaj poteka »spodnja« cesta. Zgornja naj bi bila namenjena le za lokalni dovoz. Nova prometna površina naj bi bila potem speljana mimo parkirišča pod pokopališčem, nato pa bi se po ustrezno speljanem klancu priključila zgornji cesti. Seveda so to šele načrti, ki gotovo potrebujejo temeljito preučitev in verjetno kakšno dopolnilo, a vsekakor kažejo na bližnjo spremembo našega kraja. Kasneje v dolgoročnem planu je namreč izgradnja in ureditev samega jedra Rovt, torej trga, od koder bi se kraj razvijal v vse smeri, seveda v skladu z možnostmi. KS Rovte je že naredila razvojni plan, načrt je izdelalo podjetje Božič d.o.o. Inženiring Idrija. Predstavljen je bil tudi na občini. Projekt je kompleksno zastavljen, torej vključuje vse potrebe, ki jih KS potrebuje za nadaljnji uspešen razvoj. Pohvale je vredno zgledno sodelovanje sveta KS in župnijskega gospodarskega sveta, ki si tako v idejah in zamislih kakor tudi pri sami izvedbi pomagata. Načrti so torej veliki, zahtevali bodo precej finančnih sredstev, a z veliko volje, sodelovanja, skupne pomoči in ustrezne komunikacije na vseh ravneh, ter prave gospodarske politike je vse to prav gotovo možno izpeljati. Predsednik KS Rovte Viktor Trček in njegovi sodelavci kažejo veliko volje in konstruktivnega razmišljanja, zato bomo v bodočnosti prav gotovo lahko ponosno popeljali skozi našo vas kogar koli in ne bo nas sram reči, da smo iz Rovt - seveda pisano z veliko začetnico. Metka Bogataj vsebinai PRAKTIKUM 2-8 POLITIKA 9-10 GENERACIJE 11-16 PROSTOR 17-18 VZGOJA 19-23 SPORT 24-25 GOSPODARSTVO 26-27 KULTURA 28-31 TURIZEM 32-37 ZAHVALE 38-39 \\ Spoštovane občanke, spoštovani občani! Juhuhu - počitnice, dopust je tu, bi lahko rekli. Čeprav dandanes počitniški odmiki od našega delovnega vsakdana niso nujno vezani prav na poletne mesece, pa so ti v naši zavesti še kako povezani s prostimi dnevi, ko si vzamemo čas zase, svojo družino in bližnje. Živimo v času, ko moramo skrbno načrtovati porabo denarja in so na preizkusu moralne vrednote. Enako je ob mislih na dopust. Kako doseči odmik od našega preobremenjenega vsakdana? Tudi v »domači kuhinji« in našem bližnjem okolju je veliko neraziskanega. Poiščimo torej nove recepte in skrite kotičke v neokrnjeni naravi naših krajev. Potrebujemo le dober načrt, malce pustolovskega duha in prav zagotovo si bomo pričarali nepozabne trenutke. V pomoč nam je lahko Občinska brošura - Dobrodošli v Logatcu; Logatec - stičišče naravne in kulturnega bogastva, podrobnejše informacije pa se najdejo na spletnih straneh naših turističnih društev in kmetij. Važno je, da se »odklopimo«. Zanimiva je Hrušica. Pa Hotedršica s svojo turistično potjo - od Tomažinovega mlina, prek zemljank in črne kuhinje do Žejne doline -ponuja cel nabor zanimivih aktivnosti. Veliko doživetje so celotne Žibrše, še posebej, če jih prepešačimo ali prekolesarimo, poklepetamo z domačini in se osvežimo ob bistrem studenčku. Na Medvedjem Brdu je učna pot Centra šolskih in obšol-skih dejavnosti - spoznavanja drevesnih in rastlinskih vrst, vojaških »kaveren«, ogleda dinozavrovih stopinj. Področje Rovt, Vrha Svetih Treh Kraljev in Smrečja je poleg naravnih lepot zanimivo po Rupni-kovi liniji. Vedno preseneča Planinsko polje s požiralniki, ribolovom in vijugasto Unico. Tudi ogled Logatca, kjer so številni naravni in kulturni spomeniki nam nudi zanimivo kolesarsko ali peš pot. Odprimo oči in srce ter se zavejmo, da živimo v okolju, ki nam nudi možnosti »polnjenje naših baterij«. Pri preživljanju počitniških dni so nam prav gotovo lahko v pomoč tudi dobre knjige. Ni vse v denarju in karieri. Važno je, da znamo živeti in polno zaužiti dan. Če ne drugega, v roke vzemimo solato iz svojega domačega vrta - kakšno bogastvo in veselje je v njej! Upam si trditi, da bi bilo za vse nas dobro in predvsem koristno, da obiščemo cerkev sv. Trojice v Hrastovljah in si ogledamo Mrtvaški ples slikarja Janeza iz Kastva, ki predstavlja najrazličnejše predstavnike družbenih slojev pred odprtim grobom - kjer smo si prav vsi enaki. Želim vam lepo počitniško vzdušje ter pazite nase! Vaš župan, Berto Menard UPRAVNI CENTER LOGATEC Z AED LAHKO REŠUJE ŽIVLJENJA napravo je kupila občina logatec 13. maja 2013 je Upravni center Logatec pridobil napravo, ki lahko rešuje življenje, in sicer gre za t. i. AED oz. Avtomatski ekstrerni defibrilator. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki - elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2 gumba (za vklop in sproženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak. Sam po sebi pa aparat seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED lahko narediš toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe pozneje, in rešiš življenje. Napravo smo nabavili v Občini Logatec in je namenjena za vse morebitne primere zastoja srca v radiusu cca. 150 m okoli Upravnega centra in je nameščena na severno stran - na pročelje objekta tako, da je vidna iz okolice (priložene so slike namestitve). V prihodnje nameravamo s podobnimi napravami opremiti tudi druge javne objekte po občini. Več o sami napravi in o mreži teh naprav po Sloveniji si lahko preberete na spletni strani http://www.aed-baza.si/. Damjan Barut Občina Logatec LOGAšKO POLETJE 2013 Naprava za oživljanje je nameščena ob vhodu v Upravni center Logatec. Letošnje leto festival Logaško poletje praznuje deseti rojstni dan. Namen festivala je že od leta 2004 ustvariti desetdnevni festival, ki bo povezoval številna društva ter bo ponudil širok program kulturnih, športnih, zabavnih dogodkov ter vsebin za otroke. Tudi z letom 2010, ko je organizacijo festivala prevzel Klub logaških študentov, se namen ni spremenil. V letu 2013, skupaj s številnimi društvi in ustanovami, pripravljamo izredno pestre vsebine. Verjamemo, da lahko vsak najde nekaj za popestritev zadnjih dni avgusta. V primeru, da ste »nejeverni«, berite naprej .. Festival Logaško poletje 2013 bo potekal od 23. 8. do 1. 9. 2013. Otvoritev festivala bo potekala v Hotedršici z Veselico. V desetih dneh se bodo zvrstile številne športne aktivnosti: Superpolh Basket 3:3, Nogomet na vodi, WTS, Zumba, BOK- WA, Boot camp chalenge, turnir v odbojki na mivki, nogometni turnir z body zorbi. Poleg športa smo tudi letos velik poudarek namenili kulturnim vsebinam in projektom, namenjenim sproščanju telesa in duha. Obiskovalci bodo lahko obiskali plesno orientalsko predstavo, Stand up predstavo z Jonasom ter sproščanje z GONG kopeljo. Od ponedeljka, 26. 8., do četrtka, 29. 8., bo potekala tržnica ART MARKET Logatec, kjer bodo na voljo ročno izdelani izdelki domačih ustvarjalcev. Knjižnica Logatec pripravlja pravljično popoldne za staro in mlado, Literarno društvo Zeleni oblaki pa Literadijo 2013. Velik poudarek letošnjega festivala je namenjen otrokom, zvrstili se bodo številni dogodki Živ žav s Superpolhom, ustvarjalno- umetniške delavnice Recikliraj in izdelaj ter Plesni direndaj za otroke. Svoja znanja in obzorja si bodo obiskovalci lahko širili na predavanju: »Presno misliš resno?«, obiskovalci bodo lahko obnovili svoje znanje nudenja prve pomoči ter spoznavali zdravilne rastline skupaj z Društvom za zdravilne rastline Ognjič. Glavni dogodek Logaškega poletja pa predstavlja veliki koncert, ki se bo letos odvil 30. 8. 2013. Letos bodo nastopili: Sell out, S.A.R.S., Vlado Kreslin in Mali bogovi, Manouche ... Vse dodatne informacije glede programa in vsebin so dostopne na spletni strani: www.logaskopoletje.com, na facebook strani Logaško poletje ali pa kontaktirajte direktno Klub logaških študentov na elektronsko pošto klub.kls@gmail.com. KLŠ Jerca Korče SRČNO IN Z DUŠO, MOJA RODNA DOMOVINA z občinske proslave ob dnevu državnosti f_Z JUNU DrtJM Dfti Trenutek čustev z Adoramusom in Cantabile. Kot vsako leto smo tudi letos na dan, ko je leta 1991 slovenski parlament sprejel temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, 25. junija, praznovali dan državnosti. Odločitev za samostojnost je bila pomembna za vse Slovence in Slovenke, saj smo dobili lastno državo. A tudi po vsem tem času se zdi, da se pomembnosti tega dejstva ne znamo veseliti, da nam ne pomeni veliko. Večnamenska športna dvorana je bila precej prazna. Brezplačno praznovanje (program je povezovala Anja Sedej) s koncertom vsem znanega odličnega zbora Adoramus, izjemnega simfoničnega orkestra Cantabile ter drugih odličnih gostov je vsem občanom poklonila občina Logatec. A zaman je razmišljati, zakaj na proslavi ni bilo več ljudi; tisti, ki so prišli, so bili veseli, polni pričakovanja. Po Zdravljici nam je Adoramus zapel primorsko narodno pesem Dober večer, Cantabile pa zaigral suito Berceuse in finale iz baletnega koncerta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki je premiero v pariški operi doživel na »dan slovenske državnosti« leta 1910. Ognjeni ptič, Slovenija, se je bojeval proti zlim silam, ki vse, kar je živo, spreminjajo v kamen. Ta večer je Cantabile gotovo še tako okamenela srca omehčal s svojo izvedbo omenjene skladbe. Kako pokazati, kaj delajo osnovne šole (učitelji) v logaški občini? Otroci, nagrajenci letošnjega literarnega natečaja Moja rodna domovina, ki ga je, kot lansko leto, tudi tokrat organizirala Osnovna šola Vič v sodelovanju z mnogimi šolami po Sloveniji, so predstavili svoja dela. »Vprašajmo se, ali enako govorimo tudi o prostoru, v katerem smo se rodili, v katerem živimo, kjer smo srečni in zadovoljni. Kako sem ponosen na ta prostor, spoštujem materin jezik in ga želim ohraniti, kakor so ga ohranjali naši predniki, ali mislim na svojo domovino,« nam splet obrazloži smisel natečaja. Ne vem, kako je natečaj predstavljen otrokom, a z zgornjo temo bi zagotovo imeli težave tudi odrasli. Zato je dejstvo, da otroci raje pišejo o naravnih lepotah Slovenije, treba vzeti skrajno resno. Prva je nastopila Jana Treven z OŠ Rovte; njena pesem je nastala pod mentorstvom učiteljice Ljudmile Treven. Glasbeno spremljavo na harfo je omogočila harfistka Erika Frantar. Slavnostni govornik, župan Berto Menard, je omenil izpolnitev sna naših pradedov, tj. imeti svojo državo in biti gospodar na svoji zemlji. S hitrim sprehodom skozi slovensko literarno zgodovino, od Brižinskih spomenikov do velikih literatov, kot sta Prešeren in Cankar, nas je opomnil na večno željo slovenskega naroda po samostojnosti in svobodi. Večkrat ome- nil delitev slovenskega naroda na dva tabora, ki ji je vsekakor mogoče iskati paralele v kulturnem boju med klerikalnim in liberalnim taborom s konca 19. stoletja. »Ni prav, da ne veljajo za vse enaka merila,« je poudaril župan, ki se je dotaknil tudi krize vrednost, v katero smo padli. V kontekstu spreminjanja družbe, tudi logaške, je opmnil: družbo spreminjamo tako, da začnemo spreminjati samega sebe. Miha Mitev nam je nato zaigral koncert za fagot in orkester Carla Marie von Webra. Prisotni so bili nad izvedbo navdušeni. A glasbene sladice za ta večer ni in ni bilo konec. Slišali smo uglasbitev lansko leto nagrajene pesmi Tane Logar z OŠ Tabor, glasbo je napisal komponist Gašper Jereb. Vsa dvorana je bila ponosna nad izvedbo, skladbo, tekstom in, seveda, Tano. Med 150 literarnimi prispevki je bila nagrajena tudi pesem Eve Trček z OŠ Rovte, ki je nastala pod mentorstvom Amalije Lazar Debevc. Tudi Amalija nas je popeljala po naravnih lepotah Slovenije. Čeprav smo pričakovali, da bomo pri naravi tudi zaključili, je Amalija z neizmerno zrelostjo dodala zavedanje, da vsem v tej deželi ni lepo, ter izrazila upanje, da bo, ko bo odrasla, še vedno s ponosom povedala, da je Slovenka. Svoje odlične prispevke sta predstavila tudi Peter Podržaj in Gaja Filavec z OŠ Tabor. Župan je vsem nagrajencem, kot spodbuda za prihodnje ustvarjanje, podelil nagrade. Vrhunec večera sta nam omogočila odlična pevca Mojca Bitenc in Domen Križaj, ki sta zapela skladbe, polne ljubezni in strasti, na primer iz del Pu-ccinija in Mozarta. Cantabile pa nas je navdušil s Šostakovičevo suito za pro-menadni orkester in zaigral koračnico, valček ter finale. Koncert smo zaključili objeti v rahlem poplesavanju. Pred večernim pogovorom, kozarcem soka ali penečega vina, pa nas je iz dvorane pospremil napis »Srčno in z dušo, moja rodna domovina.« mag. Neža Sautet DREVJE V MESTU eno drevo ali eno asfaltno parkirišče? Drevje v mestu je pomembno. Zakaj? Predvsem je drevje prvina, ki tvori mesto, soustvarja identiteto kraja in hkrati zagotavlja kakovost vsakdanjega življenja. Drevje je pomemben element sestave mesta in pomembno vpliva na kakovost bivanja, zdravje človeka in okolja, blaženje učinkov podnebnih sprememb, lepoto, oblikovanje mestnega okolja in vrednost mestnega okolja. Drevje v mestu je še posebej pomembno zato, ker je prostora za zdravo rast in razvoj dreves v mestu vse manj in bi moralo biti vsako drevo še toliko bolj cenjeno. Drevje ima tudi več funkcij; družbeno, prostotvorno in oblikovalsko, tudi gospodarsko, saj dokazano vpliva na vrednost nepremičnin, za klimatiziranje se porabi manj energije in celo promet v trgovinah, ki so na ulicah z drevoredom, je večji kot v trgovinah brez drevoreda. Predvsem pa je ob spreminjanju klimato-logije drevje pomembno v svoji ekološki funkciji. Tudi Inštitut za politike prostora je že razpravljal o tej temi, in sicer ugotavlja, da koristnost drevja v mestnem okolju pride v polni meri do izraza zgolj in samo, če je drevo v dobri kondiciji, zdravo in lepo. V zadnjih dveh desetletjih so številna evropska mesta zaradi izrednega pomena drevja uveljavila javni interes za varstvo odraslega drevja ter s tem podredila tudi ravnanje z drevjem v zasebni lasti splošnim pravilom, ki običajno zahtevajo vsaj troje: splošno varstvo odraslega drevja pred posekom, obveznost nadomestne saditve ter strokovno delo z drevjem. Praksa novih saditev kaže, da so pogoji za odraščanje v mestih vse težji. Pri nas se problematike sekanja odraslega zdravega drevja v mestu še bistveno premalo zavedamo, čeprav se pa praksa ravnanja z drevjem iz leta v leto izboljšuje, sadi se številna nova drevesa, nekaterim pa so uspele tudi prav vzorčne prenove izjemno pomembnih nasadov. Slovenska mesta bi morala tudi v tem pogledu slediti evropskim in pričeti s pravimi odločitvami. Kot že omenjeno, je pomembna ekološka funkcija drevja, saj nas v poletnih mesecih večina išče senco prav pod kakšnim drevesom. Drevje namreč vpliva na negativne učinke poletnega pregrevanja. Iz knjige Mestno drevje, avtorjev Šiftar, Maljevac, Simoneti in Bavcon je prikazana shema učinka drevesne sence na temperaturo in zračno vlago. Drevesa lahko zagotovijo v svoji neposredni bližini 5 do 15 stopinj nižjo temperaturo, kot vlada v delih mesta brez dreves, še navajajo avtorji. Shema naj bo zaključek besedila in v razmislek k temu, zakaj je bolje zasaditi eno drevo kot tlakovati eno parkirišče. občinska uprava Občinska uprava, mag. Katja Žagar OPOMNIK - ODDAJA RAZVOJNIH POBUD Občane in zainteresirane posameznike obveščamo, da je rok za podajanje razvojnih pobud s področja urejanja prostora za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta občine Logatec do 30. 7. 2013. Razvojne pobude naj bodo dobro obrazložene. Pobude lahko posredujete v pisni obliki na naslov Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec ali po elektronski pošti na naslov obcina.logatec@logatec.si. V ta namen je občina pripravila tudi obrazec, ki ga prejmete v sprejemni pisarni občine ali na spletni strani občine www. logatec.si. Uporaba obrazcev ni obvezna, je pa priporočljiva. Občinska uprava, mag. Katja Žagar DO KNJIGE IZ DOMAČEGA NASLANJAČA elektronske knjige tudi v logatcu B iblos, prvi slovenski portal e-knjižnice, je julija zaživel tudi v Knjižnici Logatec. Za izposojo iz domačega naslanjača bo sprva na voljo okoli 500 naslovov. »Knjižnica Logatec se je z velikimi pričakovanju vključila v sistem Biblos, saj nekateri bralci že povprašujejo po tej obliki izposoje, hkrati pa smo tudi sami prepričani, da je treba iti v korak s časom in novo tehnologijo,« pravi Bibijana Mihevc, direktorica Knjižnice Logatec. Čas bo pokazal, koliko se bodo e-knjige »prijele« med bralci. »Seveda pa se zavedamo, da bomo morali knjižničarji tudi sami postoriti marsikaj, da bomo e-knjigo približali bralcu,« še dodaja Mihevčeva. V testno obdobje, ki se je zaključilo konec junija, je bilo vključenih deset slovenskih splošnih knjižnic, ki poleg pozitivnih izkušenj predlagajo tudi nekaj izboljšav, na primer, da e-knjige sedaj ne moreš »vrniti« prej kot v 14-ih dneh, čeprav si jo že prebral in bi si jo lahko izposodil že naslednji bralec ipd. Izposoja e-knjig prek sistema Biblos bo omogočena vsem, ki so člani knjižnice in imajo poravnane vse obveznosti do nje. Uporabljali bodo številko članske izkaznice in enako geslo kot za storitev Moja knjižnica v sistemu COBISS. »Knjigo si boste lahko izposodili tudi izven delovnega časa knjižnice, in to, seveda, na daljavo - od doma, na potovanju... ,« prednosti e-iz-posoje pred klasično našteva Mihevčeva. Po njenih besedah bo sprva na voljo okoli 500 različnih naslovov, kakšen bo tempo večanja le-teh, pa bo odvisno od založnikov in njihove ponudbe. Na začetku si bo mogoče izposoditi štiri e-knjige hkrati. Knjižničarji so usposobljeni, da bodo znali bralcem svetovati, dati navodila, kako vstopiti v sistem izposoje e-knjig in jih opozoriti na morebitne težave. Predstavili jim bodo tudi bralnik in druge naprave, na katere si bodo lahko prenesli e-knjige. Vse drugo bodo bralci naredili sami. »Elektronska knjiga je ena od oblik oziroma načinov posredovanja vsebine bralcu. Predvsem med mlajšimi bralci pričakujemo večje zanimanje, gotovo pa elektronska knjiga še dolgo ne bo izpodrinila klasične,« pravi sogovornica. Biblos je proizvod Študentske založbe, sama ga je projektirala, izpeljala in tudi v celoti financirala. Založba je pri postavljanju sistema uspešno sodelovala z Inštitutom informacijskih znanosti iz Maribora, ki je lastnik spletnega bibliografskega sistema Cobiss. Sodelovanje je prineslo uporabnikom izjemno dobrodošlo sinhronizacijo obeh sistemov. Blanka Markovič Kocen obvestilo Društvo UTŽO, ustanovljeno 12. 9. 2012, z zadovoljstvom ugotavlja, da polni optimizma vstopamo v drugo študijsko leto. Če ste starejši in bi radi še kaj storili zase, se nam priključite. V študijskem letu 2013/14 bomo organizirali naslednje študijske programe: Računalništvo, Umetnostno zgodovino, Angleščino, Italijanščino, Nemščino, Keramiko, Mozaik, Ročna dela (različni sklopi), Gibanje ob glasbi, Okrasni vrt in zelenjavni vrt, Kako ohraniti zdravje v zrelih letih. Programi so 50-urni in trajajo 2 semestra (jeziki, računalništvo in umetnostna zgodovina) ali 25-urni in trajajo 1 semester. Programi potekajo enkrat tedensko od ponedeljka do četrtka v popoldanskem in dopoldanskem času. Do vpisa bo znan tudi urnik predavanj. Vpis bo potekal v septembru, in sicer ob ponedeljkih: 12., 19. 26. 9 od 17. do 19. ure v prostorih Društva na Notranjski 14 v 1. nadstropju. Ob vpisu dobite vse potrebne informacije, plačate letno članarino 20 EUR in plačate 1. obrok šolnine ali šolnino za 1. semester( 40 EUR). Programi se začnejo 1. 10 2013 in potekajo predvidoma do konca aprila 2014 oziroma do realizacije programa. V soboto, 12. 10., organiziramo tudi 4-urni kuharski tečaj s kuharjem Robertom Mr- zelom. Vsebina: Enolončnice in strjenke. Cena: 20 EUR. Organizirali bomo tudi delavnice in člane sproti obveščali. Skupine štejejo od 10 do 15 slušateljev, v primeru manjšega vpisa pa se program ne bo izvajal. Imamo odlične mentorje, zagotavljamo dobro vzdušje v skupini, zato vabljeni k vpisu. Naš slogan ŠIRIMO OBZORJA IN ZDRUŽUJEMO LJUDI obeta, da je vredno vlagati v vsakega starejšega za boljše počutje in zdravje. Informacije o Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje lahko dobite tudi na blogu: utzo.blogspot. com ali na telefonu 051 316 422. Vabljeni! Upravni odbor Društva UTŽO in Metka Rupnik, predsednica IPRAKTIKUM NESRAMNI URADNIKI naloge javnih usužbencev Z namenom jasnega razumevanja pristojnosti in vloge javnih uslužbencev, ki so večkrat napačno razumljene, pojasnjujemo, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni uslužbenec ravna pri izvrševanju javnih nalog častno v skladu s pravili poklicne etike Javni uslužbenec izvršuje javne naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu ravna po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposablja in izpopolnjuje. Uradniki so javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge. Javne naloge v organih so naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa. Uradniki oziroma javni uslužbenci tako le opravljajo javne naloge, za katere so pooblaščeni. Pri tem, med drugim, vodijo upravne postopke, o katerih na prvi stopnji, v primeru lokalne skupnosti, odloča direktor občinske uprave, na drugi stopnji pa župan, razen če ima posamezni javni uslužbenec pooblastilo tudi za odločanje. Uradniki torej vodijo upravne postopke, ki so predpisani, vprašanje pa je, ali so vsi postopki smiselni ali ne. Veliko bi se dalo narediti s poenostavitvijo teh postopkov, vendar to ni stvar uradnikov, ampak zakonodajalcev. Ljudje pa imamo včasih drugačna pričakovanja, zato nemalokrat pride do slabe volje in izjav, da je kakšen uradnik »nesramen«, ali da jim »ne gre na roko«, ali da se pri posamezniku »nič ne da«. Vsekakor naloga javnih uslužbencev ni zavajanje in podajanje napačnih informacij, temveč informiranje, ki je skladno s predpisi s posameznega področja dela. Razumljivo je, da so s strani posameznikov, ki svojih želja ne morejo izpeljati, prve negativne opazke namenjene prav uradnikom. Uradnik, kot zapisano, opravlja zgolj javne naloge, za katere je pooblaščen. Zato mora posameznik razumeti, da uradnik ni tista oseba, ki sprejema predpise in ni krivec za nesoglasja ali nestrinjanja. Se pa vsi strinjamo, da bi se dalo postopke poenostaviti in »manj komplicirati«, kar pa je odgovornost naših zakonodajalcev. Občinska uprava PROJEKT PRIDELAVA ZELENJAVE IN SADJA Gre za projekt, ki ga je zasnoval Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in pridobil podporo iz razpisa za OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI LOGATEC ZA LETO 2013. V današnjem času veliko govorimo o samooskrbi in upam, da se tudi zavedamo pomena samooskrbe in lokalne proizvodnje in potrošnje hrane. V naši občini je trenutno malo kmetij, ki bi se ukvarjale s pridelavo zelenjave in sadja za trg. Večinoma se zelenjava in sadje pridelujeta le za lastno porabo. Ker pa je povpraševanje po lokalnih pridelkih vedno večje, želimo potencialne kmete navdušiti za pridelavo zelenjave in sadja za prodajo lokalnim prebivalcem. Prav tako pričakujemo odziv potrošnikov, za katere upamo, da bodo spoznali in cenili prednost lokalno pridelane zelenjave in sadja. Opraviti želimo dve ANKETI, eno za po- tencialne proizvajalce in eno za potencialne kupce lokalno pridelane hrane. Anketi najdete na recepciji Upravnega centra Logatec in ju lahko prinesete ali pošljete na (novi) naslov: Mojca Vavken, KGZS - Zavod Lj, Enota za kmetijsko svetovanje Logatec, Tržaška cesta 50 a, 1370 Logatec, soba 208, II. Nadstropje, ali pa pošljete skenirani na naslov: mojca.vavken@lj.kgzs.si, najpozneje do sredine avgusta 2013. Že vnaprej najlepša hvala za sodelovanje! Za vse podrobnejše informacije o projektu pokličite na tel.: 041 310 187 ali 01 756 49 32 (Mojca). Na osnovi odzivov na anketo bomo lahko izvedli učinkovite nadaljnje aktivnosti v tem projektu. O rezultatih ankete in nadaljnjih aktivnostih bomo poročali tudi v Logaških novicah. Mojca Vavken, KGZS - Zavod Ljubljana Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec. si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 10. 7. 2013 Naklada: 4.300 izvodov Naslovnica: Logatec ima obilo možnosti tudi za zeleni turizem. Foto: Nicolas Sautet Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj in je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. POLOVICO RAZPRAVE ZDRAVSTVENEMU DOMU z 22. seje občinskega sveta 22. redna seja Občinskega sveta Občine Logatec se je odvijala v četrtek, 30. 5. 2013. Občinski svet je bil kljub odsotnosti kar nekaj svetnikov sklepčen, saj jih je bilo prisotnih 14. V Zdravstvenem domu Logatec trenja? Svetniki so že na začetku prejeli dopis ge. Jasne Čuk Rupnik glede stanja v Zdravstvenem domu Logatec, dopis Zveze kulturnih društev Logatec in amandma k Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec, druga obravnava, vložen s strani Borisa Čičmirka, Kolišev-ka. Anita Kermavner, SLS, je izrazila začudenje, da dopisa ge. Jasne Čuk Rupnik, glede na datum, ki je na njem naveden, niso dobili svetniki že skupaj z vabilom na sejo. Čukova je svetnikom tudi domov posredovala nekatere dokumente. Kermavnerjeva je predlagala razširitev dnevnega reda z razpravo v zvezi z razmerami v ZD Logatec in sprejem ustreznih ukrepov občinskih svetnikov kot predstavnikov Občine, ustanoviteljice ZD Logatec. Zoran Mojškerc, SDS, je menil, da glasovanje o predlogu Kermavnerjeve zaradi Poslovnika ni mogoče. Kermavnerjeva je to zavrnila, saj je občina dopis prejela 3. 4. 2013. Župan je omenil, da gre za linč preko medijev, na katerega kot župan ne pristaja. Sam je izrazil mnenje, da Zdravstveni dom deluje dobro, vendar pa obstajajo finančne težave, od nakupa prvega reševalnega vozila do najema kredita s strani nekdanjega župana za obnovo ZD Logatec. Tudi nadzorni odbor je ugotovil, da bi Zdravstveni dom ta sredstva moral vrniti. Nepravilnosti so bile tudi ugotovljene pri izdelavi knjižice ob 40-letnici ZD Logatec, pri čemer je šlo za pretakanje družbenih sredstev v zasebne žepe. Tega kot župan ni želel dovoliti, zato je tudi bila sprejeta odločitev, da se za direktorja pripelje nekoga od zunaj. Po besedah župana bo »kmalu objavljen razpis za izbor novega direktorja in to je tudi poskus nekdanje direktorice vplivati na svetnike in občane«. Župan je tudi poudaril, da je bila velika zamera nekdanje direktorice, ker Občina ni želela podeliti koncesije za metadonsko ambulanto. Župan je povedal, da je ob tem »sklical vse svetniške skupine, ki jim je stanje obrazložil, in niti eden se s podelitvijo koncesije ni strinjal«. Matjaž Kurent, SDS, je dodal, da on na dom ni prejel nobenega gradiva Čukove, podprl je mnenje župana in izrazil mnenje, da je predlagana razprava povsem odveč. Zoran Mojškerc, SDS, se je Matjažu Kurentu pridružil, češ, da tudi on ni prijel nobenih dokumentov na dom, torej so bili »očitno poslani le nekaterim izbrancem v tem svetu«. Ponovil je, da svet o tem tega dne ne more razpravljati, lahko pa se poda zahteva, da se omenjena razprava uvrsti na dnevni red naslednje seje. Kermavnerjeva je zanikala, da bi bil člani SLS o koncesiji za metadonsko ambulanto obveščeni: »Tega člani SLS nismo nikoli dobili in tudi nikoli nismo bili pozvani za izdajo kakršnega koli mnenja!«. Oporekala je mnenju Mojškerca in Kurenta in poudarila, da ne želi pometati stvari pod preprogo. Boris Hodnik, LDS, je opozoril na 32. člen Poslovnika, po katerem občinski svet glasuje o predlogih za razširitev dnevnega reda. Marjan Gregorič, SD, je dodal, da je glasovanje mogoče. Po- Kmalu bo objavljen razpis za novega direktorja. Se bodo strasti umirile? buda Kermavnerjeve za razširitev dnevnega reda ni bila sprejeta. Prvotno predlagani dnevni red pa so svetniki na koncu sprejeli. Zloraba svetniških vprašanj v politične namene Janez Podobnik, SDS, je vprašal, kolikšna je količina salonitnih cevi, ki so v uporabi v Občini Logatec, saj je znano, da so poškodovane salonitne cevi zelo škodljive. Anita Kermavner, SLS, je ponovno načela vprašanje razmer v Zdravstvenem domu Logatec. Čukova je že oktobra 2012 poslala na občino dopis, v katerem je opozorila na možnost zmanjševanja stroškov ZD Logatec glede na možnosti združevanja poslovne funkcije in funkcije strokovnega vodje v manjših zdravstvenih domovih, kot je logaški, ter tudi glede na možnosti sklepanja pogodb za krajši delovni čas. Vlada RS je že julija 2011 seznanila občine v Sloveniji s to možnostjo. Glede na to, da soglasje za Čukovo kot direktorica zavoda ni bilo podano, imenovana je bila nova vršilka dolžnosti, ki opravlja funkcijo poslovnega vodje, to po mnenju Kermavnerjeve predstavlja dodatno finančno obremenitev za logaški zavod. Odstop z mesta v.d. strokovnega vodje je podala tudi zdravnica, zaposlena v zavodu. Odločitev je bila tudi obrazložena; med glavnimi razlogi naj bi bilo grobo poseganje v.d. direktorice v njeno delo. Kermavnerjeva je Rafaela Krvino, DESUS, kot predsednika sveta Zavoda vprašala, kako bo ukrepal glede omenjene situacije in kaj bo naredila Občina glede omenjenega zmanjšanja stroškov. Sedanja v.d. direktorice naj bi kandidaturo na prihajajočem razpisu po informacijah Kermavnerjeve že napovedala. Rafael Kr-vina, DESUS, je glede pobude Kermav-nerjeve odgovoril, da se je svet zavoda do sedaj sestal na dveh sejah. Dr. Andreja Turk Šterko je 18. 6. podala predlog o takojšnji razrešitvi s funkcije strokovne direktorice zavoda. O tem bo svet zavoda razpravljal 6. 8. 2013. Bibijana Mihevc, SLS, je glede zaključnega računa podala pripombe, da je bil za postavko preventivne in druge socialne programe (sredstva so bila lani do-deljevana brez razpisa) pred časom sprejet sklep, da se sprejme pravilnik in da bodo sredstva dodeljevana na podlagi javnega razpisa. Zanimalo jo je, kdaj se bo to zgodilo. Zanimalo jo je tudi, kdaj se obeta razpis. Rafael Cepič, NSi, je župana vprašal, kako poteka izgradnja vrtca v Rovtah; ali je že izvajalec določen, kdaj se bo pričela izgradnja. Župan je povedal, da je izvajalec že izbran, pogodba še ni podpisana, temeljni kamen pa naj bi bil postavljen nekje po dopustih. Matjaž Kurent, SDS, je predstavil pomembnost dr. Andreja Gosarja, ki je bil pomemben sociolog, domačin, politik in doma iz logaških krajev. V poročilu o opravljenih delih na spletni strani Občine Logatec piše, da je bil kip dr. Gosarja v 2012 naravnan in črke napisa očiščene. S tem je mogoče razumeti, tako Kurent, da so za ravnanje s kipom odgovorne pristojne službe občine Logatec. Zato je vprašal, kdaj bo stopničasti podstavek spomenika ustrezno saniran in črke obnovljene. Prosil je za odgovor z datumom, do katerega bo ta kultura dediščina sanirana. Boris Čičmirko, Koliševka, je glede dveh novih trgovskih centrov v Logatcu, ki se v prihodnje obetata, vprašal, ali je Občina naročila kakršno koli študijo o vplivih povečanega prometa na okolje v dotičnih delih Logatca. Glede del na križišču pri Kramarju je vprašal, zakaj dela stojijo. Zanimalo ga je, ali morda vendarle ne obstaja možnost ureditve krožnega prometa na dotičnem križišču. Župan je odgovoril, da je študija bila izdelana. Glede križišča je dodal, da dela zadržujejo arheologi. Gre namreč za bogato najdišče iz rimskega obdobja. Glede krožišča je župan poudaril, da ne gre le za ta problem, ampak tudi za ožino med Škrljevo hišo in Rovtarsko cesto. Zoran Mojškerc, SDS, je vprašal, ali občina Logatec razpolaga s kakšnimi kmetijskimi zemljišči, ki bi jih občanom lahko ponudila za vrtičke in ali se v prihodnjem prostorskem načrtu načrtuje ureditev takšnih območij. Marjan Gregorič, SD, je dodal, da salonitnih cevi v Logatcu praktično ni več, napovedal pa je natančno poročilo. Eva Černigoj, Stranka mladih-Ze-leni Slovenije, je opozorila na dopis Zveze kulturnih društev in menila, da bi vsaj na nekatera vprašanja moral odgovoriti župan. Gre predvsem za pritožbo v zvezi s spremembo pravilnika za dodeljevanje sredstev kulturnim društvom, ki tem odvzema pravico do pritožbe. Župan je odgovoril, da bo nadzorni odbor pregledal pravilnik in poudaril, da na občini nikakor ni šlo za željo po maščevanju, kot je bilo omenjeno. Angela Menart, DESUS, je povedala, da tudi ona ni bila deležna nobenega lobiranja glede direktorja ZD Logatec. Z g. Mojškercem sta bila prisotna na predstavitvi kandidatov kot člana Komisije za volitve in imenovanja, kjer nista bila najlepše sprejeta. Ga. Miklavc-Maček jo je s svojim programom, čeprav je ni poznala, prepričala. Kermav-nerjeva je na to povedala, da ob prebiranju Logaških novic, ki naj bi bile glasilo vseh občanov, čedalje bolj dobiva vtis, da je časopis postal trobilo ene od političnih strank. Pripombo je imela na obširen pogovor z g. Matjažem Kurentom, SDS, ki je v junijski številki razlagal, zakaj je odstopil kot predsednik Turističnega društva Logatec. Pri tem g. Kurent omenja, da k izvedbi projekta ni pomagalo njeno vprašanje. Ker se v intervjuju omenja tradicionalno tekmovanje TD Logatec za najlepše urejene hiše, je dala pobudo, da si g. Kurent ogleda neurejenost ekoloških otokov v naseljih v občini in kot pomočnik direktorja KPL poskrbi, da se ta uredijo. Matjaž Kurent, SDS, je poudaril, da pobude ni bilo, ampak političen nastop. Poudaril je, da se točka pobude in vprašanja svetnikov ne sme izkoriščati za politične namene. Predsednik nadzornega odbora Žigon je poudaril, da so vse stvari, o katerih se razpravlja, predmet nadzora: V zdravstvenem domu naj bi nadzor potekal že od januarja. Borisu Hodniku, LDS, se (v zvezi z dopisom Zveze kulturnih društev) zdi smiselno, da je na prvi stopnji pritožbeni organ župan. Svetniki so na seji potrdili Janeza Podobnika kot predstavnika občine v varnostni sosvet občine Logatec. V Odbor za spremljanje stanovanjske politike so bili imenovani Angela Menart, Mirko Šemrov in Zoran Mojškerc z mandatom 4 leta. Svetniki so na koncu potrdili tudi Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih cestah v občini Logatec, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec; o njem je bila opravljena tudi javna razprava, na kateri ni bilo podanih pripomb. Predlog amandmaja v zvezi s tem odlokom, ki ga je podal g. Čičmirko, ni bil sprejet. Poleg tega pa je bil sprejet tudi Odlok o oglaševanju in plakatiranju na javnih oglasnih mestih v občini Logatec, pri katerem sta Boris Čičmirko in Bibijana Mihevc dvomila o smiselnosti jumbo plakatov. Svetniki so se na koncu seznanili s predlogom Investicijskega programa za investicijo »Ureditev Tovarniške ceste v Logatcu. mag. Neža Sautet POMEMBNA JE SOLIDARNOST V NEGOTOVIH ČASIH kls zaključil dve dobrodelni akciji Po uspešno izpeljanem Majskem koncertu, na katerem se je zvrstilo kar nekaj glasbenih nadobudnežev in že dobro uveljavljeni Klemen-Klemen, sta se zaključili tudi dve dobrodelni akciji, ki sta potekali vse od januarja. Letošnje leto se je naš klub že izjemno dobrodelno izrazil, saj je po mnenju predsednice Kluba logaških študentov, Jerce Korče, pomembno, da v negotovih časih vzbudimo čim večjo solidarnost med mladimi, saj se le-ta pogosto izgublja v svetu prevelike potrošnje. Namen akcije je bil torej spodbujanje solidarnosti med študenti in dijaki ter poziv k njihovi neposredni participaciji. Naloga, ki smo si jo zadali, je doživela dober odziv. Dokazala je, da med mladimi ne primanjkuje ostrega čuta za medsebojno pomoč. V akciji zbiranja šolskih potrebščin smo zbrali približno tri večje škatle zvezkov, svinčnikov, pisal, puščic in drugega materiala. Akcija zbiranja za Zavetišče Horjul je prav tako presenetila, saj smo odpeljali kar štiri polne avte hrane, starih odej, rjuh in drugih sanitetnih pripomočkov na že omenjeno mesto. Akciji sta dobra spodbuda za prihodnje leto, v katerem bosta prav tako izvedeni, vendar v drugačni obliki in zasnovi. Program projekta, ki je trenutno najbolj aktualen zaradi lastne razsežnosti in po- te . Vljudno vabljeni na letošnji glasbeni spektakel! membnosti, je v mesecu maju prav tako uspešno zaključila študentska sekcija KLŠ. Postavila je program Logaškemu poletju 2013, ki se bo tradicionalno odvil v tednu od 23. avgusta do 1. septembra. Kljub manjšim finančnim sredstvom bo letošnji program še bolj raznolik in obsežen. Poskrbljeno bo za vse starostne generacije, saj se bodo zvrstile številne športne, kulturne in umetniške prireditve, delavnice za otroke, veselica ter rock koncert. Predstavili se nam bodo glasbene skupine Sell out, Manouche, S.A.R.S, in Vlado Kreslin. Vljudno vabljeni na letošnji glasbeni spektakel! Za vse dodatne informacije o izvedbi programa pa spremljajte našo spletno stran: www.logaskopoletje.com ter stran KLŠ na družbenem omrežju Facebook. Urša Mihevc KLŠ DOGAJANJE v DS LOGATEC v MESECU JUNIJU 2013 Junija se je nadaljevalo hladno majsko vreme. Vse obratno kot že toliko sušnih let. Pa kljub toliki moči ni bujne rasti, zaradi hladnih dni, kar je za ta mesec neverjetno, saj je junij prvi poletni mesec. Napovedujejo, da bo druga polovica junija vroča. Bomo videli, vsi smo skeptični. Naj bo dovolj o vremenu, saj se je zgodilo še veliko drugih dogodkov. Ostala sem vam še dolžna opisati naš tradicionalni piknik s stanovalci, svojci in prijatelji DS Logatec, ki je bil 30.5.2013. Piknik je bil neobičajen, saj je zaradi slabega vremena potekal kar v notranjosti doma. Bil je odlično pripravljen, mize so bile bogato obložene z jedačo, pijačo, sadjem in pecivom. Tudi za veselo vzdušje je bilo poskrbljeno, saj se je prijetna glasba slišala po celem Domu. Moram pohvaliti vse, ki so se trudili s pripravo, za dobro počutje in veselje. V drugi polovici junija se je uresničila napoved o sončnem vremenu. Temperature so se gibale krepko nad 30 stopinj Celzija, tako da je bilo med 11 in 18 uro nemogoče sedeti zunaj, saj je za tako mlado populacijo, kot smo mi to lahko smrtno nevarno. V mesecu juniju so se zvrstile razne prireditve. Res so bi le bolj redke, ampak so nas toliko bolj razveselile. 6. junija so nas obiskali otroci iz vrtca Tičnica, ki so nam s svojim obiskom in nastopom na vrtu pripravili ljubko uri- co druženja. Vem, da se je marsikatero oko orosilo, saj so babice čutile, kot da so jih obiskali njihovi pravnuki. 26.6. pa je v dvorani doma nastopila Godba ljubljanskih veteranov iz Šiške. Veliko bi bilo še za napisati. Tudi želje sem slišala da opišem posameznike. To pa ni mogoče, saj bi bilo želja preveč in ne bi rada komu naredila krivice. Prisrčen poletni pozdrav vsem, ki berete te vrstice, uredništvu in vsem dopisnikom. Vera Kukec mm iKl ■v 5 f ITf Neobičajni piknik v notranjosti Doma IGENERACIJE SPOMIN NA ANDREJA ŽIGONA (1952-2003) julija bo minilo 10 let od njegovega odhoda Prva pesem se mi je zapisala nekako V\ sama od sebe v gimnazijskih letih. r r Žgalo me je za nohti in butnilo iz mene. Olajšanje, živalski drget, napeto prisluškovanje neznanemu nove-mu. Prvikrat sem stresel s sebe grimase vtetovi-ranih predsodkov, s katerimi me je posiljevala vzgoja, vera, šola, okolica. Prvikrat sem zatulil z lastnim glasom, se imel zares fino in odgo-vorno. Saj to sem jaz in življenje v meni je tako moje in samo moje, kakor me morejo boleti le moji lastni zobje!« Prva Andrejeva objavljena pesem v Logaških novicah (št. 7, 16. julij 1971): Lepo je tu ležati ... Lepo je tu ležati ... Daj, veter, sončnic mi v roke in tih šepet borov v daljavi in smeh in vrisk otrok na vasi ... Kako boli ...! Kako boli me v prsih! Sunek je presekal žilo v razcveteni rani in pognal v oblake lesk oči ... V mesecu juliju pred desetimi leti nas je zapustil logaški pesnik, igralec, fotograf, dobrotnik in popotnik (»ljudski bard in romar« kot bi rekel Vladimir Gajšek). O njegovem življenju in delu je bilo v preteklosti že veliko napisanega, zato ne bi rad ponavljal. Na začetku svoje ustvarjalne poti je bil vrhunski lirik, a žal v slovenskem poet- Upodobitev Andreja Žigona na župnijski cerkvi v Preski pri Medvodah. skem (elitnem) miljeju praktično neznan. Domača javnost ga je zadnja leta njegovega življenja bolj poznala kot svojstvenega fotografa socialno-nabožne tematike, širši slovenski javnosti pa je bil bolj poznan kot »posebnež« Aleluja, dobrotnik (»Neizmerna sla po razdajanju me obhaja«), ki je bil nekakšen apostol misijonarja Pedra Opeke in njegovega humanitarnega dela na Madagaskarju. S svojo karizmo je pomagal zbirati sredstva za reveže s tistega dela sveta. Za časa življenja je izdal dve pesniški zbirki: »Zeleni oblaki« in »Krt v sedlu« - po prvi se imenuje logaško literarno društvo, ki nadaljuje Žigonovo »osrčenje«. Posthumno je izšla še pesniška zbirka »Regratov venec« z izjemno spremno besedo Petra Kolška, pesnikovega kolega s fakultete. Čaka nas še osvetlitev njegovega obsežnega fotografskega opusa, ki je tudi z domoznanskega vidika pomembno. Zato se v Knjižnici Logatec pripravljamo na projekt skeniranja njegovih fotografij, ki bodo na domoznanskem portalu KAMRA vsem na ogled. Andrejev nemirni vagabundski duh in svetniška pojava sta pustila sled tudi v sakralni umetnosti. Vrhunski portretist, cerkniški akademski slikar Tomaž Perko ga je upodobil kot sv. Roka v kapelici ob cesti Ra-kek-Cerknica, od l. 1992 pa Andrej Žigon v podobi sv. Krištofa (zavetnika popotnikov, kar je Andrej vsekakor bil v najbolj čistem pomenu besede) kot Perkove umetniške stvaritve krasi veličastno pročelje župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah. Aleluja! Gvido Komar MAŠA ZA DOMOVINO V HOTEDRŠICI Minila je zelo lepa nedelja 23.06.2013, ko je bila v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Hotedršici sveta maša posvečena domovini, katero sta organizirala župnija Hotedršica in Nova Slovenija. Po mašnem obredu, ki ga je vodil župnik Simon Onušič s pomočniki, je sledil kratek kulturni program. Zbrane je nagovorila predsednica N.Si Ljudmila Novak, podpredsednica Iva Dimic in tudi župan občine Logatec Berto Menard. Dogajanje so poprestrili pesnik Tone Kuntner, Francka Čuk, folklorna skupina KTD Hotedršica in cerkveni pevski zbor. Na koncu se je predsednik OON. Si Logatec Marko Rupnik zahvalil vsem omenjenim za prispevek k tej prireditvi. Po prireditvi smo se še malo zadržali v prijetnem klepetu in simbolični pogostitvi. Še enkrat se zahvaljujem vsem za sodelovanje in vaškim gospodinjam za njihove dobrote. Marko Rupnik MNOŽIČNA NESREČA ŠOLSKEGA AVTOBUSA reševalna vaja, ki je zahtevala sodelovanje Na srečo je šlo le za vajo. V petek, 7. Junija, se je v izobraževalnem centru republike Slovenije za zaščito in reševanje Logatec malo po peti uri popoldan, avtobus, poln šolskih otrok in učiteljev, po tem, ko se je poskušal izogniti kolesarju, zaletel v stanovanjsko hišo. Zaradi trka pa se je porušila tudi stanovanjska hiša, pod katero sta ostali dve ujeti osebi. Brez skrbi, šlo je za vajo. Sama vaja je bila razdeljena na tri delovne sektorje. V prvem sektorju je bila simulirana nesreče šolskega avtobusa, kjer je sodelovala nujna medicinska ekipa Zdravstvenega doma Logatec, gasilci PGD Dolnji Logatec, ki so izpod avtobusa, s pomočjo dvižnih blazin rešili ukleščenega kolesarja, pomagali reševalcem pri oskrbi in imobilizaciji poškodovancev ter jih skupaj z gasilci PGD Gorenji Logatec prenesli do zbirnega mesta, kjer so jih predali v oskrbo bolničarjem Civilne zaščite in Rdečega križa Logatec. V drugem sektorju je bilo simulirano iskanje pogrešanih otrok v ruševinah. Do ujetih so se najprej prebili reševalni psi, nato pa so prispeli še gasilci PGD Rovte ter z vsemi ostalimi enotami izpod ruševin rešili ujeta otroka. Na zadnjem, tretjem sektorju, pa so člani logaškega jamarskega društva pokazali reševanje poškodovanega otroka iz globeli s pomočjo vrvne tehnike. Po oskrbi poško- dovanca v globeli s strani jamarjev, so ga ti potegnili ven in ga predali v roke NMP ZD Logatec. Na sami vaji so sodelovali tudi člani taborniškega društva Rod Srnjak, ter ekipa CZ SKK Logatec in občinsko redarstvo. Celotno vajo pa je povezoval Štab Civilne zaščitne s prištabno podporno službo, ki je pod sabo nadzoroval okoli 80 sodelujočih. Cilj vaje je bil prikaz usposobljenosti novih bolničarjev CZ in RK Logatec, preizkus telekomunikacijskega kovčka za štabno vodenje ter samo štabno vodenje. Blaž Korenč O KLEKLJANEM PRTU V letu 2012 so v Strunjanu praznovali 500 let prikazovanja Marije. Ob tem dogodku smo se klekljarice odločile da skupaj naredimo oltarni prt, sestavljen iz kvadratkov 10 X 10 cm. Svoj del smo prispevale tudi logaške klekljarice Klex--klex skupine: Anuška, Anda, Olga, Mojca, Darja, Nataša, Marica, Marija, Ivanka, Slavi in Magda. Blagoslov prta in slovesnost ob izročitvi bo 14. avgusta 2013 v romarski cerkvi Marijinega prika-zanja v Strunjanu. Mojca IZVEN KONKURENCE NAJBOLJŠE regijsko tekmovanje ekip prve pomoči v ajdovščini V soboto, 25. maja, smo se ekipa šestih bolničark OZRK iz Logatca odpravile na Regijsko tekmovanje ekip prve pomoči v Ajdovščino. Ekipo smo sestavljale same ženske, tri že izkušene in tri nove bolničarke, ki smo opravile izpit letos aprila. Naša vodja je bila Helena Brand, pod njenim vodstvom smo nudile prvo pomoč Brigita Ve-har, Mateja Zelenc, Vera Nagode, Marija Urbas in Anita Garafolj. Slednja sem opravljala naloge skrbnika za varnost, ker ni bilo na voljo predstavnika močnejšega spola. Po prihodu in opravljeni prijavi smo imeli slovesno odprtje tekmovanja. V konkurenci se je pomerilo šest ekip iz južne in severne primorske regije in naša izven konkurence. Logatec namreč ne sodi v primorsko regijo. Izkoristile smo priložnost in vzele to kot dobro vajo in preizkus znanja. Z nami so bili trije navijači, ki so nas prijazno vzpodbujali in nam vlivali pogum. Tekmovanje je bilo zanimivo. Pomerili smo se na štirih delovnih postajah, in sicer: reševanju otrok in ponesrečenih iz šole ob hudi burji, reševanju opečenih pri požaru, reševanju utopljene matere z otrokom, ponesrečenca z zlomom medenice ter psihotravmatizirane osebe in reševanju udeležencev v prometni nesreči osebnega avtomobila in kolesarja. Na vsaki točki je na voljo 10 minut za pregled terena, nudenje PP in oskrbo poškodovancev. Vse to so budno spremljali sodniki tekmovanja. V čast nam je bilo, da sta nas ocenjevala tudi sodnika iz Logatca, dr. Blagica Džaic in medicinski tehnik Lado Korenč. Pri svojem delu sta bila zelo natančna in stroga. Po končanem obveznem delu je sledilo kosilo in razglasitev rezultatov. Vodja tekmovanja je pohvalil delo vseh ekip, prebral uvrstitve in število do- seženih točk. Ne boste verjeli, članice ekipe prve pomoči iz Logatca, smo tekmovale izven konkurence in dosegle največ točk. Premagale smo vse primorske ekipe. Rade bi se zahvalile našim neutrudnim mentorjem, ki so nas teh veščin naučili in z nami utrjevali znanje: dr. Blagici Džaic, Ladu Korenču in Urbanu Korenču. Nikoli ne veš, kdaj boš moral pomagati sebi, svojim najbližjim, sodelavcem, sovaščanom ali pa neznancu, ki mu lahko rešiš najdragocenejšo stvar- življenje. bolničarka Anita Garafolj VAS NA MEJI Bilo je pozno popoldne v soboto, 8. rožnika, l. g. 2013, ko se je na trgu med cerkvijo Sv. Janeza Krstnika in Staro šolo zbrala stotnija domačinov in gostov, ki smo prisluhnili priložnostnemu programu ob stodvajse-tletnici rojstva Ivana Albrehta. Pesnik, pisatelj in publicist, rojen 7. maja leta 1889 v Hotedršici, vasi na meji, na meji z Italijo. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani in se potem posvetil študiju prirodoslovja v Gradcu. Po prvi svetovni vojni je bil v državni službi v plebiscitni coni na Koroškem. »Gospa Sveta je zibelka slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti, do kod sega slovensko narodno ozemlje!« O tem je Ivan Albreht pisal v časnike na tej in na oni strani meje. Seveda pa se je vedno rad vračal med rodne Hotenj- ce, ne nazadnje je tudi za like v svojih pripovedih uporabljal imena ljudi iz domačih krajev. Paberki iz Roža, Žerjavica v krvi, Zarečani, Ranjena gruda - to je nekaj naslovov proznih del. Ivan Albreht je pisal tudi pesmi. Sam je nekoč dejal: »Kar v prozi nič bi ne bilo, napišem v verzih.« Naj jih nekaj naštejem: Slutnje, Eros, Odsevi, Bisernica. Sirota Jerica je eno izmed dramskih del. In prizor iz te igre so nam zaigrali Luka Nagode, Mojca Lukan, Manca Čuk, Vanesa Brus in Jan Čuk, člani mladinske gledališke skupine Kulturno turističnega društva Hotedr-šica. Za vsak slučaj so imeli še šepetal-ko Klaro Štempihar, za zvočni efekt pa je z bobni poskrbel Oskar Štempihar. Pred tem pa so o življenju in delu Ivana Albrehta spregovorili Maja France, Urška Orešnik in častna gostja Albreh-tova vnukinja Metka Ulaga. Stanislav Nagode in Janez Podjed sta doživeto prebrala nekaj odlomkov iz njegovih del, folklorna skupina iz domačega kraja je zaplesala nekaj plesov iz okolice Hotedršice. Oktet Pa kolkr' tolk' je zapel Albrehtovo pesem Moj deklič (uglasbil Peter Jereb), kasneje po zaključku pa je še nekaj časa prepeval slovenske narodne, ki smo jim z veseljem prisluhnili, pa tudi malce zapeli zraven. Posamezne točke je povezala Saša Musec Čuk, za organizacijo prireditve so zaslužni delavci Knjižnice Logatec, člani Kulturno turističnega društva Hotedršica, nekaj sredstev je primaknila Občina Logatec, pogostitev gostilna Turk iz Hotedršice. Brane Pevec KDO IMA KOGA ZA NORCA IN KDO JE KRIV? dramska skupina sezuti čevelj med 12 najboljših Dramska skupina Sezuti čevelj z osnovne šole 8 talcev Logatec je v letošnjem šolskem letu pod mentorstvom Simone Nagode pripravila predstavo z naslovom Kdo ima koga za norca. S predstavo so prikazali, kako resna grožnja smo ljudje planetu, na katerem bivamo. Primerna je za vse starosti, tako za mlade kot za malo starejše. Skupina se je udeležila tekmovanja dramsko-gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije, ki ga organizira JSKD; na tekmovanju pa sodeluje preko 250 gledaliških predstav in Sezuti čevelj se je uvrstil med dvanajst najboljših dramsko-gledaliških skupin v Sloveniji. Opravila sem intervju z Žigom Kobalom, ki je član skupine in ga povprašala, kako je delovati v taki skupini. Najprej naj te vprašam, kako je sodelovati v takšni skupini? Sodelovanje v takšni skupini je nekaj posebnega. Vsi igralci so zelo nadarjeni in sodelovanje z njimi je zanimivo. Sam sem v skupini že dve leti in ne bi bili tako uspešni, če ne bi bilo naše mentorice gospe Simone Nagode. Ona nas spodbuja in nam deli nasvete. Koliko časa vadite za predstavo, kakršno ste uprizorili? Vadimo vsak četrtek od 14.00. pa do 15.30. in to vse od oktobra do konca šolskega leta. V času nastopov imamo vaje tudi med poukom, kar nam je še posebej všeč. Kako potekajo vaje? Na vajah večino časa sestavljamo in vadimo prizore iz predstave. Vsakemu prizoru se posvetimo posebej. Nekatere ure pa pre-živimo tako, da se izpopolnjujemo v impro disciplini. Kaj je potrebno za takšno zbranost na odru? Jaz osebno se na odru počutim zelo sproščeno, zato imam zelo malo treme, ko stopim na oder. Če ni napetosti, si na odru zbran, je pa v zaodrju vse skupaj precej živahno in napeto. Kaj pa besedilo? Kdo prispeva ideje za besedilo? Ponavadi neko širšo temo izbere gospa Simona, kasneje pa jo skupaj razdelamo. Kaj pa letos? Kako se prišli na izbrano temo? Letos je naša osnovna šola imela obletnico ekošole in gospa Simona se je odločila, da pripravimo predstavo na temo ekologije. Skupaj smo nekaj časa zbirali različ- ne članke in objave na temo ekologije in naravnih katastrof. Kasneje smo dodali še skrajšano besedilo avtorja Jerneja Feferja. Sinteza vsega naštetega je naša predstava. Tudi na pogled ste bili zanimivi. Ne zgolj igra, tudi kostumi. Kdo je izbral kostume za vašo predstavo? Ker besedilo govori o ekotemi, smo uporabili kostume iz prejšnjih predstav. Priskrbela nam jih je gospa Simona. Kdo pa je poskrbel za glasbeno podlago? Za glasbo je prav tako poskrbela gospa Simona. Skupina je velika. Verjetno imate vsak svoje poglede in želje. Ste se kdaj na vajah ali pred predstavo sprli? Ne, do resnejših sporov ni prišlo, saj smo se vsi zelo dobro razumeli. Žiga, hvala za tale pogovor. Bi želel še kaj dodati? Rad bi le omenil, da predstava ne bi doživela takšnega uspeha brez gospe Simone Nagode. Lepa hvala za njen trud in vodstvo. Vedno nam je bila na voljo, ko smo jo potrebovali. Blažka Rudolf Člani dramske skupine: Polona Kodermac, Eva Pupis, Tina Šajn, Farah Sara Kurnik, Veronika Ogrin, Ana Petrovčič, Žiga Kobal, Doroteja Lipovec, Taja Jereb, Larisa Redžepovic, Domen Čibej, Blažka Rudolf in Pia Plevnik. IGENERACIJE FIRE COMBAT PRVIČ V LOGATCU fizično zahtevno tekmovanje gasilcev Fire combat tekmovanje je v Sloveniji aktivno šele nekaj let in je ena izmed novejših vrst gasilskih športnih tekmovalnih disciplin. Odlikujejo ga znanje, moč, pogum in vztrajnost posameznega gasilca. Prvo junijsko soboto se je Fire Combat prvič odvijal v Logatcu. Tekmovanje je fizično izredno zahtevno, saj so morali sodelujoči gasilci pokazati veliko gasilskega znanja, pa tudi dobro telesno pripravljenost. Tekmovali so v paru. »Najprej sklopijo gasilske cevi in ročnik, nato morajo premagati dva metra visoko oviro, nadaljujejo po progi s plazenjem skozi rov, se po lestvi povzpnejo na šest metrov visok stolp, s katerega se nato spustijo po vrvni tehniki, prenašajo 70-kilogramsko lutko ponesrečenca ter za zaključek vlečejo še tlačne B cevi, polne vode, s katero morajo zbiti tarčo,« je pred začetkom tekmovanja pojasnil Lado Ko-renč, tajnik PGD Dolnji Logatec. Celotno vajo so gasilci izvajali v popolni zaščitni opremi z uporabo izolirnega dihalnega aparata, kar je sicer naporno vajo še bolj otežilo. Najboljšim je uspe naštete ovire uspelo premagati v slabih dveh minutah! Najbolje se je odrezala ekipa Trebuška amaterja iz PGD Dolenja Trebuša, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Ižanska lum- Najbolje v Fire combatu se je odrezala ekipa Trebuška amaterja iz PGD Dolenja Trebuša. pa iz Dobračeva in litijski Gasko team. »Doslej je breme organizacije slonelo na zavzetosti posameznikov, letos pozimi pa je devet slovenskih prostovoljnih gasilskih društev ustanovilo Zvezo organizatorjev tekmovanj gasilskih dvojic, katere soustanovitelj je tudi dolnjelogaško gasilsko društvo. »Zato nam je bila zaupana tudi organizacija ene izmed devetih tekem, ki štejejo za državni pokal,« dodaja Korenč. Blanka Markovič Kocen SUPERPOLH NA ROLKAH v Športno društvo Koš je spremenilo svojo podobo in ime v Superpolh. Podobo in ime smo razvijali kar dolgo, saj smo želeli, da je Superpolh junak, ki bi ga otroci imeli radi in se z njim poistovetili. Zakaj polh? Brskali smo po Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in po naključju našli zapis, kako močno tradicijo ima polh v Logatcu oz. v tem okolišu. Polhu pa smo dodali še besedo SUPER, saj je po našem mnenju športnik tisti, ki je vzor ostalim otrokom in zraste v dobrega človeka. To je za nas Super-polh oz. superjunaki. Superpolh se ukvarja z različnimi športnimi programi, predvsem za otroke in tudi za odrasle. Naši programi se izvajajo skozi celo leto, v novi podobi pa smo začeli s tečaji rolanja, ki se odvijajo na igrišču pred Narodnim domom Logatec. Poleg rolanja izvajamo tudi program Superpolh gibalček, pozimi imamo tečaje smučanja, animiramo otroke na rojstnodnevnih zabavah, izvajamo tečaje plavanja, tenisa, teka na smučeh in nordijske hoje itd. Skratka, v naši ponudbi se najde prostor za vsakega otroka. Večino programov pa Superpolh izvaja tudi za odrasle, eni in drugi pa se lahko udeležijo tudi različnih prireditev, ki jih organiziramo. V sklopu festivala Logaško poletje bomo v soboto, 24. 8., izvedli celodnevno prire- ditev Živ žav s Superpolhom in Superpolh basket 3 : 3. Več o tem in še več o Superpolhu najdete na www.superpolh.si Tadej Degleria s Tečaja rolanja se je v maju in juniju udeležilo preko 30 otrok, še več pa jih pričakujemo v septembru. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN NA HITRO o novem parku v logatcu Nekaj časa je že minilo, odkar so bila dela v parku pri Mercatorju končana; diagonalna pot je tlakovana, klopi so postavljene, ob njih urbana oprema (?), rože, trava in drevesa so zasejani. Že v času del me je močno zanimalo, zakaj park nastaja prav tam. Na Občino Logatec sem zato postavila vprašanje, kakšen razmislek je botroval odločitvi, da se pri Mercatorju naredi park. Ker je čas dopustov, vse odgovorne osebe pa v času priprave prispevka niso bile dostopne, sem se morala zadovoljiti z odgovorom z Občine, da je »Občina pričela z novo ureditvijo javnega odprtega prostora med Krpanom in Mercatorjem iz zavedanja, da je javni odprti prostor ključna sestavina mesta, kot nosilec različnih pomenov in funkcij (kulturna, programska, strukturna), ki se med seboj prepletajo.« Kakšna je kulturna funkcija tovrstnega parka sicer ne vem. Me je pa ves čas ureditve parka motilo, da se park ureja na polovici zemljišča, ne v celoti. A z Občine so mi pojasnili, da »Občina ni lastnica celotne zelenice, zato je nova ureditev zgolj v delu, ki je bližji Tržaški cesti.« Menim, da se urejanja prostora ne lotevamo tako! Razumem sicer, da je odkup zemljišča v zasebni lasti lahko drag, da lastniki po presoji Občine nemalokrat zahtevajo preveč denarja za zemljišče. A zdi se, da takšno polovično urejanje prostora preostalemu delu zemljišča le še dvigne ceno - še zlasti, ker je očitno, da park ni dokončan: »Dolgoročno pa je želja urediti parkovni del še na zelenici bližje ulici Poštni vrt, z morebitno ureditvijo vodnega elementa,« sporočajo z Občine. Projekt ureditve oziroma zasnovo parka je pripravila občinska uprava. Vem, da se ta trudi vdihniti življenja mestu, ki si, zdi se, tega naziva ne zasluži. Težave so tudi z denarjem, zato je vsakršna pridobitev drugih, evropskih, sredstev dobrodošla. A seveda ne za vsako ceno. Naj pokomenti-ram postavitev parka. Ob diagonalni poti so klopi nekako postavljene v otokih, ki so ločeni med seboj, da ustvarjajo občutek zasebnosti. Od glavne Tržaške ceste ta del loči tudi dvignjena hribina, ki naj bi pripomogla k ustvarjanju zasebnosti in mirila promet. K zasebnosti najverjetneje sodijo tudi trije paneli, t. i. navidezne ograje, ki zakrivajo tovorni vhod v Mercator. Da se ta del parka ni »prijel«, ne morem reči, saj vsak dan na klopeh vidim posedati ljudi; od mladih mamic z otroki, mladine in starejših občanov. A zakaj so na drugi strani hribine postavljene klopi, tik ob cesti, tega ne razumem. Do klopi poleg tega vodijo potke; a glej ga zlomka, ko se potka konča in bi se človek želel usesti na klop, zadnjica pade na tla: razmik med potko in klopjo je absolutno prevelik! Na tak način urejanja svojemu namenu ne služijo niti potke niti klopi. Razen, seveda, če so potke le lepotnega značaja in njihova funkcija ni sprehajalca voditi do klopi. Pripravljavec projekta bi njegovo uporabnost, če že ne prej, vsaj po izdelavi moral preveriti. Malo prej sem pisala o težavnosti pridobivanja sredstev: Kot je mogoče prebrati na enem od panelov, je bil projekt sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, iz programa LEADER, naziv projekta pa naj bi bil Po poteh kulturne dediščine. Kaj ima ta prostor s kulturno dediščino, sicer ne vem, vem pa, da Evropi lahko prodaš marsikaj, če to znaš. Tudi izkopavanja niso pokazala ničesar. Z Občine so mi sporočili, da je »v novembru 2012 bila izvedena arheološka raziskava. A v plasteh ni opaziti nobenih antropogenih posegov in arheoloških struktur, tudi arheološke najdbe so redke.« Ureditev parka, dela je izvajalo Komunalno podjetje Logatec, je stala 34.318,06 evrov. Evropa bo od tega plačala okvirno 11. 848, 40 evrov. mag. Neža Sautet • }■■ s % 6<5