flofhrlno otočono v gotovini. Leto XX., St. 271 a UDravništvo: tjudiiano, Knofljevo 5 - Telefon stev. 3122, 3123, 3124, 3126 3126. Insercitni oddelek: Uubljano, Selen-burgovo ul. - Tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg it 7. Telefon $» 2455. Podružnico Celje: Kocenova uRco 2 Telefon si 190. Računi pri pošt ček. zavodih Ijubljana st. 17749. Bsrba z draginjo Mimo vseh političnih vprašanj, velikih in malih, sili danes vedno bolj v ospredje veliko socialno vprašanje našega vsakdanjega življenja, vprašanje cen življenskih potrebščin. Evropska vojna je sprožila val draginje in kamorkoli pogledamo, rastejo cene industrijskih in agrarnih proizvodov. Val draginje je dosegel tudi Jugoslavijo in vsak dan čutimo bolj kako narašča. Zadel nas je zelo nepripravljene in edino, kar smo mu dosedaj postavili nasproti, je nekaj dobro mišljenih paragrafov in mnogo odredb, ki so se že tolikokrat izkazale za neučinkovite. Gospodinja pa, ki prihaja s trga in iz trgo\'ine, ne gleda daleč po svetu in ne išče gospodarsko političnih razlag za žalostno dejstvo, da ji tudi trikratno obračanje dinarja nič ne pomaga te da je jajc ki krompirja, mila in kave, fižola in riža, kruha in moke čedalje manj za isto skromno vsotico, ki je na razpolago za prehrano družine. Dražje je postalo platno in blago in vse drobnarije vsakdanje potrebe, ki so že toliko let imele stalno ceno. Globoka vznemirjenost se polašča širokih krogov in kaj radi so razpoloženi, da obtožijo našega skromnega kmetička, ki pripelje na trg, in domačega trgovca. Id ga dolžijo, da navija. Treba pa je biti pravičen. Mnogo stvari je, katerih cene rastejo in vsi najpori proti temu so danes zaman. To je predvsem blago, ki se uvaža v Jugoslavijo od drugod in zlasti tako zva-no kolonialno blago, ki prihaja preko morja. Transportni in zavarovalni stroški za morsko pot so ogromno narastli, riziiko zaradi blokade je velik, velikanski nakupa zapadnih velesil delujejo v smislu zvišanja vsake cene, mednarodni promet je deloma prekinjen, deloma do skrajnosti otežkočen. Olje, kava, riž, čaj, razne začimbe, rastejo v ceni. A tudi oni proizvodi naše domače industrije (milo, usnje itd.), katerih izdelava je deloma odvisna od uvoza, so močno prizadeti. Prizadeta je naša tekstilna industrija, ki je z razpoložljivimi zalogami surovin že skoraj pri kraju, pa še ne ve. v koliko ji bo uspelo zasigurati si nadaljnje dobave, pa še te le z znatno povišanimi stroški Prizadeta je kovinska industrija v surovinah, ki so neobhodne za njene delovne procese. Na drugi strani je seveda Jugoslavija dežela, ki je v pogledu mnogih življenskih potrebščin, zlasti pa prehrane, neodvisna in sposobna, da iz svojih lastnih zalog prehrani svoje prebivalstvo. V tem oziru je v mnogo-čem osnovnega pomena za cene življenjskih potrebščin cena kruha in moke. Mi smo že zadnjič pokaz sili, kakšno odločilno vlogo igra vprašanje intervencije Prizada na našem žitnem trgu in kako enostransko je ta ustanova v zadnjem času pojmovala svojo vlogo. Intervenirala je tudi ob letošnji žetvi, da nažene cene pšenice in s tem tudi moke daleč nad cene na svetovnem trgu, ni pa intervenirala s for-siraaao razprodajo iz svojih zalog, da bi v kritičnem trenutku na cene pritisnila. Sedaj imamo organizirano še posebno direkcijo za prehrano, ki zopet razpolaga s sto in sto milijoni za nakup žita in drugih življenskih po-tretščin. Ako se tu ne bo postopalo s primerno obzirnostjo in s stalnim pogledom na potrebe celokupnega naroda in vseh njegovih stanov, lahko pride do nove zaostritve. V širokih krogih našega mestnega prebivalstva in v vseh onih, ki so na^ vezani na stalne dohodke, se ostro kritizira, da so v porastu tudi cene na kmečkem trgu. Toda treba je biti pravičen. Naš kmet ne pridela dovolj žita. Tudi on mora kupovati danes dražji kruh, tudi njega staneta otl 'ca in čevelj danes več. Tudi on mora za kavo, pa za verigo in plug, za olje in za svečo, za milo in za košček železa plačati več Zato skuša svoj lastni pridelek vnovčiti čim bolje. Priznati moramo, da je v to do neke mere upravičen Poleg tega je baš pri naših domačih kmečkih pridelkih letos letina slabo obrodila. Malo je krompirja in fižola. Tam pa, kjer bi zunaj na deželi v jeseni mogel kmet nekaj zaslužiti pri živini in lesu, ni kupčije in ni zaslužka. Za svoje prešičke naš kmet do danes še ne dobi poštene cene. In vendar je mast že tudi dražja, ker je gre mnogo za izvoz. Vse to so stvarne in seveda tudi načelne ugotovitve, ki ne spravijo s sveta vprašanja mnogih zlorab in mnogih nesporazumov. Konsument se vprašuje, kakšno pravico naj bi imel trgovec, da naenkrat povišuje cene blagu, ki ga je nabavil še po normalnih pogojih in ga ima v zalogi. Trgovec zopet odgovarja, da je upravičen zahtevati za blago vsaj toliko, kolikor bo moral plačati sam, ko bo nabavljal novo zalogo Oba imata v nekem smislu prav, če bi veljalo pravilo, da se morajo v dobi nazadovanja cen tudi zniževati prodajne cene blaga iz dražje kupljenih zalog. Pri vsem te® LfrMlana, torek It novembra 1999 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: liubliana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Graiski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Cel|e, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Spuščene mine - strah ladii V poslednjih dveh dneh le v angleiklh vodah 6 parni kov zadelo na plavajoče mine in se potopilo, med nilmi tudi nai veliki parnik »Carica M./.ca". ki ie bil s tovorom premoga na potu iz Angliie v Dubrovnik London, 20. nov. s. (Reuter) Angleška J admiraliteta je ponoči objavila, da so ae ' ob vzhodni angleški obali v bližini kraja, kjer se je v soboto potopila holandska ladja »Simon Bolivar« včeraj potopile tri nadaljnje ladje. Prva je italijanski parnik »Grazia« (5857 ton); izmed članov posadke se jih je 15 rešilo, 16 jih še pogrešajo, za enega pa je nedvomno ugotovljeno, da ga je eksplozija ubila. Drugi parnik je švedski »Borjesen« (1580 ton); 13 članov posadke je rešenih, vendar so večinoma ranjeni, 6 jih pogrešajo. Tretji je angleški parnik »Blackhill« (2492 ton); 22 članov posadke je rešenih. Ugotovljeno je, da so vse nesreče povzročile plavajoče mine. Izmed pogrešanih potnikov s »Simona Bolivarja« so jih našli čez 40, tako da znaša skupno število žrtev nesreče samo 100 in ne 140. kakor je bilo prvotno javljeno. Med žrtvami je 44 Angležev. Izmed ranjencev, ki so morali biti prepeljani v bolnišnice, so jih 91 že odpustili. Holandski poslanik v Londonu je posedi ranjence v bolnišnici. London, 20. nov. s (Reuter) Zadnji podatki o številu žrtev holandske ladje »Simon Bolivar« navajajo, da je pri nesreči izgubilo življenje 110 ljudi. Današnji angleški listi prinašajo sliki dveh 6 mesecev starih otrok, katerih star- rih starši so utonili, isto tako sliko holandske matere z dvema otrokoma, ki je izgubila tri otroke Amsterdam, 20. nov. J. (Havas) K protestu zaradi potopitve holandskega pair nika »Simon Bolivar« je nemško mornariško poveljstvo, kakor poroča »Berlingske Tidende« sporočilo, da je bila ladja v seznamu ladij vojujočih se držav in po nemških informacijah opremljena za pokon-čevanje nemških podmornic. Uvedena bo stroga preiskava, ali je prišla ladja v seznam ladij vojskujočih se držav po naključju, ali pa je bil seznam namenoma potvorjen. List pripominja, da ni izključeno, da utegne biti v seznamu ladij vojskujočih se držav še tudi kaka druga ladja nevtralcev. Paroplovna družba, katere last je bil predvčerajšnjim potopljeni veliki parnik »Simon Bolivar« je objavila davi komunike, v katerem pravi, da se na njen poziv niso odzvali 104 potniki in 31 članov posadka London, 20. nov. s. (Reuter.) Danes sta se potopili še dve angleški ladji, ki sta zadeli na mine Gre za 1267 tonski parnik »Torchbearer«, s katerega so se rešili sa mo 4 člani posadke izmed 13 ter 300 tonska ribška ladja »Widmoor«. s katero se izmed 16 mož posadke ni rešil niti eden »Carica Milica1- lite v mine Prvi naš parnik, ki je zadel na plavajoče mino in se potopil — Vsa posadka rešena New York, 20 nov. s (Associated Press) ! Žrtev mine je postal včeraj ob angleški j obali tudi jugoslovenski parnik »Carica Milica. Vsa posadka je rešena. Zagreb, 20. nov. o. Glede na vest lz Londona o nesreči parnika »Carica Milica« objavlja Jugoslovenski Lloyd, d. d. v Zagrebu, da je bila vsa posadka rešena in da je že odpotovala v domovino. Po objavi Jugoslovenskega Lloyda Je bil parnik »Carica Milica« zgrajen leta 1928 v Angliji, ter je bil ena izmed najbolj modernih ladij ne samo Jugoslovenskega Lloyda, temveč sploh naše trgovske mornarice. Parnik je imel 9 950 ton nosilnosti. Vozil je 10 do 12 milj na uro ter imel okoli 60 mož posadke. Kapitan je bil Mi-lorad Miljevič iz Herceg novega, prvi častnik pa Vladimir štolfa iz Ljubljane. Parnik »Carica Milica« je bil na poti lz Anglije s tovorom premoga v Dubrovnik V soboto opoldne je naletel južno od Anglije na mino ter se potopil. Njegova katastrofa ni vzbudila samo v Zagrebu, temveč v vseh naših pomorskih krogih mnogo komentarjev. Kdo polaga plavajoče mine London, 20 nov. s. (Reuter) Mine. na katere je ob vzhodnoangleški obali v zadnjih treh dneh naletelo več ladij, sta naj-brže položili dve nemški podmornici, ki sta posebej konstruirani v to svrho in katerih vsaka nosi lahko s seboj 48 min Mine so bile položene na redni poti za trgovinske ladje, toda ne v ravni smeri, kakor je to običajno, temveč v cikcaku Tako jih niso opazili redni lovilci min, ki na tej poti sicer redno opravljajo svojo službo. London, 20. nov. s. (Reuter) Glede na nemške trditve da so potopitve ladij ob vzhodni Angliji povzroči1? angleške mine izjavljajo tukaj uradno, da v bližini kra jev, kjer so se pripetile katastrofe, ni bila položena nobena angleška m:na. Tudi ne bi imelo nobenega smisla, da bi angleška mornarica polagala mine na poti. ki se je poslužujejo angleške in nevtralne ladje pri svoji redni plovbi. Vse mine, ki ib položi angleška mornarica, so konstruirane tako. da postanejo takoj neškodljive, čim se odtrgajo. O vsaki položitvi min obvestijo an gleske oblasti takoj vr? ang'e»ke ladijske družbe, kakor tudi vse nevtralne države. Tttff* litovska ladja „Kavsnasu Riga, 2n novembra AA (Štefani) Litovska ladja »Kaunas«, ki je plula v Veliko Britanijo, je zavozila v bližini Rotterdama na mino in se potopila. Na njej je bilo 20 članov posadke. Plavajoče mine ob belgijski obali Bruselj, 20 nov. s. (Reuter) Ob belgijski obali so včeraj opazili več plavajočih min Več jih je tudi eksplodiralo. Ena mina je eksplodirala pred pristaniščem v Ostendu pribVzno 3 milje od obale Zračni nritisk je bil vslpd eksplozije tako močan, da so popokale šipe na mornariški bolnišnici v •"Menda Ekspl&zij" na petrolr jski ladji „Movincle" Bayonne, 20 novembra. AA (Havas) Iz neznanega razloga je nastala eksplozija na petrolejski ladji »Movincle«. ki pripada panamski prevozni družbi Eksplozija je porušila most in lažje ranila enega člana posadke Velik tovor petroleja iz Venezuele so zložili v petek ter so mornarji očistili rezervoarje Policija je uvedla preiskavo Kakor piše »Newyork Daily News«. so agenti zveznega urada in pornorske policijske službe preiskali ladjo, da bi ugotovili. ali so na njei kaki sledovi bombe Kapitan je izjavil: Ne vemo, ali gre za sabotažo-ln vodimo skrbno preiskavo. Gasilci smatrajo, da je eksplozija mogla nastati zaradi električne iskre, ki je vžgala petrolejski plin. Potopljena nemška podmornica Pariz, 20 nov. s. Mala francoska vojna ladja »Admiral Mouhet« (719 ton) je po hudi borbi ponoči potopila nemško podmornico. Posadki ladje je bilo izraženo posebno priznanje. London. 20. nov. s. (Reuter) Angleški parnik »Pensilva« (4000 ton) je bil potopljen vsled sovražne akcije. Posadka je rešena. Izkrcanje posadke zajete nemške ladje London, 20. nov. a (Reuter). Danes je bilo v Angliji izfcrcanih 58 članov posadke z nemške ladje »Huenfels«, ld je bti* zajeta ob zapadno-afriški obali. Posadko so odpremili v taborišče za vojne ujetnike. Ustavljene ameriške ladje Washington, 20. novembra. AA (Štefani) Poročajo, da so vojskujoče se države do-zdaj zaustavile 48 ameriških ladij. Od tega števila so jih 33 zadržali Angleži, 10 Francozi, 4 pa Nemci. Ni še znana usoda neke ladje, ki se je zadnje dni mudila v pasu vojne nevarnosti. Nemci imajo na izbiro tri možnosti za vojevanje Zakaj se Nemci še niso odločili za energičen nastop proti zavezniškim armadam Pariz, 20 nov. (Presee Informalions). Dogodki na fronti ne dado prav nič slutiti, za kake operacije se bo v bližnj: bodočnosti odločil nemški generalni štab. oziroma vodja nemškega naroda. Kakor poroča diplomatski urednik >-Sunday Dispaoha«. imajo Nemci na iz-b:ro tri možnoti Prva izmed teh je totalna vojna na zapadu, operacije proti Magino-tovl črti, obenem pa močni poleti nad Anglijo ter napadi s podmornicami: pristaša tega na?rta sta predvsem Ribbentrop in Keitel. Drugo možnost predstavlja tporiia maršala Gčringa, ki gre za tem. da je treba blokado in njene gospodarske posledice onemogočiti s tem. da se nevtralni sosedje prisilijo, da sodriu.iejo pri ebrezvsp^šntju blokade. Pn mnenju maršala bi bila ofenziva proti Maginofovl črti ugodna samo Franciji ln Angliji. Tretja možnost je prodor skozi Nizozemsko in Belei.io ob istočasnem zavarovanju Siegfri^dove črte. S to možnostjo se še vedno bavijo nekateri nemški povelfnik] ln ravno ta neenakost v nabiranju je vzrok sedanjemu obotavljanju na nemški strani. Angleški *elež na naporih in žrtvah Pariz, 20. nov. (Presse-in foima' ions). Britanski ministei vojske Hore-Belisha, ki je predvčerajšnjim posetil angleške čete na francoski fronti, je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad tem. kako so se angleške čete hitro privadile novim prilikam in kako hitro so se organizirale ter se vključile v obrambni s'stem Obenem je najavil prihod novih angleških čet na fronto ter zagotovil, da se britansko poveljstvo ne bo plašilo nobenih naporov, da bo čim prej. kolikor se bo le dalo. povišalo število angleškh borcev na francoskih tleh Naglasil je tudi slogo in zaupanje, ki vladata med obema vojskama, ta- ko da ni prav nikakršnih razlik v pogledu potrebnih operacij. Nikoli nista dve vojski različnih držav tako iskreno in tesno sodelovali ter bili tako dobro pripravljeni za nastop po skupnem načrtu. To razveseljivo dejstvo, je dejal mriisrter. samo po sebi zavrača znano obrekovanje, ki pravi, da vodijo Angleži vojno le s svojimi tovarnami iti delavnicami, dočim francoski narod izpostavlja življenski nevarnosti svoje sinove Vedno večje šale. ki jih Anglija pošilja preko Rokavsfcega preliva, ter akoliščna, da se doslej vojna vršila na morju, kjer je pretežen del zgub pretrpela Britanija, vse to dokazuje, da je angleški delež na skupnih naporih in žrtvah zelo znaten. Angleški vojni minister Hore Belisha je bil danes opoldne na kosilu pri ministrskem predsedniku Daladieru. Kosila so se udeležili tudi najbližji scrtrudndflri obeh državnikov. Po kosilu so imeli dolgo ^kup-no konferenco, na kateri so razpravljali o vojaških vprašanjih. Nemška letala nad Anglijo London, 20. nov. s. (Reuter). Ob južno-vJiodni angleški obali je bil danes dopoldne v več mestih letalska alarm. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. V veliki višini je bilo opaženo neznano letalo. Istotako so opazili neznano letalo nad premestji Londona ki nad grofijo Essex. Tudi tu je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo. Ni še ugotovljeno, ali je šlo povsod za isto letalo, ali pa je bilo več različnih letaL Včerajšnji letalsM alarm nad Firth of Forthom je povzročilo šest nemških letal, ki so jih opazili nad odprtim morjem v bližini zaliva. Nad zalivom samim se nemška letala niso pojavila. Angleška lovska letala so eno uro paitruljirala nad zalivom. Zakaj je izostal vdor na Nizozemsko London, 20. nov. z. Diplomatski ured-iuk »Daily Teiegiapha«. objavlja danes v listu nekaj zanimivih podrobnosti o nemškem načrtu za vdor na Nizozemsko. Napad na Nizozemsko, pravi list, je bil določen za 11. novembra, baš na 20ietnico bi bilo še pripomniti, da slovenski mali trgovec ni mož velikih skladišč in da ni brez opravičila tudi njegova tožba da so konsumenti sami mnogo krivi, ker so se pri prvih pojavih krize prekomerno zalagali in so izpraznili zaloge svojega domačega dobavitelja trgovca ki se mora sedaj na novo zalagati po višji ceni. Gotovo je, da se borba proti draginji ne da pričeti pri kmetici na trgu in pri malem trgovcu Tudi tu je seveda treba nadzorstva in treba je ostrega nastopa proti vsakemu, ki bi poskušal zlorabiti sedanje okolnosti. Toda borbo je treba zastaviti drugje, pri izvorih in na mestih, kjer sta i nadzorstvo i intervencija v resnici uspešna Predvsem pa je to vprašanje organizacije, ne onih malih odborov, ki naj v mestu in po deežli hodijo od prodajalnice do prodaj alnice, temveč organiziranega sistema koordinacije onih gospodarskih sil, ki so merodajne in odločilne za raven življenjskega stroška vsega naroda. Tu so predvsem one državne ustanove, katerih ukrepi so merodajni za višino cen premnogih življenjskih potrebščin To sta Prizad in direkcija za prehrano, tu je Narodna banka s svojo devizno politiko, ki je mnogo kriva težkega stanja dela naše važne domače industrije, ker je od početka letošnjega leta do skrajnosti omejevala izdajanje deviz za nakup surovin, tako da nas je vojna »tefcla z minimalnimi zalogami. Ne mala vloga pripada tudi naši trgovinski politiki, ki bo morala v bodoče bolj kakor do sedaj paziti, da se s for-siranim ali pa prevelikim izvozom ne povzročijo škodljive perturbacije. Organizacija strogega in podrobnega stalnega nadzorstva nad karteli, ki le pre-radi zlorabijo konjunkturo, je skrajno nujna. So karteli, ki so neobhodno zlo z ozirom na zunanje trgovinske obveze in na interese države a tudi za določene notranje obrambne in druge obče državne stvari Toda imamo tudi kartel e, večinoma tajne, katerih edini cilj je privatnoinleresnega značaja. Tu je treba bolj kakor do sedaj odpreti oči. Naš monopolni sistem je vzel nekatere najbolj važne življeniske potrebščine za osnovo svojih dohodkov, naš trošarinski sistem v državi in v mestih je znatno pripomogel, da so v naši agrarni državi cene mnogim agrarnim proizvodom višje kakor v industrijskih državah. Sladkor pri nas ni drag zaradi tega, ker imamo sladkorni kartel, temveč zato, ker je nanj naložena ogromna državna trošarina, ki deluje naravnost proh;bi-tivno v pogledu njegove potrošnje. Mi vid;mo tudi. da je pot od proizvajalca do konsumenta pri nas povsem neurejena in premalo organ;7'r>n9 S tem seveda nikakor nočemo reči. d"5 smo proti solidni trgovini Nasprolno. Toda kdor vidi, kako malo pozornosti se po-j sveča organizaciji ljubljanskega trga. [ kako slabe so zveze med posameznimi ! kraji in pokrajinami, katerih vsaka ima ta ali oni pridelek v posebni množini j in kakovosti, pa bo razumel, kako ši-1 roko polje bi se moralo tu še obdelati-Seveda se vse te stvari ne dajo reševati niti z birokratskimi metodami, niti z ■ birokrati. Toda reševati bi se morale in 1 uspehi v drugih, ne samo v avtoritar-: nih državah nam kažejo, koliko se da doseči. Vsi ukrepi pa tudi pri nas ne bodo spravili s sveta dejstva, da sedanjih višjih cen mnogim življenjskim potrebščinam ne bo mogoče preprečiti. Zato se z neodoljivo silo postavlja na dnevni red problem večje kupne sposobnosti j širokega kroga konsumentov, da bo 510-gel višje cene prenesti, ne da se občut-j no zmanjša njegov življenjski standard, 1 s tem pa tudi oslabi socialna in kulturna moč celokupnega naroda. Kakor ču-iemo so tekstilne tovarne na priporočilo Zveze industrijcev zvišale delavske mezde za 10 odstotkov. To je vse hvale vredna iniciativa. Svoječasno so se javnim nameščencem zniževale dravinjske doklade, češ da cena življenjskih potrebščin pada in da ima temu ; padcu slediti tudi draginjska doklada. Sedaj je nastopil, in to prav temeljito, razvoj v nasprotno smer. Ne samo doslednost temveč tudi ves smisel dra-ginjskih doklad zahtevata revizijo prejemkov javnega uslužbenca, da bo mogel prenesti težko preizkušnjo pred ka-i tero je postavljen. premirja v zadnji svetovni wjnl Nemci so se pri sestavi svojega načrta povsem TO/nažaU na to, da zavezniki spričo belgijske nevtralnostii Nizozemski ne bodo mogli na pomoč. Prav ta špekulacija pa se je j^iragfvia za napačno. Bajš dan pred pričetkam nemške invazije je bilo nemškemu poslaniku v Bruslju sporočeno te najmerodajnejše strani, da bo ▼ Belgiji proglašena splošna mobilizacija, čim bi Nemci poskusili vdreti na Nizozemsko. To je bilo sklenjeno 10. novembra, ko sta M-la ministrski predsednik Pierlot ln vojrtl minister general Denis v avdiencl pri kralju Leopoldu. V Berlinu je vest o teh belgtjrtsBi na» merah delovala kakor bomba. Vrhovno poveljstvo nemške vojske jo je prejelo, ko je baš proučevalo poslednje podrobnosti načrta za vdor na Nizozemsko. Generali Keitel, Relchanau ln Blaskowttz ao se spričo te nepričakovane ovire morali odk> čitJi za opustitev svojega načrta. Hkratu je zunanji minister Ribbentrop prejel iz zanesljivih virov obvestilo, da bi napad na Nizozemsko 1zzvni tudi v Zedt-njenih državah silno reakcijo, katere piv sledic trenutno niti ne 14 bito mogoče oceniti Na Nizozemskem sestreljeno nemško letalo Amsterdam, 20. nov. s. (Reuter). Holandsko ozemlje je danes zopet preletelo nemško letalo. Holandsko lovsko letalo sa je zapletelo z njim v borbo ter ga v bližini nemške meje sestrelilo. En dan posadke nemškega letala je bffl mrtev. Vojaški dopusti v Holan-diji spet dovoljeni Haag, 20. nov. J. (Reuter). Kraljica VI ljeandna je sprejela v poeefani a?v*fiencj holandskega poslanika pzl nemški vladi v Berlinu. Redni periodični dopusti v holandoM vojski ta »o bili 10. t. m. ukinjeni, so z ja-trttajm dnem scRet dovoijei* Protektor Neurath pozvan v Berlin na poročanje Po izumrlih praških ulicah patrulirajo oboroženi nemški zaščitni oddelkr London, 20. nov. s. (Reuter.) Po poročilih iz Berlina je bil protektor češke in Moravske, baron Neurath, poklican v Berlin, da poroča kancelarju Hitlerju o zadnjih nemirih v protektoratu. Več visokih fnnkcionarjev nemških zaščitnih oddelkov je bilo poslanih v Prago. Po praških ulicah patruljirajo nemški zaščitni oddelki, oboroženi s puškami in strojnicami. Praga, 20 novembra, v. Češki listi o dogodkih v Pragi do nedelje niso objavili nobenih vesti. Šele nedeljski jutranjiki »Ven-kov«. »Narodni listy«, »Lidove novini« imajo brez vsakega napisa sledeča dva komunikeja ČTK. Prvi se glasi: 2e nekaj časa sem poskuša skupina čeških intelektualcev v zvezi s pobeglim eksprezidentom dr, Benešem manjše in večje akte odpora, ki rušijo mkr in red v protektoratu Češko-Moravskem. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so zasnovatelji teh činov odpora poseb no tudi na čeških visokih šolah. Ker so se 28. oktobra in 15. novembra ti elementi dali zavesti k nasilnemu postopku proti posameznim Nemcem, so bile češke visoke šole na tri leta zatvorjene, devet storilcev je bilo ustreljenih, večje število udeležencev pa zaprtih.« Drugi komunike se glasi: »Radi nasilnega napada na nekega Nemca so bili 18. novembra ustreljeni trije Čehi. Med ustreljenimi sta dva policijska uradnika.« Sobotni nagovor predsednika dr Mache češki listi ne objavljajo. Pač pa ga objavlja nemško glasilo »Der neue Tag«. Hacha je v svojem govoru dejal med drugim: Zadnje dni je prišlo do dogodkov, ki najtežje ogrožajo statut, katerega nam je daJ voditelj Velike Nemčije 16. marca Češko prebivalstvo se je na žalost dalo zapeljati od malih skupin neodgovornih ljudi k dejanjem, ki jih moram označiti kot skrajno obžalovanja vredne Ti zaslepljeni elementi vedno znova podležejo vplivom sovražne propagande in hujskanju emigrantov, katerih vmešavanje v tukajšnje zadeve se mora načelno odklanjati. Rezultat so žrtve na človeških življenjih tn drug