262. mM V IMM i petek, di L »teatri 1910. Ceaa 4 vlsarfe. Letnik XUII. JuLraa|a ftzaaia v L|maiiaul: vse leto...............K 12*— pol kil...............w 6*— Jctrt leta...............» #— K...............„ 1 10 Dopisi n.ij se fraiikira;o. Rokopisi se ne vračajo mm Kuftou atica it. i. ke d <-mou*t racije; 3. korigira vest o sliki srbakeaja preatoio-slednžka; 4. za u i kuje vest. da bi bilo ljubi, prebivalstvo sovražno vojaštvu. eea, da se tega ne da sklepa-:I iz dejstva, da ljudje niso navdušeni za polk. ki je v usodei»olnih sep-'eniberskili dneh streljal; 5. dokazu- • vzorno gospodarstvo mestne obči-: » iti G. zavrača zlobno izmišljena po-n « ila o njegovem govoru, ki ara je :nel na grobu «eptemberskih žrtev. liaron Sehnarz jo je zopet polomil. Praga, 2. septembra. Snočni > Xa-.i List v« javljajo z Ihinaja. da je bila eentralna vlada silno presene-. ko i« dobila \ cM «» razpustu občinskega sveta ljubljanskega. Kranjski deželni predsednik baron Teodor Vhnarz je pač imel pooblastilo za razpust občinskega sveta za slučaj, da bi bil za župana zopet izvoljen Hribar, vendar pa je bilo določeno, da bi se tudi v tem slučaju imel občinski svet razpustiti šele čez par dni. t«» je koneem t ep; a tedna, da bi se s tem napravil na javnost vtisk, da se vlada se pomišlja, kaj bi ukrenila. To taktično potezo je baron Schnarz s svojo znano nerodnostjo pokvaril, zaradi česar v merodajnih krogih vlada nemala nevolja proti njemu. < esko - nemška spravna podajanja. Praga, 2. septembra. Prihodnji teden bo pričel ministrski predsednik ►n Bienerth spravna pogajanja tudi z voditelji čeških in nemških -'-an.sk i h strank. Med prvimi bo konferiral s predsednikom mlad<<< Lra izrvševalnega odbora deželni : -lanec dr. Skardo. Vsenemška propaganda. Dnaj, 2. septembra. Ihie 9., 10., 11. in 12. septembra se vrši v Karls-rube kongres vsenemške zvene. Tega lm» -a -e udeleže tudi številni ru^Ui državni in deželni poslanic Avstrije. Kot nadaljevanje tega e je doseglo med grofom Aehrenthalom in San Gitilianoin |K>|sdno >otrlasje glede avstrijsko- janskih mejnih flpa>r«»\. vsled česar ne bo treba sklu-evati p«»sebnih komisij, da bi ta sf»oraa vprašanja urejevali!. S«m-ijaln04iem0krat.ski kongres. Kodanj. 2. septembra«. Včeraj je imel mednarodni socijalno-dcmo-kratski kongres svojo prvo plenarno sejo. Otvoril jo je švedski delegat Branting. Shodu prisostvuje 887 legitimiranih delegatov. Bebel je poslal shodu brzojaven pozdrav. Tajniško poročilo je podal generalni tajnik Belgijec Huvsnian. Prva točka dnevnega reda je bila debata o brezj>osel-nosti. Predložila s** je resolucija, v kateri se konstatuje, da je današnja brezposelnost posledica kapitalistično- produktivnega načina dela in kapitalističnega sistema, ter zahteva obligatorično zavarovanje delavce* proti brezposelnosti. O resoluciji se je razvila živahna debata. Mnogi govorniki, zlasti Angleži, so naglasa 1 i. da je resolucija premeglena. Končno . resolucija sprejela. Mnogo delegatov, predvsem angleških, se je glasovanju odtegnilo. C M red ha češkega deželnega šolskega sveta. Praga, 2. septembra. Deželni šolski svet je izdal cm 1 red bo, da se imajo z novim šolskim letom opustiti vse one provizorične paralelke in vsi provizorični višji razredi na vseh šolah, kjer ne d ^ega števil«, učen-ce\ so Nemško - ^opi>j»- pr« . da je ta naredba naperjena proti Nemcem. Pismo italijanskega kralja « • sarju. Iši, 2. seplei bra. Italijanski mi t ;-Ter zunanjih I markiz Sari (riuli-ano je \roei] \« hj eesarju K ran u Josipu svnjeroč! jusmo kralja Vik torja Kinanucla. v katerem mu vnovič v iskrenih besedah čestita k NI. lojstveneinii dnevu. Cesar se je brzojavno zahvalil kralju na čestitki. Klerikalni panama na Konjske 111. Olovee, 2. septembra. Vsodila Koroški 1^'MKJO K j.roti temu, da ji j<- zastavila ohliga-i i je v znesku 2 toliko večjim terorizmom se «kus.» * zdržati in zasidrati. Nositelji tega siatnaia nt ne < mejnjejo na to. tla svoja prlzadt-\ anja uveljavljajo z brutalno nasilnostjo v driavi -an. nego skušajo lobilizirati vse javno mužnje proti Slovanom ter tako / zvijačami, i lažmi in rafinirano izmišljenim do gotiki vplivati na najine mdajnejšc osebe. Da ^ »deluje pri tem tudi dunajsko ministrstvo zunanjih del. to pričata dva i n »java najnovejšega datuma. Heroliiiska V ^-isehe Zeitung« je prinesla o ljubljanski županski krizi |»oročilo. v katerem imenuje nepotrditcv bivš*-ga ljubljanskega župana udarec s koloni aJovensAean u narodu. Značilno je, da je to razglašeno v »Vonsisrhe Zeitung*. kajti notorirno je, da je Vo**d*rue Zet-tung« v najintimnejši zvezi i dunajskim ministrstvom zunanjih del in da v vseh avstrijskih stvareh tolmači nazore in zelje grofa Aeh rent hala. Še bo|j značilen je članek, ki je hrt / dvoma iz tiskovnega urada savna njega ministrstvu :»rišel v isls ofieijozno. na državne stroške izhajajočo ~Oesterr. Run Is-hau«^. Ta iiu-k - r>linlaTnnrisr Tage« se vredno pridružuje znanemu, po informa- • ijah zunanjega ministrstva pisanemu Friedjungoveniu članku v »N. Fr. Pr.«, ki je izval slov iti proces, či-car konec pomeni gorostasno blamaži* Friedjunga in tistih, ki so stali za njegovim h rut sns Članek -Allslavi-sehe Tage« v veleofieijozni dunajski reviji — novi Friedjung. ki je pa lahko tudi sT.iri Frb-djung. se previ-doma ni imenoval je denuneijaci-ja slovanskih kongresu% * Sofiji, spevi jalno t asnikarskega kongresa. Iz vest na gospoda na Dunaju je danes v prijetnem |m»lozaju. da lahko vso evropsko javnost »farba« s poročili o slovanskih stvareh. Danes lahko potom različnih »Vossisehe Zeitung« in keruupondenčnih ura-•?o\ lahko natvezi vsi F v ropi, da so Slovenci sami veleizdajalei in da so Keiilenschlagi*' |*otrebni. Tej go-s|sxli seveda ni všeč. da se snuje br-zojavna slovanska centrala na Dunaju, ki bo Evropi podajala resnična p »ročila o slovanskih dogmikih in osvobodila slovanske liste od setlan-odv*snosti od koresp*»ndenčnih podjetij, ki sistematično delaj*, proti Slovanom. In ker tej gosfmfli ni všeč, da bi se ustanovila brzojavna slovanska centrala na Dunaju, den unci rajo vse ml kraja preti vsem slovanske !>olitike v Avstriji, ves novoslavi-zem. dr. Kramara in v-e udeleznike sofijskih kongresov ter proglašajo vse narodno gibanje avstrijskih Slovanov za rusko in srbsko propagando. Ne izplača se takih stvari zavračati. Saj tisti, ki jih provzročajo, .sami vedo. da ^, neresnične. Sprav ljaj^> Pa denuncijacije v svet. da bi naščuvali zoper Slovan«, vse javne moči v državi in javno mnenje v Evropi* ter tako dobili pomoč in podporo za ohranitev svojega nintema. Slovane pritisniti ob zid. da se jim !,odn rebra lomila* to je danes vodilni princip notranje politike v Avstriji. -——. Ljubljanska obč. kriza. Včeraj je vladni komisar Viljem vitez Laschan prevzel vodstvo občinskih poslov. Obiskal je fiosamične oddelke in si dal predstaviti uradnike. Ker je uradni jezik mestnega magistrata -lovenski. je tudi vladni komisar govoril samo slovensko. Cehi proti Susteršiču. Poslanec M a stalka je imel preteklo nedeljo v Vvsokem shtid. na katerem je razpravljal o politsfnu m položaju. Pri tej priliki se je tudi dotaknil obstnikeije ter izrekel kaj malo laskavo sodbo o vlogi, ki jo je igral pri obstrukcijski akciji. Rekel je meti drugim, da je flaatersič poslance naravnost prisilil k obštruk- t iji. V i 1 ust ras* i jo te tvoje trditve je liavedel, da je Šu»tersič v odločilnem ! »-euotku razbijal s pestjo po mizi v Slovanski Knoti« ter grozil, da bo njegova »trunka ua svojo roko pričela « hstrtikcijo. ako njega ne bo podpirala >Hlov. ttaota«. O klerikalni on-strukeiji Is rahel Maštalka. da je dal koiiem efekt ob*trukcije prav onim, ki so trdili, da zada energična opozicija Bienerthovrmii kabinetu mnogo oU-utnejio rano. kakor pa <*b--trukcija. £al, da nismo izrabili slabih pozicij, ki jih je imel Bfteoerth v juniju pri proračunski razpravi, ko ni mogel spraviti pod streho fi nančuega načrta in ko je prišel v oster konflikt s Poljskim klubom, .lasno, kakor na dlani je, da bi v trenofku. ko je izbruhnil konflikt s Poljaki in če bi prišlo takrat k glasovanju <» kaki važnejši predhigi, ka I met liieiierthov že spadal \ pretek n>st. OhMrirkcija je Kieiierthu \h*>* tlila plašč, /a katerega se skril, da bi s tem pridobil čas, da bi preko |»očit-i.ic pripravil stranke za finančne n red loge in da bi uravnal svoje odno-šaje do Poljakov Tako uničeval- no Sodi evleu najuglednejših čeških politikov o klerikalni ohstrukciji. A \aši klerikalci še imajo vedno kla-veni |Migiim, da se babajo s svojo ob-strukeijo, da*i je vsemu svetu jasno, da je samo ta zavožena ohstnrkeija kriva -»klanjih neznosnih razmer, ki vladajo v Avstriji. Seh^arzov feruian proti koleri. Mestni magistra? je dobil včeraj, š, j retlno prevzel agentle v ladni - • :s;ir Laschan, ukaz od deželic* * lade, naj razglase proti koleri nemudoma priifcbčijo tudi v nemšk m jeziku. Ta ukaz slove tafco-le: I^ai-bach. am 31. August 1910. Latit Kivnlmacl: mik* von 27. August 1. J. Z. 7*0 bat der Stadtmagistrat die d. a. /ur Abvvebr der Pholera getrof-fenen sanitaren Verfiigungen zur allgemeinen Kenntnis gebracht l>ie Kun dmachung wurde sowohl i m Amtsblatte afer »Laibacher Zeitung«, al saneh durch offentlichen Anschlag i ur einsprachig «iri slovenischem Texte:i verlautbart. Da mit Ruek-sicht auf die in I«ail»ach wobnhafte Bevolkerung tlentseher Vationalitat und tlie der Stadt zustromenden ! r.....den die Verlautbarung dieser Kundmachung auch in deutscher Sprache unerlasslich erseheint, wird tler Stadtmagistrat >>eauftragt. dies-beziiglich sofort das Erforderliche zu \ eranlassen. Der k. k. Landesprasi-Hent: 8ehwan.« Zakaj navajam** ta kaz ' 7.s *o k«r dokazuje, da baron Schwarz dopisuje z mestnim magistratom v nemškem jeziku in da se hoče sedaj, ko ima moč v rokah, pridno vmeševati v mestno avtonomijo, pred vsem pa h tiče s svoj itn k r »misa rje m zopet uveljaviti dvojezično^ na mestnem magistratu. Nemara je moz tako omejen, da misli, tla bo ta dvojezičnost »-tala na magistratu tudi jKitem. o bodo mestno upravo /.{.♦a prevz« svobodn izvoljenci -volnenega eščanstva. tMbtir t ovadnega društva Sokol II.« naznanja - jim članom, da se udeležimo v re -ljo. dne 4. t. m. prireditve Sokola v Kamniku korfiorativ-ro v kn»jn. Zbirališče točno ob 1. uri pred dništveno tHovadnieo. Povra-tek z vlakom ob 11. uri zvečer. Odbor telovadnega društva »So-kol II.« vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrsi v jHinedeljek. 5. t. m. ob h. tiri /večer v restavraciji br. Fr. Kavčiča na Pri vozu. Ker je ta sestanek jako važnega pomena, prosi fsihor. da t h zanesljivo vsakdo udeleži. >\a ztiaur!« Ljubljančan umrl na Dunaju. V četrtek je umrl v sanatoriju na Dunaju v starosti 47 let ljubljanski lekarnar, splošno priljubljeni in spoštovani g. Milan LevsteJc. Lahka mu IkmU zemljica tuja! PoHojske vesti. Vse si je prav prišlo. Šestnajstletni Anton Kovsč iz Kržišča se je učil do srede julija čevljarstva pri Autonu Raspotniku v Kaineucah št. 14. Ob tem času je zapustil to mesto in se klatil okoli ter kradel, kar mu je prišlo pod roko. Vzel je Francetu Papežu 1 K 20 v, Antonu Raspotniku v zakristiji 28 v, Jožefu Nižaocu 2 kopači, 2 lopati« 1 kladvo, 1 kotliček in eno ponev, Francetu Ptnllesnikarju 2 zlata prstana in en bič, Jožetu (Jričarju 5 K denarja, nekaj sladkorja, 1 pas in 1 žepni not; Ivanu Rebolju 17 jajec in f> K denarja ter Barbari Murn en ziat prstan. No, ta dečko obeta še mnogo! Golju tira. V prvi |k>|oviej miiiolega meseca je prišla v neko tukajšnjo trgovino z obuvalom neka lHletna mestno obli cena ženska ter vzela na ime iislužtfrenca v neki sf>ecerijski trgovini fine, črne čevlje na zadrgo, vredne 17 K. eeš. da jih hode g')s|h>d Že sam i rišel plačat. Prodajalka ji je verjela in dala čevlje brez nadaljnih |>omi-sie4t»v. Ko se je pa seilaj v dotični tr-govini informovala jh» imenu nave-denega gos|MHla. jt- izve^iela. da ta tam >ploh ne eksistuje ter, da je padla goljufiei v past. Tatvin« na parniku. \a nekem parniku je bila od Tr--ta Splita ukradena ročna torbica, v kateri je bilo par u banov, vrednih **HIO frankov, par uhanov z biseri in briljanti. v redni h HIKKl frankov. pfuntov = 1J40 frankov in eden za 20 pfuntov 5W) frankov, dragocena pahljača, več angleškega ko-\ a nega denarja, kakor tudi zlata to-bačnica z rubinom, safirjem in hri-l.iantom. vredna laflfl frankov. Po tatu dosedaj š*» nimajo nobenega sledu. Proda jalea teli dragocenosti naj oči najbližnjemu varnostnemu oblast vn. Afera s strupenimi pilulami pred sodiščem. (Nadaljevanje iz večernega lista.) Včeraj oh pol 4. popoldne se je obravnava nadaljevala. Nadaljuje se zasliševanje prič. Priča Albina P r e v c, zaseb-nica iz Kranja, se spominja, da je bil niadnik pri njej v stanovanju. Priča pravi, da ji je večkrat kaj denarja zmanjkalo. Enkrat ji je zmanjkal tudi tlesetak. To je povedala tudi svojemu možu. Sahothv, ki je pri njej stanoval, je zahteval, naj *e to "adevo preišče. In lako so prišli na sled, da je Hladnik to vzel. Hladnik je to priznal. Sicer je bila z njim popolnoma zadovoljna. Takrat je bil Hladnik 12 ali \l\ let star. Denar so ji povrnili. Priča Beno Sahothv je stanoval ?tf*i gospe Prevčevi skupno s Hladnikom. Spominja se, da mu je gospa tožila, da ji je zmanjkal bankovec — ne ve. ali je bil desetak, ali petak. Priča je nato začel stvar zasledovati, ter dobil Hladnika, ki je vse to priznal. Priča pravi, da je bil Hladnik sicer dol>er in mehak. Priča Franc K o r e n č a n, župan v Dol. Logatcu, izpove, da dobro pozna Hladnika in Tollazzijeve. Vinska trgov ina. katero j ■ imel Hladnik z materjo, je šla dobro. Ločila sta se z materjo zaradi domačih razmer. Slišal je, da Hladnikova mati ni bila zadovoljna s poroko svojega sina. Hamerlitzovko je videl samo takrat, kadar je šla v prodajalno, ali v cerkev, drugam sploh ni hodila. Ko-renčan je letos kupil od njega vino, katera kupčija pa v sled te afere ni veljavna. Hladnika pozna kot dobrega trgovca. Pozna ga kot vznemirljivega, naglega, vsako stvar je premalo premislil. O Hladnikovi soprogi tudi ne ve ničesar slabega. Pri Tol lazzijevih ni nikdar slišal, da bi govorili kaj slabega o Hamerlitzovih. Priča pravi, da se imata Hladnikova rada. Priča se je začudil, ko je slišal o tej aferi, in ni mislil, da je Hladnik to storil, še manj pav, da bi njegova soproga to storila Kakor hitro je slišal o H ladni ko vem podjetju, je rekel, da Hladnik ni dobro napravil, ker ne posna Trsta. Na vprašanje dr. K a v n i h a r-j e v o pravi priča, da mu je Hladnik sam pravil, da sta se z materjo prijateljsko poslovila, ter se poljubila. Na vprašanje dr. Šviglje-v o izjavi priča, da se Hladnikova soproga ni nikdar izrekla sovražno 0 Hamerlitzovih, temveč je celo želela, da se izprijaznijo. Priča Jožef Špan, pomočnik pri Tollazzijevih, se spominja, da je Hladnikova soproga prišla dvakrat domov v Logatec. Zakaj da je prišla, tega ne ve. O Hladniku izpove, tla je bil zgovoren, sicer pa dober človek. Slišal je, da se je Hladnikova podjetje {»oneterečilo in da Hamerlitzova gospa ni bila zadovoljna s poroko. Nikdar ni slišal, da bi obioženka zabavljala čez svojo taščo. Ko je prišla afera na dan, so ljudje spočetka govorili, da ni Hladnik storilec — poz-i neje se jim je pa čudno zdelo, da bi bil Hladnik storilec. Priča Roza Arko, sestra obtožen ke, pride iz Senožeč večkrat domov. Priča je šla osebno k Hamer-litzovim, ter skušala posredovati, da bi Hladnik doma ostal, ter se nadalje vodil trgovino. Temu se je pa Ha-merlitzovka protivila, ter rekla, da naj rajši počakajo, da si sin ustanovi eksistenco. Priča je pisala Hamer-litzovki anonimno karto, in sicer zaradi tega, ker je dala izjavo v časopise, in ker je vsled tega neposredno >pravila tudi Tollazzijevo hišo v sramoto. Po aferi se je priča peljHa v Trst, kjer sta jo sestra in njen soprog sprejela ravnotako, kakor bi nič ne bilo. Hladnika je imela za nadarjenega človeka. Vedela je, da se je Hladnikovo podjetje ponesrečilo, ni se ji pa povedalo, koliko je Hladnik izgubil. Priča je govorila tudi z Žici ari čem zaradi pisma, katerega mu je Hladnik pisal. Zidarie ji pa ni nadalje razlagal, kaj je v pismu. Priča pravi, da je sestra sama upala, da se bo razmerje napram Hamerlitzov-ki sčasoma izboljšalo. Tudi Hladnik ni nikdar nič žaljivega o materi govoril. Priča Ivan Toplikar. pol. kancelist v Ljubljani, je dobil svoj čas od sodišča ukaz, naj poizveduje po papirju, strupu, škatlji itd. Tu se ni izvedelo, kdo da je storilec. V trgovinah ta strup ni bil kot strup označen, temveč je bila prodaja tega strupa popolnoma prosta. Priča dr. Piecoli jun., lekarnar v Ljubljani, izjavi, da so prodajo tega strupa takoj ustavili, ko so videli, kako je adjustiran. Prodali so samo eno veliko steklenico. Ko so naročili strup, so bili informirani, da ga smejo prodajati brez »Gift-scheina«. Priča Ivan Krivec, trgovec v Ljubljani, izpove, da je ta strup prodajal. Trguje s špecerijskim in \ materijalnim blagom. Nek agent mu je priporočal to sredstvo zoper pod- j gane in miši. Prodal je dve veliki in dve mali steklenici, druge so mu konfiscirali. »Mrtvaško glavo« in strup je smatral tako, da je ta strup za podgane. Ker je prišel potnik in blago 1 ponujal, tedaj je mislil, da sme to prodajati. In to mu je potnik tudi izrecno rekel, da sme ta strup prodaja- | ti brez »Giftscheina«. Eno steklenico je kupila neka mlinarica z Notranjskega, in sicer kakih 14 dni pred tem, predno mu je bil strup konfisciran. Na vprašanje dr. R a v u i h a r-j e v o pravi priča, da ni nikdar tega strupa smatral kot nevarnega za ljudi. Dr. Neuperger vstane, ter povabi dr. Ravniharja, naj pokusi strup. Dr. Š v i g e 1 j: Sicer pa mi nismo podgane! Priča Alojzij Šušelj, trgovec iz Brežic, izpove nemško, ter pravi, da ie imel Lassnik tak strup že kake dve leti v prodaji. Prodajali so ga brez »Giftscheina«. Mrtvaška glava je samo nekaka reklama in pa znamenje, da je stvar škodljiva. Priča JožefTollazziseje pismeno izjavil, da ne bo pričal. Priča Uršula Kreč, krojačeva soproga v Ljubljani, pozna Hladnika približno dve leti. Ko je bil Hladnik prvič v zaporu, je prišel k njej, ter ji tožil, kaj da je z njim in da je popolnoma nedolžen. Rekel je \ tudi. da ni imel nobenen vzroka, svojo mater zastrupiti. Ce bi pa to storil, bi se rajše odpeljal v Italijo, ne pa. da bi te javil prostovoljno sodišču. Obenem jo je prosil, da mu naj da /a en teden hrano, ker bo imel pri sodišču se opravila. Priča Viktor Ljubic ni na> \ 70Č Njegova izpoved se prečita: (rovoril je pred Hladnikovo aretacijo s Hladnikom. Na njeaja je napravil Hla*luik vtisk, da je nedolžen. Priča Ivan S i e h e r 1, velepo--tnik v b»Kiitiu. pravi, da ne more o Hladniku ničesar slabega povedati. Pil je morda nekoliko vesel, kakor vsi mladi ljudje. Za vinsko trgovino ae je zelo trudil. Priča je slišal, da Hamerlitzovki ni ugajala zveza njenega sina s sedanjo njegovo soprogo. O H ladni kov i soprogi pravi, da je bila jako dobrega značaja Slišal ni nikdar, tla bi Hladnikova soproga sovražno govorila ti sv«»ji tašči in da je nasprotno celo direktno želela, tla bi se >|Miprijaznila z njo. Priča Josipina Mazi, gostilničar ka v Logatcu, potrdi izpoved prejšnje priče. Hamerlitzov ka ji je sama rekla, da ji srce krvavi, ko je šel Hladnik v Trst. Se ni zanimala za Hladnikovo kupčijo \ Trstu. Ko je bila Hladnikova soproga doma. je večkrat obiskala Mazijevo gostilno, ter je vedno izrekala željo, da bi se sp prijazn ila s " - \ r ni rt k-ia ohtoženka slabe ali žaljive besede o Hamerlitzovki. temveč jo je celo hvalila. Tudi po aferi je prišla k priči. Nikdar pa ni delala na priro v tiska, da bi bila kriva. Cela okolica pozna Hladnikovo soprogo kot blago duš» ■. Priča Josipina Sieherl. vele|Mtses>tnikova soproga v Logatcu. slišala, tla Hamerlitzova gospa ni zadovoljna z zakonom svojega sina. Ko je bila Hladnikova soproga doma. je prišla sauno enkrat k nji. C>z moža -e ni jezila, vedno je želela, da bi sprijaznila s Hamerlitzovko. ki se je je vedno izogibala. Po aferi ste prišli tudi skupaj, toda niste govorili o zadevi. Priča Ivan Mihe ve. posestnik v Logatcu, je sosed Tollazzijev. Pravi, tla se je Hladnik vedno zanimal za trgovino.Ko ja bila Hladnikova soproga doma. je večkrat govoril z njo. Pri tej priliki je večkrat omenila, da bi rada videla, da bi se sprijaznila s Hamerlitzovko. slabo pa ni nikdar o njej govorila. O aferi pa ni nikdar govorila. Obtoženko slika kot mirno. |»onižno. ne bahato dekle. liladniko\e menice in posojila. Priča dr. Rudolf Modri** ne ve. če je Quiritti premožen. Predsednik prestopi zdaj k drugemu delu nbsainlci, v katerem je Hladnik osumljen raznih golju- fU- H I a d n ik: Isdienza mi je predstavil Capanna. Sele pozneje je izvedi* i. da je inpsir. Videla -ta večkrat v kavarni. Lansko leto novembra meseca ga je prt »si i za 1*100 K posojila, ko je kupil avtomobil. Cez tri tetine mu je povrnil lino K. I>rugič mu je pos,,,h| .VjO K. povrnil mu je 600 K, nato 1'JO K in čez nekaj dni UW K. Tega mu ni vrnil. Zadnjikrat ga je prosil za 1'jOO K. Keke] mu je za uierueo. katero mu j*' tudi dai.IM-lenz mu je dal 11u0 K. Pri odhodu ga je vprašal, če je njegov podpis dober. Ces kakih 10 dni je zopet prišel k njemu, ter mu dal na račun "A* K Tako. tla mu je zdaj dolžan še 1000 K. P red- e ti ti i k lira v i. da Dol-lenz trdi. da mu je Hladnik dolžna •Hun K. Hladnik pravi, da je moral Dollenz prav dobro j« »znat i njegove razmer**. Dollenz ni nikdar pravil o svojih razmerah in o svoji materi. Za 1000 K je dal za prilično mesec dni 100 K — to je približno 120 K obresti na leto. Obtoženec taji, da je Quirittija ogoljufal. Z njim ga je seaztan.il Capanna. Qniritti je bil krojač in mu je ♦ nkrat napravil suknjo. Obtoženec mu je enkrat j»osodil 30 K, vsega -kupaj mu je posodil v več obrokih 1060 K. Ne ve, če je imel pri tem kakšno pričo. Dolžnega pisma mu Quiritti ni dal. Za pokritje dolga mu je dal dve menici: eno na 500 K, drugo za 600 K. Plačal mu pa Quiritti ai ničesar. Predsedaiku se čudno zdi, da bi se tak starec, kakor je Quiritti, zavaroval za 50.000 K in kot revei plačeval še zavarovalnino. Quiritti pravi, da ga je Hladnik nagovarjal k temu. Hladnik taji to, in pravi, da bi na glavo padel, če bi kaj takega storil Obtoženec taji vas. Prizna pa, da in u je Marinšek od lanskega do letošnjega leta posodil kakih 5000 K, kar mu je pa vrnil. Poaojeval mu je iz roke v roko, nekaj pa na menice. Mariušku je dolžan 200 K. oziroma 1 ::im K (Ki prej 200 K, zdaj pa še 1 UMI K. To so menice, katere mu je izstavil Quiritti in katere mu je Marinšek žinral. Te je e^kontiral pri banki i lstriana Trieste«. Hladnik trdi. «la in nikdar |km1 pretvezo, tla ima /a nek gozd dobiti 10.000 tki 15.000 kron, izvabil iz ujega denar. Iz /a pora je poslal Mariušku t it Al K na ne ko staro menico. Hladnik obtožen kride. Predsednik navaja obtožencu razne dolgove. Po kouečnem obračunu s Hladni kom konstatira predsednik, da ima Hladnik 27.687 kron dolga Hi.aOU kron ima pa terjati; pokriti torej ne more »kroghh 1 ] I M N I K. i i i a d u i k pravi, da mu je sfe-r isturi j ves denar pobral. l>r. R a v u i h a r preti laga. naj se zasliši priea K - a Arko, tla je dal Jožef Tollazzi Hladniku posojilo poti poffojem. ua jih vrne. če jih 1*» mogel in pa da obstoji zavarovalna polica Hladnikova za 10.000 K. l>r N e u p e r g e r pravi, da je to brezpomembno. Predsednik pravi, da se bo i tem jiozneje s^lt-palo. Priče o Hladnikovih posojilih. Priča Alojzij Do 1 1 e n z . mesar v Trstu, s,- )♦• s-M>znal s Hladnikom pred jK»ltretjim letom. Oktobra me-s* ea mu je posodil 1.700 K, katere je Hladnik porabil za trgovino. Ta denar mu je Hladnik vrnil. Meseca ► m ■ § * ora mu je posodil zofiet 2.7O0 kr«»n. tudi za kupsijo. oOO K mu je Hladnik plačal, '/;. -tanek iN M M K r;. . .i lii.'liieo. ki je bila V.SL ..'»r«—ti 1ruge metiiee so pa zvišali, eno \.x IJ-AI. drugo na 2100. tretjo tudi na 2100K. Priča taji. tla je dal na zadnjo menieo , 1100 K. Ko je meseca februarja 1 adniku posodil, mu je ta rekel, da r *»i denar za nakup vina. Poslednjih 1.700 K jia je izvabil ■ tem, da po le v Logatec, kjer se in-tabulira na neko hišo za 40.000 K. Sv«.to |M»tr »nje za stroške udvetni-kove. Vrnil mu Im», kakor hitro dobi ta denar. Vse^a ima terjati od Hladnika kron. Na vprašanje predsedni-ko \ o, ali bi Dollenz teh 1.700 K tudi sicer |k>sodil, pravi priča, da bi jih ne posodil. Tudi za vinsko kupčijo bi rnu jih ne posodil. Priča je izvedel, da je Hladnik iz dobre družine. O tem ga je informiral Capanna. Dr. R a v n i h a r konstatira, da so navrgli pri dveh menicah v znesku 2*00 kron .700 kron sa obresti v treh mesecih. Hladnik pravi, da mu je dolžan samo MM kron in da za ostale menice ni dobil denarja. Kar se tiče intabiilacije 40.000 krtin na hišo, pravi, da mu tega ni rekel ter pove to priči v obraz. Priča pa ostane pri svoji trdit vi. Dr. Ravnikar vpraša, oa se Dollenz sploh peča s takimi posojili. Priča Dol lena pravi, da daje taka posojila samo prijateljem. Priča fitefaa Quir i 11 i, krojač v Trstu, izpove, da ae je pred d ve mi leti seznanil a Hladnikom. Predstavil mu ga je Capanna. Nekega večera ga je nagovarjal Hladnik, naj se zavaruje za kakih 25.000 K ter mu izročil za razne stroške 50 kron. Polico naj da Hladniku, ker jo potrebuje. Priča je šel tudi k zavarovalnici »Fcnicc«, ki ga je poslala k zdravniku. Zavarovalnica ga je zavrnila. Hladnik mu je izrecno rekel, da bo plačeval premije. V to se je priča udal. ker je upal, da ho od Hladnika kaj tiobil za to. Priča je mislil, da hi bila donosna kupčija s čepicami ter je vprašal Hladnika, ali bi mu v to svrho kaj posodil. Hladnik mu je dal najprvo 100, potem še 200 kron, za kar je priča kupil čepice. Od dobička bi imel vsak polovico. Kupčija s čepicami bi se obnesla, če bi bilo mrzlo, kar pa lansko leto ni bilo. Ker se ku|»čija ni obnesla, ni mogel Hladniku plačati menice. Za to mu je izstavil menico na 500 kron, in sicer H50 kron za dolg, 50 K za obresti, 100 pa več, katere je Hladnik ravno potrel»oval in katere bo Hladnik sam plačal. Hladnik je rekel, da bo to menico eskontiral. 15 dni pozneje je srečal Hladnika, ki mu je rekel, da na menico ne more ničesar dobiti, ker njegov podpis ne zadošča. Hladnik ga je prosil za drugo menico, ćeš, da je dobil človeka, ki mu bo dal denar. Hkrati je Hladnik «trgn! staro menico. In priča mu j«. iz»ta\il novo menieo na .7*10 kron. Banka ga je tir-jala za dve menici, in sicer za eno, glasećo se na .700 K. za drugo na o*>0 kron. tjuiritti ni ničesar plačal. Hladnik st* je napram njemu obnašal kakor > angel«. Hladnik : Da so me molzli. Predsednik : Tega ste pa vi molzli. H 1 a n d i k : Kaj bom reveža, \ saj nima nič. Hladnik trdi. da mu je bil priča dolžan 1000 kron, potem mu je tlal en kovčeg, vreden 20 kron. .70 K za zavarovalnico — 30 kron je bilo pa za obresti. Priča pa trdi. da ni od Hladnika več dobil nego 300 kron. Franc Marinšek. trgovec in gostilničar v Trstu, je podpisal Hladniku omenjeni Quirittijevi menici, ker je bil Hladnik napram njemu vedno pošten. Prišel je k njemu pod pretvezo, da rabi nujno denar; ker so mu nastali vsled bratove smrti stroški in da ima v kratkem dobiti za prodani gozd 10 do 15 tisoč kron. Marinšek bi mu navzlic temu poti pisal menici. Na Quirittijevo menico ni dal niti pol krajcarja, podpisal je samo na Hladnikov podpis. Tožil je Quirittija in Hladnika, toda ni dobil ničesar. Obravnava se ob 8. uri zvečer prekine. Nadaljevala se bo danes ob 9. zjutraj. (Dalje v večernem listu.) Kreditu burit* v Ljubljani*. ksnJ essajaic asm 1. aeatenara 1911. Najnovejše vesti. Stavka v Bilbau. Ililhao, 2. septembra. Dopoldne je vladal v mestu t topo In mir. V nekaterih tovarnah so delavci ustavili • ♦♦do. Vlada je dala oblastnijain obsežna pooblastila za slučaj, ako pride do kakih izgredov. Hi I bati, 2. septembra. Popoldne je prišlo do krvavih izgredov. Voja štvo je moralo intervenirati in rabiti orožje. Vet" delavcev je ranjenih. Izje ni no stanje v Bilbau. Bilhao, 2. septembra. Vlada je proglasila v Bilbau izjemno stanje in suspendirala nedržavljanske pravice. Isdajatelj in odgovorni urednik: Baato Pustoslemšek. j, 1. septembra. Živahno zanimanje, ki se je včeraj ix>javilo za k redi tke in 3 /r prioritete južne železnice, se je danes dopoldne še povečalo; sicer pa je bila borza mirna, kur-zi na včerajšnji višini, mirno razpoloženje in vztrajno do konca. 4* L majeva renta . . . . 4 2*. srebrna renta . . . . 4% avstr. kronska renta . . 4*1 kranjsko deželno" posojilo 4' ♦ k. o. češke del. banke . Srečke iz MsST1 \ . . . m rt »* t804 . „ uske „ zemeljske 1. izdaje Z ogrske hipotečne . . dan. komunalne . . „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske . . . . avstr. rdeč. križa . . m ogr. m »• • • M bazilika..... „ tsrskc ...... Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne Železnice..... Državne železnice . . . . Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . Vslsts. Cekini........ Marke ........ Franki........ Lire......... Rubiji......... 9375 93 95 97*60 97 80 93-70 9390 91-95 9215 95 25 96 25 94 — 95 — 231 — 236-- 324 — 329 50 157-— 16280 299 50 305 50 281 50 287 50 249-50 250-50 531-- 341 521*75 531-75 84 — 88 — 63 — 67 — 3850 42*50 29-30 33 30 260-25 261-25 441 — 445 — 670-— 67 P— 554 75 555 75 124-50 125 50 75175 75275 75950 760 50 259 — 261 50 275 50 277 50 1 t1*37 11 40 117' S250 95 50 95 65 94 65 94.85 253-50 254 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. septembra 1910. T • r as I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 96 Pšenica za april 1911 ... za 50 kg 1022 Rž za oktober 1910 . za 50 kg 7 38 Koruza za september 1910 za 50 kg 5 97 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 88 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 803 E f a k 111. 15 vin. višje. I Najboljša aro sedanjosti: ihti, srebra«, tuli, nlkellnastn In jeklena se teti sum pri H. SUTTHER UuMjana, Mestni tri. Lastna tovarna ar v Švici. Tiuntiški varstvena znamka I K 0 ? I 7 I K 0 7 0 7 mi mi 3 131 ®***m sprejme takoj notar jfatovenrik v JTjnbljani. Brek 129 šo dobro ohranjen, za 9 oseb nizki ceni prala v Bazarjih pri IfrnMtnni Me*. S, paftta Dabrova. Prošnja! Kdor bi imel v službi ali sploh vedel za natančni naslov Ludovikn Qt*njnM9 natakarja, naj blagovoli to takoj podpisanemu naznaniti, ker se bo proti njemu zaradi prevare v večjem znesku sodnijsko postopalo. 2952 Mihajlo Jtosman, riTutelj coKat>a turale t RaMji Srbija. t / 8410 Največji češki cirkus K.Klndsky en nnntin, nnaeljak In praznikih po 2 gala predstavi 2 še nikdar prej v Ljabljani predočeno Vaak •k a •b 4. zvečer ob 8' ,. mi. velika predstava, i Pri poanlj minili predstavah platafs vojaki do narednika in » It lat na vaeh so dotik polovica. Zvečer polna vstopnina. Natančneje na dnevnih lepakih in v oglasih. Ravnateljstvo. Uata noviji t aeonieii v Ustnem zadroaea icno ▼ LjabljaUri aa Ihuujski cesti it. M rga prometa . . . je imela koiKem leta 19U9 d upravnega premoženja . . K S*,11S. 1 21-11 K COv77a.alO-S9 brez vsak« obrestuje hranilne vloge po 4I(2°|0 »ga odbitka rentnega davka, katerega »laČMje poaojitnica »ama aa vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s tokovnim prometom in lih obrestni e od dno vloge da dna d vina. Stanje hranilnih vlog nad..............K 2 0,0 00.00 0 Posojuje rta sevvttji&ča po S al rta .AinaaMmM+mijm mM pa pa 5 % kraa aamortiaacije j na menice a»o S Posojilnica sprejema tudi vsak dragi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE DRI: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon it. 185. Poštne hranilnice raćan *t. 92S.405. I Jfajvečja, najvarnejša slovenska hranilnica | i i v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 518 ntilijOnOV K, obstoječe vloge nad 38 BailiJonOV K, a rezervni zaklad naci 1 milijon kron. Vsaka iSfjnha vloženega denaria je aenftOgOča, *er je pri tej hranilnici izključena vsaka Špekulacija s tem denarjem. Vloge se obrestujejo po 4^4^ Q brez vsakega odbitka. Ima vpei^ane domače hranilnike m kreditno društvo. Posoja na posestva po 5' ,, obresti in proti odplačilu po najmanj 1 , na leto. i ■ i i x C LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Promese zemljiških srečk k WW B|BA k žrebanju tiskih srečk - WW Oa_ žrebanju 5. septembra t. I. po ™Ui ^ t#v# | oktobra t. I. po--%3 II ■ J'-■- n-" I j t 1 Dolžnost Tsako^ra Slovenca jo. aa •klana aa^arovalao pogodba bodisi za življenj*, ali pa proti požara le pri slovanski banki .SLAVIJI*. Podptrajnso torvj zavod, ki na jo jo stavil, izpolniti v kjairaVm II ajemno zavarovalna banka je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Banko JLAVUA v Pragi Banko JLAVU1 ioi ima posebno ugodne in prikladne načine z* zavarovanje življenja. si razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrtt roditeljev, za doto otrokom. »t- ~anatt JUVUr ffS^JT cls" svo- nanaskaf a i ani |AM je res slsvaaska zavarovalnica z vse- mm if JlatlasJaa skozi slovansko - narodno upravo. #1 A|H |IM gmotno podpira narodna društva, lpjUlVlalPB organizacije in p-i>rt\a \ r.a-.:-ntm dobrodelnim namenom. stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Banko JUVUA (u poiisiili te? me mlie mM atn bile JUlUf i Liabliaoi Slovenci! Okleni mo se z vs^m: močmi g**«Ia : »Svoji k svojim !* Osamos~cjimo se na narodno - gospodarskem polju ! Ne pod cen j ujmo se ! Bodimo odlooai. mlečnost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim hnj« nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujrga jarma ! □ □ □ □ □ in i - A. ZABKAR, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 42. ŽelezoUvania, toraraa za stroje bi UJučaTidčarzka dela. Priporočam se v izdelovanje, napravo m popravo vseh v mojo stroko spadajoči h predmetov: strajaV| a)r*tpt*arw MM mline h žage, anjajnfernja Fran-cia*tur»fcifie za vsak padec množino vode, kakor tudi taraif inij za vsako industrijo Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega i-Jeza, in sicer i9 kotle, peti, klopi, aiakrn, ka> MM Wn1a) itd.; dalje najrazno-vrstaejse Itlein« ka>anets*okaija)9 kakor stretee stole, mostove, vrtnar-Oc*- rastlinjake, vsa atavbiMka m kljmlmai fli£*f»*ka nfnanl • ieiezne ograje, vrata, okna,strelovode in štedilnike, iieno pletenine* xa ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tvorniških cenah. 181^ 56 ^047