46. številka. Ljubljana, vtorek 25. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izliiija vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol I u ta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Ža pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesoc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za (lijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za eotrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman m četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat so plača šteinpolj za 30 kr. Dopisi naj bb izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa". Opravništvo, na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni14 v Tavčarjevi hiši. Vabilo na naročbo. S 1. marcem se ..Nlor. \aioil" lehko na novo naročujc in velja : Za ljubljanske naročuikc brez pošiljanja na dom: Za mesec marc .... I gld. tO kr. Za četrt leta .... „ ?iO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za mesec marc .... I gld. -!■© kr. Za četrt leta .... -4 „ — „ Za gospode učitelje na ljudskih šo 1 a h in za (lijake velja zill-jsiilillfc cena in sicer: Za li j u 1) 1 j a n o za četrt leta SS gld. 50 kr. Po posti sprejeman „ „ Iš „ — F. n. gg. naročnike, kateri še nijso plačali naročnine, prosimo uljudno, naj nam pošljejo zaostalo zneske. Poljaki. Cela pozornost avstrijske politiko takraj Litave se zdaj obrača na Poljake in sicer tako od ustavoverno-vladnc, kakor od fede-ralistično-avstrijskc strani. Vidi se, da so oni odločilni faktor v osodi volilne reforme. Krona in stranke gledajo na nje in jih hočejo pridobiti. Ko cesar več tednov nij hotel dovoljenja dati, da se volilno teroriziranje Slovanov z danje mu državnemu zboru na mizo položi, videlo so je, da tega ne stori zarad tega, ker razen vseh drugih Slovanov tudi Poljaki nijso prijatelji tega koraka. Mini-sterstvo je gotovo obljubilo cesarju, da bode Poljake pridobilo. Za to zdaj mešetari ž njimi in jim obeta hribe in doline; zadnje dni dohajajo zmirom poročila o poljskih poslanskih shodih in ministerskih ponudbah; dan na dan beremo v vladnih listih stoječo rubriko o Poljakih in njihovem zadržanji. Da si med Slovani Poljaki nijso bili dozdaj nikdar zanesljivi in tudi zdaj, ko se namerava avstrijskemu Slova,tistvu tako velika krivica uzakoniti, med nami nij posebno velikega zaupanja v poljsko stalnost in odločnost, — vendar se kaže, da stvari dobro stoje. To se vidi že iz ugrizljivo sovražne pisave, s katero vladni časopisi ob isti uri proti Poljakom pišejo, ko se vlada sama na vso prste postavlja, Poljake za se pridobiti z razumu koncesijami, Baš ta ton, ki hoče zaničljiv biti, ki se mu pa pozna, da izvira iz strahu, je tudi dokaz, da vlada dozdaj Poljakov nij mogla pridobiti. Tudi naravnost iz poljskih krogov prihajajo ugodna poročila, da se Poljaki nijso dali zapeljati, temuč, da nameravajo zapustiti državni zbor. In res ne vemo, kako bi zdaj mogli drugače delati. V ustavnem odbora so izrekli, da smatrajo volilno rcfoinio kot „prelomljcnje ustave". Ta njih izrek je javen. Ako so to izrekli v odboru in iz odbora odšli, ne ostane jim noben drugi pot v državnem zboru samem : ako so kolikaj dosledni, morajo tudi tu izstopiti. Najnovejša poročila iz Dunaja pripovedujejo, daje to v poljskem klubu predvčeranj em sklcncno, da Poljaki odidejo, in da tedaj ustavoverci sami ostanejo. Ako se to zgodi, bode imelo nepregledne nasledke, ker potem dosežemo ono edinstvo slovanske in federalistične opozicije proti germanstvu, katere še nijsmo imeli, in ki bi bila že zdavnaj državo in ustavo uredila: potem se tudi ne da lehko misliti, da bi cesar kedaj potrdil tako volilno reformo, ka-koršno so nemški centralisti izdelali. Prošnja do cesarja. — Iz lli'ilNlovj- v savinski dolini 20. februarja: Naš trg in sploh vsa braslovška srenja potrdi s 120 lastnoročnimi podpisi, na čelu jim naš g. župan in ves občinski odbor, da pristopi k peticiji do cesarja. Ljudje do zdaj še nobeno peticije nijso tako radi pod pisavah, kakor te. Bog daj, da bi dober uspeh imela ; če pa tudi ne, dopolnili smo svoje dolžnosti ter nijsmo križem držali rok, ko našemu narodu tolika krivica preti. (Slava! Podpise prejeli. Ur.) — Iz l»i*«*c na Štajerskem 20. teb.: Tudi naša občina pristopi k peticiji do cesarja. (Podpise prejeli. Ur.) — Iz Podnice pri Vipavi 21. feb.: Gosp. župan, svetovalci in odborniki sosesk h\. Vi«l-vi in J*o«ll'tigpo na Vipavskem pristopajo k peticiji do cesarja, katero je navdušeno podpisalo 122 posestnikov. Živela slovanska vzajemnost! (Podpise prejeli. Ur.) — Iz lirkc na Dolenjskem 22. feb.: Tudi v naši občini je mnogo posestnikov podpisalo peticijo do cesarja, da si spadamo pod litijskega mogotca Schbnvvettra. (Prejeli. Ur.) — Iz l,&l*li4'K&l na Štajerskem 22. febr. : V našem trgu so vsi rodoljubi podpisali prošnjo do cesarja, katerej ste pristopili tudi občine It i'i*lol blizu Laškega in m v. 1.4'H«ir kakor da bi se ne bilo ničesar primerilo. Uradni „1 Mario" prinaša dve postavi, katerih ena določuje, da se bode v prihodnje sodilo v imenu naroda, druga pa zadeva organizacijo prostovoljcev, ki se bodo imenovali prostovoljci republike, ter bodo podložni ministerstvu notranjih zadev. V seji narodne skupsčiue 14. februarja, v kateri so bili voljeni udje nove izvršilne oblasti, narisala sta Figiicras in Gastelar z živimi barvami uadcpolno prihodnost domovine. Poslednji je navdušeno pozdravil republiko, ter rekel med drugim: ,,Mi smo že dolgo re-republikanci, toda mi nesino prekucnili monarhije. Ne, nobeden nij monarhijo končal, umrla je sama od sebe. S Ferdinandom je umrla tradicijonalna, Z Izabelo parlamcn-tarična monarhija, z odpovedjo Amadeja umrje demokratična. Vso te monarhije so umrle same od sebe. Mi nesmo ustvarili republike, storili so to odnošaji, sila narave, zgodovina iu teženje družbo nas je pripeljalo na to. Pozdravimo jo kakor solnce, ki po naravi in sama od sebe izide v naši domovini." Vlada je predložita narodni skupščini postavo, po kateri se pomilostijo vsi, ki so zarad republikanskih izjav proganjani ali zaprti. Dotične preiskave so ustavijo. Pomi-loščeni so tudi vsi, ki so v preiskavi zarad tiskovnih pogreškov. Minister netranjih zadev Pe y Margall je poslal vsem španjskim oblastnijam sledečo okrožnico: Gospod governer! Ker je prestol po odpovedi Don Amadeja savojskega prazen, sta se kongres in senat kot neodvisni kor-tesi združila, vso oblast v svojo roke vzela ter proglasila republiko. Prizadevanje vseh, temu ministerstvu podložnih oblastnij morajo biti na to obrnena, da se ta oblika vlade utrdi in zadobi tisto veljavo, katero mora imeti, Republika je bila vpeljana brez prelivanja krvi, brez razdraženja. brez najmanj sega motenja javnega miru. Obdržati se mora brez nereda, brez mešnjav, da so tisti, ki se vedno mislijo, da je republika neločljiva od anarhijo, pomire ter svojo zmoto spoznajo. Red, svoboda, pravica! to je geslo naše republike. Nikdar bi ne dosegli njenega namena, če ne bi spoštovali pravice vseh državljanov; če nc bi z močno roko popravili napake, če bi vsi ne spoštovali postav. Republika bi bila dalje v nevarnosti v svojih težnjah in v svojem namenu, ako bi izjavam mišljenja in vesti ne pustili popolne in nepogojne svobode, če bi najmanjšo v prvih oddelkih ustave leta 1H(!!I zaznamovanih pravic prikratili. V nevarnosti bi bila tudi, ko bi kazali kazni vredno slabost do katere onih strank, katere spanjski narod cepijo, ter jo pustili, postavne meje preko-račati. Pomniti treba, da ustaja isti hip zgubi svoje pravo, kadar občna pravica glasovanja narodni iu individuvalni samolvasti dopusti, da se v obilnosti svobode, brez strahu in naporov projavi, ter svoj namen doseže, brezi da bi trebalo barharično sklicati se na orožje. Zanašam se, gospod governer, da si bodete prilastili te načela, ter se ravnali po njih. Tc načela, bodo vodila tudi podpisano ministerstvo. Ustavodajni kortesi, ki se imajo zbrati, dali bodo republiki or- ganizacijo in obliko. V odborih, ki se bodo posvetovali 0 tem, se ne bodo ponavljale nepostavnosti, katere so se godile v prejšnih časih. Nobenih silovitosti več, nobenih spletk in zvijač, po katerih so se prej volitve pačile. Če bi kedo kaj tacega storil, moral bi se takoj kaznovati. Urez globokega spoštovanja postave bi bila republika ena zmota več za zlorabljeni narod, in dokler boderao mi imeli izvršilno oblast, ne bodemo nikdar pustili, da hi se narod motil, ter izgubil poslednji up." Vožnja na Spanjski severni železnici je zopet odprta. Dopisi. Ix ttritflen 22. febr. [Izv. dopis.] Letošnji „venček" je bil, skoro smemo reči najsijajniši, kar je še plesov naše društvo „Slovenska beseda" aranžiralo. Hlagi namen, polovico čistega dohodka tukajšnji ,,podpiralni zalogi za slovanske dijake" podariti, vabil je gotovo živejše od prejšnjih let vse graške Slovane, s svojim dohodkom počastiti to že nekaj let priljubljeno slovansko zabavo — le čudno, da je ravno na ta večer „pevsko društvo slovanskih d i ja k o v višjih šol" občni zbor sklicalo, ali znamo, da nij zborovati moglo radi pre-malega udeleža. Donesel je venček lep čisti dohodek, namreč 104 gold., od česar dobi revno slovansko dijaštvo polovico, to je 52 gld. res lepa svota v drugače nam tujem mestu, akoravno je bila dvorana prav lepo nakinčena in je odbor na vsako stran skrbel, da je slovanski venček obdržal svoj prostor med prvimi nemškimi veučki tukajšnjega mesta. Posebno zanimivost ima naša zabava za Gradčane, ker se pri njej vsakokrat jugoslovansko „kolo" in češka „beseda" plešeti, v čemer se društveniki vsako leto pred veselico urijo. Letos se je beseda posebno izvrstno plesala, ker so gledalci z obilnim ploškom pohvalili , ali zato je kolo bilo slabše. Da nc bi ravno v tem času cesarica Karolina Avgusta bilo umrla, — in venček je bil na dan njenega pogreba 18. febr. — bil bi uspeh še sijajniši, ker je uradništvu in vojaštvu bil pristop k zabavam zabranjen. Tudi drugi odlični gostje so radi tega izostali , kakor Nj. excelenca bivši ministerski predsednik grof Ilohenvvart, ki je sicer ustop-nico vzel, in c. k. namestnik, ki se je excu-siral. Slednjič moramo omeniti, da se je slovansko dijaštvo v obče slabo udeleževalo — razve društvenikov „Slovanske besede" — premda je šlo za njegovo podporo; ali iz lepega uspeha so da zaključevati, koliko hi bilo še mogoče Btoriti, ako bi vladala med dijaštvom sloga, vendar ne društvo „Sloga", ki nima niti Hrvatov za se, ker se ti približujejo „Hrvatski Danici", niti Srbov, ker so ti vedno le za-se, niti tehnikov, ker se po pravici bojijo, da pri tako slabem pro-gnostiku njihovo lastno društvo „Venđija", utegne z novim vred propasti, niti „Slovanske besede", kder je veČina slovenska in češka, kajti pri takih občeslovanskih početjih tukaj v Gradci so je le bati, da že obstoječe ob-čcslovansko društvo ,,beseda" bi utegnolo po takem propasti, in graški Slovani bi bili brez svojega ognjišča. Da je tako, bode vsak rad verjel, kdor pozna visoko ceno stanovanj, posebno za društva, in mnogo dijakov spre-vida, da novo društvo bode le mogoče brez lastnih soban z javnimi zbirališči po go-stiluicah. ¥z PoinjAllA v Istri 1 H. febr. flzv. dop.] (Koprski žandarmi.) Nobena vrsta vojakov nij pri nas tako nepriljubljena, kakor žandarmi. Sploh tu ljudstvo vsacega črti in mrzi, kdor nosi na kapici čebulovo grešto. Da bi žandarje cenili za to, kar bi morali biti, nam pa ne dajo povoda, kajti koliko hudodelstev in tatvin se prigodi, in nikdar se nij še čulo, da bi kak žan-darm kaj izvohal. Mi se moramo zanašati na svojo moč, na svoje stražnike. Ril je ustreljen pri Črnikalu pošten mož, oče čve-tero nedoraslih otrok, a do sedaj slavni žan-darji nijso še zasledili umorilcev, Če tudi so minile dve leti po tem strašnom dogodku. Kočijaž, kateri spremlja poštni voz, je bil na koprski cesti, do smrti na vozu razmesarjen, a do sedaj nam je Še zastavica, kdo je zločinstvo uČinil. V Zavijali, kjer so magazini žganja, je zmirom polno tržaških potepuhov in vlačugov, ter mnogo hudodelstev se tu prigodi. Naše ženske, koje gredo v Trst skozi Zavije, so v vedni nevarnosti biti napadene od onih hudobnežev. Gorje bi jej bilo, da bi ena sama po cesti šla; a varuhov javne varnosti nij videti nikjer, nikdar! Le kadar se kakova nedolžna stvar pripeti, tam je množica varuhov; kadar vohajo in povprašujejo po Rusih, tam so vedno pripravljeni. Dolinski fantje so zapodili v beg enega „cafa", tu so imeli žandarji veliko pojedino; gonili so jih paroma in veličastno korakali, kakor da bi bog ve, kakov slaven čin storili. Za take stvari so naši žandarji; kmetje jih zaničljivo imenujejo „ne bodi jih treba". — Videl sem kranjske Slovence pri nas, kateri v opravilih ali po kupčiji potujejo, da so se do tal priklonili in klobuk vrgli na stran, ter najponižnejše pozdravili, srcČavši žandarje. Ti slovenski domačini pa prezirajo te ljudi, in redko kateri bo mrmraje rekel, ko vidi žandarje „bon zorno". — In ti varuhi, kaj so? Tujci iz neavstrijskih dežel, ne govoreči niti naš jezik. Dali je to pravica? Poglavar, vulgo „kapo" žan-darjev v Kopru je iz Lombardije doma! On je poseben ljubček okrajnega paše; zmirom sta skupaj in sklepe kujeta proti Slovencem in dopisniku ,,S1. Naroda", katerega pa nc morejo najti, ne uganiti, kdo daje. Našim Italijanom pa so žandarji še bolj priskuteni, nego Slovencem; velikokrat jih napadajo in dobro nabijejo v lahonskih gnezdih. V I sol i vsakokrat, kadar se po noči prikažejo ti vrli žandarski junaki, jih ondašnji Italijani kamenajo (česar se v3 da ne hvalimo). Lansko leto so žandarji pri enakem napadu enega Čisto nedolžnega mladeniča ustrelili in ubili!! Po vseh ister-skih gnjezdih so že žandarje lovili, pa sto morebiti čuli, da bi vlada pošiljala regimente vojakov, kakor se je zgodilo v Janjčah in Vevčah. Ali vpije kaj ljublj. „Tagblatt" zaradi tega? — Se eno vprašanje imam staviti do našega okrajnega paše. Kadar gredo žandarji v služabnih opravilih po vaseh, koliko plačila jim pripade? Ko imajo fantje kjer god, ples ali kakovo veselico, to si puščajo žandarji od fantov dajati jesti in piti, ter povrh tega zahtevajo še po štiri, pet g o 1 d i n ar j c v !! Ko je kje kak somenj , mora tudi župan žandarje „pitati" in jim denar dajati; videl sem čestokrat v srenj-skih računih: žandarjem se je dalo 8 do 10 gld. itd.!!! I % I1Vlir ■**»«! li. 18. febr. flzv. dop.| Od 1. marca bo začel izhajati tu v Belgradu zopet en nov političen list „Branik". Program mu je: Poštovanje in podržavanje ustavno-monarhičnega načela v Srbiji, pod narodno dinastijo v plemenu Obrenovičev. — Poštovanje načel cerkve, brez razlike vere, moralno in politično zjedinjenje srbskega naroda. Kar se zunanjih odnošajev tiče, „Branik" bo v prvem redu zastopal narodno solidarnost in politiško vzajemnost slovansko slobodo iztoka in iztočnih narodov. Bulgarski narod, pravi dalje Branik, ne delimo v ničem od naroda srbskega, interesi bulgarski bodo nam to kar i srbski j srb8ko-brvatski narod to je po našem prepričanji ena duša in eno telo. Slovenci kakor enoplemcni bratje naši, našli bodo v „Braniku" tople ljubavi i bratskog saučešra: A radi takšega in izdatnijcga odpora protiv preteči navali germanskega elementa in po-germanizivanja, gojil bo že probujene simpatije za plemeniti in viteški narod francoski. Nije li veselje videti, kako vse tukajšne novine širijo med narodom ideje slo van ske vzajemnosti. Edini „Vidov dan" jc izvzetek. On neprestano trobi svojo denašnjih okolno-stih zastarelo, ali v interesu madjarske ležečo pesem : „Serbia fara da se." Da nas izid volilne reforme v blagoslovljeni Avstriji vrlo zanima, si lahko mislite. Mogoče, da bo pad kralja Amadea imel upliv na višje rešenje. Višji krogi si bodo pač morda dobro premislili, predno podpišo to reformo, ki pravice krati tistim narodom, ki so v hudih časih carevino in dinastijo o d propasti rešili. Dencs smo imeli zopet požar; ob 9. zjutraj začelo je goreti največje in najlepše poslopje v Belgradu, „velika šola". Brzo so pritekli pionirji v pomoč (ognjegasnega društva se nemamo) in so kratek čas pogasili ogenj. D. Iz ftu«liiii-l»«'*f«» 20. febr. [Izv. dop.] V popolnenje naše železnične mreže sestavila je naša vlada načrt, po katerem se imati tc-lo dve glavni progi potegniti: od Zemljina na sever črez Budim-Pešto na Dunaj , in od Zemljina na zapad Črez Gradiško in Ogulin na Reko. Prva črta bi imela svoje nadaljevanje od Zemljina skozi Srbijo do Solonika, druga črta bi pa za Savo bosni-ške železnico sprejemala, ter od Gradiške na Osek postransko progo imela. S tema dvema progama hoče naša vlada konkurencijo delati nameravanej progi Dunaj-FUrsten-feld-Radgona-Zaprcžič in skoz Hrvatsko na Kostajnico in daljo skoz Bosno v Salo ni k in Dalmacijo. Naj ljubše hi pa našej vladi bilo , če bi se cislajtanski konzorcij spojil s prihodnjim konzorcijem za proge Zemljiu-Dunaj , iu Zemljin-Reka v eno društvo, katero naj bi tudi progo Zagreb-Kar-lovec od društva južne železnice, in državno progo Zagreb-Zakanj v svojo last odkupilo. S tem načrtom hoče naša vladu brž ko ne poprejšnje pregrehe v grade uji železnic popraviti. Ilettvev, profesor na našej preparandiji jc izdal pod naslovom ,,jclszavuuku (naše geslo) brošuro, v katerej razpravlja predmet, kako se naj „inojezični državljani" naše kraljevine Čem preje pomagjarijo. V dosego tega namena predlaga Hettvev naj služijo zlasti cerkev, šole in vojska. Brošura „jclsza- vnnk" je program novo ustrojenega društva „mayar szovetsčg" (magjarska zaveza). Ta „magjarska zaveza" ima namen proti društvu „slovanske zaveze", katera pa samo v domišljiji Hettycyjevej živi, delovati. Mogel bi marsikatero pikantno iz „jelRzavunka" navesti, ki bi razsvetila bctyarsko mišljenje iu husarsko slog gospoda Hcttyeyja, pa — predali „Slov. Naroda" so za druge važnejše zadeve namenjeni, in zato naj me čitatelji citatov oproste. Kakor na komando, začeli so vsi naši Časopisi naenkrat od vlade program zahtevati. Andrassy in Lonyay sta baje brez programa vladala, in ravno to hoče tudi Szlavy. To ne gre. Ven tedaj s programom ! Vlada nij, da bi samo sklepe državnega zbora izvrševala , ona mora tudi svoj samostalen program imeti____ Tako pišejo v enej sapi „Reforma," „Pesti Napio," „Magvar Ujsag," „Ifon," „Magvar Politika" in za njimi vsi manjši časopisi po celej deželi. Po programu vladnem kričati je v naših okolnostih neumno. Program naše vlade je „ausgleich" leta 18G7 in ž njim skopčana personifikacija Deak. Krik po programu nij nič drugega, nego Časnikarski predmet za uvodne članke. Minister notranjih zadev Toth jc zavolj bolesti za odpust iz ministerstva prosil. Kot njegov naslednik imenuje se Julio Szaparv, a kot guverner za Reko Geyza Szaparv. Včeraj je prišel hrvatski banski namestnik Vakanovič sem. Brž ko ne ga je Szlavy na posvetovanje o hrvatskem vprašanji sem poklical. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Pozna se tudi našemu gledališču, da je pustni čas in zato v svoji sodbi nečemo biti preostri. Pa nam tudi nij treba še posebne graje izrekati, kajti celo naše potrpežljiva slovensko občinstvo je predsinoč s siskanjeni neslo „Ci-talnieo pri branjevki" k zasluženemu večnemu počitku. Naj se vendar nehajo take bedarije izbirati in predstavljati! Šaljiva opera „Kralj Vondra", že dvakrat ali celo trikrat dana parodija laško opere, se je tudi že preživela. Ko smo slišali krasne, ubrane glasove naših pevcev gg. Medena, Noli-ja, Koceljn, potem gospe Odijeve in celega zbora, smo samo obžalovali, da se nij raji kaka resna opera predstavljala, nego da se moči tratijo za take stvari. Kar se predstavi j alcev tiče, smo ž njimi v obeh predstavah zadovoljni V prvi igri sta storila g. Kaj zel in g. S in i d vse, kar se je iz njih rol storiti dalo. — A od strani vodstva naj se te — za blazirani in spaecui dunajski publikom morda dobre, a za nas neokusne — izbire opuščajo. — (Iz ljubljanskega učiteljskega pripravništva) izvedamo jako zanimive, pa obžalovanja vredne stvari. Pripoveduje se nam — in mislimo, da je res, — da g. Les jak, učitelj te šole, s pripravniki vedno polemizira o časnikih, seveda grajajoč slovenske, a hvaleč nemške To pa vznemirja in žali neizmerno slovenske pripravnike. Največkrat svojo jezo izpušča nad izdatcljem „Slov. Učitelja", kateri list pripravniki marljivo bero, ter jim pripoveduje, kako teško (?) je oui učiteljske izpite narejal. G. Lcs-jak! Vi kot ud izprašcvalno komisije imate o tem čisto molčati, posebno pa v soli. Sicer pa morate vedeti, da je g. Lapajne prav dobro napravil izpit za ljudske, in dobro izpit za meščanske šole; vsaj ste ga Vi sami izpraševali, ki ste pa za ta posel toliko sposobni, kot zajec za boben, kajti Vi pa nemate nobene učiteljske preskušnje, po novih postavah še za p o d-učitelja na ljudski šoli niste zmožni. Torej le po malem z grajo narodnih učiteljev ! — (I z S lo ve nj e ga G r a d e a) se piše „81. G." — Se predno smo peticijo zoper novo volilno postavo v rokah imeli, je že tukajšnja policija bila po konci, ter skušala nevarno stvar v roke dobiti. Mestni župan g. Kaligarič je z mestnim policajem prišel k Treiberju, kjer je shodišče slov. kat. političnega društva, poizvedovat, ali nij peticija tam za podpisovanje pripravljena. Svaril je nekega župana pred podpisovanjem, rekoč, da kdor bode podpisal, pride na dve leti v ječo !! Po tem takem bode več kot pol Avstrije za 2 leti ječa postala, ker je nad polovico prebivalcev peticijo zoper direktne volitve podpisalo. Kljubu vsem in enakim agitacijam je v drušvenem zboru, ki je bil 9. svečana vrli kmet Fr. S o tel j prvi predložil, da se kat. polit, društvo slovenjegraško pridruži drugim prosilcem s podpisom peticije. Predlog jc bil enoglasno sprejet. Ravno tako se je sprejel nasvet, naj društvo prosi za pravico, zbore tudi drugod po okraji sklicevati, kar bi zlasti ob času volitev jako potrebno bilo. Odbor bode to prošnjo vložil, bomo videli, kakšen odgovor dobimo. — (Mariborsko mesto) jo svojim učiteljem za 10%, podučiteljem za lo°/o plače zboljšalo. Nemci skrbe za učitelje. Ljubljanski magistrat se pa prepira s šent-pefersko faro, kdo bode iz med njiju skrbel za šentpetersko šolo in učitelja, ki dobiva na mesec samo bornih 20 gold., s katerim mu kar nij mogoče v mestu živeti. — (Umor.) Dne X. febr. proti poldnevu je našel hlapec udove Marije Fajs — po domače Strnad —, posestniee v Dolgi gori na slovenskem Štajerskem, njenega brata Blaža Cvenka, katerega je bil poslan vabit, da pride na sestrin dom, v njegovim stanovališči '/., uro nad Sladkogoro, kjer jo sam bival, od neznanih hudobnežev umorjenega. — Hudodelstvo se jc moralo zgoditi po noči med 6. in 8. febr., v kateri je veter močno s snegom vejal, ker se nijso našli nikaki sledi niti proti hišici, niti od nje; <>. proti večeru smo ga pa še na Sladki gori videli. „Gosp." — (V čitalniški restavraciji) v Ljubljani bodo jutri, ker je ravno pepelniČua sreda in 2(5. febr. (obletnica februarske ustave) in si Nemci novo ustavo kujejo, — Slovenci lojalno napravili „frrfasiingsfajcr". — Igrala bode godba polka Sachsen-Meiuingcn. Razne vesti. * (Železniške uradnice.) Pri južni železnici so v poslednjih letih v službo jemali tudi uradnike lepega spola, zlasti pri telegrafih. Sedaj je generalno nadzorstvo vseh avstrijskih železnic direkciji južne železnice naložilo, naj natančno poroča o vspehu, ki ga je imela po upoljavi uradnic. Knuka vprašanja so tudi druge železnice stavile do južne, ker nameravajo tudi ženske uradnike imenovati. Povsod tedaj ženska emancipacija. Samo naš moški spol se menda nikoli nc b.ulc cmancipiral od prijetnega, vČasi pa tudi prav neprijetnega upljiva ženstva. * (Porotniki) v nemškem Litomerici na Češkem so za nekrivc spoznali dva urednika ..Pokrok-a", katere je bil državni pravdni k tožil zarad pivgrcška zoper javni mir in red. Zopet nov dokaz za lAhtenfels-a, da se porotniki morajo odpraviti. * (Trdovraten zločinec.) Iz graške kaznilnice so je te dnij izpustil mož, kateri dokaže, koliko tepenja človek leliko prenaša. Kot vojak je ne glede na mnogo batin, 34,200 udarcev s šibo moral prenašati. Kolikokrat je bil zaprt, tega še sam ne pomni; samo to ve, daje skoro vse življenje posedal v jcčab. * (Srbski tamburaši.) 14 Srbov, ki znajo izvrstno na narodno „tamburico" gosti, se je vzdignilo iz Sombora v Bački ter mislijo prepotovati s svojo godbo svet, posebno glavna mesta Evrope Pariz, London, Peter-burg, lice itd. Zdaj so v Pešti. Že njih narodna obleka: rudeče kape, bel svilen prsluk, bogato z zlatom okitene suknje itd. — vabijo ljudi k njim. * (Košut.) Magjarski „IIon" poroča, da Košut trpi na očesni bolezni ter se je bati, da popolnoma ne oslepi. Košut sedaj živi v Turinu, ali katerem drugem italijanskem mestu in se najbolj peča z naravoslovjem. Njegova dva sina sta inženirja in delala pri prevrtanji gore sv. Gothard-a. Dunajska borsa 24. februarja. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 20 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ — 1860 dri. posojilo.....105 „ 50 London.........100 „ 20 Kreditne akcije...... 343 „ 50 Akcijo narodno banke . . 998 „ — Napol..........8 „ 69 C. k. cekini.......— „ — Srebro........ 108 „ — kr. Nr. 1949. Razglas. Po sklepu mestnega zbora podelijo se pri podpisanem uradu za oskrbovanje mestne varstvene službe 14 stražnikom službe višje in nižje vrste. Mestni stražniki višje vrste vživajo 400 gold. a. v. letne plače in imajo za se, svoje udove in svoje pod pravilno starostjo stoječe otroke pravico do provizije. Stražniki nižje vrste vživajo 360 gold. a. v. letne plače pa nimajo pravico do kakega druzega preskrbovanja. Obe vrsti dobodo službeno obleko. Pogoji, pod katerim se sprejemajo so nasledni : 1. Starost ne pod 24. in ne čez 40. leto ; 2. popolno zdravje iu krepka životna rast; 3. vsakem oziru ncomadežvano življenje; 4. znanje nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi kakor tudi zmožnost pismena naznanila spisavati. Pri teh lastnostih se bo pa vendar posebno ozir jemalo a) na izkušene doslužene podčastnike c. in kr. armade, žandarmarije in deželnega brambovstva; b) na možake ki so varstveno službo že opravljali ali jo še opravljajo. Dotične prošnje, lastnoročno pisane, z predpisanem kolekom in dokladami kakor tudi z priloženim zdravstvenim spričalom o popolnem zdravju previđene, se mestnemu magistratu predložijo. Natečaj trpi do 31. marca is;;i. Mestni magistrat v Ljubljani 13. februarja 1873. K. Deschmann, (p*—1) župan. Opomenica. KkMckutivne dražbo: 2H. febr. Dezličovo I>ms . :.'."> gl., \ t'riminlji. — Merharjovo, 1280 gl., v Ribnici, — DolenSeto, 510 gl, v Postotni. — Bat-kovičevo. 470 K\., mi Krškem. — KlcbčanoVO, ...... gld., v Postojni. — Kocmačevo, 302 gld. 40 kr. in Nemčovo, 250 gld.. na Berrtu. — Vičičovo, Bostjan-čičevo in Kastelčevo, v Bistici. — Sipekovo. 3862 gl. 80 kr., pri sv, Lenartu v Slov. goricah. — IIu-kovčjvo 760 gl., v Ormuži. I i J. Vrbnjak, provizor, daje v imenu nenazoče žlalito na znanje, da se je vsega mogočnemu Kogu dopalo, v boljši svet poklieati visokočestitega gospoda Peter Dajnko-ta, mašnik petdesetnik, častni korar, kn. šk. lavantinski konsistorijalni in sekovski duhovni svetovalec, župnik in dekan pri Veliki Nedelji, poslavjen z zlatim zaslužnim križecem s krono, kateri je v SG. letu svoje starosti, po dolgi bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, 22. t. m. ob 7 '/a uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je 24. t. m. ob 9. uri dopoldne. (58—1) Velika Nedelja, 23. febr. 1873. Za svetovno razpostavo ii a H u naj i se kupujejo lepi, dolgi >«*n«*ki li»sj«-; rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo j tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—21) VVilhelm Stutz, t »Zvezdi" (Slernallec), hiš. štev. HO v Ljubljani. Turnske ure (46—5) najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31etno garancijo in plačili v obrokih se vedno dobivajo pri izdelovalcu Janez M. Pogatschnigg Podnart-Kropa na Gorenjskem. Najbolje vračilo za izgubljene moči vsled zunanjega telesnega poškodovanja. Gospod dvorni založnik Janez Hoflf, glavna zaloga na Dunaji, fct. 3 IColovrati-liiff ht. :* poprej Kiirntnerring št. 11. Na ki H. decembra 1872. Prosim, pošljite mi 6 škatelj praškov iz sladovo čokolado za otroko. Wolny, prakt. zravnik. I3aežim k Vam, ali prav za prav k Vašemu slavno znanemu sladovemu izlečku, da z njegovo pomočjo moji ljubi gospej bude zimske mesece in posebno dolgo noči strpljiveje storim. Kakor sem Vam že lani razlagal, bila si jo moja ljuba gospa že pred 11 leti pri kopanji našega otroka prsa ranila, ki so so vsled toga čez nukaj časa predrla. Naš tedanji zdravnik jo rane prenaglo, prej ko so jo boleznina odpravila, zacelil, in ta mali uzrok je bil začetek neizrekljivih, posebno v ostrem letnem času vsakoletno so vrnivših bolečin, pre-bodonih noči in iz tega sledeče brezslastnosti, katero le uživanje Vašega sladovega izločka toliko strpljiveje dela, da moja gospa spati moro in ji vsled tega tudi jed bolj diši. Bodite torej tako dobri in pošljite mi denes še 13 steklenic itd. Bogoljub Neppach, mazavčov učenik, Mariahilf, Ilirscbongasse 13. Se dobiva pravo v ljubljani pri g. Kd. Mitliru. (10—2) Posestva na prodaj. izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. V vasi Zgornje <*ttimkljii«k. pol drugo uro od Ljubljane in pol ure od postaje Vižmarje, Rudolfove železnice je posestvo hišna štev. 19 in posestvo hišna štev. 8 na prodaj. Prvo obstoji iz cnonadstropno visoke, z opeko pokrite hiše, s kleti, hlevi za konje in govejo živino, s podom in svinjaki; tik hiše je žaga in mlin s petimi tečaji. Zemlje spada k temu posestvu: .10 oralov, 771 Q 0 njiv, C oralov 385 Q 0 travnikov, 901 □ 0 spašnikov in 18 oralov, 838 □ 0 lepega gozda, v katerem se nahajajo jelke, arbule, borovci in bukve. Drugo posestvo hišna štev. 8, ima nadstropje visoko tudi z opeko pokrito hišo, hlev za 30 živin, pod, dve kajži in druge poslopja; potem mlin s petimi tečaji. Zemlje spada k temu posestvu: 10 oralov, 789 Q0 njiv, 4 oralov, 755 □ 0 travnikov, 800 □ 0 spašnikov, 22 oralov, 49 □ " gozda, in 3G3 □ 0 vrta z sadnim drevjem. Od kupa bi bilo treba samo eno tretjino takoj izplačati; drugi dve tretjini bi se na prodanem posestvu proti G °/0nimi obresti zavarovale. Natančni pogoji se izvedo pri lastniku .ložofl II Itcltolj-i v Zgornjih GtttUie]jimli hišna štev. 19, ali pa pri odvetniku Dr. Zupančič-u v Ljubljani. (53—2) Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".