rosnima plačana T gotovini Leto LXIV., št. 238 Ljubljana, torek 20. oktobra Cena Din i.- Izhaja vsaa dan popoldne, tzvzemšl nedelje in praznike. — lnserati do SO petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Enseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva nllea »t. 6 Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. PODBD2N 1CE: MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel 140, NOVO MESTO, Ljubljanska tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «— mm Račun prt poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. JAPONSKA SE UMIKA? Japonska ne nasprotuje več udeležbi Amerike pri ženevskih razpravah — Miroljubnost Japonske na zapadu, bojevitost na vzhodu Wasbington. 20. okt. Japonski poslanik Debuhl je snoči posetil zunanjega ministra Stinisona ter ga oficijelno obvestil, da umika Japonska vse svoje ugovore proti sodelovanju Amerike v Društvu narodov pri reševanju japonsko-kltajskega spora. Obenem je japonski poslanik sporočil, da Je japonska vlada že odredila umik dela svojih čet in večjega števila vojnib letal. Položaj v Mandžuriji se Je že znatno Izboljšal in v teku zadnjih desetih dni ni nikjer več prišlo do kakih spopadov. Trgovsko življenje se razvija zopet normalno in če bo dala kitajska vlada primerna jamstva za varnost življenja in Imetja japonskih podanikov, bo Japonska v najkrajšem času odpoklicala svoje čete Iz zasedenega ozemlja in jih umaknila nazaj na takozvano železniško cono. ŠanjjhaJ, 20. okt Angleški poslanik na Kitajskem sir MiHes Lampton ie včeraj }przorII kitajsko vlado v NanVnzd na dc-ločbo Kelloggove pogodbe, po kateri se smejo \s?kršni spori reševati samo na miren način. Tokio, 20. okt. Tukajšnji angleški poslanik sir Oswald Lindley je včeraj resno posvaril japonskega zunanjega ministra Si-deharo, da naj Japonska ne krši določb Kelloggove pogodbe. Tokio, 20. oktobra. AA. Nekateri politični krogi menijo, da hoče Japonska s svojo nepomirljivostjo pridobiti na času in tako prepričati Društvo narodov, da hoče Kitajska zaplesti narode v nepotrebno ak eijo proti Japonski Drugi zatrjujejo, da je nankinška vlada pred padcem in da bodo v njeni naslednici večinoma Kantonci, ki priznavajo, da ima Japonska pravico do pritožbe. Kantonci bi bili pripravljeni pogajati se direktno z Japonsko in skleniti trajen sporazum. Japonska stoji na stališču, da so pogajanja in odpoklic vojaštva iz Mandžurije dve popolnoma različni zadevi, ki se nc smeta spravljati v zvezo, ker bi se lahko mislilo, da je Japonska neupravičeno zasedla nekatere kraje izven železniškega po jročja, Tokio, 20. okt Odpor Japonske proti D'uiivu narodov se povečuje 2 vsakim dnem. Pcluradno izjavljajo, da o vprašanju izpraznitve Mandžurije sploh ne more bit' govora. Tudi o sporazumnem predlogu se Japonska sploh ne more pogajati. Šanghaj, 20. okt V zvezi s kritičnim pu.o/aiem v Mandžuriji namerava kitajska viada uvesti splošno brambno dolžnost Na vladni strani naglašajo, da je zakon o brambni dolžnosti že pripravljen. Ta ukrep označujejo kot preventiven. Sicer pa prevladuje naziranje, da bo Društvo narodov osvoiilo naziranje Kitajske. Francoske - ameriški sporazum Frr^#a in Amerika vztrajata na zlatem standardu — Beg pred dolarjem — Italija uvaja čisto zlato valuto Pariz, 20. oktobra. Glavni urednik »Marina« Lousanne poroča s krova »lile de France«, da je o vseh finančnih in političnih vprašanjih med francoskimi in ameriškimi strokovnjaki doslej dosežen sporazum samo v eni točki. Francija in Amerika bosta oficijelno izjavili, da vztrajata pri načelu zlatega standarda in da ne bosta nikdar ukinili zlate valute. Podguvemer Federal Rezerve banke Burgess je o tem dolgo razpravljal z Lavalom in to bo eno prvih vprašanj, o katerem se bo še ponovno razpravljalo v VVashingtonu. Milan, 20. okt Po poročilih iz tukajšnjih finančnih krogov namerava italijanska Narodna banka preiti k čisti zlati valuti, ker bo v kratkem doseženo zlato pokritj^v višini 40 odstotkov. Curih, 20. okt. Beg pred ameriškim dolarjem je vedno večji. Curiške banke so naravnost preplavljene z dolarji, ki se jih skušajo tujci čimprej iznebiti. Zasedanje fašističnega posebnega sodišča Štirje procesi proti revolucionarnim nacionalistom, republikancem in anarhistom Rim, 20. oktobra. Danes se je pričelo jesensko zasedanje fašističnega posebnega, sodišča za zaščito države. Zasedanje bo trajalo tri ali štiri dni in bodo sojeni dve skupini in dva poedinca. Prvo skupino obtožencev, ki bodo sojeni že danes, tvori pet revolucijonarnih republikancev iz Milana, ki so pripadali organizaciji >Giustizia e Lfberta« in ki so obtoženi antifašistične in protidržavne propagande. Proces proti drugi skupini, ki pride na vrsto jutri, je prav za prav nadaljevanje zadnjega procesa proti nacionalističnim revolucionarjem, ki so bi- Pariški župan v Berlinu Berlin, 20. oktobra. Včeraj je prispel v Berlin pariški župan z več uglednimi Parižanu. Na postaji ga je pričakoval nadžupan z zastopniki občine. Sprejema se je udeležilo tudi osobje poslaništva s poslanikom PonceJtom na čelu. Popoldne je bil na magistratu svečan sprejem in so se gosrtje vpisali v berlinsko mestno spominsko knjigo. Pr: sprejemu je Imel berlinski nadžupan govor o veliikem pomenu sedanjega, časa, ko se je pričelo sodelovanje njega časa. Ko se je pričelo sodelovanje med obema sosednima državama. Tudi Pariz in BeriLn si nudita roko, da bi čim vet" pripomogla k rešitvi krize In k blagostanju oben držav in vsega sveta. Pariški župan La Toro u je v svojem odgovoru zatrdil, da je Pariz pripravljen storiti vse, da se to sodelovanje poglobi. Po sprejemu so si pa-rišk' gostje ogledali mestne komunalne in socialne ustanove. Italijanski poset v Berlinu Berlin. 20. okt Državni kancelar dr. Bruning je včeraj po nemškem poslaniku v. Schubcrtu v Rimu izročil šefu italijanske vlade Mussolin.iju in zunanjemu ministru Grandiju povabili za poset v Berlinu. Šef (Italijanske vlade je izrekel dr. Briinln-gu najprisrčnejšo zahvalo in mu sporočil, da bo za ta obisk pooblastil kot svojega zastopnika zunanjega ministra Grandija Obenem je izjavil, da bo Berlin posetil ob dragi priliki. Zunanji minister Grandi se Do po dosedanjih dispozicijah mudil v Berlinu 25 in 26. oktobra. Atentat na predsednika egiptske vlade Kairo, 20. okt. Včeraj sta bila izvršena dva politična atentata. Pristaši stranke Vafda so poskušali umoriti ministrskega predsednika, toda njemu namenjene krogle so zadele njegovega bratranca. Drug atentat je bil namenjen direktorju muslimanske univerze, vendar pa ni uspel. Policija je aretirala 30 oseb. med njimi več voditeljev vafdovcev. 11 člani tajne organizacije >AUeanza Na-zionale«, katero je vodil obsojeni Mario Vinciguerra. Obtoženci odv. Murgi, Alberti ini in tiskar Nacci iz Jak ina so obtoženi, da so lani tiskali in širili protidržavne letake, ki so jih podpisovali s šifro »Allean-za Nazionale«. V teh letakih so nagovarjali ljudstvo k uporu proti oblastvom in fašističnim institucijam. Za ta proces vlada v javnosti še največje zanimanje. Zadnja dva procesa proti dvema bivšima komunistoma in anarhistoma se bosta vršila naslednjega dne. Bolgarski kralj in kraljica na potu v Italijo Beograd, 30. okt Bolgarski kraljevski par, kralj Boris m kraljica Giovarma sta včeraj potovala skozi Beograd. Na postaji so ju pričakovali delegati bolgarskega poslaništva, a kralj in kraljica se nista pojavila, ker potujeta v strogem iaicognitu. Bolgarski kraljevski par potuje v Italijo, kjer bo gost italijanskega dvora Volitve v okrožne skupščine v Franciji Pariz, 20. oktobra. AA. Po podatkih, ki jih je objavila Agence Havas, je bilo pri nedeljskih volitvah v okrožne skupščine izvoljenih 1010 kandidatov. 53 mandatov je dobila konzerva t ivna stranka, 146 republikanska unija, 122 republikanska levica, 55 radikali. 368 radikalni socijalisti, 21 republikanski socialisti. 90 zedinjeni socialisti, 12 komunisti. Za 153 sedežev bodo ožje volitve. Med izvoljenci je 81 senatorjev, 136 članov parlamenta, 6 senatorjev m 19 poslancev bo moralo v ožje vobtve. Po teh podatkih sodeč ni bilo nobenih važnejših izprememb v razmerfu med posameznimi političnimi strankami. Listi so zadovoljni s tem izidom in ugotavljajo, da so avtooomisri nazadovali. »Le Marin« komentira izid volitev, da jo javno mnenje precej razburjeno zaradi zunanjih dogodkov in da zato francoski volile i niso smatrali sedanji čas primeren za eksp enm ente. Obsodba Al Capona New York, 20. oktobra. Porotno sodišče, obstoječe iz farmerjev, je po osem-urnem posvetovanju proglasijo znanega kralja tihotapcev Al Capona, obtoženega, da je utajil ogromne davke, za krivega v petih točkah obtožnice, ki ga je doržila prestopkov v 22 primerih. Obsodba bo proglašena danes. NTajvišja kazen na podlagi izreka porotnikov, je mogoča do 17 let ječe. Objavljene kandidature Beograd. 20. okt. M. Poedina pristojna sodišča so potrdila srezke kandidate v nekaterih srezih. V LJubljani Je sresld kandidat dr. Albert Kramer, minister za gradnje, njegov namestnik pa komisar OUZD g. Ivan Tavčar. V Smederevu kandidira odvetnik Mili-voj Peric, v Sokobanji Vlada Miletič, v sre-zu Brinje-Vrbovsko inž. I£ja Jerbic, v s rezu Ražanj-Temnica trgovec Mladen Bračina iz Beograda, v bijeličkem srezu zivo-tije Jevtič, v Stari Baski Stevan Kočan-ski, v Donjem Podlogu Marko Petrovič, župan iz Tetova, v Mostarju minister Nikola Preka, v Stolcu Vlada Spahič, v Ijubuškem srezu Ante Pago, v kopaoniškem in koste-niškem industrijec Boža Jelačić, v Kraljevu trgovec Peter Pogavac, v oraškem srezu odvetnik 2iva Lukič iz Beograda, v Dubrovniku odvetnik Artur Carat, v Korenici dr. Mirko Došen, v Novem Sadu dr. Milan Se-kulič, v Sarajevu Jovo Prinčič, v studeni-škem srezu bivši poslanec Branko Corbič, v Novem Pazaru okrožni prota Tih omi r Sarkovič, v Krivi Palanki Boža Jokanovič, v Rumi duhovnik Emilijan Grbič, v pre-spanskem srezu resenski župan Krsta Sre-zović, v Slunju notar dr. Milan Popović, v županjskem odvetnik Dragotin Perušič, v Kotom odvetnik Jeremit Toda, v Bosanski Krupi župan Božko Zeljkovič, v Štipu beograjski podžupan dr. Miroslav Stojadi-novič, v Bosanski Dubici Pera Ziljegovič, v Stežnju Milan Gnjatovič in v Osijeku Momčilo Ivković. Macdonald na agitaciji London, 20. oktobra. Macdonald se je včeraj iz svojega volilnega okrožja v Sea-hamu podal v srednjo Anglijo, kjer bo "priredil veliko agi taci jsko turnejo. V svojem govori, ki ga je imel pred odhodom iz Seahama, je se enkrat pojasnil politiko svoje vlade in povdaril, da zasleduje tri cilje. Najprej hoče stabilizirati funt in s tem zopet dvigniti zaupanje v angleški kredit. Druga glavna zahteva je nova ureditev vojnih dolgov, ki najbolj ovirajo mednarodno trgovino, in naposled hoče vlada doseči zopet aktivno trgovinsko bilanco. Pri tem igra uvedba carin samo postransko vlogo. Če se bo dala doseči aktivna bilanca brez carin, bo vlada storila to tem rajša. Piccard v Pragi Praga, 20. okt Včeraj je prispel semkaj iz Brna prof. A. Piccard, znani letalec v steatosfero. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki Češke univerze in tehnične visoke šole, mnogi novinarji in mno-tžaca občinstva Popoldne jc Piccard sprejel zastopnike praških l»t»v ter si v avtomobilu ogledal Prago. Zvečer je imel predavanje v dvorani »Lucernt«, hj« je prostora za 3000 oseb in ki ie bila nabita do zadnjega kotička Po predavanju je ostal prof. Piccard v družbi čeških matematikov in fizikov. Za opoldne je bil znameniti gost •povabljen od predsednika Masarvka na di-ner na ffrad Lanv. popoldne pa bo odpotoval dalje na Dunaj. Veliki letalec zbuia vtis preprostega človeka in je tipičen pojav nemškega znanstvenika. Piccard govori francoski in nemšk< v Švicar^k.-m narečju Njegovo vedenje je zela fino in ljubeznivo. Parlamentarne volitve v Švici Zmanšanje števila poslancev - Glavna volilna borba med socialist! in meščanskimi strankami Bern, 20. oktobra. AA. Dne 25. t m. bodo v Švici parlamentarne volitve, ki se bodo vršile po proporcijonalnem sistemu. Po švicarskem volilnem zakonu predstavlja vsak švicarski kanton zase volilno okrožje, katerih je 25. Vsak polnoletni švicarski državljan ima pravico glasovanja. Po prejšnjem švicarskem volilnem zakonu je volilo po 20.000 državljanov enega poslanca. Letos spomladi pa so zakon izpre-menili v toliko, da voli vsakih 22.000 državljanov enega poslanca. Zato se bo znižalo število poslancev od 198 na 1S7. V večini volilnih okrožij se vodi borba med radikali, katoliškimi konzervativci in socialisti, v nekaterih krajih pa nastopata tudi kmečka in obrtniška stranka. V sedanjem švicarskem parlamentu je bilo 58 radikalov, 46 katoliških konzerva-tivcev, 50 socialistov, 31 poslancev kmečke in obrtniške stranke, 6 liberalnih demo- kratov, 3 zastopniki socialnopolitične stranke ter 4 poslanci, ki niso pripadali nobeni stranki. Socialisti so si pri sedanjih volitvah izbrali za volilno geslo svetovno gospodarsko krizo ter obtožujejo kapitalistični sistem, da jo je povzročil. Meščanske stranke naglašajo, da je tudi Švico zajela svetovna gospodarska kriza, da pa so razmere v Švici zelo stabilne ter mnogo boljše kakor v vseh ostalih državah, kar ravno dokazuje, da je dosedanji politični in gospodarski sistem v Švici popolnoma pravilen. Meščanske stranke obtožujejo socialiste, da je njihov način vodstva narodnega gospodarstva prožet s komunističnimi težnjami. Švicarski parlament bo izvoljen letoi orvič za štiri leta, ker je njegova dosedanja funkcijska doba trajala samo tri leta, Kol in nož Surov napad s kolom na ubogo svakinjo — Koline na Dolenjskem Lfubtfena, 20. oktobra. Naš mili narod spravlja darove božjega blagoslova in se veseli. Bogata je letina in veselje je prikipelo iz hvaležnega srca do vrhunca. Mo*t kipi po zidanicah in se razliva od obzorja do obzorja naše lepe domovine. Narod prepeva slavo bogu na višavah kn spremlja svojo zahvalno pesem s koli in noži. Dobri gorenjski kmetic pospravlja njive in dela je dosti za pridne Toke, vendar pa brezposelni tovarniški delavec raje postopa in vihti kol nad svojo bebasto svakinjo. Pa boža in boža vaško revo po hrbtu, da se zadirajo polomljena rebra v drob. Kaj pa pomeni bebasta vaška uboga, ki je vsem v napotje. samo da se ohladi jezal Na Dolenjskem pa vladata mošt in nož. Luknja v trebuh aJi kjer že je, se zaceli, ne':aj tednov odsedi in zopet si bel kakor jagnje. Jesen je vesela ie vredna, da jo proslavimo in se navž;jemo njenih darov po lepi stari navadi. Nas narod je blag, a mošt je hud in neusmiljeno razburja kri. Finančna kriza je in vse joka pred njo, a vina je dosti in napol zastonj. Naj imajo tudi orožniki kaj od tega. S kolom nad vaško ubogo. Včeraj popoldne je bilo. V Žirovnici je pulila na njivi Siviceva Tona Tepo. Ni kaj prida za delo, ker je bebasta in se ne more sama preživljati, pa jo mora vzdrževati občina. Mimo je prišel njen svak Tone Mežek, ki je bil delavec v tovarni, pa so ga reducirali. Peče ga in tovori, da je brez službe, pa zdivja nad vsakim, ki ga sreča. Zaradi nasilnosti je razvpit daleč okrog in žena njegova pripoveduje, kako io je hotel pred kratkim ubiti, lazil je pa rudi za svojo hčerko, češ, da jo ubije. Brez vzroka je Tone začel udrihati po zgarani revi s kolom- Ubožica vsega vajena, se ni dosti branila, čeprav je močna in žilava ter stara šele 40 let. Ni mu bilo dosti kol, vzel je še rovnico in pretepaval svakinjo, da je obležala brez zavesti. Mimo je prišel orož- ; nik Ln opazil Tonetov zločin. K sreči je že » poznal nasilneža in se mru je zato previdno izognil ter telefoniral po pomoč. Zvezali so Mežeka in odpeljali v zapore v Radovljico, Tono je pa pregledal zdravnik dn\ Mar-čič in ugotovil, da ima rebra zadrta v pljuču. Zdravnik tudi pripominja, da bi bila gotovo mrtva, če bi ne bila tako žilava. Davi so revo prepeljali v bolnico v Ljubljano, kjer pa nimajo mnogo mpanja, da bo ostala živa. »Koline« ob trgotvi. Liter mošta srce potrošta, so dejali fantje v Cerniku pri št. Hupertu na Dolenjskem, kjer zori najslajše vince. Pa so sli v oštarijo. K takemu razvedrilu se pa ne hodi brez bikovk in nožev in tako sta tudi oba brata Gregorčiča s prijateljem Možino prišla v gostilno že pravilno adjustirana. Prijazno so fantje vprašali gostilničarja, *če bo kaj opravka z noži ln žilami.< In res nt bilo treba dolgo čakati! Tudi Janez Majcen iz Cešnjice je prišel s tremi svojimi prijatelji v Cerknik pokušat mošt. Ogrela je sladka pijača kmalu fante, posebno gorak je pa postal Možina. Pričeli so se igrati in premetavati, Majcen je imel smolo, da je bil spodaj. Prav priložno je bilo Možini in Gregorčičema ter Janez ni več vstal. Obdelavah so ga z bikovkami ln 7 lukenj so našteli zdravniki v ljubljanskem špitalu v njegovi koži. Fante so odgnali v Krško, Majcen pa čaka v Ljubljani na smrt. Nož v trebuh. Tudi v Lučah v iltijskem okraju imajo že mošt in fantje so se sprli ob njem in obdelavali prijatelja Fabjana. K sreči je prišel njegov brat Anton in jih pričel miriti. Potegnil se je za brata in bil zaboden z nožem v levo nogo. Bolj nevarna je luknja v trebuhu, ki so mu jo zašili v ljubljanski bolnici. Tragedija nesrečne ljubezni Tržič, 20. oktobra. Snoči se je po Tržiču ' vrsti sodobnih komponistov, ki vzbujajo ogorčenje konservativcev med glasbeniki, a še bo!j med gledališkim občinstvom. Oba sta iskalca nove oblike in nove vsebine opere, ona se trudita, da bi rešila problem nove, sodobnosti odgovarjajoče opere, češ nova doba in novo občinstvo zahtevata novih criaFbeno dramatskih umotvorov. Zato so naši operni upravi hvaležni naši skiiic'atelji in naši kritiki, da jim je — kakor sem se že enkrat izrazil — odpna okence v široki zunanji operni svet. da slišijo in vidijo z našega odra, kakšni jo sadovi večnega stremljenja po novem na t ji, u opere. V s s-* raa učimo, vsi ^ rao i eprestano li< -Tće^at vsi išee.no i«.v:li pridobitev in obogatitev svojega znanja in Oi'usa. Kdor njće še tvoriti v s »d.jb iti, ntia sodobnost vsaj t^r.ati, ne sme >e trmasto oklepati le dveh treh priznanih avtoritet, nego se poglobiti v iskanje mladih :n najmlajših, pa priznati, da ti mladi in najmlajši včasih resnično tudi kaj najdejo, česar niti VVagner niti Strauss Še nista poznala. Zavedati se moramo, da se vse sodobne umetnosti, torej tudi glasbena, nočejo uklepati po nobenem priznanem kanonu aH načelu, po nikaki tehniki, stilu, niti ne po gramatiki in pravopisu. Zanjo ni nobenih pravil, nego zahteva absolutne svobode, češ Ie tako je mogoče sodobnemu umetniku dati čisto sebe sodobni publiki. Gotovo je ustvarjajočim našim skladateljem in tudi kritikom nad vse zanimivo gledati to vrvenje, kipenje, borjenje in mučenje. Marsikaj zbuja le razočaranje in odpor. Toda enega ne moremo nikoli zanikati: vsako stremljenje navzgor in našir za novim je vedno lepo in vse hvale vredno. Čeprav zmanjka moči voluntas (volja) ostane tudi v sodobju (laudanda). Da se more naša opera posvečati takim težkim in zelo problematskim eksperimentom, je prav posebno razveseljivo. In da zna izvesti tak eksperiment tako dobro, zasluži neomejeno priznanje. Dirigent obeh no vitet je bil Niko Stritof. Popolnoma se skladam z njegovo izjavo: »Kvaliteto umetnine sodim po intenzivnosti avtorjevega vplivanja na našo dušo aH naše možgane. Po njegovi sugestivni moči! Uspeh pa zavisi seveda tudi od potence sprejema postaje (no, tudi od izva-jajočih umetnikov in oddajnega aparata)... Meni je smer avtorjevega udejstvovanja precej brezpomembna. Bodi karkoli ali kakršenkoli, samo da si — pravi. Zato tudi romantičnega, niti šlagerskega žanra ne zametujem.« Tako stališče je edino pravilno za vse umetnosti. In zato se lahko navdušujemo za d' Alberta, Berlioza, Bizeta, Boita, Cor-neliusa, Charpentiera, Cajkovskega, Debus-syja, Dvofaka, Goldmarka, Humperdincka, Janačka. Kienzla, Leoncavalla, Mascagnija, Masseneta, Musorgskega, Offenbacha, Puc-cinija, Saint-Saensa, Smetano, Straussa R., Stravinskega, Verdija, VVagnerja, Wein-gartnerja, Wolf. Ferrarija in še in še za marsikoga, ki »intenzivno in močno sugestivno vpiva na mojo dušo ali razum«. Zato ne odklanjam aprioristično niti najnovejšega znanca, mladega Francoza Marcela Delannova z njegovo »pesmijo gest« — baletno operno enodejanko »Damski lovec«. Tako je nova, originalna, da kot gledalec ves zavzet po nenavadni akciji in da po enkratnem poslušanju glasbe in petja, ki ju jedva zasleduješ, težko izrečeš svojo sodbo. Da je vse skupaj sen dveh zaljubljencev v kostumih Belega lovca in Lepega maja, ki sta zaspala in zasanjala sredi maskerade, in da je vsa sanjana Šahovska igra 'čisto jasna aluzija na srednjeveške boje, ki so temelj francoske zgodovine-« (kakor je pisal avtor uredniku našega Gledal, lista), je resnično lepo, samo precej nerazumljivo in nam — Slovencem — nič -»osebno zanimivo. vJasba e harmousko duhovita in rafinirana 7T"es mHodienosti zmerne polifonije in deklamacije z zanimivo instrumentacijo in pestro ritmiko, vse v stremljenju po lenavadni :zraznosti. Pojoče osebe so Be'a kra'jiea — krdč. Vera M a i d i č e v a. Bela trdnjava — ga. \ o «: e j e \ a. Beli kralj — g. Primožič, - c Kovač in Črni konjenik — g. Župan — vsi v zanimivih šahovskih kostumih s primerno leseno ali slonokoščeno okorelostjo v gestah, vsi zelo ambiciozni v svojih izrednih, nedvomno zelo težkih partijah. Plešoče osebe, ki imajo še več dela, pa so: Lepi maj. ki ga je neutrudno plesala in glumila naša talentirana in vedno graciozna baletka gdč. V. Smer-koljeva z Belim ^damskim) lovcem g. Go-lovinom. ki za kralja junaško pade v borb: s črnimi kmet5. Tu so še beli kmetje, črni lovec, črna kraljica in črna trdnjava. Vsi izražajo v petju gestah, plesih, grupacijah. begih i. dr. nesrečno bitko kralja Louisa z Normani. Intenzivne sugestivne moč: vsekakor ta apartna stvarca vzkllc krasnim kostumom in gladki predstav! na mojo dušo ali razum prvič ni imela. Pa poizkusim s tem poizkusom še drugič. Fr. G. KOLEDAR. Danes: Torek, 20. oktobra, katoličani: Janez Kancijan, Raša; pravoslavni, 7. oktobra: Sergije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Revizor Haselhun. Kino Dvor: Kozaki. Kino Ideal: Večna pesem ljubezni. ZKD: »Micky - miške« v kilnu Matici ob 14.30. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava Fotoamaterj i: Ustanovni občni zbor Fotokluba ob 20., zadnja soba Narodne kavarne. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovoc, Kongresni trg 12: l/star, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Ljubljana, VII., Celovška cesta 34. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 30. Torek, 30. oktobra: Zaprto. (Drama gostuje v Celju: Kralj na Betajnovi). Sreda, 21. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Red E. Četrtek, 22. oktobra: Vest. Red C. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu C Jogi. Red D. * Ljubljanska drama ponovi v sredo 21. t. m. Nestrovevo burko »Pritličje in prvo nadstropje«. Eno glasni vlog v tej komediji igra g. Kralj kn sicer Vrbana Smoleta, V ostalih glavnih vlogah nastopijo: gg. Levar. Cesar, Danes, Lipah ter gospe Mira Danilova, Vida Juvanova. Polonca Juvanova, Boltarjeva, Kukčeva, Rakarje-va itd. V Nestrovevi burki je zaposlen skoro ves naš dramski ansambel. Režija je prof. šestova pni predstavi sodeluje tu.U mnzika dravske divizijske oblasti. Predstava se vrši za red E. OPERA Začetek ob 20. Torek, 20. oktobra: Damski lovec, tiar se da fotografirati. Red B. Sreda, 21. oktobra: Zaprto. Četrtek, 22. oktobra: Laterna. Red A. Petek, 23. oktobra: Levstikova proslava. Izven. Sobota, 24. oktobra: Viktorija in njen hu-zar. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. ★ Opozarjamo na današnjo reprizo Aveti sodobnih opernih del in sicer *Da,mskega lovca« ln ^Car se da fotografirati^ ki bo drevi ob 20. unl v naši operi. Operi dirigira kapelnik Stritof, zrežiral na je deli g. Brat ko Kreft. Predstava se vtšI za red B. Le še danes gostuje v našem Kinu Vlasta Burian čigar sijajnim dovtipom v -LAŽNEM FELDMARSALU in sedaj v najnovejši burki REVIZOR HASELHUHN se je smejala vsa Ljubljana do solz! Ljudje so ploskali, se smejali, krohotali in rekli enoglasno: kdor hoče pozabiti vsakdanje skrbi in težave, mora videti ta film! Danes je zadnja prilika — kupite takoj vstopnice. — Predstave ob 4., 1/l 8. in 9. zvečer. — Krasen dopolnilni spored! Elitni kino Matica Telefon 2124. Pod vlak skočila Ljubljana. 20. oktobra. Na dolenjskem kolodvoru sc je snočl okrog 19. odigrala pretresljiva tragedija. Na strašen način sj je končala življenje mlada zobotehnica, 191etna Vidka K. iz Ljubljane. Legla je pod vlak. ki jo je povozil do mrtvega. Kako se je tragedija odigrala, v točno ni '"ano. Potniški osebni vlak je kakor običajno nekoliko preti 19. z glavnega kolodvora odpeljal na dolenjski kolodvor, kjer čaka tri minute. Po odhodu vlaka je sprevodnik Rakovšek našel na progi že i-sko truplo. Obvestil je postajen ačeJn i ka, ta pa policijsko stražnico. Telefonično je bila obveščena tudi uprava policij*. na kar sta odšla na dolenjski kolodvor dežurni uradnik ln policijski zdravnik. Komisija je ugotovila, da gre za 24Iet-no zobotehnlco Vidko K. iz Ljubljane. Dekleta ni nihče poprej opazil na dolenjskem kolodvoru; domnevajo, da je morda prišla z nasprotne strani po polju ali pa da se je pripeljala z glavnega kolodvora in da je na dolenjskem izstopila, čakala je tam nekaj časa. nato je pa legla pod zadnji ali predzadnji vagon, ki j' Je še', čez vrat. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, obenem je pa bila brzojavno obveščena njena mati. ki živi na češkoslovaškem. Kaj je simpatično Vidko pognalo v smrt, ni znano. Bila je že delj časa potrta in večkrat je zatrjevala, da življenje /,a njo nima nobenega smisla. Že pred mes?ci si je hotela končati življenje. Zanžila jo večjo Tinožino strupeni praškov, pa so j1 še pravočasno rešili živlienj«. Vse kaže, da je šla v smrt v tren o tn i duševni zmedenosti. št**. 238 >? L O V E N P K T N A R O D«, dne 20. oktobra 1931 Straj Tudi mestno vrtnarstvo napreduje Novo poslopje in rastlinjak, ki bo lepo napredujoči mestni vrtnariji za prvo silo zadoščal Ljubljana, 20. oktobra. Zadnja leta so se mestni nasadi in parki zek> razširili vzporedno z razširjenjem mesta, mestna drevesnica, vrt in rastlinjaki so pa bili doslej še vedno tako tesni in majhni kot pred vojno in kakršni zdaj v nobenem pogledu več ne zadoščajo. Toda mestno vrtnarstvo more in mora napredovati le v mejah proračuna, pa naj si je potreba raasširjen ja še tako nujna. Vendar dela dostikrat varčnost ter uporabne višine, že zaradi teh palm je bilo treba zgraditi velik rastlinjak in zlasti še, ker je stari tako natrpan, da ni mogoče spraviti vanj ničesar. Tudi majhen rastlinjak za razmnoževanje rastlin, in prezimovališče tropičnih rastlin, ki uspevajo samo v najmanj 20 stopinj C toplem prostoru, je najmanj štrikrat premajhen. Toda zdaj je treba narediti najprej najnujnejše; novi rastlinjak, v katerem bo temperature najmanj 12 stopinj C, bo zado- nmno, ekonomično gospodarstvo prave čudeže, kar nam dokazuje gradnja velikega, modernega rastlinjaka v mestni drevesnici, ki je eden največjih v državi. Mestna drevesnica z rastlinjaki je tako skrita ob tivolskem ribniku med železnico in Cesto na Rožnik, da se zdi na prvi pogled le skromen meščanski vrt. Zato se kar čudiš, ko stopiš prvič na ta vrt, koliko rastlinja je liakupičenega na tako majhnem prostoru in kako je mogoče spraviti čez ztmo toliko rastlin v tako tesne rastlinjake. Do lani ni bilo v mestni drevesnici niti poštene gospodarske lope. Tesna, lesena podrtija je sicer prej zadoščala, za sedanje prilike pa je bila vsekakor mnogo premajhna. K tej lopi je bila prfeidana tudi majhna celica, ki je služila za pisarno. Končno so lani zgradili po načrtu arh. Spinčiča lepo prostorno lono, odnosno gospodarsko poslopje s tesarsko, ali sodarsko delavnico, v kateri delala stalno 2 sodar-ja, nad njo je pa v T. nadstropju lepa pisarna. V pritličju je shramba za orodje, drvarnica itd., pod visokim podstrešjem ali nadstropjem je pa tudi precej prostora za razna skladišča. Poslopje je spredaj odprto, ker slonita streha in strop na stebrih, K ozadju poslopja, priblir.no 9 m visokem in 30 m dolgem zidu. so pristavili veliko železno ogrodje za rastlinjak. Gradbena dela so bila razpisana in oddana letos aprila in so zdaj v glavnem že končana. Rastlinjak je 30 m dolg. 8 m širok in 10 m visok. Mesto ima več starih palm, tako velikih, da jih ne morejo več spraviti v stari rastlinjak, v katerem je 6 m ščal za dogleden čas, največje delo bo s to zgradbo opravljeno. Železno ogrodje stoji na meter visokem betonskem podstavku in, kot nam kaže slika, stoji približno 1.50 m pokonci, nakar preide v strmo streho ki se dviga do 10 metrov višine, potem se pa spusti na drugo stran nekaj metrov do strehe gospodarskega poslopja. Med rastlinjakom in zidanim poslopjem je zid ter ni treba za rastlinjak graditi še posebej stene, s čimer se je ta velika zgradba znatno pocenila. Kljub temu pa znaša površina steklenih sten 600 kvad. metrov, dvakrat toliko stekla bi pa porabili, če bi bile stene dvojne, četudi so stene enojne, bo rastlinjak vseeno dovolj topel. Velika površina strehe v ugodni solnčni legi bo pripomogla tudi pozimi ob solnčrsem vremenu, da se bo rastlinjak dobro razgrel, poleg tega pa bo seveda še gret s centralno kurjavo, ki bo napeljana iz kurilnice starega rastlinjaka. Kurilnico so lani tudi razširili. Prejšnji mali kotel ni ustrezal. Montirali so večjo peč in v to svrho razširili kurilnico ter bodo zdaj lahko greli tudi novi rastlinjak, dočim so prej s težavo le starega. Na sliki tudi vidimo pokončne predalčne nosilce, ki so razvrščeni v medsebojni razdalji po 3 m, prečnih nosilcev pa ni. Konstrukcija je lahka in elegantna, čeprav so velike razpetine. Ključavničarska dela so v rokah tvrdke R. Geyer, steklarska pa opravlja A. Agno-la. Stroški za zgradbo zidanega poslopja in rastlinjaka znašajo 300.000 Din. naši eft€s£& Cene kruha in pekovski pomočniki Makskmranje cen kruhu in moki je prineslo sicer trenutno zboljšanje siromašnim alojem, na drugi strani so pa pri tem taikoj ofccutiK posledice pekovski mojstri in pekovsko delavstvo. Kakor je že znano iz debat v »Slovenskem Narodu«, je pekovska stroka postala zadnji čas nerentabilna m sicer radd vedno večje režije vn konkurence po eni strani, po drugi strani pa radi prisilnega določevanja cen, ki so ubijale pekovsko stroko. Mojstri se love za svoj zaslužek, dokler ga je kaj, ko pa nastane kritična reakcija kakor je danes radi maksimalnih cen. se je bati, da bo udarjen pekovski delavec, ker mojstri ne zmorejo več režijskih stroškov in bodo skušali seveda najti izhod tudi z redukcijo delavstva in mezd. Baje so nekatera večja pekovska podjetja že začela z redukcijami in odpusti. Pekovski mojstri pri tem vsekakor ne odgovarjajo za to če morajo radi preniztoih cen kruhu znižati mezde delavcem, ki to uvidijo sami, pač pa bo javnost izprevidela, da njej ni mnogo pomagano s tem. Po dragi strani pomeni to pomanjkanje v rodbinah pekovskih pomočnikov. Ako bi se kruh pocenil, zakaj se ne pocenijo druge živijenske potrebščine, potem bi pekovski pomočniki ne protestirali proti znižanju plač. Oemu se je podražil sladkor, kvas, ki ga izdelujejo z ogromnimi dobički tovarne i. L d., zakaj je tako draga moka. zakaj druga hrana. Bansko upravo prosimo, naj čim prej uredi to žalostno vprašanje ter aH zniža ceno moki In kvasu ali pa da razmaha ceni kruha, da se da možnost producentom na podlagi kalkulacije zopet zaposliti odpuščene pekovske delavce in jim nuditi plače, ki zadostujejo za kritje najnujnejših življenjskih potrebščin. Prepričani smo, da iavD-o»*»t smatra .n potrebno, da yt treba cene kruhu regulirati tako, da bo pekovskim pomočnikom zajamčono za polteno delo pošteno plačilo. Pričakujemo in upamo, da bodo mero-dajni činitelji uvideli, da s tem maksimiranjem cen niso osrečili pekovskih delavcev in javnosti dosti pomagali, ker se stvar itak ne more tako držati. Ponoči s tramvajem Salamensko mraz je bilo snoči in taka burja, da sem se zavil v površnik, v votlem zobu je pa jelo potuhnjeno kljuvati. Ce bi človek imel vsaj klobuk, sem pomislil, pa pri drsa od Viča sem tramvaj in se ustavi natanko pred menoj na Borštnikovem trgu. Tri dinarje velja sicer do Privoza, ker je neumno dolg ovinek okrog poste, ali že štirinajst dni nahod en človek jih tudi žrtvuje, samo da bi lepo na toplem prišel bližje doma. Pred pošto seveda ni voza s kolodvora. Sprevodnik pravi, da kmalu pride, če proga nima zmedenega voznega reda. K sreči pristopi z one strani ceste revizor. Prijazen gospod, uslužno pogleda na uro, za trenutek študira ter izjavi, da bo treba čakati 16 minut — če bo vse v redu. Burja je pritisnila še huje in zagomazelo mi je po hrbtu, površnik ni pomagal nič več. Najmanj četrt ure pred pošto na mrazu, potem pa najbrž tudi najmanj četrt ure še na glavnem trgu na burji, je gotovo pljučnica. Kavalirsko poklonim karto občini in že hitim peš po pometeni Zvezdi. Vse listje je od pihala burja na kupe ob straneh. Zebe me vedno huje, da me nažene kašelj. Od daleč se sveti žarka Kajfeževa reklama. Ne storil bi slabo vroč čaj. Pri mizi najboljši prijatelji s svojimi toplimi ženicami, vrh vsega pa še premilo petje in Šegetajoča, kristalno se peneča bakarska vodica. Ja, saj je god šarmantne gospe Rezike, vodico pa sme piti tudi abstinent. žena mi je davi rekla da sem prišel hudo gorak domov. Tako prijetne in nagle so ponočne vožnje z ljubljanskim tramvajem. Ureditev prometa pred „Figovcem" K vesti o regulaciji prometa pred Figove e m naj pripomnim sledeče: Stališče Avtokluba je popolnoma napačno, ker hoče na najmanjši prostor stisniti mogoče najjačji promet, kar ga je v Ljubljani. Črudim se, da se ne poteguje še za zoženje Gosposvetske ceste. Takim prometnim točkam je treba dati zraka. Zato sem mišljenja, naj se iz križišča vseh štirih cest, ki se Xp,m zlivajo, naredi en sam velik trg. Mesto stražnika iz podaljšane Dalmatinove ulice naj odpade, ker ostane prej ko slej polovičarstvo. Centrum tega trga naj bi tvoril otok z električno uro. ki bi jo bilo prestaviti nekoliko bolj v Dunajsko cesto in znatno proti centru mesta. Okoli tega otoka se vrši promet. Prostor pred kavarno Evropo naj se tlakuje, toda ne kot hodnik, temveč kot cestišče. Kanali naj se planirajo do slaščičarne Novotnv. Na ta način dobimo otok in okrog njega cesto, ki je povsod široka vsaj 6 do 7 m. Vem, da se bo marsikdo spodtaknil ob dejstvo, da bo treba zaviti iz Dalmatinove ulice najprej po Dunajski izven mesta, potem pa bo treba v velikem loku ob jadrati prometni otok. Je že res dolga pot, toda za onih par vozil, ki pridejo po Dalmatinovi ulici, je kratka zadosti. Sicer pa: po Miklošičevi in Prešernovi je lažje, ker tam ne naredite levega ovinka. Mislim, da je to rešitev, ki edina lahKo dovede do praktične ureditve prometa pred Figovcem. Komur pa te vrstice niso dovolj jasne, temu sem vedno z veseljem na razpolago. Gojko Pipenbacher. ★ — Malo več vljudnosti in obzirnost. Na našem živilskem trgu je drugač? vse v redu, samo mod tržnimi stražniki je eden, ki rad pozabi, da so tudi kmetje in kmetice ljudje, ki zasluž'jo, da se z njimi lepo ravna. Zaenkrat n-e bomo stvari razpihovali, kea* nočemo nikomur škodovati, opozarjamo le tržno nadzorstvo, naj dotičnoga stražnika pouči, da bo v bodoče z ljudmi lepše ravnal. — Več oČiv dcev stražnikove objestnosti. — Javna prošnja. Stanovalci htš v bližini neke ljubljanske mesarije prosimo go- £n dan Ižživijenja $p£ik& 5# Op0£dtie VeseUj potlej na ll*ado Gre Špeli ca tja s hčerko mittflo. Vse delt* tijetio je Arottdttitto, Perilo stttižno te oprano Kot Htiea se t> sottK'it te t*etHo — 1o te storilo Albus- Milo, Varčne gospodinje že davno vedo, da je iz najboljših surovin pridelano Albus - Milo zelo izdatno, in da ga je za veliko pranje veliko manj potreba kot drugih takozvanih poceni mil, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovai svojega nastavijenca, potem mu ne pozabite zabičiti, da naj ne sprejme nobenega drugega mila razun pristnega ALB spodarja mesarja, naj po možnosti svoja psa pomoči zapira, da bomo imeli mir, ki nam gre tudi po poli-cijskih predp.sih. Psa sta prehuda in lajata skoraj vso noč tako, da človek ne more spati. Upamo, la bo lastnik našo upravičeno prcšn.io upošteval. Božidar Jakac: Amerik Vsa Jakčeva Amerika je krotka naša Dolenjska Ljubljana, 20. oktobra. San j a rs k emu dolenjskemu fantu se je zahotelo v daljavo. Kakor tisoče in tisoče pred njim je gnalo tudi dekliško nežnega in mehkega Božidarja Jak ca po svetu. In kakor so tisoči in tisoči zapustili dolenjske griče in hribčke ter šli onkraj širokega morja iskat sreče, je šel tudi Božidar Jakac, da pogleda vse, o Čemer je slišal doma toliko pripovedovati. S seboj pa m vzel težkega krampa in sekire, temveč samo le svojo omarico z barvami. Z jedkimi kislinami je že tu pisal na bakrene plošč* vizijonarno prozorne lepe Ženske in zamfi- hrepenel po razkošju in slasteh tega tujega paradiža in ga olepšaval ter idealiziral. Vse lepo je videl in dobro ter si tako tudi narisal, samega Mamona pa ni uzrl niti občutil mučeništva za zlato tele. Vsa dolga serija Jakčevih pastelov so le lepe, blažene sanje o Ameriki. In v tej fantaziji se prelivajo barve kakor v pravljicah iz >Tisoč in ene noči<. Kakor vizija po morju plavajočega gradu v zlati zarji, je njegov Manhattan, ponoči pa strme nebotičniki kakor safirni kristali v črno temo. Dva nebotičnika varujeta kakor drva visoka pilona vhod v to začarano Km ljene umetnike, z žametnim pastelom, je pa opeval svojo Dolenjsko in zlato zelena pobočja njenega vinorodnega valov ja. Le iglo in pastel je vzel a seboj v Ameriko, kakor bi bil hotel slikati parfumi rane čipke in napudrane dekolteje damic iz galantne dobe rokokoja. Nad beton nebotičnikov in na jeklo brnečih strojev je Šel z najnežnejšim orožjem in ga ni premagal. V njegovem ameriškem popotnem dnevniku ni surove resnice, temveč le na žametno podlago nadahnjena fata morgana. Na morju je slikar še vesel in živahen, kakor so vesele barve njegovih slik z obal Sredc«emskega morja Ko pa pride v Ameriko, strmi v kolosalnost vseh dimenzij in se izgubi v mreži cest in poti. Po njih blodi sem in tja, občuduje in se divi, morda tudi veseli, vendar pa kakor izgubljeno dete milo toži po materi domovini. Vsa Jakčeva Amerika je krotka naša Dolenjska. Le za svoj portret je rabil mastno oljnato barvo in z njo se je naslikal kakor z apnom in asfaltom. Tudi črte na njegovem doma tako dekliškem obrazu so ameriško jeklene in ostre. Pa gledamo in gledamo to sliko in iščemo ter iščemo, a našega Jakca ne najdemo nikjer. Dobro se Je maskirni, a ta maska mu je uspeia le enkrat, potem jo je pa vrgel raz sebe in gotovo se strese, če se spomni nanjo. Doma je spet na toplem in navija gramofon ter posluša tuje zveneče melodije čudno otožnih in strastnih indijanskih pesmi. Po albumih lista in se spominja, da je videl vse prve služabnike Mamona. Narisal je dolarske milijonarje, sanatorje in kon-gresmane. kakor paž občudoval lepoto njih hčera in žena ter hrepenel po pikantnosti filmskih zvezdnic Kakor je grdi grbastl tapetnik Watteau od daleč občudoval dvorsko gospodo v VersaiEeou, tako je Jakac kraljestvo. Le kadar gre med ljudi, je bližji resnici. »Plesalke«, >Ples zamorcev« in ognjena figura eksotične plesalke >Iz zamorskega gledališča Karamu« so delovale resnično na njega, popolnoma se pa zbudi iz sanj le med filmskimi igralci >V HoUywoodu«. Tudi pitoreskno romantiko >Yetk>wsto-ne parka« in fantastičnosti veličastne groze Doline smrtnih duhov gleda škod rožno kopreno. V teh svojih delih se je umetnik povzpel najvišje in morda še nlkdo ni zajel čudežev te prirode, ki so kakor pokrajine z drugih svetov, tako lirično in vizij on arn o kakor Jakac. Razkošne barvne harmonije razliva čez ostro kamenje in vroče gejzirje občuti, kakor bi slikal pisano lepoto eksotičnih metuljev. Bogastvo barv se preliva v najsubtilnejših odtenkih v akorde, ki z njimi še nlkdo ni opeval te tuje nam lepote. Dragi kamni in emajl se lesketajo, da zahrepenimo tudi mi po teh bajnih daljavah mistične »Zime«. Kje so giganti, kam so zbežali kentaurl? Umetnik je .zlil mrzlo resnico v reko pisanih solnč-nih pramen skozi poslikana gotska cerkvena okna. Vse je nežno in sladko, da čuješ oddaljeno melanholično melodijo. In melanholija, domotožje ga zopet pelje nazaj čez morje domov. Veselo se smehljajo njegove slike Novega mesta in prisrčno poljublja umetnik svoje predrage solnčne griče »Dolenjske pokrajine«. Samo veselje je Božidarja Jakca v teh slikah in slast ga prevzema, da je zopet doma. In s to slastjo in veseljem, s to pre-sladko ljubeznijo do domovine, naj nam dela še dolgo in mnogo. Ante Gaber. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU* Stara sredstva v novih rokah »Slovenski Narod« z dne 28. septembra 1931 je priobčil na zadnji strani članek pod gornjim naslovom, katerega je gotovo marsikdo prezrl, ker se do sedaj ni nihče v tej zadevi oglasil, zasluzi pa po svoji vsebini, da mu posvetijo vso pažnjo zlasti naši gospodarstveniki, osobito pa vsi merodajni činitelji, ki imajo v rokah usodo narodov, držav in človeške družbe sploh. Za svojo osebo nisem nikdar verjel nikomur, ki je trdil, da je gospodarska kriza na višku in da bo kmalu bolje. Poznam moža, ki je vse to. kar se sedaj dogaja v gospodarstvu vsega sveta, slutil in napisal že pred S leti, žal ga pa ni do danes nihče poslušal, prav tako kot niso listi hoteli priobčiti sličnega dopisa, ki sem ga že pred časom napisal v tej zadevi. Ne vem, če je iskati vzroka odklonitve samo v dejstvu, da ne zavzemam v javnosti nikakega visokega položaja in se ne pišem Ford, ki je daljši članek priobčil kmalu po justifikacijl anarhistov Sacca in Venzetija v ^VViener Journalu« in v katerem tudi obravnava prav to vprašanje. V svojem spisu sem takrat ta njegov članek omenil. Iz njegovega članka sem namreč spoznal, da je on istega mnenja glede vzrokov gospodarske krize, kakor mož, o katerem sem gori napisal, da je to slutil že pred osmimi leti. V »Wlener-Journal« se ne morem zateči, ker bi mi najbrže članka prav iz istih razlogov ne priobčili, pač se pa lahko zatečem k omenjenemu Članku v Slov. Narodu« zlasti k predzadnjemu in zadnjemu odstavku, v katerem čitamo o oni Ameriki, ki je vse življenje zmehanizirala in se tam šteje človek samo kot stroj. In ravno ta država se je poslužila za reševanje gospodarske krize načina, o katerem »Narodov sotrudnik« trdi, da Je še nedavno spadal v gospodarsko davnino. Tvrd k a Federal Farm Board je — po tem poročilu — zamenjala 25 milijonov bušlov pšenice za en milijon vreč braziljske kave. Isto delajo tudi manjši trgovci in obrtniki. Farmarji ponujajo svoje poljske pridelke za industrijske izdelke. Celo zakoni se po nekaterih uradih sklepajo za 10 bušlov pšenice. Clankar se vprašuje, če se bo ta način obnese! in da je značilen ta pojav zlasti za deželo, ki se hvali z gospodarsko naprednostjo. Tako član kar. Zdi se mi, da mora tudi njemu biti znano, da ni treba hoditi takih pojavov izkat v Ameriko, ker jih — čeprav v manjšem obsegu najdemo tudi po naši deželi. Znan mi je primer, ko je vinogradnik zamenjal vino za avtomobil. Slične pojave najdemo po trgovinah v bližnji ljubljanski okolici. (Drugod mi žal ni toliko znano.) Sicer sežem tudi jaz po istem vprašanju, samo v drugačem smislu. Prepričan sem, da se bi tak način obnesel, samo da bi moral biti dovolj organiziran in od vseh merodajnih faktorjev podprt. S takim načinom bi si naši kmetje in obrtniki lahko zelo opomogli, če bi bila vsa stvar dobro izpeljana. In koncem koncev bi pa v najslabšem primeru ostalo samo vse pri starem. Vzrok gospodarske krize je treba iskati tam, kjer je in ne, kjer ga ni. Samo zato pa, ker ga je tako lahko najti, se zdi ljudem to težko. Vzrok gospodarske krize vsega sveta leži predvsem v nekonzumira-njn kapitalističnega dobička! Zato je gornji način edino v stanu rešiti človeštvo grozeče brezposelnosti in vseh posledic, ki bodo tej brezposelnosti nedvomno sledile. Ne delim sicer mnenja onih pesimistov, ki trde, da bo gospodarska kriza trajala do leta 1940, vendar pa te krize po sedanjih vidikih še ne bo tako kmalu konec. Gojim še toliko vere v vse, ki imajo v rokah usodo človeške družbe, da ne bodo pustili stvari do skranjosti. Sklicujem se pri tem na znanega profesorja ljubljanske univerze znanstvenika g. dr. Aleksandra Bilimoviča, ki je že pred leti v nekem svojem predavanju naslovil na te kroge enak apel. L B. Dnevne vesti — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bih vpisani: sreski sanitetni referent v Črnomlju dr. Božidar Kiissel. občins : zdravnik v Črnomlju dr. Josip Malerič. zasebni zdravnik v Crnoml " dr. Bor:< Malerič. banovinski zdravnik v Metliki c>r Julij Koder in zus^bui zdravnik v Metlika dr. Ivo Pavešič. Iz imenika zdravnišk-zborniee za dravsko bauovino sta bila pa črtana sreski sanitetni referent v čabm dr. Josip Muhvič in upokojeni saniteti referent v čabru dr. Josip Vyborny. — Tuji državljani in davčna oprostitev. •»•?:ek za davke v finančnem min istr stvu objavlja, da davkoplačevalci, ki niso naš! državljani, nimajo pravice biti oproščeni davkov. Cpprav imajo al! so Imel: 9 ali -rv-i" otrok, ker se nanafia tozadevni zakon Samb na naše državljane. Pa5 so pa tuji državljani pri nas oproščeni sam Skega davka — Hrvatski planinci na Mrzlici. Hr vatsko planinsko društvo »Sljemec prireiV za svoje člane v nedeljo 25. t. m. đkunn! izlet na Mrzlico. Udeleženci se odpeljejo do Hrastnika, na povratku pa vstopijo v vlak v Laskom. — V Novem Sadu 800 praznih stanovanj. Ko je postal Novi Sad sedež bano vino, so se bali, da bo primanjkovalo rta novauj itn zato so začeli zidati na vseh koncih in krajih Zdaj je pa v mestu 700 do StK) praznih stanovanj in sicer v->člno ma t starih Iršah. Novosadčani so *re možni i.n nočejo stanovati v starih hišali — Vsem Gorenjcem! Dne 25. oktobra praznuje naša občina velik, da lahko rečemo zgodovinsko važen dan. ko otvoriio dom prosvete. ki naj bo poleg osnovne šole. kuHurno in gospodarsko središče vsega okraja. Zato naj ne bo ta dan praznik saimt Lešč-.mnv, marveč vseh Gorenjcev, ki žele napredka naši lepi Gorenjski. Zato podpisani stavbni odbor vljudno vabi. da se te«a praznika v čim večjem številu ude-hežite, da ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti, užijemo skupaj par lepih trenutkov. K tej sla vn osti je vabljen tud; pokr:>vitt:l i nove šolske zgradbe \j. vis. kraljevič Andrej. Zato nai bo ta dan narodna manifesteeija vseh Gorenjcev. — Stavbni odbor nove šolske zgradbe v Lescah. švicarski konzulat v Zagrebu. Švicarskemu konzulu i Zasrrebn e. Frideriku Se^eserju. trgovca iz La.nsrenthala, je bil podeljen ekeekvatur. Področje te?a konzuli a so raateza na dravsko, savsko, r>r-m.-rsiio in vrbasko banovino. Nova strokovna revija. Te dni je izdala Strokovna sadraga koneešljonkraiHili elektrotehnik.>v v Ljubljani svoje adasi1«* >B$ekirotf>hnis%i vrstnik . Naša strokovna literatura je bila borna, kar se čuti čedalje bolj; čim smo se pa pričeli osamosvajati pri Specijalnih pokhVUi in obr+ih. ne m ::emo yeČ preko te vrzeli. In. kot praži pisec v uvodu nove revije, bo treba zlasti oran le,lino na področju elektrotehn ške literature. Rlekrrottdmika zahteva zdaj ž* noli ^ri nas mnogo strokh. Doslej je prireji-! *.;» večerne tečaje za °lektromonterje. zi vajence pa prireja pettedenske dnevne. Da ae je odločila Majati strokovno -e- vijo, ki ni le njen glasnik v strogem pomenu besede, saj bo našel v nji sleherni elektrotehnik to deJavec elektrotehniške stroke dovolj poučne snovi, bi jo bo lahko s pridom uporabil _ zasluži še tem večje priznanje >E. vestnik« je mesečna revija ter izhaja sredi meseca, urejnje jo g. Tone Poljšek. uprava Je pa izdajatelj. Zadruga konces. elektrotehnikov v Ljubljani, Borštnikov trg. — Joseph CenraU. Senena črta. Prevel Oton Zupančič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1981. St. 154. Opremil Lng. Janko Omaben. Cena: broš. Din 40, platno Din 00, polusnjr Din 70. Kot predzadnja knjiga letošnje zbirke >Sodobtii roman< je izšla pri Tiskovni rad rti gi Conradova »Senčna Srtac, s katero je slovenska prevodna literatura pridobila odlično, svojsko delo angleškega pisatelja. Joseph Con rad je po rodu Poljak, Ukrajinec in se piše Korze-mnvski. Kot angleški mornar, ki mu je angleščina drugj jezik, je prebrodil na tovornih ladjah vsa južna morja in črpal od tam snovi za svoja naivečja dela. Ne le v domači, temveč v vseh svetovnih literaturah =i :e pisatelj pridobil s svojo profinjeno besedo in izrednim darom slikanja pokrajine ler človeka sijajen ujffed in velja na splošno za stvaritelja modernega pomorskega romana. Senčna črta je avtobiografsko delo. ki pripoveduje kako ie bil pisatelj postavljen za kapetana na neki jadrnici in kako *e je imel na prvi preizkusni vožnji borui zoper strahotne nesreče, ki b\ morale vsakogar pognati v obup $e predno se je ladja odpravila na morje zboli njen prvi krmar na tropični mrzlici Na odprtem morju na *.tane brezvetrje, da je jadrnica kakor prt-t.ovana v jekleno tišino neznosnega irop-skega vzdušja. Posadke se loteva bolezen, mož za možem se grudi, dokler ne nastane •iliar in je ladja, takorekoč brez posadke, prepuščena volji usode ki je poosebljena v tesnobnem, mrzličnem prividu zrušenega krmarja. — Prevod je nova jezikovna mojstrovina Otona Zupančiča, ki je Senčni Črti ponovno dokazal svojo nenadkriljivo jeif-Uovno kulturo Tako glede nosluha, s katerim zajame mojster najfinejše odtenke ljudske govorice. kakor glede nieeovetfa suverenega jezikovnega tvorstva ie ta prevod spet neprecenljive pridobitve za slovensko besedo. Tudi oprema je v najlepšem skladu z vsebino knjige Ln sijajno dopolnjuje vrsto naših najlepših knjižnih izdaj — Vreme. Vremenska napoved prav', da bo izpremenlJHVo oblačno in hla'lno vreme, ki se utegne kmalu pos'abšat? Včerai je bilo v naši držav? le deloma oblačno. Najvišja temperatura ie »našala v Sko^> Uu 1^.8. v Splitu 14.8, v Ljubljani 14.2. v Zagrebu 1?.4. v Beogradu 10. v Mariboru S. v Sarajevu 6 stopinj — Davi je kaaai barometer v Ljubljani 767.3. Temperatura je znašala 0.2. — Poskusen samomor zaradi nesrečne ljubezni. V vasi Nočajski Sala pri Mač\ si je hotela končati življenje 181etna Aleksandra Gjukić. ki je imela dubavn--razmerje s sosedovim sinom Radovanom rufe.gdžieem Fant ji je obetal zakon, toda njegovi starši so bil odločno o-roti Dolgo so mu prigovarjali in končno se je res ho tel dekleta odkriiati Ko je Aleksandra to zvedela, je hotela skočiti v Savo. pa so jo starši ujeli ln privedli domov Doma te pa popila večjo količino kamene soli, tod* zopet so ji rešili življenje. Zdaj teti v bolnici in zdravniki imajo mak) upanja, da bi ostala pri življenju. — Zarad* zautnic« ga je ubil. Na cesti, ki vodi iz Vučeviče v Brašanovo * Dalma-eiil, so naAli 11. t m. v grma uMtega k me ta Jožo šoliča. Orožniki so uvedli pr«j Iskavo in aretirali kmeta Marjana G-rube-šiča iz sosedne vasi, ki Je takoj prizna!, da je SollČa ubil njegov sorodnik Jo£o Grtrbešič. Tudi nJega so aretiral! In priznal je zločm. Na vprašanje, kaj ga je napotilo, da je šoliča ubil. je odgovoril, da mu je prisolil šotič leta 1925 zaušnico, k' mu je ni mogel odpustiti. — V vodnjaku utonila. V soboto :'e zajemala v Hvaru vodo Marija Godinovič Naenkrat ji je pa spodrsnilo, padla j s v vodnjak in ker ni bilo nikogar blizu, je utonila. Cez ne.kaj ur so potegnili njeno truplo iz vodn>jaka. • OMeke ln klobuke kemično čisti, barva olisira in lika tovarna Reich Iz LJubljane —4j Prevoz zemskih ostankov Saše Kneza. K svojemu tako naglo umnemu bratu se je takoj odpeljal g. Zdenko Knez v Sarajevo in prevzel težko nalogo, da uredi pr«voz bratovih zemskih ostankov. Krsta se je odpeljala o polnoči iz Sarajeva in prispe jutri zjutraj v Ljubljano, oogreb bo pa jutri ob 16. z glavnega kolodvora v rodbinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Križu. —ij Ljubljanski Sokol javlja žalostno vest. da je njegov dolgoletni in zvesti Člaji brat Saša Knez nepričakovano preminul v Sarajevu. Pozemski ostanki bodo prepeljani v Ljubljano Dan in ura žalnega iz-prevoda bosta objavljena pravočasno. Zb! ra.nje članstva pol ure pred napovedanem časom v društveni pisarni v Narodnem lomu Vabimo svoje članstvo, da spremi odličnega brata na njegovi zadnji poti v rastnem številu. Uprava je odločila, da se udeležimo v kroju, da počastimo sve*et spomin dragega nam brata. telovadca, bivšega požrtovalnega člana uprave n društvenega dobrotnika. 551n —Ij Ob palači »Dunav« na Aleksandrovi cesti postavljajo oder v svrho insta'a-cijskvh del za svetlobno reklamo. Konstrukcija za »rotila je pritrjena na pročelju ob Viktoriji« ter sega od prttlioja do vrha stavbe. Reklama bo služila sauno zavarovalnic! -»Dunav«. —>lj Mestna zastavljalnica bo mela redni dražbi marca 1931 zastavljenih predmetov Ln sicer za dragocenosti fzl>afnino. srebrnino itd.) 6. novembra, efekte i perilo, obleko, stroji itd.) pa 12. novembra t. L od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. —Ij Dsnes zadnja predstava z »Micky« irtiškami v Elitnem kinu Matic. Veliko anniaaanje občinstva za te vrste mladinskih predstav je jasen dokaz, da je ZKD na pravi poti in bo tedaj s temi prireditvami nadaljevala tako. da se bo mesečno enkrat predvaj«! program taklb burk m veseloiger Daues ob 14.St) popoldne bo v Matiei zadnjikra- sedanji program, ki >e v »b uj al od petka vedno večje sani man je občinstva Današnja predstava je zadnja ker mora ZKD film jutri vrniti. Ne poea-bite torej in pridite polnoštevilno! šaljive >Micky« miške bodo s svojimi burkami in vraffolijami razveseljevale staro in miauo. Cene najnižje! —4j Merkurjev plee. Trgovsko društvo »Mwkur< priredi dne IS. januarja 1932 v veliki dvorani ter stranskih prostorih hotela Union v Ljub liani svoj običajni! »Mer-*urjev plee«. 550n —Ij Fotoamaterjil Ustanovni občni občni zbor Fotokluba Ljubljana danes ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne. Ne pozabite! —lj Ustanovni občni zbor mestne organizacije Narodne odbrane v LjurMjani se vrši 21. oktobra t. L ob pol 21 uari zvečer v salonu restavracije hotela Štrukelj. Udeležiti se ga morajo vsi dosedanji člani Narodne odbrane m vsi oni. ki so se doslej prijavili. —lj Belokranjcil Odbor za pomoč po suši in toči pa*tzadetim kmetijam v Beli Krajini sklicuje v sredo dne 21. t. m. ob 30. v hotelu Bellevue svoj redni sestanek Ker so na dnevnem redu važni sklepi glede bodočega dela. vas. rojaki, prosim, da se zavedate svoje dolžnosti in se sestanka udeležite polnoštevilno. Za odbor: MaleriC Jože. —lj Darovi za stradajoče zaradi suše. V pisarni RK. Wolfova ulica 12. eo darova.; za stradaooče: Ga J. L. 100 Din. neimenovani državni upokjenec 100 Din. Izrecio za Belo Krajino: Kornelija Aleksandrovi? 100 Din, Josipina čuden 100 Din, neimeno vajii 30 Din, neimanovanl drž upokojenec 100 Din. Iskrena hvaJaf —Vj Zanimivo predavanje. Udražeije j ugoslo venskih Inženjerjev Ln arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 22 oktobra ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-11.. Kazina. Predaval bo g. ini. Jarko Mačkovšek o predlogih za ureditev prometa na Ajdovščini. Vabljeni so član: in vsi, ki se zanimajo. — Ij Smučarji Ilirije! Obvezen sestanek vseh članov smučarske sokeitje se vrši v torek 20. t. m. ob pol 7. zvečer v klubski sobi kasarne Evropa. Brezponojno vsi! Iz Ceifa —c Polovična vožnja za člane SPD. Di rekcija državnih železnic v Ljubljani le izdala sledeči popravek k odloku, kil se nanaša na železniške ugodnosti: Legitimacije onih članov, ki se poslužujejo ugodnosti polovičnih voženj v skupinah po 6 oseb. morajo biti v.ldirane od direkcije dr žavnih železnic. To se bode vršilo na isti način, kot svojčas pri trikratni polovični vožnji. člani, kvl žele izrabljati gornjo ugodnost, naj prinesejo svoje izkaznice blagajniku savijijsk#> podružnice SPD v Celju g. Vrtove u Pilio u na Kralja Petra cesti. Slike in legitimacije morajo biti lastnoročno podpisane po članih. —c Drevi gostuje ljubljanrka drama v tukajšnjem mestnem gledališču z globoko Cankarjevo dramo Kralj na Retaj.novi«. Znsed-ha vlog $e od Lična in se za.to celjskemu gledališkemu občinstvu obeta že z otvoritveno predstave letošnj'1 sezone prvovrsten ua'.tek Vstopnice se dobe do 18 v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kra lja Petra cesti, pred predstavo pa pri večerni gledališki blagajni. —c Smrtna kosa. V celjski bolnici je 17. t. m. umrl 581etni brezposelni mizar Anton Hrovat od Sv. Primoža, občina Sv Jurij ob j. železnici, 18. t. m. pa 561etLi» posestnikova žena Terezija M.irnikova i Lopate pri Celju. V Zagradu pri Celju je 18. t. m. umrla 781etna zasebnica Jera Oberžanova. —c Delovanje Strelskih družin. V m deljo 25. t. m. dopoldne ob 9. se bo pričelo na strelišču tukajšnje garnizije v Pečov niku nagradno streljanje, ki sa pnlredi agilna celjska Strelska družina. Najprej se bo vršila strelska tekma med član: celjske Strelske družine, nato pa bo sle -.v:,- • 1 . . . . i « . . rr - r^^>:A.-*'i^:^ Friedl Schuster »»»nmadona »Theater a. d. Wien« Michael Bohnen komorni pevec drž. opere Berlin vetislav Petrovič Greti Theimer Ernst Verebes ter drimi pr\'ovrstaii solisti in umetniki tvorijo ansambl v tej krasni opereti, ki žanje danes trinmfe po vseh odrih sveta! Pasi Abraham-ova opojnih melo-šlagerjev Viktorija in nien huzar Premiera jutri v ELITNEM KINU MATICI dilo medsebojno strelsko tekmovanje me.l člani celjske in štorske ntrildalC družine. — Kakor iuauo, so st;elc obeh družin zelo dobri. Podrobnosti *t -tekmovalnega sporoma* bodo »bjavljene uiod tednom. —c Pregled motornih vozil in polaganje šoferskih izpitov, se bost.i i- i2. t. sv sjakrsj ob pol 9. ia d f> in ves celjski srez pred celjskim mestnim načelstrom v PreSernov; nI i —C Celjskemu prcbivaist\ji! Huda u-ša je uničila v mno|rit' krajib drž i v* :u-di v naši banovini vse poljske pridelke. Prebivalstvo trpi veliko pomanjkanje vil in klaje. Naša človeška dolžnost in narodna skrb nam veleva da pomagamo po svojih močeh tem nesrečnikom. Poleg so-kolsltegra društva. ki je v to svrho že uvedlo nabiralno akcijo, boata tudi mestna, občina in krajevni odbor Rdečega križa skušala vsaj nekoliko ublažiti bedo v h'i io prizadetih pokrajinah Obračamo se pa tudi na vsakega posameznika s pi da po svojih močeh priskoči ntorsCntkom na pomoč. Denarni rrispevk; nai ie Ui čado ali mestni občini ali r»a kmjevnemn odboru Rdečega križa v Celin načelnik dr. Alojzij Ooričan za Rd&fii -dr. Juro Hrašovec —c Aretacije Zaradi po^eoušt - ~ n splošn^sra su.ma le bil aretiran v s- • nek' A. V iz Maribora in bil do cp. po od?cnu čislan v pristojno eMHno I»to«a dne je bil aretiran zaradi suma po ži^a v čretu pri Celju neki Karo; 7 la n:l izročen državnemn tožilstvu. — P ri je v nekem nrenoč'ščn ar^t/rala 911etate?a krojaškega iM>močnika Josipa iz De Maride v Polju p-ri Ljubljani, ker se ni mo«el izkazati, da se nrež;vlja na nošton način. Pozneje pa je policija u.eotovUa, la je podjetni Jože. ki se je predstavil tektivn kot Rado Vidmar, hotel potegnit' policijo z napačnim imenom. Izročen je bil sod"!ščn Zvezni kino Ideaf Danes ob 4., pol 6., pol 8. rn 9 un Igo Sym, Lil Dagover, Lien Devers v drami (0ecna pesetr ki prikazuje tragične posledice roditeljskih pomot četrtek, 22. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago TJlaga: Gtmnastične vaje; 19. Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Prenos iz ljubljanske opere (Luzerna); 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednli dan. Petek, 23. oktobra, 11.0: Prof. Šolar: Pravilna izgovarjava slovenščine; 1215: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Gdč. Humekova: O vegete-rijanski prehrani; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Prenos opere >Turan-dot« z Dunaja; 22.30: Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sobota 24. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13; Čas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18 30: B. Hrovat: Pota k ustvarjanju kulturnega filma; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Prof. Namorš: Spoznavanje blaga v špecerijski in manufakturni stroki; 20: Bogo Pleničar: šah; 20.30: Duetni večer: gdč. Ko-gejeva in g. Marčec, solista ljubljanske opere; 21.15: Salonski kvintet; 22: čas, dnevne vesti; 22.15: Lahka glasba, izvaja salonski kvintet; 22: Napoved programa za naslednji dan. Pozna jih Ženica, jutri bomo imeli na kosilu vinskega trgovca, ki bi se rad oženil z eno mojih hčeia. Vinski trgovec je? Ta se gotovo zanima za starejše letnike. Dalje ne pove — Kaj ae veš, Jelioa, da bog vse vidi? — Vidi lahko mamica, pa le nikomur nič ne pove. Lun le (ialMMiau: f4 velemesta i Roman — Kako se drže tam? — Žak>stno. toda resignirano. Gospodična Sabina ni bila nikoli posebno vesela, zdaj je pa še bolj bleda in otožna, kakor je bila pred boleznijo; in to ie vse. — Si mogel govorni z grofico med šiirimi očmi? — Seveda Detfai sem ji. da ljudj«, ki maio v rokah niena pisma, neprestano pritiskajo name. naj bo zdai previdna. Odgovorila mi je s tako globokim vzdihom, da me je kar srce zabolelo, da je sicer vsa obupana, da bo pa vendar Sabina vzela markiza de Croise-noisa. če že ni drugače; pripomnila je Se. da je prepričana, da bosta tudi mož in hči priznala, da drugega izhoda ni. — Zgodilo se bo, kar sem sklenil. — je dejal Mascarot. — Davi sem govoril s Croisenoisom in če me bo ubogaJ — a drugače sploh ne more ravnati — prehitimo Andrea ir barona de Breul- ha. Markiz bo ze Sabinin moz\ ko bosta ona dva še čakala na oklic. Ko bo Sabina omožena, se lanKo postavita na glavo. Da pospešim ta načrt, sem zasnoval ustanovitev delniške družbe, či->e raviia»tel.i bo markiz. V pičlih osmih dn^h bodo raz-ooslani prospekti. Danes pa gre same za zadevo vojvode de Champdoca. Ta čas je prišel Paul. Vstopil je zelo plaho, pričakujoč, da bo sprejet slabo, kajti slovo od Taintama mu ie bilo še dobro v spominu. Proti pričakovanju je bil pa sprejet zek> prijazno. — Čestitam vam k uspehu pri Martin Rigalu. Ne samo da ste vš^č njegovi hčerki. temveč ste očarali tudi njega. — Videl sem ga pa zelo mak>: tudi snoči ga ni bilo doma ... — Vemo, večerial ie pri našem prijatelju. Če pride Hortebize jutri v vašem imenu snubit njegove hčerko, ie bo ugovarjal. Paul se je opotekel. Milijon A'.ne Flavije Rigakcve mu te migljal pred očmi. — Pozor! - je zaklical fiortebize. — Na hodniku slišim Catenacove korake. Zdravnik se ni motil; bil je ~es id-vokat. ki je prihajal kakor običajno pozno. Že pri pogledu na njegov 1.^br^-dušno nasmehljani obraz je obšla Ma-scarota jeza. Stooil mu je naprosi tako grozeče, da je Catenac prestrašeno odskočil. — Kaj pomeni to? — je zajecljil. — Ali ne razumeš? — je odgovoril Mascarot osorno. Izmeril s^m globino tvoje podlosti. Oni dan s?m re privede! k nam. čim si pa ostal sam, si začel razmišljati, kako bi nas prod-il A*> slil sem, da je tvoja pomoč ;skr»r?a ti si mi pa nastavilai ta čas past. v katero naj bi se bil ujel v 1 omrkj uspeha. — Prisegam ti, Baptistine . — O, le nikar noben b ^riseg! P5 prvi Perpignanovi bw^ se in posvetilo v glavi. Kaj ne v?r \r vojvoda de Champdoce po neiThr:smh brazgotinah prav lahko spozna v*ok i : RA 'O BALZAM«! Po pošti: 1 lonček 10 Din I piedplačilo). Povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din, pošlje: R. COTIČ, LJUBLJANA VII., Kamniška ulica 10 a (Janševa). ^ilukuiaiutni paph irtedajcz uprava 7£Coven*>(kega flatoda9 Lovske pusice floberte. nronning pištole, pištole za strašenje psov, lov- ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISE** miška*. LiwW?af?^ K