Iz ha j n vsak četrtek, Cona mu je 3 K na lbto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo državo 6 K.) — Posamezne številko so prodajajo 1	po 10 vinarjov. ————
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „ Domoljub a". Ljubljtttta; Kopitarieva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica—
		
Štev. 10.	V Ljubljani, dne 9. marna 1916.	Leto XXIX. ---iS.
Naša zemlja je zdrava.
Pomlad je tu. Zemlja čaka pridnih rok in milijoni gledajo z upapolnim hrepenenjem vanjo, ki je v nji zakopana naša moč proti vsem našim sovražnikom. Gre za prehrano naših junaških armad in vsega ljudstva. Dajmo zemlji, kar potrebuje, in dala nam bo z božjim blagoslovom to, kar rabimo mi. Skrb, da se obdela zemlja zadostno in o pravem času, je najvažnejša za nas vse, ki nimamo krvavega dela v bojnih zako-pih, marveč ki nam je dolžnost v zaledju pomagati do častne zmage.
Naša država je bila še nedavno med tistimi, ki so žito izvažale v druge države. Leta 1906. in 1907. smo prodali za 5 oziroma za 3 milijone kron pšenice, za 60 oziroma za 50 milij. kron ječmena, leta 1908. celo za poldrug milijon koruze. Leta 1909. je bila slaba letina;' takrat smo kupili v drugih državah za 150 milij. kron pšenice, za 10 milijonov rži, za poldrugi milijon ovsa in za 14 milijonov koruze. Od takrat se nas je jelo stalno držati, da smo morali kupovati žito drugod. Temu je več vzrokov; poleg leta 1909. je bila tudi leta 1913. in 1914. slaba letina; toda to še ne zadostuje, da bi nam razložilo imenovano žalostno prikazen. Pomenljiv vzrok je pač ta, da se je ljudstvo splošno v naši državi bolj množilo, kakor pa pridelek iz zemlje; še važnejši je pa ta vzrok, da se je življenje ljudstva splošno boljšalo, in sicer v veliki meri. Namesto koruznega ali celo ječmenovega ali ovsenega kruha se je splošno udomačil pšenični ali rženi kruh. Čim bolj se je razvijala velika obrt in so rastia mesta, tem več je bilo. tudi takih ljudi, ki so pustili trdi, težki Črni kruh, kakršnega so jedli njihovi sorodniki na kmetih, in so se oprijeli belega pšenič-
nega ali kvečjemu rženega kruha. Tudi na kmetih je ta reč vedno bolj napredovala. To splošno lahko rečemo, da je večina takih, kateri so kupovali moko ali kruh, šla za pšenico in ržjo. Vojska je seveda to izpremenila. Danes je koruza tudi v gosposki hiši krušno žilo, in večkrat pridejo časi, ko se ljudje, ki ?o pred vojsko koruzo poznali samo za krmo, zelo hvaležni in veseli, če jim je na razpolago koruzna moka.
Naša država je kot nalašč ustvarjena za pridelovanje žita, in sicer v najobilnejši meri. Zemlja, podnebje je v vseh ozirih ugodno za to reč, obenem pa imamd sami — seveda v mirnih časih — dovolj ljudstva na kmetih, ki zna delati in ki tudi rado dela. Ko bi to ne bilo res, kako bi bili mogli lansko leto tako uspešno obdelati svojo zemljo?
Kakor mora vsak priznati, da je naša država za pridelovanje žita vrlo sposobna, ravnotako pa moramo brez pridržka, četudi nekoliko v svojo sramoto potrditi, da se naša zemlja odda-leč ne izrabi tako, kakor bi se morala, in da se torej naši pridelki dado z umnim, naprednim gospodarstvom še znatno zvišati. Na Nemškem manjka neprimerno več delavcev za na kmete kakor pri nas; tudi podnebje ni tako ugodno kakor naše, in vendar nas Nemci daleč prekose. Ravno tako Francozi, dasi tudi na Francoskem delavsko vprašanje na kmetih veliko hujše zavira gospodarski napredek kakor pri nas. S tem seveda ne rečemo,*1 da ni zlasti iz nekaterih okrajev in dežel zadnja leta ušlo kmečkemu delu toliko število ljudi, da je tudi pri nas delavsko vprašanje na kmetih postalo pereče^ tako daleč pa vendar nismo še prišli, kakor na Nemškem, kjer morajo iz Galicije in Rusko Poljskega vsako leto mnogo sfotisočev poljskih delavcev
dobiti od pomladi do jeseni. Sorazmerno smo v tem oziru pri nas na vsak način še na boljšem, kakor v imenovanih državah.
V nastopnih vrstah podajamo številke, ki kažejo, koliko kvintalov se j« v zadnjih letih na 1 ha pridelalo v posameznih državah, katere so za pridelovanje žita znamenite in važne:
Nemčija 22.6 pšenice, 18.5 rži, 21.9 ječmena, 19.4 ovsa, 156.— krompirja.
Francosko 13.6 pšenice, 10.1 rži, 14.1 ječmena, 12.7 ovsa, 81.9 krompirja«
Avstrija 15.— pšenice, 14.6 rži, 16.—» ječmena, 13.— ovsa, 102.— krompirja'.
Ogrska 13.— pšenice, 12.1 rži, 14.1 ječmena, 13.— ovsa. 102.— krompirja.
Rusija 6.9 pšenice, 9.— rži, 8.7 ječmena, 8.5 ovsa, 81.7 krompirja.
Zedinjene države 10.7 pšenice, 10.6 rži, 16.— ječmena, 13.4 ovsa, 76.2 krompirja.
Kakor smo že rekli, so to povprečne številke zadnjih let. Dejansko rastejo zlasti na Nemškem še vedno. Leta 1913. se je v Nemčiji na 1 ha pridelalo 23.6 g pšenice, rži 19.1, ječmena 22,2, ovsa 21.9, krompirja 152.—, razen pri krompirju vidimo torej povsod viS-je številke nego so prej navedene. N« pozabimo pa, da je še leta 1881. Nemčija pridelala na 1 ha pšenice samo 12.7 rži 10.9, ječmena 15.1, ovsa 12.1, krompirja 107.9. V sorazmerno kratkem času dobrih 30 let se je torej pridelek pri pšenici in rži skoraj podvojil. Kar morejo v Nemčiji, zmoremo gotovo tudi mi. Sicer gotovo ni mogoče naenkrat dvigniti našega poljedelstva na nemško višino, toda imenovane številke nas morejo vsaj tega prepričati, da je popolnoma gotovo mogoče nam letošnjo spomlad zemljo toliko obdelati, da nakana naših sovražnikov, ki naa hočejo izstradati, ne bo uspela.
Pastirski list
presvetlega knczoskofa ljubljanskega dr. A. B. Jegliča.
t	(Dalje.)
2. Bog in njegovi nameni.
Vojska je torej nastala radi nebrzdanih človeških strasti. Bog vojske ni naredil, pač pa .jo je dopustil, Zakaj pa? To vprašanje je imenitno, in primerno važen tudi resničen odgovor. Tedaj zakaj? Čujmo!
Bog nas je ustvaril za večno srečo. Sami naj si jo zaslužimo s tem, da Ga spoznamo, ljubimo in po Njegovi volji živimo, da se do Njega obnašamo kakor pokorni otroci do svojega Očeta. To je naš namen na zemlji; ako temu namenu primerno živimo, bomo dosegli tudi svoj zadnji namen, večno srečo pri predobrem svojem Očetu v nebesih. Ako vse to prav premislimo, ali ne bomo sklenili, da bomo s svojo prosto voljo svoje življenje natančno tako uravnavali, kakor hoče Bog. Saj vendar srečo ljubimo, saj srce naše le po sreči koprni, pa je najbolj pametno, hoditi po potu svete volje božje, ki edino vodi do te zaželjene sreče.
Kaj ne, to bi bilo pametno. Toda, kaj se zgodi? Že premnogi angeli v nebesih so se v prosti volji uprli zoper Boga in so zato vekomaj zavrženi. Tudi naši prvi starši so vragu bolj verjeli kakor Bogu, so prosto voljo zlorabili in storili, kar je Bog prepovedal, in sicer storili kljub napovedani kazni. Ravnotako delamo tudi mi, nesrečni otroci Adamovi. Oh, koliko je greha* na svetu! Koliko jeze, sovraštva, kletve, pijanosti, nečistosti, laži, opravljanja, telesnega uživanja! To je za vse velika nesreča. Koliko žalosti in celo bolezni izvira iz teh grobov žc na zemlji! In če v grehu umrješ? Grozno! prideš v roke pravičnega Boga, izgubljen boš za vekomaj !
Iz greha izvirajo tudi bolezni. Ali nič ne slišite o gnusnih grehih, ki se kakor črna kuga razširjajo posebno od časa, ko se je vojska začela? Ali ne slišite o raznih grehih zoper šesto božjo zapoved, o grehih pregnusnih, o grehih Vam dosedaj še nepoznanih! In ali ne slišite tudi o grdih boleznih, ki so posledica leh grehov? Žene, dekleta, ali o tem nič ne slišite? Ali se te gnusobe niso morda razširilo in se širijo po nagih vaseh, po naših hišah? Hudobija, hujša od one v Sodomi in Gomori, kliče k nebu za maščevanje. O, kaj pa du-£a, duša. neumrjoča, odkupljena s krvjo samega božjega Sina? Kaj pa po smrti, v večnosti?
In glejte! Ravno zato, da se obvaruješ večne smrti, obvaruješ peklenskega ognja, Bog dopusti časno nesreče in bolezni. Vsi, prizadeti in nepriza- I deti, naj bi spoznali, da v grehu ni sreče, da v grehu je le sramota in muka in nesreča! Ako je pa že na zemlji časna nesreča tako grozna in se težko prenaša, kaj bo pa v večnosti? Kaj bo na kraju pekočega ognja, ki ga je za-2»
žgala neskončna pravičnost razžaljenega Boga? Raj bo na kraju večnih, ne-popisljivih muk? Ali pri teh resničnih mislih tebe, grešnik, ne bo pretresel grozen strah, da boš kar trepeial po vsem telesu? In kaznovani grešnik, ali ne boš iz globočine srca zaklical: Kaj naj storim, da se ne pogubiin? Kaj naj storim, da rešim svojo neumrjočo dušo? Zal mi je, da sem grešil in razžalil Boga, najboljšega Očeta! Oče, odpusti, nikdar več! In ali se ne boš pretresel tudi ti, ki še nisi tako strašno grešil, pa le kazen svojega bližnjega gledaš in skesano zdihovanje njegovo poslušaš? Ali ne boš .tudi ti zaklical; proč izkuš-njave, proč brezvestni in nesramni za-peljivci! no bom grešil, ne bom žalil Boga! Bogu ostanem zvest, da rešim svo.jtf edino dušo za celo večnost!
To je torej namen, ki ga ima dobri Bog, ko dopusti časne kazni za greh. Kako sveti so Njegovi nameni in za nas prekoristni! Toda, ali jih doseže vselej? O trdovratnosti in slepote človeško! Mnogi preslišijo božji glas; mnogi se v bolezni še bolj raztogote, divjajo, obupujejo, Boga preklinjajo! Ali ni tako razpoloženje nekaj strašnega! Grešnik, ti se nočeš spokoriti, grešnik nočeš spoznati svoje krivice, grešnik postaneš še bolj trdovraten in tako nesrečen, da celo Boga grdiš in preklinjaš! Sam si kriv, da Irpiš tukaj; sam si kriv, da bo tvoja smrt nesrečna; sam si kriv, da boš vekomaj pogubljen; sam si kriv, da prideš na oni od Boga prokletf kraj, kjer je jok in škripanje z zobmi, in sicer vekomaj, vekomaj.
(Dalje.)
Pregled po svetu.
Hujskarije v Italiji. Laški listi so započeli gonjo, naj bi sc Nemčiji napovedala vojska. V Italiji se prerekajo na vse plati; v teh zmedah so menda italijanski vladni politiki odpovedali tudi udeležbo na pariškem vojnem posvetovanju.
Avstrijske ujetnike, ki so došli iz Srbije in Črnegore in se nahajajo sedaj v Sardiniji, nameravajo poslati v srednjo in južno Italijo. V Sardiniji jih bo ostalo le majhen del.
Pruski državni zbor. Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu, da se dovoli 100 milijonov mark za pospeševanje naseljevanja. — Poljaki so predlagali, naj se v postavo sprejme, da se iz vere, rodu in narodnosti ne sme izvajati pomislekov proti naseljevanju. Večina je ta predlog odklonila.
Italijanska zbornica je imela prvo sejo 1. marca, pa ni bilo nič posebnega. Poslanec Bisolatti je predlagal, naj predsednik sporoči Franciji, da je Italija solidarna s francoskim orožjem. Predsednik je temu pritrdil.
Najmočnejša trdnjava. Grški general Moschopulos poroča o svojem obisku v an-gleško-francoskem taboru v Solunu: Zavezniki so napravili izvrstne utrdbe, nji-
hovi ženiiski častniki de ajo naravnost čudeže. Solun je sedaj proti vsakemu napadu varen, postal je ena najšilnejših trdnjav na svetu.
Ameriška nevtralnost varuje in podpira naše sovražnike. Severnoameriške države nam delajo danzadnem težave. S 1. marcem bodo naše in nemške ladje potopilo vsako trgovsko ladjo, ki bo oborožena. Sedaj pa Amerika pravi, da se trgovske ladje v svrho brambo smejo oboroževati. Toda kjo stoji zapisano, da so samo za obrambo oborožene? Amerika s svojim stališčem ščiti le četverosporazum.
Romanska »seniintja«-politika. Kakoi se čuje, je napredovanje nemške ofenzive na zahodu v Bukareštu povzročilo znatno pozornost. Ni dolgo, kar se je brzojavno opozorilo, da je 80 odstotkov romunske armade mobilizirane in da večina romunske armade in artiljerije stoji proti zahodu in jugu. In te priprave so ravno v pričakovanju velike ententine ofenzive prav zadnji čas pomnožili s pomočjo entente. Na Francoskem in Angleškem naročene topove ravnokar prevažajo iz Vladivostoka v Romunijo. Rusija ji ne daje samo konj, ampak tudi soliter. Angleška žitna kupčija ni nič drugega kakor angleško posojilo, ki naj romunski narodni banki pomnoži njen zlati zaklad in omogoči izdajo novih Bankovcev. Iz vseh teh dejstev ne bo prav težko spoznati dosedanjih notran; h odredb romunske vlade in veliko zmedo, ki jo je povzročila nemška ofenziva.
Italijansko vojno posojilo je bi'o zaključeno s 1. marcem. Resnični podpisi menda ne presegajo poldruge milijarde; uradno bodo pa zaoisal; vsaj tri.
Oborožitev trgovskih ladij. Nemčija je naznanila ameriški vladi, da bo smatrala vse trgovske ladje, ki bodo oborožene, za sovražne ter jih potapljala. Enako note je izročil tudi avstro-ogrski poslanik. V Ameriki vlada veliko razburjenje, ker je predsednik Wi!son izjavil, da bi zastavil vse moči za obrambo pravic ameriških državljanov, ki bi se vozili na oboroženih trgovskih ladjah. Senator Gore je v parlamentu predlagal resolucijo, naj nihče ne dobi dovoljenja za vožnjo brez posebnega svarila pred oboroženimi trgovskimi ladjami. Vlada se zdaj še ni odločila.
Svetovna vojska.
Štirinajstdnevno bojevanje pri Ver-duiiu na Francoskem. Nemški uspehi. Najsilovitejša bitka. Boji se nadaljujejo. — Plen v Draču. — Na obsoški fronti delni topniški boji. — Bitka pri Trapezuntu ob Črnem morju. — Potopljene sovražne križarke. — Čudovitosti nemške skrivnostne' ladje Meewe.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Za Verdun. Boji za Verdun trajajo že 14 dni. Listi vseh jezikov so zdaj polni poročil o nenadnem in uspešnem
nastopu nemške bojne sile pred Verdu-nom. Najbolj presenečeni so bili seveda Francozi sami, osobito Farižani. Vse, kar zasluži ime vojak, jo moralo iz Pariza na fronto. A tudi nanovo privedene čete so se izčrpale ob brezuspešnih napadih na od Nemcev zasedene postojanko. Vsi napori Francozov, da bi zopet iztrgali osvojeni fort Douaumont, ,-io bili brezuspešni. Izgubili so (vštevši ujetnike) nad 50.000 mož. Tudi trud, da bi zavrli prodiranje Nemcev, so ni obnese".
I. " "Cf.5 iB9'ornl tojsovi so imeli zopot lepo nalogo, da so odločilno vplivali na zmago.
K r> za veliko... Vcrdun vpliva na francoske rezerve kot magnet; velik del tis ih čet, ki so bile zbrane na di u-gih to' kah za nameravano pomladansko ofenzivo, in velike množice streliva in drugih potrebščin, ki so bile na-kopi o e drugod, prevažajo sedaj proti Verdi mu.
V "hi nemških tonov. Vcrdun so Nemci lahko obstreljevali takoj po zavzetju foria Douaumonta. V kratkem
času je bilo porušenih 150 hiš; granate so napravile velikansko škodo. Obstreljevanje je trajalo vsak dan deset ur. Vsi civilisti so morali mesto zapustiti; ludi vsi večji kraji na zapadu brega reke Moze so izpraznjeni. Med oblegovalnimi četami pri Verdunu se fnahajajo tudi deli Mackensenove armade, pripeljane z grške meje. — Dne 29. februarja so Francozi ponovno poskušali napasti utrdbo Douaumont, a so imeli lo velike izgube.
Tri dvokrilnike so zbili Nemci z /raka: eno angleško v zračnem boju pri Meninu, dvoje francoskih letal pa bli-. zu Soissona; letalci so deloma mrtvi, doloma ujeti.
Nemški uspehi pri Verdunu. Nemke čete so priborile štirikrat toliko ozemlja, kolikor so mogli doseči Francozi ob ofenzivi v Champagni (jeseni lota 1915). Nemške izgube so razmeroma nizke ker jc poveljstvo pazilo, da
se čete niso brezmiselno žrtvovale. — Francozi so izgubili okrog 63.000 mož.
Na višinah vzhodno od Moze so nemške čete po krepkem topovskem ognju očislile vas Douaumont sovražnikov in napredovale v ugodnejše postojanke zahodno in južno od vasi. Dovedle so nad 1000 novih ujetnikov in 6 težkih topov. Nemški letalci so metali na okrožje verdunske trdnjave z uspehom bombe. Poročnik Immel-man je sesirelil že deveto sovražno letalo.
Najsilovitejša biika. Pri Verdunu se bije najsilnejša boMia, kar jih pomni svetovna povestniea. Nemška ofenziva razpolaga z 800.000 vojaki.
Sovražnikovi napadi. Da razbremenijo pri Verdunu ogrožene čete, so Angleži pri Ypernu, Francozi pa v Champagni prešli z močnimi silami k napadu. Angleži so predrli dne 14. februarja po Nemcih pridobljeno fronto in prišli do prejšnje nemške črte. Nemški protinapad je pa Angleže zopet vrgel nazaj v prednje postojanke. V Champagni so Francozi po ljuti artilje-
rijski pripravi napadli severno in severovzhodno od Suippe. Vzhodno od tam, v Argonih, med Ville-sur-Tourbe in Varennes so Francozi tudi napadli blizu La Chalade, pa so bili takoj odbiti.
Boj se nadaljuje. Francozi streljajo na obeh straneh Moze s topovi, kar se d&. Dne 2. marca so napadli va,s Douaumont, a bili so odbiti, in sicer z velikimi izgubami v ročnem metežu. Nemci so zopet ujeli 1000 neranjenih Francozov. — Topniški boji so bili tudi naslednje dni.
Pomoč Italije. Italijane je žaveza-la, da pošlje 250.000 mož v Francijo, in sicer v službo izven fronte.
ALBANIJA.
Plen v Dračn. Italijani bežali v največjem neredu. Ko so Italijani videli, da je vsak odpor zastonj, dasi je bilo prvotno za hrambo Drača pripravljenih in zbranih 70.000 mož, so se v
naglici in v največjem neredu spravljali na ladje. Poprej so še mesto za/-žgali, ker se jim je zdelo škoda, da bi naše čete zajele prevelik plen. Naši vojaki, ki so se med stalnim bojevanjem po močvirju in s plavanjem približali mestu, so ogenj deloma pogasili. V gorečem mestu je divjal boj dalje, dokler vsi Lahi niso bili pregnani. Med vkrca-vanjem je padlo mnogo sovražnikovih vojakov. Vsega skupaj so imeli Lahi do 3000 mrtr'h, do 8000 pa ranjenih. — Laško časopisje se seveda tolaži po svoje, češ da Drača sploh niso nameravali obdržati, ampak da se bodo a tem večjo vnemo zavzeli za Valono, kamor so prepeljali laške čete ter del oborožene srbske armade.
V Draču so Italijani pustili velike zaloge streliva in tudi živil, ker v silni zmedi niso imeli ne glave, ne časa, da bi bili kaj rešili. V mestu so naši našli 11.000 pušk, 23 topov, veliko municije i. t. d.
Slavnosti ob padcu Drača. Ko so
naši vkorakali v Drač, so ta pomembni dogodek z radostjo pozdravili zlasti tudi Črnogorci. Po vsej Črnigori so sla-vili našo zmago, osobito še v Cetinju, kjer so priredili slavnosten sprevod z vojaško godbo.
Ranjenci izpred Drača. V Brindisl in Bari so pripeljali osem transportov laških ranjencev.
Odmor. Odkar so naše čete osvojile Drač in pregnale Italijane na morje, se, kakor poroča naš generalni štab, položaj v Albaniji ni izpremenil in se tudi niso vršili novi boji. Po hudih naporih, ki jih je zahtevalo prodiranje v Albaniji, potrebujejo čete počitka. Treba je pa tudi priprav za eventualne na-daljne operacije. Te priprave pa zahtevajo obilo trudapolnega dela. Zato v doglednem času v Albaniji najbrže ne ho važnih dogodkov.
VOJSKA Z BUSI.
Na severnem delu bojne črte je bil nekaj dni topniški ogenj malo bolj živahen. — V zračnem boju pri Mitavi so nemški brambni topovi zbili nekega ruskega zrakoplovca. — Na besarabski meji zmerno topniško streljanje. Sicer pa vsled sneženih žametov nobenih posebnih nastopov. Več ruskih oddelkov je prostovoljno došlo v ujetništvo, ker so slabo obiečeni. Ujetniki pripovedujejo, da je mnogo ruskih vojakov zmrznilo.
Iz Kodanja se poroča, da se pripravljajo ruske čete za mogočno ofenzivo. Osrednji sili sta doslej v premoči, zato zbira rusko vodstvo znatna oja-čenja.
VOJSKA Z ITALIJO.
Zadnji teden se je čulo sem od goriške fronte topovsko bobnenje tudi k nam. Sovražnik je stresal svojo onemoglo jezo nad Mirnom in Solkanom, kjer so se sesule tri hiše. Tudi v Vrtojbo so padale granate. Močno gromenj® topov je bilo več dni na Doberdobu.
Slabo vreme je trajalo ves teden na obsoški vojni črti; v višjih krajih j«
3i
Z vrečami zavarovana kapela.
snežilo in je mestoma do 5 metrov snega.
TURČIJA IN RUSIJA.
Bitka pri Trapezuntu ob Črnem morju. Po zmagi pri Erzerumu silijo Rusi naprej. En oddelek je dospel že 28. februarja 25 km daleč proti zahodu. Rusi hite, da bi čimprej prišli do morja. Turki stoje na črti Trapezunt— Diabekr in so glede pričakovanih bojev polni zaupanja.
Turško vodstvo sodi, da bodo Rusi oblegali Trapezunt, zato je poslalo tja sveže čete in mnogo artiljerije.
NA MORJU.
Potopljene sovražne krišarite. Nemški podmorski čolni so potopili dve francoski pomožni križarki, vsaka je bila oborožena s štirimi topovi, pred Le Havrom in neki oborožen angleški parnik, ki je straži! ob izlivu reke Temze v morje.
Na Sredozemskem morju je potopljena, kakor se poroča uradno iz Pariza, francoska pomožna križarka »L a P r o v e n c e«, ki je vozila 1800 vojakov v Solun. Rešili so le 675 mož.
Skrivnostna nemška ladja se vrnila domov.
Berlin, 4. marca. (Kor. urad.) Wolff poroča:
Njegovega Veličanstva ladja »Moewe«, poveljnik in korvetm kapitan grof Dohna-Schlodien, se je vrnila danes po večmesečnem križarjenju s štirimi angleškimi častniki, 29 angleškimi pomorskimi vojaki in mornarji, s 166 osebi-ni posadk sovražnih parnikov — med njimi 103 Indijci — kot ujetniki, kakor tudi z enim milijonom mark v zlatu v neko domače pristanišče.
Ladja je zaplenila sledeče sovražne parniko in jih večinoma potopila, manjši del je pa poslala kot dober plen v nevtralna pristanišča:
»Cerbridge< 3687 bruto ton, angleška; »Author«, 3496 bruto ton, angleška; »Ti sider«, 3608 bruto ton, angleška; »Ariadne«, 3035 bruto ton, angleška; »Dromonby«, 3627 bruto ton, angleška; »Farring-Cora«, 3146 bruto ton, angleška; »Član Macta-vish«, 5816 bruto ton, angleška; »Appam«, 7781 bruto ton, angleška; »Westburn«, 3300 bruto ton, angleška; »Horace«, 3335 bruto ton, angleška; »Flamenco«, 4629 bruto ton, angleška; »Edfnburg« (jadrnica), 1437 bruto ton, angleška; »Saseon Prince«, 3471 bruto ton, angleška; »Maroni«, 3109 bruto ton, irancoska; »Luxemburg«, 4377 bruto ton, belgijska.
Njegovega Veličanstva ladja »Moewe« fe dalje na več mestih sovražnega obrežja polagala mine, na katerih se je potopila med drugimi angleška bojna ladja »Edvard vn«
Tedenske novice.
Duhovske zadeve. Župniji na Mirni se je odpovedal č. g. Anton Kocijančič; č, g. Adolf Knol je resigniral na župnijo Kolovrat.
Za predsednika »Ljudske posojilnice« v Ljubljani je bil izvoljen (namesto f po 4>
slanca Fr. Povšeta) g. Ivan Polak, industri-jec v Ljubljani. V odbor je prišel g. Rajko Marenčič, veletržec in posestnik v Kranju.
Župnija Leše je podeljena č. g. Mateju Ahačič, ekspozitu v začasnem pokoju v Repnjah.
Ponesrečil se je 22. februarja 681etnt Anton Radešček iz Dol. Grčevja pri Št. Petru. Ponoči mu je spodrsnilo v skalnat jarek, kjer se je deloma pobil, deloma je utonil.
Sladkor na karte. Od srede marca bomo dobivali sladkor le s posebnimi kartami. Ministrska odredba določa, da bo mogla dobiti vsaka oseba na mesec 1% kg sladkorja. To je največ. V tem času je za-branjeno dajati kupcem več nego y4 kg naenkrat; to pa zaradi tega, da si posamezniki ne bodo nakupičili prevelikih zalog.
Vzrok te odredbe je v tem: 1. Slador-ne pese se manj pridela, ker manjka delavcev. 2. Vojaška uprava porabi velike množine. 3. Mnogo sladornih snovi se porabi za krmila. 4. Sladkor se izvaža v druge države, da dobimo živil, ki jih pri nas ni.
Boj proti kugi. Čedalje glasneje se ču-jejo klici, ki svare občinstvo pred kugo, iz-virajočo iz nenravnosti. Vsekrižem se toži, kako velika, nepojmljiva lahkomiselnost in vse obsodbe vredna propalost vlada po nekaterih krajih v tem oziru. Kam plove-mo? Kakšna bo bodočnost slovenskega ljudstva? Kdo bo kriv propada in vsega gorja? Ali je popolnoma izginil strah pred Bogom? — Pamet, pamet, pamet!
Umrl je v Sodražici gosp. Ivan Pakiž, bivši župan.
V Gorici je tudi deževje in pravo »aprilsko« vreme, dasi smo šele v začetku marca. Neizmerno škodo so napravile v mestu laške granate. Po stanovanjih brezposelni ljudje tudi precej plenijo, kakor da bi ob vojskinem času ne veljala sedma zapoved božja. — Na magistrat je padlo zadnjič sedem granat ravno okoli 11. ure. Ranjen je pa samo en sluga, poslopje pa nekoliko prizadelo; magistratni uradi so namreč vsi v kleteh. — Okoli Sv. Mihaela in na Dobrdobu so divjali vsak dan viharni boji, — Poudarjati treba izredno požrtvovalnost goriške in okoliške duhovščine, ki vztraja med svojim ljudstvom vkljub smrtni nevarnosti že toliko mesecev.
Bivola j c ustrelil 27. febr. na š prestolonaslednik Karel Franc Jožef na lovu v gozdih pri Bjalowjcžu na zasedenem ruskem ozemlju.
»Nebo žari«. Tako se glasi naslov lepi knjižici, v kateri jc zbral naš Sil-vin Sardenko okrog 60 ljubkih, ganljivih, tolažilnih in bodrilnih vojnih in drugih pesmic, ki so vse pronilmule v sedanjem vojnem času. Veliko izmeti teh vzor-pesmic je bilo žc v »Domoljubu«. Bralci so se sami prepričali, da so Sardcnkovc pesmi pristno pesniško blago, ki ima nekaj v sebi; zato ni treba, da bi jih še posebej priporočali. Ocenjevalec jih je dal nekje nekaj prečrtati, pa so takoj izvabile solze ga-notja. — Naročajo sc v Kat. Bukvami v Ljubljani. Cena izvodu K 1; vezan izvod K 1.80.
Zapor. Vojaška, oblast je zaprla župana Matijo Fatur, trgovca in posest-
nika in še pet drugih oseb v Zagorju na Pivki.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za. frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka,
Muc ure o! (o i. popoL no.
Glei iKserat!
Potom »Domoljuba«,, Iz Diano Marina (obmorski kraj blizu mesta Genua) je uredništvo prejelo od ondoinih ujetnikov dve razglednici, in sicer potom posredovalnice v Curihu (Zurcher Bureau fiir Aufsuchung Vcrmisster — Ziirich). Slovenski naslov je prelepljen z nemškim. Na eni razglednici naznanja Marija Trebše, da se nahaja z vso družino Spolovo v Italiji in poizveduje po bratu Antonu, ki se je nahajal nekje v Šrno-horu na Koroškem pri <:, kr. del. oddelku.
—	Na drugi razglednici sporoča Iv. Kranjc, da se naha-a z vso družino Košomolovo v Italiji in poizveduje po hčeri Jožefi Kranjc, ki je bila poprej v Trstu (via Necker št. 2). Naslov obeh ujetniških družin: Marija Kranjc (oziroma Marija Trebše), profuga, Diano Marina, Corso Roma 2, Ligurie, Italia.
Kakor je ... Zidarski mojster J. R. piše iz ruskega ujetništva, da je poleti z drugimi ujetniki delal na posestvu nekega veleposestnika: najprej so s stroji kosili, potem so mlatili s parno silo. »Delali smo,
—	pravi — »kakor bi šlo za življenje, in vse to je bilo za te ljudi še premalo. Vrhu tega pa kakšna hrana! Začetkom smo mislili, da teh mesecev sploh ns vzdržimo. Priganjačev je bilo krog nas, sam ne vem koliko . .. Tudi bič nam ni odšel. .. Sčasoma, ko Sem dobil zidarsko delo, je bilo bolje.----«
Učitelj Jarh je pa pisal: »Rana se nu je zacelila... Že nekaj mesecev sem zaposlen na sadnem vrtu nekega ruskega advokata. S to službo sem popolnoma zadovoljen. Bog človeka ne zapusti. ..«
Še zlata ne marajo. Š\edija, ki izvaža v osrednjo Evropo silo veliko blaga — proti plačilu v zlatu, je sedaj izjavila, da ne mara več zlata, ampak jc pripravljena izvažati razno blago le za drugo blago, ki ga na Švedskem ni. Nastala je namreč tudi silna draginja.
Kaj pomaga Nemčiji, da zmaguje? 1. Veliki topovi. 2. Podmorski čolni. 3. Edinost. 4. Splošna izobrazba. 5. Razvita in-
dustrija in tehnika. 6. Vernost. 7. Delavnost nemškega cesarja. 8. Zeppelinovci.
Tiskarske potrebščine so se podražile
za 50 do 400 odstotkov; vsled tega je v Avstriji prenehalo izhajati 900 časopisov, nad 600 jih je povišalo naročnino.
Dobrodelni koncert na Dunaju na korist goriškim beguncem je dal čistega dohodka 11.900 K.
SCO milijonov mark namerava Nemčija dobili iz novega davka na tobak, od kolkov, od zvišanili poštnih pristojbin in od kolkov na vojne listine. Ta davek jc namreč potreben, da se pokrijejo obresti od vojnih posojil. Tudi žc davno napovedani davek na vojne dobičke se je uveljavil. Ta davek bodo plačali ne-ie vojni dobavitelji, marveč tudi vsi, ki so si pridobili v letih 1914, 1915 in 1916 premoženja čez 6000 mark, četudi so za ta denar kupili zlatnin, pohištva itcl., ali če so ga drugam poslali. — Pričakovati je, da bodo tudi pri nas prišli taki pozdravi.
Kje 1-oao jemali? Francija, ki je doslej izdala za vojno že 46 in pol milijarde frankov, jo uvedla davek na vojne dobičke. — Na Angleškem stoje pred 9. vojnim posojilom. Razen tega najame Anglija v Ameriki 3750 milijonov. — Rusija razpisuje novo 5Vj% posojilo v znesku 2 milijard rubljev. — Italija je pred denarnim polomom, ker sla ondi promet in industrija zaradi pomanjkanja premoga skoraj na tleh.
Tisi i d' Anniin-cio, ki je hujskal Lahe na vojsko zoper Avstrijo ih bil za to pošteno (menda milijonsko) plačan, jo je sedaj tudi pošteno skupil. Ranjen je bil na glavi in sicer ob zadnjem poletu laških zrakoplovcev na Ljubljano. Udeležil sc 'ga je tudi d* Annunzio in dobil kroglo, ki mu jc šla skoz nos in skoz levo oko.
ZaftOKc'cn pojav. Pri ljudeh, ki jih zadene kap, se včasih pokažejo prav čudno posledice. Rajni spiritual Bulo-vec ni znal več brati, ko ga je kap zadela, dasi je bil drugače še precej okreval. — Nedavno je v P. na Koroškem bil opominjan od kapi posestnik A. R., ki je nlo popolnoma pozabil nemški jezik, Slovenskega pa ne. Čudovitost je v tem, da je bil ta mož — rodom Slove-tiec — poprej hud nemški nacijonalec. Sedaj se iznova uči nemščine.
Romunska kraljica-vdova umrla. Dne 1. marca je v Bukareštu preminula kraljica-vdova Elizabeta. Pokojna kraljica je bila pisateljica in pesnica z imenom Carmcn Sylva.
Vojaške novice.
Svarilo.
Z ubegom vojnih ujetnikov je v zvezi velika nevarnost, škoda za lastno armado.
Kdor vojnim ujetnikom, zavedajoč se te škode, pri begu pomaga, izvrši hudodelstvo proti vojni moči države po § 327. v. k. z.	I
To hudodelstvo spada pod nagli sod in se v tem postopanju kaznuje s smrtjo na vislicah.
Vsled tega se vsakdo opozarja na te zakonite posledice ter svari, naj ne jemlje vojnih ujetnikov, kakor tudi ne (ker se vojni ujetniki in vohuni večinoma poslužujejo civilne obleke) ljudi, ki ne bivajo stalno v kraju, ne t u j c e v , ne da bi se naznanili vojaški ali krajevni oblasti, pod streho; tudi je zabranjeno takim osebam dajati hrano ali jih podpirati s tem, da se jim pokaže pot, da se jih preobleče ali da se jim na drug način pri nadaljevanju pota pomaga.
Od c. k. armadnega višjega poveljstva.
Stališče, dne 16. febr. 1916.
Št. 1256/Mob.
To se daje vsled ukaza c. in kr. poveljstva južnozahodne fronte z dne 21. februarja 1916, op. št. 8547, na splošno znanje.
Ljubljana, dne 26. februarja 1916.
-C. kr. deželni predsednik:
Baron Scluvarz.
Vojaškemu listu »Pozdrav iz domovine« je naklonila Gospodarska zveza v Ljubljani lep dar 2000 K.
Naši domobranci za begunce. Nadporočnik Zupančič in poročnik Clia-draba sta poslala posredovalnici za goriške begunce znatno vsoto K 375. Darovala jo jc 7. stotnija domačega domobranskega pcšpolka št. 27, kot vstopnino k predstavi, ki so jo priredili fantje v strelskih zakopih. — Naši vzorni brambovci tvegajo življenje v obrambo domovine, obenem pa žrtvujejo od svojih prihrankov, da lajšajo gorje domačinom, ki so brez doma. Bog naj vodi te naše plemenite ljudi do končne zmage in do srečne vrnitve!
Devet sinov na bojišču. Posestnik J. Jazbec v .Planinski vasi pri Planini na Štajerskem ima deset sinov; od teh se jih nahaja devet na bojišču. Dosedaj je bil samo eden ranjen v Galiciji, vsi ostali so še zdravi.
Redek slučaj. V rezervni bolnišnici 'deželnega dvorca v Ljubljani se nahaja mlad ranjenec, Ilrvat po rodu, ki mu je krogla na bojišču prestrelila vrat, nato pa odletela v sosednjega vojaka, ki mu je ranila in preluknjala prsa, da je bil takoj mrtev. Naš Hrvat s prestreljenim vratom pa lahko govori, kadi, je dobre volje in bo kmalu okreval.
Nesreča. Blizu italijanskega bojišča se je ponesrečil v ognju Jožef Križ-man. Ko je izbruhnil požar v neki baraki, je hitel drugim pomagat, a se je sam ponesrečil. Rajni je bil od početka na vojski. Zapušča ženo in osmero nepreskrbljenih otrok. Bil je priden gospodar in vnet. član moške Marijine družbe v Strugah pri Dobrepoljah.
Plazovi so tudi zadnji teden povzročili več nesreč zlasti na Tirolskem. Več oseb je podsutih; mnogo jih pogrešajo.
Služba ostanp. Cesarska naredba, razglašena 2. t. m. zagotavlja tistim vojakom, ki so morali zapustiti vsled po-
ziva pod orožje — svoje službeno mesto, da se bodo po vojni lahko vrnili na prejšnje mesto. Odredba se ozira na tiste uslužbence (službojcmalce), ki «o bili nameščeni 25. jul. 1914 vsaj en mesec v dotičnem podjetju. Službeno razmerje se v vojski ne moro raz vezati. — Služba se bo morala v 14. dneh po končani vojski zopet nastopiti.
Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov za novo ustanovljene etapne poštne urade 272, 273, 342, 343, 344, 345 ni dovoljeno.
Črnogorski kralj Nikolaj se je preselil v mesto Bordo na Francoskem.
Še vedno upanje! Iz ruskega ujetništva se je oglasil posestnik Franc Markovič iz Hrastovega Dola pri Št. Vidu na Dolenjskem. Šel je s 17. pp. že meseca avgusta 1914 v Galicijo. Te dni je pisal prvič svoji ženi, da se nahaja živ in zdrav v SamarL Sporočila torej ni bilo celih 17 mesecev.
Oglasil se je po dolgem času iz ruskega ujetništva Franc Winter z Vrhnike.
Kdo ve? Posestnik Janez Škvarč na Kovki št, 11, p. Ajdovščina, poirveduje po svojem sinu vojaku Filipu Škvarč. Služil je pri lov. bat. št. 20. Boril se je v Karpatih. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti očetu pod zgorajšnjim nasio-vom. Stroški se povrnejo. — Vojak 17. pp., 5. poljska komp., Florijan Jensterle je bil ranjen 25. novembra 1915. Nato je prišel v bolnišnico. Domači ne vedo, kje se sedaj nahaja. Komur bi bilo kaj znano, naj sporoči na naslov: Pavel Peterka, Ei-scnwerkkolonie Nr. 145, Zenica, Bosna. — Pogreša se že 15 mesecev Janez Žagar iz Dol. Zemona št. 37. Služil ie pri 3. pp. in 3. bat. — Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti ženi Mariji Zagn.r, Dolenji Zemon 37, p. Ilirska Bistrica, Notranjsko. Stroški se povrnejo.
Za domovino je dal življenje Josip Razdrh iz Dobrniča na Dolenj-kcm. Rajni je bil podnačelnik dobrniškega Orla, ki je za njega napredek živel z dušo in telesom. Služil je pri 7. lov. polku. Nahajal se je od začetka leta 1915. na severnem bojišču, kjer je bi! srečno všel ruskim kroglam. Bil je jako vesel in pogumen, kar pričajo njegova številna pisma, ki jih je pisal domov svoji ženi, materi, pa tudi svojemu prijatelju F. S. Meseca oktobra pa je šel, kar z veseljem poroča, nad polentarje. Med drugim tudi pravi: »Da sem ostal v Galiciji še pri življenju, je bila gotovo volja božja; sedaj se mi pa zdi, da grem v gotovo smrt. A kaj, če tukaj padem, vcaj vem, da bom počival v krasni slovenski zemlji.« Njegova slutnja se je uresničila. Novpnibra 1915 je bil smrtno ranjen in kmalu potem (11. novembra) je umrl v Ljubljani. In sedaj, dragi prijatelj, Tvoja duša že uživa pri Bogu plačilo za veliko trpljenje, ki si ga vdan v voljo božjo prenašal. Na svidenje nad zvezdami!
Slovenski sanitejci. Mogoče Vas bo zanimalo, dragi bralci, če Vam povemo, kako se godi slovenskim sanitejcem na italijanskem bojišču. Nahajamo se že šest mesecev na gorskih velikanih..-Tukaj ja posebno težko prenašati ranjence. Plezamo po strašnih strminah navzdol, brez pota, brez steze, po kamenju in grmovju.
5i
Vendar opravljamo to službo z veseljem in največjo opreznostjo, da ranjenci preveč bolečin ne občutijo. Kljub trpljenju nas dobra volja ne zapusti. Sicer nam ni treba , bivati v strelskem jarku, vendar imamo mnogo sitnosti vsled izdajatčeviH granat. Gotovo Vam je znano, da »kacelmohar« nalašč obstreljuje vse sanitetne zavode in obvezovališča, kjer" se začašnti 'nahajajo ranjenci, tako da niso varni niti pod zastavo Rdečega, krjža. Tak je naš sovražnik, da niti ranjenštl' ve "prižanasa. ^Pričel bo pač tudi za verolomnika plačilni dan. — Iskrene pozdrave vsem bralkam in bralcem »DomoljubaV-pošiljajo slovenski saniteljci: Anton Perpar — Dobrniče, — Franc Sim-čič — Preloka, Ivan Zakrajšek — Rob, Janez Strajnar'— Velika Loka, Janez Hro-▼at — Žuž^ftibelk, — Anton Žgajnar — Dobrepolje, Jože Ihan — Muljava, Janez Vire — Mirnapeč, Konrad Kolar — Pol-čava.
Dopisi.
Iz Žabnice pri škofji Loki. V ne-
Beljo, dno 12. marca t. 1., popoldne ob pol 3. uri priredi tukajšnje K. s. iz-
k rajni šolski svet je v seji 5. t. m. sklenil, da se konča šolski pouk 30. aprila t. 1. in začne začetkom novembra. Med tem časom se vrši nedeljska šola za vsakdanje in ponavljavce, kakor lani. Šolski vrt prevzame za eno leto v najem g. benefi-cijat za 4 K najemnine. V preteklem letu je imela naša šola dohodkov 1684 K 71 v, stroškov 1364 K 45 v, prihranilo se je 320 K 26 v; prejšnja leta je prihranil naš krajni šolski svet 700 K, torej celotno 1020 K 26 v, za kar gre zasluga kraj. šol. predsedniku Titu Strmljanu.
Ribno pri Bledu. Smrt kosi ne-le v vojni, ampak tudi doma. Dne 24. svečana t. 1. je umrla Ivana Mulej s Sela pri Bledu po dolgoletni bolezni. Bila je skrbna gospodinja in dobra mati, njeni trije sinovi so v vojni ter se še pogreba niso mogli udeležiti. — Dne 10. svečana 1.1. pa se je obesil Janez Mužan iz Rib-nega, ko je bil kot vojak za nekaj dni na dopustu. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Najbrže se mu je zmešalo, kakor je tudi trdil zdravnik, ki ga je raztelesil. Zapušča revno vdovo in sodem nepreskrbljenih otrok. Bil je posestnik male kmetije in dober zidar. Tako je potrta mati izgubila v kratkem času
ljenega moža ter neumorna delavnost, da bi ohranila dom tudi po moževem pdhodu v najboljšem stanju, ji je nakopala smrtno bolezen. Njena najiskrenejša želja na smrtni postelji, videti še enkrat svojega moža, ji je ostala, žal, neizpolnjena. Zaradi ved-nega premikanja ga namreč ni bilo mogoče obvestiti niti o njeni bolezni, niti sedaj o smrti. Pač bridek udarec zanj, ko izve žalostno novico! Kako priljubljena je bila po-kojnica, je pričal nenavadno veličasten pogreb, ki so se ga udeležili ne le iz domače, ampak tudi iz sosednjih fara naokoli, Počivaj v miru, blaga žena! Na svidenje nad zvezdami!
Slike in črtice z bojjišč.
Duhovna oporoka — pred biiko.
Janez Kožuh iz Breznice pri Škofji Loki se poslavlja od svoje žene pred odhodom na sovražnika:
Ljuba moja žena! V začetku Te srčno lepo pozdravim in Ti naznanim, da se bližajo dnevi, ko bom moral iti pred sovražnika. Ne vem, če pridem nazaj ali ne; zato Te orosim: Uči lepo otroke delati, pa tudi moliti, kakor sva delala do zdaj, aH pa še bolje. Molijo naj zame. Moli pa tudi Ti, ker bo šlo za moje življenje. Prosim Te pa, nikar preveč ne žaluj, ker žalost škoduje. Misli si, da je že božja volja tako. Odpusti mi vse, kar sem Te kdaj žalil, in tudi jaz Ti odpustim vse. Ako bo božja volja, se bova pa še videla. Le zaupajva na Marijo
Ljubi mi otročiči! Jaz Vaš ata Vas h srca pozdravim in lepo prosim: Ubogajte mamo! Spoštujte jo in molite zanjo in zame. Hodite radi v cerkev; pojdite vsako leto na Brezje, pa priporočite se Mariji. Ona Vam bo pomagala, da boste zamogli prav živeti. Ako se boste Mariji izročili, Vas tudi Marija ne bo zapustila. Bodite prijatelji med seboj, eden drugemu pomagajte, eden za drugega molite, pa tudi zame, ker bom tudi jaz za Vas. Bojte se Boga in varujte se greha. Ohranite si nedolžno in čisto srce. Zapišite se v Marijino družbo, potem Vam bo Marija šf, raje pomagala. Pridno delajte, pa molite! Prosim Vas, nikar ne zaničujte mame ne zdaj, pa tudi ne pozneje. Pomislite, da je morala že veliko trpeti z Vami, pa še bo, preden boste vsi odrasli. Še enkrat Vam rečem: Živite po zapvedih božjih, da boste v nebesa prišli. Berite večkrat to moje pismo, ki ga moja roka piše. Naj pride nad Vas blagoslov nebeškega Očeta in Sina in Svetega Duha, in ljubi angeli naj Vas varujejo in vodijo po pravi poti v sveti raj! Z Bogom in Marijo!
Nikdar in nikoli ...!
Slovencev dopisnik iz Gorice B.— piše: Nedavno sem slišal v »Centralu« nekega Dalmatinca-četovodjo, kako so Lahi na nekem kraju, kjer je komaj par metrov razdalje med našim in njihovim jarkom, vrgli v naše vrste pismo, ki v njem hvalijo junaštvo Dalmatincev, a jih prosijo, naj sc pri napadu, ko se prične laška ofenziva, zadrže mirno in se predajo. A Dalmatinec jim je odgovoril pismeno, naj naznanijo natančno dan in uro ofenzive, da se bodo
15 cm top — strelja.
»braževalno društvo pod vodstvom gdč. šol. vod. Ivanke Cegnar dobrodelno predstavo na korist vojnim invalidom s sledečim sporedom: 1. Petje voj. nar. pesmic s spremljevanjem harmonija. 2. Igrokaz »Lurška pastirica« v petih 4ej#|\iji]b. — Vstopnina: sedeži po 1 K, stojišča po 60 vin. Glede na blagi namen predstave se nadplačila hvaležno sprejemajo. K prav obilni udeležbi v#bi odbor.
Tunice pri Kamniku. Občni zbor živinorejske zadruge v Tunicah, r. z. z o. z., o likvidaciji se vrši dne 19. ijjarca 1916, ob treh popoldne v hranilnicnem prostoru, Dnevni red: Poročilo o izvršeni likvidaciji,
Vače. Občni zbor naše kmetijske podružtiice bo v nedeljo,.ga..praznik sv, Jožefa, dne 19, marca, ob 2. uri popoldne v prostoru Ljudske posojilnice na Vačah, Pridite vsi člani polnoštevjlgoj -,,,<-+ Naš 61
vse tri sinove, izmed katerih je eden padel na laškem bojišču za domovino, eden se pa pogreša. Bog bodi vsem milosti jiv!
Iz Šmihela pri Nadanjemselu se poroča, da je ondotno županstvo nabralo pri izdaji legitimacij o istovetnosti 30 K prostovoljnih darov in jih poslalo c, kr, okrajnemu glavarstvu v Postojno za Rdeči križ.
Sela pri Šumberku. Dne 26. februarja smo položili na kraj večnega miru in pokoja po župniji dobro znano in obče priljubljeno ženo Terezijo Strniša, mlado Ko-larjevo gospodinjo iz Sel, staro komaj 32 let. Pokojnica zapušča poleg moža, ki se nahaja že ves čas mobilizacije v vojni službi, dve nežni ljubki hčerki, ter globoko žalujočo mater, brate in sestre. Pokojnica je bila res v vseh ozirih vzorna gospodinja, skrbna, zvesta žena ter ljubeča mati. Njena prevelika skrb za svojega nad vse ljub-
znali naši pripraviti na tak spreiem, kakršnega zaslužijo italijanski lopovi! — Dokler imamo take čete, dokler vlada med našimi tak duh, spimo tostran Soče lahko brez skrbi. Laški vojaki ne pridejo drugače čez nego kot ujetniki!
Za domovino.
Šel je oče„šel v najlepši moški dobi od družine; šel ponosno s hrabrim srcem za obrambo domovine.
Šel mladenič, pustil blago, zaročeno je nevesto; šel na boj kot mož-beseda branit jc do smrti zvesto.
Šel sem sam od žalujoče matere na bojno polje. Žrtvoval desnico svojo; vendar še sem dobre volje.
Hodi vse za domovino, njen obstoj in srečo njeno! Ljubim jo in do poslednjih zdihljejev jo bom iskreno.
Jožef Mokor, invalid.
Gospodarske vesti.
GOSFODARSKI IN TRŽNI PREGLED.
Cena zemljišč se je v zadnjem času prav naglo povzdignila. Kmetje so sami spoznali, kaj d& rodovitna zemlja, če se pravilno obdeluje. Ako dobim v dveh letih več za pridelke, kakor se je poprej za last plačevalo, mora tudi njiva ali travnik imeti večjo vrednost, kakor se je poprej zanjo plačalo. Tako so postali kmetje po lastnem preudarku zelo previdni pri prodaji sveta. — Opazili smo tudi, da so nekateri uradniki in trgovci, ki lani še za denar niso mogli dobiti moke ali žita, kar njive nakupili, da bi sami pridelovali pšenico (za drugo žito jim ni veliko), krompir in nekaj fižola. To prizadevanje je vse hvale vredno. Ko bodo ti gospodje sami skusili, koliko mora kmet trpeti, preden so pridelki spravljeni, bodo o kmetu drugače sodili. Na ta način bi se prav lahko zbližala kmet in meščan in pustila drug drugemu živeti. Še celo častniki so baje naročili nakup zemlje. Iz Amerike pa stalno dohajajo sporočila, naj se veliko zemlje nakupi za one, ki mislijo po vojski domov priti.
To so lepi pojavi; toda naša dolžnost je domačo zemljo držati. Pred par leti je prav dober posestnik prodal svoje zemljišče in si kupil gostilno. Denar j" porabil, gostov ni; revež bo nazadnje še v pomanjkanje prišel. DomaČa gruda ostane in bo vedno imela svojo vrednost. Poljski pridelki tudi po vojski ne bodo posebno cenejši; živina bo najbrž še dražja. Ne prodaj za nobeno ceno niti pedi svoje zemlje! »Grunt živi gospodarja,« jc staro kmeč-
ko pravilo, ki ima še zdaj svojb veljavo. Če potrebuješ posojilo, ga boš po-^ sebno zdaj lahko dobil.
Povsod po deželi imajo boljša posestva svoje kajže. Nekdaj so v teh kajžah stanovali reveži, ki so gospo-, darjem pomagali pri delu in dobili od njih žita, mleka in drv. Zdaj te kajže . skoro povsod razpadajo. Kajžarji, ki so radi pomagali, so pomrli, delavci so pa šli v Ameriko in v mesta kruha iskat. — Učeni gospodje premišljujejo, kako bi za invalide, to je za vojake, ki bodo prišli pohabljeni domov, napravili posebne domove. Pri nas bi se to vprašanje prav lahko rešilo. Invalidi, ki hočejo delati in si pomagati, zaslužijo preskrbo. Popravimo jim kajže. Gospodar jim bo rad dal po stari navadi nekaj njiv v najem. Najemščino bi lahko država plačala. Prispevala bi gotovo rada tudi občina, ker je zanjo veliko bolje in ceneje na ta način skrbeti za svoje ljudi, kakor na starost zanje vse plačevati. Gospodar bi jim pa tudi prav rad nekaj dal, da bi mu pri delu pomagali. To bi veljalo seveda le za one, ki morejo vsaj nekaj še delati. Za vojake, ki bodo še zdravi, pa ne bodo imeli lastnih domov, bi bila pa tudi ta rešitev najboljša.
Za mlade prešičke ni najvišjih cen; upajmo, da jih tudi ne bo. Pametnim gospodarjem še na misel ne bo prišlo, da bi si kaj takega želeli. Mladi pujsi so bili spomladi vselej dragi in to še v tistem času, ko so bili debeli pre-šiči kg po 80 vin. do 1 K. — Zdaj so se pri nas plačevali debeli po 3.70 K, torej je treba tudi mladičem dati primerno ceno. Močna krmila so šestkrat dražja kakor so bila popred. — Posli, čevlji in obleka — vse je dražje.
Sladkorna pesa je bila prejšnja leta 1.80—2 K za 100 kg. Zdaj hočejo kmetje 4.50—6 K. Sladkor se prav težko dobi. Ogrska vlada je že povišala ceno za 14 K pri 1 q. Zdaj stane na debelo 111K. Tudi pri nas moramo pričakovati povišanja.
J a j e c gre zelo veliko na Nemško, vendar jih je pri nas za zdaj zadosti. Pridejo pa gotovo zopet suhi meseci. Preskrbi se pravočasno!
Kdor prosi za dopust katerega domačih, ki je v vojni službi, naj pove, da je edini moški pri hiši; seveda mora biti to res, torej nenadomestljiv za dela na polju. To naj se da potrditi županstvu, prošnja se pa vloži pri glavarstvu. Take prošnje imajo še največ upanja na ugodno rešitev. Dobro je navesti tudi število živine in množinoposestva, zlastinjiv v ha.
Goveje živine je bilo 28. februarja na Dunaju 2591 glav. Plačevali so voli: Ia. 340—358, Ila. 303—338, Illa jih sploh ni bilo, ker so vse plačali po drugi vrsti. Krave 240—310 K za 100 kg. Cena sc je dvignila za 15—20 K pri 1 q. Dne 29. februarja je bilo na Dunaju 6837 prešičev. Plačevali so debele: Ia 480—495. Ila. 466—488, lila 360—458 K za 100 kg; za meno: Ia. 440—486, Ha. 400—436, lila. 360—396 K za 100 kg.
Razen najlepših so se cene pri vseh vr» stah dvignile. Pri nas prešičev že zel« primanjkuje. Kdor nima zabele, je b® težko dobil.
.-■ Amerika je januarja prodala za 338 milijonov dolarjev, kupila le za 184 milijonov; torej več prodala za 152 milijo-npv.^flferjev. t. j. 760 milijonov kron. Po tej poti morajo Američani bogati postati.
VINOGRADNIKOM NA KRANJSKEM.
Vsled pomanjkanja bakra je nastalo v naši državi tudi veliko pomanjkanje modre galice. Vinogra-dniki so v največjih skrbeK ali bodo mogli dobiti zadostno množino modre galice, kajti od pridnega škropljenja trt je odvisen ti^Ji uspeh pri trgatvi. Bila je glavna skr^;n4«?jelnega odbora in naših kmetijskih korporacij, da se temu pomanjkanju odpomore, Poljedelsko ministrstvo je zaseglo vse zaloge modre galice in vzelo v roke, tudi izdelovanje galice, tako da se je že mogla izvršiti približna porazdelitev na posamezne kronovine. Na Kranjsko pride 22 vagonov modre galice, od katere dobi 12 vagonov C. kr. kmetijska družba in 10 vagonov Gospodarska Zveza,
Ker je treba, da se letos naši vinogradi čim najbolje obdelajo, in da ne ostane neobdelan noben kos sveta, se mora ta modra galica pravilno razdeliti, tako da pride v roke vsem vinogradnikom, tudi najpotrebnejšim, kateri, kakor nas skušnje uče, vsako leto z naročili zaostajajo. Zato pa galica ne sme priti v trgovino, ampak vsak vinogradnik mora dobiti primerno množino galice neravnost v svoje roke z zavezo, da te galice ne bo naprej prodal, ampak jo porabil za lastni vinograd, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi se posamezniki z galico založili in jo potem po oderuških cenah prodajali ubožnejšim vinogradnikom ali pa bi se dali zapeljati po visokih cenah in bi galico prodali čez mejo, s čemer bi se seveda popolnoma preprečil namen, ki ga ima poljedelsko ministrstvo pri tej'pomožni akciji.
Pri deželnem odboru kranjskem se je vršil 2. marca t. 1. posvet, katerega sta se udeležili C. kr. kmetijska družba in Gospodarska Zveza, Pri tem posvetu se je sklenilo, da obe organizaciji oddajata modro galico samo sporazumno pod nadzorstvom deželnega odbora, kateremu se predlože vsa naročila, da se izberejo in presodijo. Deželni odbor bo izdal primeren poduk na županstva v vinorodnih krajihl Vsi interesenti bodo morali potom županstev naznaniti množino modre galice, ki jo potrebujejo, in bodo morala županstva tudi to potrebo potrdili*'iRačuni se primerno 24 kg modre galiefe na hektar vinograda. Ker so mnogi plačali galico že naprej, naj to tudi dajo pri županstvu na zapisnik, ker se bodo ta vplačila H^poštevala. Cena se določi na 3 K 15 h za 1 kg originalne teže loco Ljubljana, Razdelitev po deželi prevzamejo kmetijske1 korporacije, katere bodo županstva naznanila deželnemu odboru, ako ne prevzamejo razdelitve županstva Šariti.''K' Čeni 3 K 15 h sme krajevna organizacija pribiti stroške za prevoz in podrobno razdelitev. Dotična kme-tijsklf 'koV^oi-acija prevzame pa tudi vs<»
odgovornost, da pride galica naravnost v roke vinogradnikom ne pa nepoklicanim •>sebam. Zlasti se mora paziti, da ne gre nič galice čez mejo, ker bi bilo to v škodo s težkim trudom privojevanemu kontin-' genlu Kranjske dežele.
Mnogi vinogradniki so že plačali pri C. kr. kmetijski družbi cene za že prej kupljeno švedsko galico, ki so pa višje kakor bodo cene modri galici, katero nam preskrbi poljedelsko ministrstvo. Ti naj svoje potrebe tudi naznanijo pri županstvu, koder naj opomnijo, koliko so že plačali pri kmetijski družbi. Na to se bo namesto švedske jim oddala avstrijska modra galica, in C. kr. kmetijska družba bo vinogradnikom višje plačane zneske vrnila. Dražja švedska grlica se torej sedaj sploh nc bo oddajala, dokler ne bo oddana vsa od poljedelskega ministrstva nam obljubljena množina. Švedska galica ostane v rezervi. Kdor bo hotel preko državnega kontingenta porabili švedsko gf;lico, bo potem lahko kupil to švedsko galico, katero bo seveda moral plačati tudi po švedskih cenah.
Želeti je, da vsi poklicani faktorji sodelujejo, da se ta razdelitev vestno in v redu izvrši, ker je od nje odvisna letošnja trgatev.	Dr. Lampe.
FRinFLUJTE ČEBULO IZ SEMENA!
Pri nas jc navada, da pridelujemo čebulo le iz čebulčka. Marsikatera gospodinja misli, da se čebula drugače sploh ne da pridelati. Lotos je čebulčka jako malo in je tudi drag kakor šo nikdar; kilogram stane 5 do G K in šc več. Z ozirom na to, da je čebula neogibno potrebna in zelo draga dišavna in zc-lenjadna rastlina, bi vsekako kazalo tudi pri nas poizkusili pridelovanje iz s o m o n a. To bi priporočali zlasti povsod tam. kjer čebula dobro uspeva.
Iz semena so da v enem letu vzgojili ravno tako debela in okusna, pa še bolj čvrsta in trpežna čebula kakor iz čobuKka, razen da zori kakih 14 dni pozneje.
Za dober uspeh je treba vpoštevati zlasti sledeča pravila: 1. Za pridelovanje čebule moramo izbrati primer-n o z c m 1 j o ; 2. sejati moramo kolikor mogočo zgodaj ; 3. sotov mora biti rod k a ; 4. čobulino rastline se morajo mod lotom primerno obdelovati.
1.	Čebul i najbolj ugaja srednje močna, globoka, rahla in rodovitna zemlja. Prelahka puhlica in pretežka ilovica n i za to rabo. Zemlja mora biti že od prejšnjega leta dobro pregnojona. Svežega gnoja čebula ne pronoso. Jako dobro pa jo, ako močni zorni ii primešamo pepela in saj. Prod setvijo je treba .zemljo globoko pre-orati in prebranati. Ako se v ta namen zemlin pripravi že v jeseni, je seveda ie veliko bolje.
2.	Ako hočemo iz semona vzgojiti 'debelo čebulo, jo prvi in glavni pogoj, da so i orno kolikor m o g oče z g o -d n j. Najbolje jc koncem februarja ali začetkom marca. Do srede marca je »a d nji čas. Pozneje šojami čebula gre preroda v cvo'.je.
3.	Čebulno seme sejemo v vrste po kakih 15 do 20 cm vsaksebi. Za vsak kvadratni meter potrebujemo povprečno 1 gram semena. Ko je zemlja, ki mora biti žc obsušona, z brano ali z grab ljami prav gladko poravnana in zemljišče razdeljeno v gredice, po lm 20 cm široke, potegnemo ob napoti vrvici s kako kopuljo prav plitve jarke. Na gredo, široko 1 m 20 cm, pride (i do 7 jarkov. V te jarke sejomo seme prav na redko, ( n. pr. na vsaka dva centimetra po 1 zrno). Nazadnje jarke z graliljami zasujomo in z lopato grede močno po-tolčemo, da se zemlja oklene semena. Kjer je premočna zemlja, ni treba delati jarkov, ampak ob vrvici se s kakim klinom povrhu zaznamenuje črta, kamor so bo sejalo seme. V tem slučaju somona ni treba nič pokriti z zemljo, ampak samo z lopato se potolče, na njivi pa dobro povalja z valjarjem. Nazadnje gredo pokrijemo s smrekovimi vejami, da so zomlja preveč ne izsuši in some lažje kali.
4.	Čez kake 3 do -i tedne seme izka-li. Ko zrasto rastline za pod visoko — to je čez 5 do 6 tednov potem, ko skalo — jih je treba p r e p u 1 i 11 na 12 do 15 cm in prvič o p 1 c t i ter o k o p a t i. Rastline, ki jili izrujemo, lahko presadimo na druge grede v vrste v taki razdalji kakor v sejalnici. Čez poletje je treba samo še skrbeti, da so gredo s čebulo vodno brez plevela in po potrebi okopa ne.
XXX
Modra galica, »Gospodarska zveza« v Ljubljani in Kmetijska družba za Kranjsko sta se dogovorili, da bo družba odslej razpe.čavala tudi modro gaDco »Gospodarske zveze«. To se je zgodilo zaradi enotnosti v porazdeljevanju galice na posamezne kraje in vinogradnike, in pa, ker se jc bilo bati, da bi kdo dvakrat naročil. Družba sc je zavezala, da bo dosedanjim naročnikom pri »Gospodarski zvezi« in njenim zadrugam z galico docela postregla.
Razpis dobave, C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje dobavo desk, obročev in podbojev za čas od 1. januarja 1916 do 30. junija 1917. Pismene ponudbe je najkasneje do 14. marca 1916, 12. ure opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vložiti. Razpis, ki vsebuje množino in vrste predmetov, ki jih je dobaviti, in pa pogoji so tudi na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dopusti. Od 10. marca dalje bodo mogli dobiti daljše dopuste v prvi vrsti samostojni gospodarji, družinski člani, delavci, ki služijo pri nadomestnih kadrih, straž-nih oddelkih ali pri varstvu železnic, da bodo za pomoč pri poljskem in gozdarskem delu. Dopuste bodo dobivali tudi črnovojniki in delavci v zaledju (kočijaži itd.) ter častniški sluge v zaledju službujočih, bolnih in okrevajočih častnikov. — Dopust se prosi pri raportu in ga dovoljujejo poveljniki teh oHdcIkov. Občinam se bodo dajale tudi delavske skupine. Za moštvo, sposobno za službo na fronti (za pehotne in lovske čete veljajo posebni predpisi), bo znašal dopust tri do štiri tedne.
Tedenska pratika.
Petek, 10. marca: 40 mučencev-vo-jakov iz Soba sta. (t 320.) — Sv. Kaj in Aleksander. Sobota, 11. marca: Sv. Heraklij, muč. — BI. Friderik, (t 1175.) — Sv. Cozim, muč. — Sv. Evlogij, muč. (t 859.)
Nedelja, 12. marca; (Prva postna). Sv.
Gregorij Veliki, papež. (t 604.). — Bero se evangelij,, ki nam opisuje, kako je hudobni duh skušal Jezusa.
Ponedeljek, 13. marca: Sv. Rozina, vdova. — Sv. Evfrazija, devica. — Sv. japonski mučcnci iz 17. stoletja.
Torek, 14. marca: Sv. Matilda,
kraljica, (t 906.) — Sv. Pavlina. Sred a, 15. m a r c a — kvalarna: Sv. Caharija, papež, (f 752.) Sv. Lon-gin. — Sv. Klemen Dvorak. (+ 1820.) Četrtek, 16. m a r c a • Sv. Iiilarij in Tacijan. — Sv. Ileribert, škof. (f 1021.) Sv. Abraham, pušč. (t 360.) Solnce vzhaja ob (i. u. 20 m. — Zahaja ob 6. u. 3 ni.
Luna: Prvi krajec 11. marca ob 7 u. 33 m. zjutraj.
L,v. Klemen EfasIJ« Dvorak. f 1825.
Sv. Klemen jo češkega pokolenja s priimkom Dvorak; v nemščini ga zato nazivljejo Ilofbauer. Papež Pij VII. mu je po pravici nadel častni naslov »pravi apostol, velik svetnik, steber sv. Cerkve«. Klemen je bil sin revnih preprostih staršev, rojen na Moravskem lota 1751. Izpočetka se je izučil za peka. Toda čutil je v sebi višji poklic, zato je zapustil očetno hišo ter živel nekaj časa kot puščavnik. Ko je pa cesar Jožef II. razglasil svojo postavo, ki so urejevale tudi cerkveno življenje, je zapustil samotno celico ter sc podal na Dunaj. Tukaj se jo hotel pripravljati na duhovski stan, pa mu ni bilo dano. Šel je nato v Rim, bil sprejet v samostan redomptoristov ter bil po dokončanih naukih posvečen za mašnika. Predstojniki so ga takoj potom poslali v Varšavo. Tu jc deloval 22 let vztrajno in neumorno v vinogradu Gospodovem, dokler niso njoga in njegovih redovnih tovarišev iz mesta odpravili. V Varšavi jc ustanovil sirotišnico, kjer je oskrboval razne sirote. Ni sc strašil obilnega truda( ko je izpreobračal krivovcrce in j ude, ko je navajal in priganjal verno katoličane za lepo verstveno življenje. Da jc mogel z vsem oskrbeti sirotišnico, je sam hodil okrog ter zbiral milo-dare. Iz takratne dobe se-pripoveduje sledeči dogodek, ki priča, kako pohleven in ponižen je bil Klemen, in kako sc je znal premagovati. Nekoč je prosil za svoje sirote milih darov. Pride v gostilno, kjer je neko omizje bilo zaverovano v igro s kartami. Klemen stopi tudi tja ter pove svojo prošnjo. Eden izmed igralcev se razljuti pa mu pljune v obraz. Klemen se ne zgane, ampak mirno otere z rutico svoj obraz, zraven pa pristavi: »Gospod! To io
zame; zdaj prosim pa še kaj za moje sirote.« To je tako ganilo prenagljenega igralca, da je zagrabil v čep ter mu podaril lepo vsoto, kar so tudi drugi soigralci storili.
Ko se je Klemen preselil na Dunaj, se je z vsem ognjem lotil pridigovanja. Posrečilo se mu je, da jc s prepričevalno in gorečo besedo poživil versko mlačnost, ki se je bila naselila med takratno prebivalstvo. Zavzel so je tudi na Dunaju najbolj za mladino; pripeljal je prav veliko zmotnežev zopet nazaj v naročje sv. Cerkve. — Podlegel je mrzlici 1. 1820. Papež Pij X. ga je pri-štcl dne 20 maja 1909 med svetnike. Sv. Klemen Marija Dvorak je apostel Dunaja.
U c k sv. Klemena, ki priča o njegovi ponižnosti: »Gorje meni, ker sem tako ničemuren, prevzeten in neveden. Kljub temu pa imam nekaj dobrega: vse kar je na meni, je katoliško!«
Zn glavobol predpisujejo zdravniki ponajveC živco pomirjajoča sredstva Kot tako vživa dober sloves žo skozi mnogo let-Fellerja dobro-dišeči fluid i r. rastlinskih esenc zn. „F.jza-fIuid". Njena bol laišaiočo lastnosti so jako hvalijo. Tudi osvežujoč dober vonj in prijetna hladnost ugodno vplivajo pri glavobolu knkor tudi pri migreni. 12 steklenic, tega mišice jačujočega, živco pomirjujočega domačega zdravila pošltc lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elzatrg št. 16 (Hrvatska). Čo jo pa glavobol posledica slabe prebave, znprtia ali drugih prebavnih težkoč, hitro odpomorejo lagodno odvajajoče rabarbnr-sko krogljico zn. „Flza-krogljicc". (i škatljic stano poštnine prosto 4 K 40 v. Oboje domačih zdravil bodi toplo priporočeno in naj bi ju imeli vedno pri roki zlasti taki ljudje, ki pogosto trpo vsled glavobola. Na ta rnčin si takoj prežene napadt migreno in se tako obvarujem pred njo zopotnlm nasiopom — Fellor-jev črtni k zopar migreno hitro učinkuje in ga je lahko nositi seboj v žepu, cena mu je K 1.
(—vt—)
Vprašanja in odgovori.
F. Z. Kočevje —. Prošnjo že kaže vložiti; če bo komisija pri glavarstvu vpoštevala Vaše razloge, je pa vprašanje, ker pravzaprav žc dobivate postavno določeno vzdrževalnino.
R. D. — Strune: Vojaški časojiis »Pozdrav iz domovine« slane 1 K za V-> leta, naroči ga lahko vsakdo. Preplačila se seveda hvaležno sprejemajo, ker se list vojakom večinoma zastonj pošilja. Kdor ga lioče naročiti za katerega izmed vojakov na fronti, naj z naročnino vred pošlje tudi naslov dotičnega vojaka.
M. Z. — Westfalsko: Seveda imate pravico do vzdrževalnino. Naj posreduje avstrijski konzul, ki jc Vam najbližji.
L. J. A. N. — Šopionj. Če je padel na bojišču, boste dobili potrdilo, oziroma mrtvaški list od vojnega župnika dotičnega polka, kjer ie mož služil. (Naslov: A. d. Militarseelsorge des ... Beg. Peldpostamt Nr. . . .) Tam, kjer so pikice, vpišite številke regimenta, oziro-itia vojne pošte. Ako je umrl v bolnišnici, pišite na dotično bolnišnico.
A. O. — Oplotnica: Če komisija ne prizna, ni nobenega vzklica.
A. G. — Breg: Osrednja poizvedoval-nica za ujetnike (Zentralnachvveisbureau fiir Kriegsgefangene, Abt. C., Wien I., Fischhof Nr. 3) posreduje, kakor je bilo razloženo v »Domoljubu« št. 9, str. 118, pod gotovimi pogoji. — Ako n. pr. kraj, kjer se nahaja ujetnik, sploh ni natančno znan, ali če jc znano le to, da je dotičnik v ujetništvu, je vsako poizvedovanje izključeno. — Ako je pa iz uradnih zaznamkov razvidno, da je dotični v ujetništvu, samo sam se še ni oglasil, potem se pa že poizveduje.
J. P. — Litija. Naslov za poizvedovanje v obeh slučajih imate v prestoječem odgovoru.
GosioMa Zveza v Ljubljani
ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg d K 48'—.
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in
zmlete ft K 87-— za 100 kg brez vroč.
Sezamove tropine po K 84 — brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg A. K 53'— za 100 kg brez vreč.
Krvno klafo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 Kg po 48— za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopljene in rapsove tropine dobi v krnikcin!
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, ječ - en, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Modro gnlico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevnnju na vinogradnike v sm slu medaohojnr^o tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
Kmetovalcu Froskrbite si od Gospodarske zveze
kajnila, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superfosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— A 100 kg z vrečo vred. Naročniki nnt dostavljajo lastno vreče franko naš naslov, aiuei se naročila ne boito mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sj rojema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K i. 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodneših cenah koruzne storže, ajdove, proseno in druge pleve.
To in ono.
Izobraževalno delo. Izobraževalno društvo v Bohinjski Bistrici se tudi sedaj živahno giblje. Članarino je plačalo nad sto udov, knjižnica je obogatela; dobre knjige zlasti mladina rada prebira. Pustno nedeljo se je igrala času tako primerna igra: »Po mobilizaciji doma«. Ob lepih vojaških pesnih in do-morodnih deklamacijah smo se poživili; nazadnje jo pa v nabito polni dvorani zadonela še večno lepa cesarska. Tako je bila ta veselica obenem patri-otična manifestacija našega vrlega društva. Počastili so nas s svojo navzočnostjo tudi gospodje častniki. Čisti dohodek, 250 K, je za oslepela vojake. Vso to sijajno prireditev je vodila šolska voditeljica, gdična Zemljanova, ki je dobila za zasluge za vojno oskrbo
cesarjevo zahvalo. — Katoliško časo« pisje se jc zelo razširilo. »Slovenca« pri«, haja vsak dan 70, sobotnega 120 štev, »Domoljuba« 120 izvodov. — Za sporno« nilc domačim junakom je daroval častni občan, komandant bi. g. Anton Luckmann 200 K. — Tukajšnje prebivalstvo je zdravo. Tudi tajnih bolezni med ženstvom v bistriški župniji do-slej še ni. Kakor čujemo jc vojaška oblast v tem oziru prav umestno silno stroga. V svarilo drugim take žensko vojaki aretirajo z nasajenimi bajoneti ter jih sramotno tirajo in ženejo v bolnico. Tedaj pozor! Prihodnjo vojski primerno predstavo nabožne vsebina priredi šolska mladina za spominek bistriškim padlim junakom.
XXX
Proroki. Dandanes se pojavljajo pro-roki, ki se hvalijo, da so sedanje hude čase že naprej napovedovali. Med takimi pro-rokbami se najde tudi naslednja: »Kadar bo stala v vsaki vasi šola, ob vsakem drevesu koča, ter bo prišla iz vsake k'oče gospodična, takrat bodo zavladali tako slabi časi, da bodo moški rekali: »Lani ne bi bil rad vojak, letos ne kmet, drugo leto pa ne gospod!«
Iz življenja nekega zdravnika. Med
bolniki, ki so iskali pomoči pri zdravniku I., je bila tudi bolj postarna gospa, ki mu je napravljala mnogo sitnosti in težav. Bila je tako nepolrpež-ljiva, da jc nekoč celo zdravnik nad njo zarezal: »Moj Bog vendar! Jaz nc morem narediti, da l)i bili še enkrat, mladi!« — Gospa pa tudi ni bila brez soli v glavi, pa mu zaluča v obraz udrih-nico: »Oh, saj tega ne zahtevam; gospod doktor, storite, da bom stara, da bom dosegla visoko starost!«
Trkati je prepovedano. Pred učiteljevim stanovanjem je prazen sod, last vinskega trgovca, ki ima v šolskih kleteh svojo zalogo, šolski otroci so imeli posebno veselje, da so tolkli in razbijali po sodu, kajti prazna vinska posoda ima tudi nekaj glasu. Učitelju ta godba ni bila kaj prida všeč, zato nabije no sod listek z opombo: »Tukaj razbijati in trkati je. prepovedano.« Drugi dan pride živahni Mihec do šole, pa zopet poskusi svojo umetnost in nabijanje na sodu. Učitelj pogleda skoz okno ter zakliče: »Čakaj poredne/.!« — Mihec je vedel, da sedaj nc bo prav varno iti v šolo. Počasi se le zmuzne v učilnico. Ko odmolijo, ga pozove učitelj z resnim klicem: »Ti si zopet razbijal po sodu!« — Boječe odgovori Mihec; »Da.« — Moral je pred klopi, kjer naj bi se naredil kratek obračun. Učitelj ga prime, vzame brezovko, da bi p» stari kranjski navadi ošlenil parkrat. po tistem delu telesa, ki ga je najmanj škoda. Toda, ko hoče zamahniti, mu roka zastane. Tam, kamor naj bi spustil palicQ, je bilo z učiteljevo lastno roko zapisano: »Tukaj razbijati in trkati je prepovedano!« — Navihani Mihec je vedel, kaj ga čaka, pa je odtrgal list od soda ter ga nalepil odzadaj na hlače. Učitelj se je moral smejali — pa je Mihcu kazen odpustil.

99
Prsne bolezni, oslovski ltaselj, naduha, Kdo naj jemlje. Sirolin ?
ločite'
influenci.
Se dob/ v vseh lekarnah KM-
Vsok.Ui trpi na frajnern kašliu. lažje je obvaroval se boiemi,nego jo zdraviti. Osebe s kroničnim kadrom bronhijev, s Sirolinom ozdrave
Vadušljivi .katerim Sirolin znafno olehča naduho Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počutek.
mm
Dobre knfige.
iiiuarnice. Aktualne, današnjim dnem in razmeram prilagodene Šmar-nice, ki .jih .je spisal dr. Josip Jerše, c. kr. profesor v Ljubljani, so v tisku in izidejo v zalogi Katoliške Bukvarne. Tudi naslov »Kraljici vojni h trum« je aktualen. Naročniki naj se takoj zglase, ker bodo Šmarnice zaradi neugodnih razmer, posebno vsled pomanjkanja delavcev in materijala, izšle precej pozno, vendar pa pravočasno.
Anakvarične knjige vseh strok, pisano v slovenskem ali nemškem jeziku, kupuje Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Večna mof.iEev z navadnim tiskom v zelo priročni obliki je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Ta željno pričakovani molitvenik se za časa vojske dobi samo v vezavi z rdečo obrezo. Molitvenik je mogoče vezati le v omejenem številu, zalo naj bi se za časa vojske v velikih množinah ne naročal. Tutli se založništvo ne -veže, da bo moglo vsakemu naročilu takoj ugoditi; zgodilo pa se bo to, kakor hitro bodo dopuščale razmere. Molitvenik tudi nima stalne prodajne cene; današnja cena znaša K 3. Ko bo razprodano prvo število, ki je sedaj naročeno v knjigoveznici, se bo cena dvignila v takem razmerju, kakor se bodo dvignile do takrat cene knjigovežkemu materi-jalu. Po vojski, ko se uredijo razmere in padejo cene surovinam, se bo določila molitveniku stalna cena, ki bo nižja od današnje.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 1. marca: 30, 67, 63, 54, 75.
Line, 4. marca: 63, 33, 22, 4, 79.'
Sodarsbi mojster Avg Hepič v Ljubljani, Ko-MO lezijskn ul. 18, sprejme takoj
mr 2. vajenca
v starosti 14—16 lat. Hrana in stanovanje v hiši.
Kdo ve ka|?
Franc Bergant,
u. k. Landosschutz. Rog. Nr. 1, 10 Komp., II. Eug, Feldpost 218, se pogreša od 26. Julija 1915.
Zadnjikrat je pisal svoji materi dne 20. julija, vse poizvedovanje je bilo dosedaj zaman. Podpisana prosi, ako bi kdo tovarišev kaj vedel povedati o zgoraj omenjenemu, naj jt sporoči katera bodo radevolje poravnala vse stroške. Helena Plder, špitalti, p. Motnlk — Kranjsko. 32
SKRIVALNICA.
Kje je grajščak?
VaMlo
na
redni občni zbor
Hranilnice ln posojilnice v Zg. Tuhin u
repistr. zadruge z neomejeno zavezo, kt se vrši dne 26. marca 1916 ob 4. popoldne v hranllnfčnih prostorih.
nnPirtti rpll" Poročilo načelstva. 2. Poročilo l/UCVUl 1CU. nadzor8tva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 4. Čitanjo zapisnika o zadnjem občnem zboru. 5. Slučajnosti.
Ako lui ta občni /bor no bil sklepčen, vrsi so čez ono uro poznojo na islom mestu in po istem clnovnom rodu tiru H občni zbor, ki bo veljavno sklepni nogiutlo na Stovilo navzočih članov.	„ „ _ .
Nacelstvo.
UjS. v Žužemberku št. 175 poleg sejmišča mata je poceni na prodaj. Pojasnila da
Jantigar, Ljubljana
580	Ahaceljeva cesta št. 5.
Korenjevo seme
najboljše domače 1 1 po 70 v; pri odjemu 10 1 iV 60 v in nad 30 1 a 55 v 1 1;
velikanska pesa su krmo
1 po 70 v — razpošilja	609
Franc Oblak Sv. Gregor, pošta Ortnek.
za kuho hrinjevca v poljubnih miiožinnh po nizki ceni tvrdkn Ivan Jelaiiin v Ljubi aui. 602
1
užeiii u
se moramo sedaj tembolj varovati, ker nastopajo razne nalezljive bolezni, kot: škrlatica, ošpice, kozo, kolera, logar z večjo močjo. Radi tega pa
vpora

povsod, kjer nastopajo take bolezni, dobro razkuževalno sredstvo, ki bi moralo biti pri roki v vsaki hiši. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sedanjosti js glasom iazis-kavanj na zavodih piof. I.offlerja, Liebroicha, PrtSskauerjn, di Vestea, Vasa, Pfeifferja, Vcrluna.l črti a i. dr.
C8
IR! RS

ki je brez duha, nestrupen in cenen in naprodaj v vsaki lekarni in clro-žor ji v izvirnih steklenicah (zeleno bnrvc) za 1 krono. Učinek I.ysoforma je točen in zanesljiv, vsletl česar ga mnogi zdravniki priporočajo za razkuževanje bolniških postelj, za umivanje ran, uteklin, za antiseptično obvezo in za Izpiranja.
LysoIoriti©vo malo
je fino, prijetno, čisto toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuio antiseptično. Prenese jo najobčutljivejša koža, tudi pri otrocih in dojenčkih. To milo stori kožo mehko in prožno ln jako prijetno diši. Knkraien poskus Vas bo prepričal in bodeto naprej rabili vedno samo to milo, ki je draga samo na videz, v rabi je pa jako cena, kor jo dolgo v rabi.
Kos stane K 160.
LyseS@!'9n s poprove meto
je močna, antiseptična ustna voda, ki odstrani hitro in zanesljivo slab duh ust, beli zobe in jih ohranja. Rabi so lahko po zdravniškem navodilu tudi pri katarlh vratu, kašlju in nahodu za grgranje. Zadošča nekaj kapljic na kozarec vode. Izvirna steklenica stane K 1-60 in je na prodaj v vsaki lekarni in drošeriji. — Zanimivo knjigo pošlje zastonj in prosto poštnine vsakomu „Gosumlheit und Desinfeution" kemik IIUBMANN, referent Lysoformovih tovaren.
615 DUNAJ, XX, Petraschgasse 4.
i &
Lysoformo7s tovarne, toiceaMrna,

gfov 10
Domoljub 101G.
S trn n KI!)
50"fn ceneje!
Amonškn utedllna kava, lepo dišeča, Izdatna m št odi jiva 5 kg vroča za po-■kušnjo K 12*60 i>o po»
vsetju. l'oi kilograma prvovrstnega tino^a čaja za K 2*60 tudi so kom. razgl. lo))ili i azirledntc pošlje zal K A. 5ohai>lra št. 473, izvoz kavo m eaia.
TISZABOGDANY,
Ungarn.
draginja j j vedno večin, zaslužek pa maibon Alu> ho-čotu / malim trudom doma v svojem kraju gotovo 10 K na dan zaslužiti, posljito za pojasnilo v pismu znamko za in vin. m svoj natančen naslov nas
JOSIP BHTIG g
Ilirska Bislrlca 30, Hranisho.
Opravilo je pripravno za moško ln žensko.
Vam plauuin 2 ako Vasi ti kurjih očes, bradavic in trde kože tokom 3 dni 8 korenino, brez bolečin no odpravi.
RIA - EALSAM. Cona lončku z nimstve-nim pismom K 1'— , 3 lončki K 2'60, u lončkov K 4*60.
Kemeny, Kaschau (KosaaJ I., poštni predal 12. Ogrsko.
Kuverte s firmo,
- račune Itd -
Izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Liubliani.
Smieliou les
ta brušenje. se išče v vsaki množini proti takoi-$n)emu plačilu za takojširo dobavo. Ponudbe za IrnnKO lesnega skladišča vGoričnnali event. postaja Menvode, se prosijo »a papirnico Goričane pošla Medvode, Gorenisko.	443
Ako naročite
ln lo nemudoma storilo, 1 srečko avstr. rdečega krlžn, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budfmpeštanske bazilike, 1 dobltnl list 3% zemlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bitni list 4 °/o ogrskih hip. srečk lz leta 1884. (MeieCni obrok za vseh pel srečk otlr- Uoditnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) igralno pravico do dobitkov M »»Me m ene turško srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Kupimo po naivi£:ih conah domača semena kakor: črno in rdečo deteljo, repno, laneno in kore-njevo seme, razna travna semena, čebulcek, česer., grah, bučne peške, fine vrste fižolov in drugo. —
Trgovina s semeni
Sever & Urbanič, Lvubljanu VVoilova ul*ca št. 12.
vinarjev i
stane dopisnica, potom katere	I
izvolite zahtevali itio) glavni ce-	j
nik s 4C00 slikami. ol>sei>aoč	[
bogato izliero pripravnih pred-	f
metov za vsakdani« ratio in da-	i
rila; cenik se pošlje vsakomur	j
zaston iti poštnine prosto.	i
Prva tovarrta ur JAN KONRAD, j
o. m kr. dvorni založnik, Briiz št. 782 (Cešl.o). [
Prislne nikeln. žepne ure po 4*20 K, 5-— K.	I
V sreiu u 8-40 K. i) 50 K. Nikeln. budilka 2-90 K,	I
uie s kukavico 7 86 K, ure ■/. nihnlom 91— K.	i
Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-	i 072 menja ali denar nu/ai.
i mm HčžBiH'1 počriiziifca i liMligfli.
ii. a- M. živi', m rertne. nezo. in iamsi. mgroiro
sprejema zavarovania na doziveiie tu smrt* otroških dot, rentnn in ljudska, nezgodna In lamstvena zavarovania.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živi enski zavarov že po prvein letu.
Stanje zavarovani koncem 1914 K 173,4(0.838 — "■tanje irar. londov koncem 1914 K 48,732.122-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem	dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-61,
Kitar namerava skleniti Jivlletsko zavarovanle veljavno hkrati za volno zavarovanle. naj ie«l^lno korist obrne do gori imtnovenepodružniee. Prospekti zastonl In poštnino prosto. Sposobni zas opnik ' se sprejmejo po najugodnejšim. pogoji.
U-JT
Marije Terezije cesta 12.
Kdor ima naprodaj
wr W3S@j§f JPV kostanjev (domač aH ii	l^i, divji), orehov ali če-
li	^^^ šnjev, naj stavi v la-
ffi^ BLj* ife—ffi stiiein interesu pismeno ponudbo z navedbo količine na: Iv. SUHADOLNIK, Zj. Ga-meljne 37 pri Ljubljani.	534
Edino dobri in solidni stron so sanin
„Gritzner" in „ilfrana"
Prednosti • krogljiCen tek, biserni ubod (Peilstidi). Pouk o vezeuju in krpanju brczplacno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hISa za vodo. INI luictna eorunet/o. "H
Stanje vlog čez 23 milijonov kron.
JILHICA
registrovana zaitttga z neomejeno zavezo	6
Liuiitua. lUhltstUu cesta štev. 6, pUiiiJp, v IasrE hfsl nastiGll Letela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne === samo njeni zadružniki, temveč =
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4 % %
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-' nik od vsakih vloženih 100 kron čistih jg obresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
=J
uborno >e Je obns.lo za vojake v vojski iu •plod » vsakega kot najboljše
bol oblažajofce mazanje
pil arahlajenju, reum&tlzmu, glbiu, laflu.ncl, prani, »rainl to bolesti t tufcM
Dr Rlobt«r-Ja
Sidro-Liniment
eapeioi m oompo*.
Nadomastuo sidro-Pain-ExpBller.
Steklenica kron. —"80, 1M. »•■
Dobiva se v lefcarnab aH dlfektuo v Dr. Rlcbt«r-la lekarni .Pri zlatem loTm", praga, 1., Kllzabelna cesta 6.
Dnevno ranpoAflJauJe.
tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
Št. (100 Žepna ura z radijem, ki se
ponoii sveti......
„ 410 Nikel,-anker-lioskopi ura „ 705 Rosuopf ura, kolesje v kamnih tekoče .......
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „1450 Belu kovinasta verižica . ,
nikelnasta.......
„ 910 Srebrna verižica. , . . . » 89 Double zlata verižica. . .
K 8-40 » 410
.	r<'90
„	7-80
„	9-70
„	2-80
:: 3-20 „ 5-90
Velika izbira ,ur za gospode in dame, verižice, prstančjTiroSIre, obeske, zapestnico, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj In poštnine prostega. Raz) o Ulja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
1203 Nima nobene podružnico.
■nmBBan
Denar mecete proč
ako plačujete veliko cene za line likerje, ker morete nami pripraviti na,i-fln vrste z mojimi okstraktl. i stekl ekstrakta a uporabnim navodilom za napravo fi litr. najflnej. ruma ali „Alt-vatra*, bonodiki inca, cosarčice, kum-lovoa, mogadorja, črešnjevca, ananasa, maraskina. vanil|ov-'a, punča,
Eoprovomete, angl. grenčice, kave. akao, žartroz, dišeče perle, višnje, hud. likerja, allaša, brinjevca, jerzabinRe. slivovke. konjaka K 1*80; 3 stekl. K 4'60f « stoki K 7*60; 11 stekl. K 13*60 franko po povzetju. No moro se skaziti! Pristen lo pri
JHH GROL1CHU,
drožerlja pri angeln, BRNO 08, Morava.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujočo, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi e malimi stroški. V zalogi so snovi za t ananasi, jabolčnlk, grenadlne, malinovec. poprova meta, mu-škateleo, pomerančnlk, dišeča perla, vianjoveo. Skuziti so ne moro. Snovi a natanč. navodilom stanejo £ P»60 franko po povr tju Na 5 takih porcij dodam 1 povrhu.
Aro Serija pri angelu, BRNO 98, Morava.
Jan Groiich,
Diamanti za rezanje slekla
Jan
za steklarje ln domaČo rabo.
Št. 1 za steklo v oknih K 2 40. — St. 2 za nav. močno ste lilo K 3'60. Št. «1 za v s" o 'gfsto brušenega stekla K 6*50. — 4 za motno brušeno stokio, neobdelano, in za zrcala K 8 -. Povzetje :i5 vin. voč. Za raelno in solidno blngo jamči
drožerlja pri angelu, BRNO 98, Morava.
Moj ko smeti čul pgtrOleji Zi lSSB
Dolavoi v naitarudokopili in petro-lejskih rafinerijah ne postanejo nikoli plešasti. Ja> lem najči-
stejši petrolej predelal v kosme-tikum za lase in dosegel ■ njim najlepše uspehe pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva s« samo v moji drožerljl v Brnu. Stiki, stane K	8 steklenio
K 5'50| 18 stekl K 10'—. Poštnina K 1*0® do K 1-15. Mani kot a Bteklenici se po pošti ne pošilja.
JAN GROUCH, drožerlja pri angelu, Brno 98, Morava.
Framydol j^T^tt
svetle in Bive lase in brade za traino temno pobarva, i steklenica s poštnino vred K 2'36.
Rydyol Jv'0roažTu
živo pordeči bleda lica* Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-16. Povzetje 85 v več. Naslov za naročilat
JAN GROLICH, drožerlja pri angelu, Brno 98, Morava.
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolloh z zraven f,padajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogroe, obrazno rdečico itd. in ne ohrani ko/o mladostno svežo in nežno. Cena K 3'16 s poft-mno vred. 8 norčije stanejo K 8*30, 0 porcij K 15-6.". Vso brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 98, Morava.
Varite pivo doma
po preizkušenem navodilu. Snovi za \ 25 litrov piva < W) zamiišlti 2 K, ; poštnine 84 vin.: na pet Inkih porclj he ena nuvrž. iu i ošljo poštnine prosto Naročite torej z it vei1 tovarišev.
JAN GROLICH, drožtilja prt angilu, Brno 98, Morava.
Ustanovljeno lotn 1C93.
Ustanovljeno leta 1C93.
» I ••	•
retiiStrovnna zadruga z ome.en.m jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rcntnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so zn poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastro premoženje zraša čez GCC.OCO K. relcžrilov je bilo koncem leia 1913 2492 z 17406 deleži, Iti lefiezciitnjejo amsivene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo ;
Prod sod r iii: Ji n£r«J Knlnn, prclnt in stolni kanonik v Ljubljarl. I. podprodsednik t	11 podprodsednik:
Ivan Sučnlk, stolni linnonilt v Ljubljani.	Knrol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Olani: Fran BorStnlk, o. Itr. proiesor v p. v 1/j'ubliftni; Ignacij Zaplotnik, l.atehot v Ljubljani; Ivan Dolono, o kr proiesor v Ljubljani; flr. Jožel Oiuflcn, stolni kanonik \ l.iubltnin- Anton Kolilar, ilokan v K raniu ; flr. Jakob Moliorie, odvetniški Iu ndulat v l.iublinni; Cr.Iran Valož, odvetnik v l.iuliliani B.Kemao, nivnatoli trg golo v I.|iihIinm Anton SuSnik, o. kr gimn. proiesor v I iubliani: flr. Viljem SohTOeltzer. odvetnik v l.jubljani; flr. Aleš Uflonlčnik, prol. bogoslovja v Ljubljani: F) on Verblc, c. lir gimn prot. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
1'rcdsednik; Autčn Krži-S, o. kr. piolesor ni kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton Cadež, kateliet v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani1 K. Gruber, c kr lin ni- odeijal v L.iublinnii AvgnStta Zajo, c. ir.
rač rovldent in posesliiik v l.iubljaui.
Izttaja konzorcij „Uomoljuba".
Odgovorni urcrlnik Jožol GostinOar, državni poslanec-
Tiskala Katoliška tiskarna.