Io* pbboi i to XHm štev. 146 Ljpravništvo; Ljubljana, Knafijeva ulica 5. - Telefon it 3122, 3123, * 3124.3125.3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Sel«* burgovs uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta St 13. - Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova obča St 2 — Telefon St 190. Računi pri post ček. zavodih: Ljub* Mana St 11-842. Praha čislo 78180. Wlen St 105241. ■M X$n61Jana, 27. Jmfija HjT Cena 2 Din « mesečno 25.— Din, inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: t|db»Mi Knafijeva uiica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 In 312&. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL & Telef. it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Vatikan nepopustljiv F® mnenju vatikanskih krogov je likvidacija spora * Italijo nemogoča — Večna vojna med obema Rimoma . more dovofiti razprave o tem, aH fana ob Rim, 26. junija. Odgovor italijanske vlade na protest Vatikana zaradi proti-cerkvenih in protipapeških izgredov v Italiji vatikanskih krogov ni zadovoljil. Iz odgovora italijanske vlade je razvidno. da ne misli popuščati, marveč celo ?ahteva nekako opravičilo od Vatikana. V vatikanskih krogih poudarjajo, da so načela, ki jih je postavila italijanska vlada v svojem odgovoru, take narave, da ie na tej osnovi sporazum med Vatikanom in Kvirinalom docela nemogoč. Ne gre več zato, ali je italijanska Katoliška akcija prekoračila svoj delokrog, marveč gre za načela, o katerih Sv. stolica ne more dovoliti nikake debate, ker se tičejo njenega nauka in njenega ustroja. Tako na primer poudarjajo, da papež ne pravico protestirati prod razpustu organizacij, ki so zaščitene s konkordatom. Prav tako Vatikan ne more priznati načela, da bi se posamezna organizacija izločila od zaščite konkordata in izgubila svoje cerkveno obeležje s tem, ker je eventuelno prekoračila svoj delokrog. To smatrajo v vatikanskih krogih sploh za brezsmiselno in zaradi tega prevladuje prepričanje, da je odgovor italijanske vlade popolnoma onemogočil likvidacijo spora in da se bo konflikt med Vatikanom in Kvirinalom nadaljeval vse tako dolgo, dokler fašizem in bo uvidel, da si z borbo proti Vatikanu škoduje sam sebi. ..... _ _ Konferenca o avtomobilskem prometa Potreba sodelovanja železniške uprave in avtomobilskih podjetij - Akcija za zboljšanje cestnega omrežja Beograd, 2S. junija, p. V okrilju avtomo- ...... - — . bilskega kluba se je vršila danes konferenca o avtomobilizmu in avtomobilskem prometu. Konferenci je predsedoval prvi podpredsednik Avtokluba dr. Velizar Jankovič, Jci je imel daljše poročilo o avtomobilizmu m športnem, turističnem, prometnem, na-»odno-gospodarskem in narodno-obrambnem pogledu. Poudarjal je zlasti potrebo izgraditve in izboljšanja našega cestnega omrežja, da bi se na ta način naše ceste čimprej in čimbolj usposobile za mednarodna avtomobilski promet Obširen referat o prometu v splošnem je podal generalni direktor državnih železnic inž. šreplovič. Podal je nazomo z diagrami tolmačeno paralelo med stanjem naših železnic pred vojno in po vojni Omenjal je med drugim, da je bilo finančno stanje železnice pred vojno mnogo ugodnejše, tako da so takrat železnice iz lastnih dohodkov krile vse investicije, kar je danes popolnoma izključeno. Velik vzrok te pasivnosti železnic je v razvoja avtomobilizma, ki vedno bolj konkurira železnicam ne le pri prevažanju potnikov, marveč tudi pri pre vozu brzovoznega blaga. Da se ta konkurenca kolikor mogoče izloči, je potrebno najtesnejše sodelovanje med železniško npravo in avtomobilskimi podjetji Avtomobilizem in železniški promet se morata medsebojno izpopolnjevati. V naši državi 6e je avtomobilizem zadnja leta silno razvil Železniška uprava si prizadeva, da najde zlato srednjo pot, ker se zaveda, da bi bilo zaviranje razvoja avtomobilizma r škodo državi in splošnostL Načehiik ministrstva za zgradbe g. Josipov i č je nato podal pregled stanja naših cest Da naše ceste niso na viška, je glavni vzrok pomanjkanja finančnih sredstev. Za izboljšanje cest se je žrtvovalo že ogromno, vendar pa ni mogoče v par letih popraviti vsega, kar je bilo uničeno v dobi svetovne vojne. Polagoma, toda sistematično bo treba popolnoma preurediti ves ustroj naših cest Dosedanji makadamski sistem se bo moral zamenjati z betonskim in asfaltnim. To se bo moglo najlažje Izvršiti na ta način, da se osnuje poseben državni cestni fond, v katerega bi se stekale določene dajatve, ker bi se na ta način zagotovilo, da se bodo vsa ta sredstva res ugrabila za zboljšanje cest Naposled je imel zastopnik avtomobilske tovarne Citroen lepo predavanje o važnosti dobrih cest za tujski promet , FRANCOSKI ODGOVOR HOOVRU Sporočila ministrskega predsednika v parlamenta - Francija hoče pomagati do skrajnih možnosti, ki jih dajejo veljavne pogodbe - — Ali." T*". "i Pariz, 26. jsulfa 'Č:- Ob 3- uooofthic pričela v noslanski zbornici debata o interpelacijah Hoovrovesra predloga. Debata bo bržkone trajala nožno v noč. ker ie vloženih 11 interpelacij in ima vsak interpelant pravico govoriti eno nro. Razen interpelan-tov je prijavljenih še pet govornikov posameznih strank. Čeprav ho debata zelo viharna, računajo splošno.; da bo Lavalovi vladi z veliko večino izražena zaupnica. V začetku sele 1« ministrski predsednik Laval najprej prečita! poslanico predsednika Hoovra in nato francoski odgovor, ki izjavlja, da Franciia pozdravlja Hoovrov predlog, vendar pa se ne more odpovedati neodložljivim anuitetam Yonngovega načrta. Pripravljena pa Je s posredovanjem reparacij ske banke dati Nemčiji primerno vsoto na razpolago. Francoska vlada dalje splošne prekinitve plačil same ne smatra kot zadostno sredstvo za preprečenJe nevarnosti. ki grozi nemškemu in evropskemu gospodarstvu m ki obstoia v glavnem v omejitvi kreditov in nmaknitvi inozemskega denarja. Po njenem naziranju se ta problem ne da rešiti samo z znižanjem bremen proračnna nemške vlade, pač pa z razširjenjem kreditov. Zato izjavlja francoska vlada, da je pripravljena s pridržkom. Š&Mfida bo ta sklep odobril parlament dat! med- narodni banki za plačila za dobo enega leta na razpolago znesek v višini neodložljivih anuitet Pri tem računa. da bodo tndi ostale prizadete države ravnale enako, ter npa. da bodo uvedeni tndi dragi koraki za obnovo kreditov in zaupanja sveta. Zneski, ki bi ifh na ta način dobila banka za mednarodna plačila na razpolago, bi se lahko takoi nporabSi za zboljšanje kredita v Nemčiji in v ostalih srednjeevropskih državah. predvsem v onih. ki bi Jim ukinitev plačil po Yotmgwem načrte prinesla finančno aH gospodarsko škodo. Pri ministrskem predsedniku LsTih so se popoldne zbrali ameriški zakladni tajnik Mellon, ameriški poslanik Edge in ministri Briand Jftandia in PietrL Po končani zakusM se umaknili zakladni tajnik Mellon in ministri Briand, Flandin la Pte-trl ns razgovor, na katerem so razpravljali o možnostih »družitve Hoorrorega predloga in francoskih protlpredlogov. Vtis y Ameriki___ WaslitiHjtoii, 26. junija, s. V koBMnlksJfl o francoskem odgovora izraža državni tajnik Stimson zadovoljstvo, ker }e Francija pripravljena odpovedati se za dobo enega leta vsem nemškim plačilom. Več tndi predsednik Hoover ni predlagal, posebno pa n4 imel v mislih revizije mednarodnih pogodb o dolgovih. Nemški obisk v Berlinu Berlin, 26. jun'ja, g. Dan sestanka nem« Skih in francoskih državnikov doslej še nt določen. 4. juMj ne pride v poštev, ker bo zunanji minister dr. Curtius dne 5. ju« Hja kot zastopnik svejfca Društva narodov prisostvoval odkritju Stresemannovega spomenika vMainzu. Nemška ministra bi torej odpotovala t Pariz teden dni poene« je, dne 11. julija. V Berlinu so glede francoekoaameriSril* pogajanj zelo optimistični ter domnevajo, da bo še danes prišlo do sporaztana, ker je tudi državni tajnik Stimson za jutri na« povedal svoj odhod v Evropo. Da bo Hoovrov predlog sa enoletni moratorij uspel, ae dvomijo v BerDuo nič več- Angleško sporoSlo doflnfr kom London, M. Junija. AA. iAngteBka iMi je danes uradno obvestila dUptamntsks zastopnike Poljske, Jugoslavije, TdttfBke te Estonska o izjavi zakladnega mfcitofi» Snovdena v spodnji zbornici o Hoovnotlh predlogih, čim bodo vsi sprejeM Hoovreve predloge, je angleška vlada prtprarJJeM od goditi za eoo leto plačilo anuitet držav ki so ji doline sa razna posojila. ,,. j Hitlerjevski izgredi na Dunaju f ^ Pozdrav staroste ČOS Dei IKljlrC!« radje nadona8sticn& dijakov v notranjem mesto — Spopadi s policijo — Protesti trgovcev « i 26.- JuulJa d. Zadnje dneve ptire- nacionalistični dijaki burne demonstracije po Dunaju, za kar so angažirali tudi brezposelne. Predvsem skušajo terorizirati v notranjem mestu, kjer demonstrirajo proti jodom tn manifestirajo za Hitlerja. Te demonstracije so napravile zelo neugoden vtis na udeležence kongresa rotacijcev, ki so prišli na Dunaj iz vseh delov sveta. Posebno pozornost je vzbudilo, ker so narodno socialistični dijaki včeraj v opoldanskih urah korakali )po Kjratnerstrasso tn v »borih znana . i ■: gesla hackenkrenztorjev. Polletja se nato odločila, da nastopi energično proti demonstrantom, ki jih je naskočila z gumijevkami ter razgnala. Slični dogodki so ss pripetili tudi pred mestno hišo, t vse-učiliškem okraju in drugo. Zastopniki trgovstva so zaprosili notranjega ministra Winklerja za obsežne varnostne ukrepe. Minister Winkler je izjavil, da hoče upoštevati njihove želje, ker je vlada sama zainteresirana, da se ne krši mir zlasti v času, ko Je na Dunaju vse polno tujcev. -sJi? Uspešno poslovanje prometnega oddelka J generalne direkcije državnih železnic •-'V*' Pregled dela za ureditev železniškega prometa doma hi z inozemstvom — Zlasti so se upoštevale potrebe izvoza in tujskega prometa Beograd. 26. junija. AA. O delu promet« nega oddelka generalne direkcije poleg te« kočih zadev m poslov je bil izdan tale pre« gled: 1. V Bukarešti je bfla od 8. do 10. jn« nija konferenca železnic Centralne Evrope na inicijativo Poljske, da se uvedeta v zve« zi s progo Varšava*Bohumin novi direktni .zvezi Varšava*Praga s Splitom in Sušakom ter Varša va*Duna j z ozkotirno železnico v Dubrovnik. Konferenca se je vršila zato, da bo mogoče predložiti na jesenski lan* aonski konferenci že gotov načrt. 2. Z bolgarsko državno železnico so se vršila pogajanja, da se pospeši _ in _ olajša tranzitno pošiljanje sadja, sočivja in jajc preko naše države. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da imajo bolgarski izvozniki raje jugoslovenske vagone kakor bolgar* ske in bolgarska železnica zahteva zato na« se vagone v najem. 3. Urejenih je bilo večje število tzletm« skih in drugih posebnih vlakov za Jadran« sko stražo. Sokola in rezervne častnike. . 4. Pošiljanje našega sadja iz BrSkega je urejeno tako, da pride brez urgiranja toč* no in nepokvarjeno na Dunaj. 5. Vršila se je konferenca za ureditev postaj Sevnica in Požarevac. 6. Vršijo se letni izpiti v prometni Scfi. Rezultati so po voljni. 7. Vršila sta se dva dvomesečna tečaja za sprevodnike mednarodnih vlakov. 8. Organizirani so tečaji za razporedu« uradnike, ki se začno 1. avgusta. 9. Gotov je in dan v tisk pravilnik za prometno službo na naših železnicah. 10. Otvorjen je promet na progi Lapovo« Kraljevo^Skoiplje. Ker se pričakuje, da bo ta mesec otvorjena proga Kraljevo»Raška, bo zveza Beograd«Sko(plj>e skrajšana za eno uro. 11. Od 1. junija je začela funkcijonirafi kontrola prometa in dela mednarodnih vlakov, tako potniških kakor tovornih z novouvedenami kontrolnimi potnimi listi. Na osnovi teh kontrol so bili ugotovljeni manjši nedostatki v prometu, ki bodo na ta način odpravljeni. ' | •igl Brfcan med Zagrefiom in Sremom VJbar je rosi hBe, cerkvene stolpe hi tovarniške dhmrifce —^ JmB toča Je povzročila mnogo škode Zagrtft, 26. junija, n. V minuli noči je razsajalo nad Zagrebom in okolico hudo neurje, ki je zlasti v okolici povzročilo mnogo škode. V Somboru je udarila strela v rH-mnik tamošnje opekarne. Dimnik se je porušil in padel na strojnico, ki je popolnoma uničena. Tovarna je morala zaradi tega ustaviti obratovanje, vsled česar je prišlo mnogo delavcev ob kruh. Hud vihar je ruval drevje, razkrival strehe in prevrnil mnogo lesenih stavb. Posebno hudo je divjal v šestinah, Sesvetih, v Remetih in Pod-susedu. Mltrovica, 26. junija, n. Tudi nad Sremom je divjal v pretekli noči hud orkan z dežjem in točo. V selu Cerovci je vihar porušil cerkveni stolp. SBčna nesreča se je pripetila tudi v Velikih Radindh in v selu čalma Bingula. V Pešenovu je vihar odnesel več sto streh, dve hiši pa je porušil do tal Med prebivalstvom je zavladala prava panika. Vsi so mislili, da je napočil sodni dan. Vihar je bil tako silen, da so zvonovi v zvonikih sami zvonili, kar je spravilo ljudstvo še v večji strah. Na poljih je tudi toča povzročila mnogo škode, Proces o karambolu na Dunavu Beograd, 26. junija, p. Danes se je pri« čela razprava proti kapetanoma pamikov »Zagreb« in »Franchet d' Esperev«, ki sta spomladi trčila na Dunavu, pri čemer so našli štirje potniki smrt. Skoda, ki je pri tem nastala, je bila po strokovnjakih oce« njena na 2.2 milijona dinarjev. Obtožena kapetana ter njuna krmarja se zagovarja« jo. da niso krivi, ker je bila v času ne« sreče huda burja, tako da drug drugega ni» so mogli opaziti. Zaslišane bodo številne priče ia strokovnjaki, tako da bo trajala razprava, za katero vlada v Beogradu Ogromno znimanje, še dva do tri dni. Kininska afera v Grčiji Aiene, 26. junija. AA. Pred sodiščem se je začela razprav v kininski aferi. Zrna* no je, da so neki državni organi prodajali ponarejen kinin in da je samo v solunski garniziji umrlo 13 vojakov. Opozicijski tisk je obtožil ponarejanja ravnatelja ke« mičnega zavoda Galopu losa. Iz dosednje« ga poteka razprave je razvidno, da ravna« telj kemičnega Zavoda v zadevo ni vme= šan in da se je hotela s tem zabrisati sa« mo sled za pravim krivcem. Grški tisk o našem Jadranu Atene, Ž6. junija AA. i-Elefteron vi-ma« objavlja članke Pavlosa Paleologosa 9 jugoslovenskem Primorju in lepotah nagih krajev. Najprej opisuje Dubrovnik, ki ga imenuje slovanske Benetke, nato Hvar, mesto ljubezni, ter Split, Trogir in Sušak. Japonski interes za nase H pridelke ■ Beograd, 26. junija, p. Tufcaj se mmfi oficijelni delegat japonskega trgovinskega muzeja v Osaki Jira Trto. Na svojem po« to van ju po Evropi je posetil tudi Beograd in stopil v stike z merodajnimi krogi v svrho poglobitve medsebojnih trgovinskih odnošajev. V razgovoru z novinarji je na* glasil, da vlada na Japonskem veliko zani« manje za pridelke naše države. Naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine je zain« teresiral japonske gospodarske kroge, ki iščejo sedaj direktnih stikov. Zato pripo* roča, naj bi »e naši gospodarski krogi v čim večjem številu udeležili velike medna« rodne razstave, ki bo pribodnje leto v Osaki. ij Likvidacija Hrvatskega profesorskega društva Zagreb, 26. junija n. Hrvatsko profesorsko društvo je imelo danes občni zbor, na katerem je bila v smislu določil novega uradniškega zakona Sklenjena likvidacija društva in pristop k jugoslovanskemu profesorskemu društvu. Obsodba mladega atentatorja na profesorja Plevljs, 26. junija p. Pred tukajSnJm sodiščem je bil danes obsojen neki učenec VI. razreda gimnazije, ker je lani streljal na profesorja latinščine Gusareviča, na 6 mesecev strogega zapora. Kazen je prestal s preiskovalnim zaporom ter je bfl takoj izpuščen na svobodo. - Afera posl. Stribrnega Praga, 26. junija, h. V poslanski zbornici je bila danes zelo živahna debata o po« ročilu preiskovalnega odbora v aferi dr. Stribrnega. Debate so se udeležili številni govorniki; govoril je tudi poslanec Stri« brny. Najvažnejši glas iz koalicije je bil govor dr. Kramafa. Zvečer je bila z vsemi glasovi kaolicijskih strank sprejeta resolucija parlamentarnega preiskovalnega od* bora. Finančne težkoce Indije London, 26. junija. AA. Na današnji se« ji spodnje zbornice je ministrski predsed« nik Macdonald imel važen govor o potrebi finančnega ravnotežja indijske vlade. De« jal je, da so dohodki indijske vlade za« radi svetovne krize zelo padli, kar je še poslabšalo negotovost o bodočih finančnih določbah v indijskem ustavnem načrtu. Macdonald je dalje poudaril, da ne bo mogoče dati Indiji nove ustave, ako ji ne bo zagotovljeno finančno ravnotežje. An« gleška vlada se čuti dolžno, da Indiji po« maga in bo zato predložila angleškemu parlamentu zakonski načrt, ki ji bo orno« gočrl priskočiti indijski vladi * primeru potrebe finančno na pomoč. Trgovinska pogajanja med ČSR in Grčijo prekinjena Beograd, 26. junija AA. Iz Aten poročajo, da so bila pogajanja med češkoslovaško in grško vlado o trgovinskem sporazumu, ki so se vodila v Atenah, prekinjena za gotovo dobo zaradi vprašanja favoriziranja nekaterih industrijskih izvoznih predmetov. I Smrt belgijskega generala ^ Beltranda ^ Bruselj, 26. junija AA V kopališču Spa je umrl nenadoma belgijski general Bel-trand, ki je branil 1. 1914. deset dni trdnjavo Liege in tako zadržal nemški pohod na Pariz. Angleška trgovinska pogajanja s Perzijo London, 28. junija AA Na snočni sej! lordske zbornice je poročal lord Parmoor v imenu vlade o trgovinskih odnošajih s Perzijo. Parmoor je dejal, da želi angleška vlada neodvisno in cvetočo Perzijo in da se vodijo z njo že dalje časa pogajanja zak^Jučitev trgovinske jiogodbe^ ^ Iz letalskega sveta Moskva, 26. junija s. Prekooceanska letalca Post in Gatty sta davi ob 5. zjutraj startala za nadaljnji polet. Letalca nameravata prvič pristati v Omsku, nato pa leteti dalje preko Irkutska do Spaskega, kjer bosta vzela gorivo za polet preko Tihega oceana. London, 26. junija AA. Na letališču Croydonu sta se srečala včeraj 2 japonska novinarja, ki letita okoli sveta. Pod-vzela sta polet, da pokaže ta, kako naglo se pride z letalom okoli sveta. Eden izmed letalcev je zastopnik tokijskega lista. Startal je na Japonskem 15. junija. Drugi japonski letalec je urednik nekega lista v Osaki. Zapustil je Japonsko 6. junija. Novinarja izjavljata, da bosta obletela svet v 31 dnevih. Prvi letalec je letel 10 dni preko Sibirije, Rusije in Nemčije v London, dočim je drugi novinar:? prevozil Pacifiški in Atlantski ocean z ladja Pot bo nadaljeval danes z letalom. Rim, 26. junija g. V zadnjem času je bilo v Italiji mnogo letalskih nezgod, ki so zahtevale številne smrtne žrtve. Ker je šlo pri večini nezgod v glavnem za akrobatske polete, je zrakpplovno ministrstvo vse take polete brez izjeme prepovedalo. London, 25. frmija. AA Te dni bo bneiO največje potniško letalo na svetu »flanni-bal« prvi poizkusni polet Zgradili so ga na račun imperijalne zrakoplovne dražbe in ima dva salona. Poizknsne vožnje se bodo udeležile razne odlične osebnosti: Bernard Shavr, Malcolm Campbell, profesor Hnxley m Kronfefd. Letalo bo letelo nad Londonom. London, 26, junija AA. sUdmm poročajo, da so ustanovili letalsko zavarovalno družbo a kapitalom 250.000 funtov šter-Hngov. Akcije so podpisali skoro po vsem svetu, tako da bo družba lahko zavarovala po svojih podružnicah vse letalske in slične industrije. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj »fievernoangleške trgovske zavarovalne družbe« Arthur Norley. Železniška nesreča v Segecfinu Budimpešta, 26. junija č. V Segedinu se je pripetila včeraj težja železniška nesreča. V bližini postaje Kunhalom je orkan prevrnil skoro cel potniški vlak ppsko nasipa v precej globok pote*. 6 oseb je bilo ubitih, 10 £gtnfco& pa hudo ragftrtfh. SpBt, 26. junija, n. Starosta spUtoke so* koteke župe je pte^d od staroste OOS bet. dr. Schreincrja pismo, v katerem tponč^ da bi silno nad sodeloval pri vencih so« kolstkih svečanostih v Spfito, ker je z im dušo vdan naši domovini in narodu. radi bolezni mu je to onemogočena Zrta v duhu stiska vsem bratsko roko ki roča vsem svoje najtoplejše sokolsko zdrava. StabSfzadJsko posojilo Beograd, 26. junija M. Po poroOHh £» Prage js Ul češkoslovaški delež na jugoslovenskem stabilizacijskem posojilu v iznosu 100 milijonov frankov včeraj odposlan iz Prage naši Narodni banki. Prevedbe pr! ljubljanski bok** i Beograd, 26. jnnija AA. S sklepom mferi*i stra za socialno politiko so postavljeni državni bolnici v Ljubljani pripravnico Vida Fink, dosedaj ka banovinske bolnice, za administrativ* nega uradnika 10. skupine Josip Ta je, sh»-< som dosedanje banovinske bolnica, aw uradniškega pripravnika Vekoslav 01 speci, dosedaj uradnik banvoinske bolnice, za se-i kundarne zdravnike dosedanji sekundami zdravniki banovinske bolnice dr. IjmkHt Merčun, dr. Vladimir Gazel j, dr. Lojne En. marič, dr. Mihael Kamin, dr. Marija Kolač, dr. Janko Pompe in dr. Lev Savski ban na Sušafcn 26. junija a Danes so je tukaj ban savske banovine dr. Dopoldne je v mestni posvetovalnici jemal deputarfje raznih korporacij in «liwi štev. Zvečer nm Je mestna dbCbaa, pctoeA«i la banket, J Kongres slovanskih dermatologov i Beograd, 26. junija p. Jutri se prične T Beogradu vseskrvanskl kongres dermatologov. Danes so prispeli delegati razuOk balkanskih držav, ponoči pa pridejo Mil in Poljaki. Kongres bo otvorjen v svečani dvorani univerze pod predsedstvom univerzitetnega profesorja Djordja Djordje-viča. Uradniški dopust za tremostai ^ kongres _J Beograd, 26. junija p. Minister pravda je odobril vsem državnim nameščencem svojega resora tridnevni dopust za primer,, da se udeležijo kongresa treznosti, ki bo od 3. do 7. julija v Beogradu. Kralj Karol in Manra Bukarešta, 26. junija. M. Umik predsed« nika narodne kmetske stranke dr. Mania iz političnega življenja še vedno zanima vse politične kroge. Včeraj je bH pozvan v avdijenco na dvor podpredsednik stranke bivši zunanji minister Mirom esc u, katere* mu je kralj izjavil, da zelo obžaluje nameravani umik Mania iz političnega žrvije» nja. Naprosil je Mironesca, naj vpliva na izvršni odbor stranke, da ne izvoli nobe» nega drugega predsednika, marveč progo« vori Mania, da ostane na svojem mestu. Obenem je prosil Miromesca, naj odpotuje k Maniu in mu sporoči njegovo željo* da ostane še nadalje predsednik stranke.i Bukarešta, 26. junija, p. Izvršilni odbort. narodne kmetske stranke je soglasno sklenil pozvati Mania. naj umakne svojo demisijo. Sprejeta je bila resolucija, ki mu iz. raža popoln« zaupanje stranke in ugotavlja, da mora v interesu stranke m resnega položaja brezpogojno ostati v političnem živ« i lienju. NemŠko-rumunska trgovinska \ pogajanja Bukarešta, 26. junija d. V rumunsko* nemških trgovinskih pogajanjih ao zaradi-novih nemških zahtev tik pred podpisom pogodbe nastale težave, zaradi česar jo rumunska vlada delegaciji v Berlinu brzojavno naročila, naj odgodi podpis do prejema novih navodil. Rumunski strokovnjaki proučujejo sedaj nove predloge Nemčije. Obstoja upanje, da bo v kratkem pri« * jnStai.jBeb vprašanj,, j j < n A1 \ .: • jimm-.mi Zastopniki ameriških izseljencev v Ljubljani Prisrčni sprejemi na Gorenjskem in v Ljubljani — Prvi dan izseljeniškega kongresa — Bratje med brati Jesenice, 26. junija. Naše obmejne Jesenice so danes zjutraj »prve sprejele rojake iz Amerike, ki so prišli obiskat svoj staro domovino. Ni bilo brezpomembno, da je bil prvi sprejem pri nas doma nad vse prisrčen in ljubezniv. Ti prvi lepi vtisi, ki so jih dobili naši oddaljeni rojaki že koj po prestopu meje naše svobodne države, bodo gotovo odločilni za ves čas njihovega bivanja med nami. Saj je razumljivo, da je ta ali oni, ki je zapustil s >ie rar desetletji v sta- Tih, predvojnih razmerah, prišel obiskat svojo staro domovino z malo negotovostjo. Nobenega dvoma pa ni, da so Jeseničani tem m \s>oin s svojim sprejemom razpršili vsak rlvom. Za toliko presrčnost in iskreno ljubezen je mogoče le reči: tako sprejema krat brata! že zgodaj zjutraj je bilo po mestu praznično razpoloženje. Na dolgem s cvetjem okrašenem postajnem poslopju so se že uro pred napovedanim prihodom začeli zbirati meščani in okoličani, tako da je bil kmalu ves peron natrpano poln. Med občinstvom je bila tudi šolska mladina, deklice osnov-ne šole, vse z velikimi šopki cvetja. Sredi perona sta bila združena pevska zbora Sokola in Sloge ter Sokoli v kroju s starosto dr. Obersnelom in sokolskimi prapori, gasilna društva s praporom ter zastopstva drugih organizacij. .Tudi iz Ljubljane, Zagreba in Beograda po prihiteli mnogi zastopniki na Jesenice, da že na meji pozdravijo dobrodošle rojake; poleg drugih so prišli iz Ljubljane kot zastopnik bana dr. Marušiča izseljenlški komisar g. Fink in g. Kravos kot odposlanec izseljeniškega odbora, Iz Zagreba predsednik Narodne zaštite, bivši ban dr. šilovič, podpredsednik Saveza izseljeniškib organizacij g. Jobst, II. podpredsednik Bakovič, urednik lista >lzseljenik« g. Strižič, glavni tajnik Saveza g. Travica, odbornik g. Be-lanič, iz Beograda pa g. major Malojko^ič. Kmalu po 7. uri zjutraj je pripeljal brzo-vlak tik ob peronu. Godba je zaigrala koračnico, šolska mladina pa je obsala vagoue n cvetjem in mahala z zastavicami v pozdrav. Organi obmejnega komisarijata in orožništva pod vodstvom višjega pol. komisarja g. Vlada Grbiča so hitro opravili svoje posle, pravtako je dežurni carinik Stane Zoreč opravil službene posle z vso usluž-nostjo Ko so gostje izstopili, jih je prvi pozdravil g. Fink, r imenu jesen, občine in 7.a vsa navzoča narodna društva pa g. dr. Kogoj. Za tople pozdrave in prisrčen sprejem se je v imenu ameriških rojakov zahvalil g. Mladineo. Solze so stopile v oči našim gostom; trdo delo v novem svetu jim ni -jfcameaelo src. Ko so čuli glas svoje stare domovine in čutili ljubezen vseh, ki so jih pričakovali, pr niso mogli več premagovati. Z robci so si brisali solje veselja in radostnega ganot-ja ob svidenju. Goste so povabili k mali zakuski na peronu in so jim stregle iese";ške gospe in gospodične. deklice osnovne šole "a so jim poklanjale šopke rdečih rož. Tudi vse vagone so jim okrasili s cvetlicami. Od Jesenic do Ljubljane Nckai minut pred 8. uro je vlak med svi-raniem godbe in živahnim vzklikanjem domačinov in gostov odbrzel proti Ljubljani. Tudi proga od Jesenic dalje ie bila okrašena z zelenjem in narodnimi zastavami in liudstvo je povsod navdušeno pozdravljalo roiake iz dljne Amerike. Po dveh krajših sprejemih v Lescah in v Kranju, kjer je g. žsupan Pire izrekel rojakom iz tujine iskreno dobrodošlico, je vlak dospel v Ljubljano. Ljubljana pozdravlja ameriške rojake Ljubljana. 26. junija. Slovenska prestolica ie dočakala goste z izredno prisrčnostjo in radostjo. Peron glavnega kolodvora ie bil že mnogo pred prihodom vlaka nabito poln zastopnikov oblasti in raznih organizacij, pred kolodvorom pa. kjer ie čakala na goste močna sokolska četa s svojo godbo, so se zbirale nepregledne množice meščanov. Ko ie na okrašeno postajo orivozil vlak, je zadonela pozdravna koračnica železničarske godbe, vmes Da so orili radostni pozdravi množic, ki so prihitele, da sprejmejo roiake na domačih tleh ter jim dokažejo svoja bratska čuvstva. Gostje so takoj odšli na trg pred glavnim kolodvorom, kjer so bili izmenjani prvi do. zdravni govori. V imenu ljubljanske občine jih ie pozdravil občinski svetnik g. Ivan Tavčar, zagotavljajoč jih. da so prišli med svoje brate in sestre, ter iim želel sreče na nadaljnjem potovanju po rodni domači zemlji. V imenu bana se je banski svetnik dr. Karlin zahvalil ameriškim rojakom, da so se odločili za poset stare domovine, kier se bodo sami na lastne oči uverili o velikem napredku svobodne Jugoslavije, pod modro vlado kralja Aleksandra. Gostje in vse navzoče občinstvo so z navdušenjem vzklikali kralju in Jugoslaviji. Pozdravnim besedam zastopnikov Ljubljane in dravske banovine ter gg. Dostala in Zakrajška je v vznesenem govoru odgovoril g Grdina, vodja skupine ameriških izletnikov. Dejal je. da so iskreni pozdravi domovine krepčilo za srca in duše izseljencev ter da ne veljaio samo pričujočim gostom, marveč vsem onim tisočem rojakov. ki bi bili tudi radi Dohiteli v objem domovine, ako bi jim to doDuščale prilike. Preproste, a v srce segajoče besede g. Gr-dine. polne tople domovinske ljubezni, so izvabile solze na lica marsikaterega izletnika in domačina. Svoj govor ie zaključil g. Grdina z navdušemm vzklikom kralju m Jugoslaviji ki so se mu navzoči pridružili z velikim zanosom- Otvoritev izseljeniškega kongresa Po tem odzdravu g. Grdine se je formiral obhod do mestu, tvoril ga ie sokolski oddelek z godbo, za njimi pa so med šoa-lirjem pozdravljajočega in vzklikaiočega občinstva korakali došli rojaki. Povorko je zaključevala godba »Sloga«, ki ie izmenoma s sokolsko rodbo igrala koračnico za koračnico. dokler ni sprevod došel do Delav- ske zbornice, kjer se ie imela izvršiti otvo. ritev izseljeniškega kongresa. Zborovanje je bilo otvorjeno točno ob 10, Komaj so okoli predsedniške mize zavzeb mesta ban gosp. dr. Drago Marušič, ameriški poslanik gosp. Prince, predsednik kongresa gosp. Marjanovič, podban gosp. dr. O. Pirkmajer in župan gosp. dr. Puc, se je v ozadju razgrnila zavesa in je pevski zbor pod vodstvom gosp. Prelovca zapel par toplo občutenih domoljubnih pesmi, ki so jih zborovalci nagradili z gromovitim ploskanjem in odobravanjem. Poznalo se je, kako globoko v srce je zlasti našim Američanom segla lepa domača pesem, najlepši pozdrav domovine. Burno pozdravljen je nato predsednik Marjanovih otvoril kongres in izrekel dobrodošlico rojakom na domačih tleh. Z izbranimi besedami je nato pozdravil posla nika Zedinjenih držav gosp. Princea, poudarjajoč, da ta odlični prijatelj našega naroda ne obvlada samo dobro našega jezi ka, marveč razume in ceni tudi naš duh ter ima vedno toplo srce za vse naše težnje in težave. Ravno v tem pogledu pa lahko vredno zastopa svojo državo, ki je za Jugoslavijo storila v teku svetovne vojna mnogo dobrega in je v odlični meri pripomogla k ustvaritvi naše svobodne države- Pozdravljajoč bana gosp. dr. Marušiča, se je govornik z vsem priznanjem spominjal njegovega delovanja v Ameriki, kjer j3 gosp. ban med svetovno vojno kot zastopnik Jugoslo-venskega odbora deloval za razširjenje jugoslovenske ideje med našimi izseljenci. Ko je pozdravil še gosp. župana dr. Pinka Puca, proseč ga, naj sporoči prebivalcem bele Ljubljane iskreno zahvalo za veličastni in prisrčni sprejem, je prešel na delo kongresa. Poudaril je potrebo, da s© taki kongresi prirejajo trajno, kar bo služilo v ojačanje zvez med domovino in izseljenci ter preprečevalo medsebojno odtujevanje. Predsednikova lepa izvajanja so zborovalci večkrat prekinili z oduševlleniui aplavzom, ki se osobito ni hotel poleči, ko je predsednik predlagal, da naj kongres odpošlje vdanostnj brzojavki Nj. VeL kralju Aleksandru in predsedniku Zedinienih držav gosp. Hoovru. Poklon reprezentantoma Jugoslavije in Zedinjenih držav Odposlani sta bili naslednji brzojavki, prva v srbohrvaščini, druga v angleščini: Njegovom Veličanstvu kralju Aleksandru L Beograd. Jugoslovenski izseljenici ©kupljeni na prvom izseljeniškom kongresu, otvorenom današnjim danom u Ljubljani u času prvo-ga dodira sa svojom starom domovinom, razdragani n© samo lepotama nego i velikim napredkom drage i velike Jugoslavije, obračaju svoje misli i svoje najiskretrije želje viteškom Kralju Ujedinitelju, radosni nad procvatom Jugoslavije i ponosni što su Jugosloveni. Da žive Vaš© Veličanstvo i eeo kraljevski dom! Predsedništvo kongresa: prof. Ju raj Devič, Anton Gerdina, Milan Marjanovič. PreEjdent Hnover, Washington. Ob priliki prvega jugoslovenskega izseljeniškega kongresa, vršečega se danes v Ljubljani ob navzočnosti mnogih ameriških državljanov in priseljencev jugoslovenskega porekla, ki ga je obenem počastil s 6vojo navzočnostjo gosp. J. D. Prince, poslanik USA, Vam, gospod predsednik, mi vsj pošiljamo iskren© pozdrave s hvaležnostjo velikemu ameriškemu narodu, čigar prijateljstvo cenimo in iskreno gojimo. Predsedstvo kongresa. Pozdravi na kongresu Ko s© «e ovacije "obe>ma najvišjima pred« staviteljema in obema domovinama poleg® le, je izpregovoril ban g dr. Marušič, ki so ga z izrednim navdušenjem pozdravli njegovi ameriški znanci. Dejal je med drugim: »Bra-tje in sestre! Ljubljana je srečna, ker vas more pozdraviti prva in hvaležna je tudi za vse, kar ste žrtvovali za 6v©jo domovino, čeprav ste si prislužili 6 krva« vim' žulji. Posebno smo vam pa hvaležni za to, da niste pozabili domovine, čeprav vam ni mogla dati kruha in ste morali iti iskat zaslužka v neznano zemljo čez mor« je. V zadnjih letih svetovne vojne je mar« sikak izseljenec mislil, da jih poznamo le, kadar j h potrebujemo in tedaj sem sklenil, da bom takrat sklenjene zveze vzdrževal trajno, da se tudi dvomljivci onstran mor« ja prepričajo, kako jih ljubimo, če jih po« trebujemo ali ne.« G. ban je zaključil z željo, da bi se po« vrnili ameriški rojaiki v svojo novo dom o« vino z najlepšimi vtis' iz Jugoslavije. Aplavz, ki je zaključil banova izvajanja, se je ponovil, ko se je dvignil ameriški poslanik g. Prince, ki je najprej v srbo« hrvaščni navdušeno govoril o naravnih lepotah Slovenije in poudaril, kako visoko cen; in spošituje jugoslovenski narod in njegovo svežo življensko moč. Zaključil je v angleščini z izrazom prepričanja, da bo« do ameriški izletniki na svojem potu po Jugoslaviji sami videli, kaiko tudi jugoelo« venski narod ljubi rn čisla Zedinjene dr» zave. V imenu navdušenih zfcoroValcev se je po dolgotrajnem aplavzu zahvalil poslani« ku predsednik Marjanovič, nato je pa iz« pregovoril župan mesta Ljubljane g. d©k» tor Dinko Puc, ki je izvajal med drugim: »Z bridkostjo ste zapuščal} svojo domovino in z negotovostjo ste šli v tujino, a tud' domovina je bila žalostna in v strahu za vas, da v tujini postanete nezvesti svo« jemu narodu. To pa se ni zgodilo. Združili ste se y organizacije in v društvih ter ustanovili mogočno časopisje, ker ste s«« mozavestni in energični., In zdaj, ko ste prišl" k nam, v svoje rojstne kraje, boste videli napredek naše države in povsod našli mnogo ljubezni in globoke vdanosti našemu kralju Aleksandru. Po potu, ki nam ga ie začrtal kralj, ne bo nobenemu Jugoslovenu več treba iti v tujino za kru« hom, ker bo domača gruda dala kruha in bodo izseljenci, ki so ostali v tujini, lahko ponosni na svoj narod.« 1 Predsednic Narodnega izseljeniškega odbora g. dr. Bohinjec je v imenu odbora pozdravil goste in izrazil upanje, da kon« greš reši V6a vprašanja, ki se tičejo naših izseljencev, kakor to zahteva čast naroda in države. Vi ste možje dela, navajeni pesm: strojev, a tudi pri nas je krepka volja za delo, da se naša država dvigne na najvišje mesto. Hvaležni smo vam za pomoč, ki ste si jo pr trgovali od svojih ust in pošiljali v domovino. Mnogi ste o a š>; celo žrtvoval: svojo kri za našo svobodo. Pater Kazimir Zakrajšek je pozdrav 1 goste v svojem imenu kot ameriški držav« Ijan, nato pa kot predsednik Rafaelove Jružbe, starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipeobacher v imenu jugoslovenskega Sokolstva. tajnik dr. Pless za Zbornico TOI, predsednik Narodno strokovne zveze Ju« van v imenu delavskih organizacij, dok« tor Krek za Prosvetno zvezo, tajnik Gor« jup za Zvezo industrijcev, ga. Hočevarjeva za Jugosloveski ženski savez, Kotnik za jugoslovensko strokovno zvezo. Vsi pos zdravi 60 bili sprejeti z navdušenjem. Nato 6e je pa predsednik Marjanovič zahvalil za sprejem ter predlagal dnevni red. ki je bil sprejet soglasno. Na prellog g. Rokica, urednika »Narodnega Glasnika« v Lo6 Angelesu, so nato zsborovalci z na« vdušenjem odobril: naslednje predsedstvo kongresa: Gg. Milan Marjanovič, prof. Jurij Devič iz Pittsburga, Anton Grdina. predsednik JSPJ v Clevelandu, major Milojkovid m gg. Jobst, za zapisnikarja Ivan Mladineo "n g. Nebojša Travica. S tem je bil kongres zaključen in se na« daljuje jutri v Zagrebu, nato pa v Beo« gradu. Skupno kosilo Pravo radostno razpoloženje ob svidenju z domovino je našlo prekipevajoče izraze ginjenosti in navdušenja pri skupnem ko« ■šilu, ki sta ga na čast dragim rojakom iz Amerike priredila gg. ban dr. Marušič in mestni načelnik g. dr. Puc na vrtu restav« racije »Zvezde«. Restavrater g. Krapež je okrasil dolge mize na svoji prostorni ve« randi s številnimi šopki lilij in rož, za vsa« kega gosita pa je pripravil rdeče nageljčke. Za glavno mizo je vršil funkcijo doma« čina g. občinski svetnik Tavčar, v zastop« stvu bana je prišel g. podban dr. Pirikma* 'jer, nadalje so bili med častnimi gosti biv« Si zagrebški ban univ. prof. dr. Šilovič, predsednik Zveze izseljeniških organizacij in šef Centralnega presbiroja Milan Marja« novič, predsednik ljubljanskega Narodne« ga izseljeniškega odbora ravnatelj dr. Bo« bitijec, predsednik Jugoslovenske koloni« je v Pittsburgu prof. Juraj Devic, urednik »Narodnega Glasnika« v Los Angelesu Mi* bajk) Rokič in vsi zastopniki oblastev, or« ganizacij in korporacij, ki so prisostvovali tudi sprejemu in otvoritvi kongresa. Prvo zdranrxo je v imeou Ljubljane fe« Pregovoril g. občinski svetnik Ivan Tavčar. 'oiplo je pozdravil drage rojake in vse predstavnike, ki kažejo največje zanima« nje za stremljenja izseljencev. Prisrčno se je zahvalil tudi časopisju, v nadaljnjih izvajanjih pa je poudarjal dolžnost naših oblastev, da skrbijo za naše izseljence in da jim nudijo vso m-o^no podporo. Podban dr. Pirkmajer je izrekel dhigo zdravico, noudarjajoč, da ie vonj domače zemlje privabil drage rojake iz Amerike. Naj bi jih vabil tudi v bodoče po povrat* ku v Ameriko, kamor naj poneso ne samo iskrene bratske pozdrave vsem dragim ro« jakom, temveč naj jim tudi sporoče svo« jo novo vero v Jugoslavijo, da bodo iz domovine črpaK ne samo moralne sile in nove ideale, temveč tudi vso gmotno m moralno pomoč. Vse prisotne j« s svojim govorom ganil g. dr. Šilovič; spominjal se je svojih de« dov, sorodnikov m staršev, ki so pred dav« nimi leti šli preko morja za kruhom m zdaj njihove kosti trohnijo v tuji zemlji. Pozval je ameriške rojake, naj si z vso ljub-znijo ogledajo staro domovino in naj gredo njihova stremljenja samo za tem, da si bomo odslej med seboj pomagali in da ustvarimo zveze — trajne, brezkrajne.. V imenu Hubadove pevske župe je starosta dr Švigelj poudarjal oomen jugoslovenske pesmi, ki je drage brate orva pozdravila na Jesenicah in jih bo spremljala do Beograda ter zonet na oovratku v daljno Ameriko. Pesem nas je ohranila m nas bo držala dalje! Oktet Ljubljanskega Zvona, ki le ves čas kosila presenečal goste s krasno ubranim petjem umetnih in narodnih pesmi, je do govoru dr. Šviglja zapel »Oj. Doberdob..«, ki so jo gostje poslušali s pobožno ganjenostjo in se zahvalili pevcem s toplim aplavzom. V imenu rojakov iz Amerike se le zahvalil orof. Jurai Devič v prijetnem narečiu korenitega Ličana. Naša orva misel ie dejal. ob orihodu v domovino velia onemu, ki je razbil stare mržnje in meje. kraliu Aleksandru, v katerem vidimo najsiiaineiše poroštvo za napredek drage Jugoslavije. S toplimi besedami, polnimi zadoščenja in veselia. se je govornik nato zahvalil Ljubljani za prisrčni in krasni soreiem. Z napeto pozornostjo ie nato vsa številna družba poslušala izvajanja našega odličnega ameriškega organizatorja Antona Grdine, ki ie v preprostem a zato tem bolj odkritosrčnem in sočnem govoru vidno ga-nien izrazil zahvalo ameriških izletnikov. »Saj vam ne moremo povedati, ie delal med drugim, kako danes čutijo naša srca. ki se tooiio od radosti in ginjenosti. Vaša ljubav nam gre do mozga in kosti — o, da bi io vso mogli ponesti onim liudem. ki tonejo v tujini! Vsa drugačna ie danes domovina. kakor si io mnogi naši ljudje, izgubljeni do svetu, predstavljajo v svojih tož nih mislih. Ce bi jo videli, kakor jo gledamo mi. bi jokali kakor otroci ob povratku ljubeči materi«. da so se v meglo skrivale bele planine, okamenieni ponos domovine. Slovo od Ljubljane Kmalu po četrti uri so se začeli zbirati rojaki iz Amerike v kolodvorski restavraciji. kjer se je razvil Drav neprisiljen, ori-jeten in prijateljski Domenek med posameznimi skuDinami izletnikov ter njihovimi Prijatelji. ki so iih gostje v ->r urah svojega bivanja v Ljubljani pridobili prav lepo število. Godba »Sloga« ie priredila zastopnikom naših ameriških izseljencev lep popoldanski koncert in je ves čas neumorno igra- la naše narodne komade, ki so jih ti poslušali z velikim zadovoljstvom in užitkom. Med tem ie ves čas rastla tudi množica, ki ie sčasoma napolnila prostore restavracije in oeron do zadniega kotička. Prekmalu je prišel čas ločitve in so go-stie oar minut pred 6. uro zasedli svoja mesta v vagonih. Vlak. kj ie odoelial tudi do ISO udeležencev na splitski sokolski zlet ie krenil s postaje med viharnim pozdravljanjem nepregledne množice, ki ie z enako radostjo še dolgo mahala v pozdrav tako bratom iz dalnie Amerike, kakor bratom Sokolom. Španija pred volitvami Pariz, 23. junija Po burnih dogodkih začetkom meseca maja, ko so rdeči zublji objeli kakih 200 španskih samostanov, cerkva in cerkvenih palač, se je vihar hipne revolucionarne raz-draženosti španskega ljudstva izdatno polegel. Vlada, ki je bila sprva brez moči, da se učinkovito upre uničevalnemu delu, je nastopila nekoliko energičneje, osobito, ker se je pokazalo, da javnost ne odobrava razračunavanja, ki bi tako močno oškodovalo narodno imetje. Vlada želi, da se razmerje do cerkve uredi normalnim zakonodajnim potom kasneje, ko bo zasedalo že pravomočno narodno zastopništvo, ki naj izvede ločitev cerkve od države in ki naj reši tudi zamotane socialne odnose ter osvobodi španskega kmeta pritiska cerkvenih in laičnih latifundistov. Dogodki začetkom maja niso zadeli samo cerkve, ampak so nejevoljo ljudstva često popolnoma neutemeljeno usmerili proti priznano domoljubnim institucijam. Kazalo je, da se bo tako lahko dosežena republika zrušila v splošnem neredu, ker je ves revolucionarni pokret dobival čisto komunističen značaj tako v podrobnostih kakor po celotnem svojem razvoju. Danes ni več tajnost, da so to »poglabljanje revolucije« prav po boljševiškem načinu uvedle in Izvedle one stotine komunistov, ki so takoj po odhodu kralja prispele na špansko iz raznih držav Latinske Amerike. Ni nikakega dvoma, da z majskimi požigi delovanje teh agitatorjev ni prenehalo, marveč se je preneslo na intenzivno agitacijo med strahotno siromašnim španskim kmečkim proletarijatom. V tem pogledu že prihajajo vesti iz Andaluzije, kjer je kmečko ljudstvo posebno dostopno za komunistično agitacijo. Industrijsko delavstvo ima doslej še trdno v rokah vodstvo socialne demokracije, ki si prizadeva omejiti vpliv tujih agitatorjev. Na njeno zahtevo je vlada izgnala francoskega komunista Martyja, ki je eden izmed vodilnih tujih nemirnih duhov. Vendar pričajo dogodki po raznih industrijskih središčih, da dosedanje rovarjenje, ki se vrši s podporo tujine, ni ostalo povsod brez uspeha. Dokaz temu so številne stavke na severovzhodu države, ki se pojavljajo iz čisto političnih razlogov, ki jim je pa vlada bila doslej kos in ki se niso nikjer spremenili v splošne nerede in nasilstva. Položaj izdatno komplicira še separatizem Baskov in Kataloncev, ki mislijo, da je napočil pripravni trenutek, da vržejo s sebe stoletno hegemonijo Kastilije. Nevarno je predvsem katalonsko avtonomistič-no gibanje, kajti Katalonija je gospodarsko in kulturno najbolj razvit del Španije. Neposredne nevarnosti, da bi se druge pokrajine odcepile od Madrida, sicer ni, pač pa ima katalonski pokret vse pogoje, da doseže popolno osamosvojitev. Kar zahtevajo trezni Katalonci, je najmanj federativna ureditev republike, ki bi jim jamčila politično nezavisnost. Taka je torej situacija t Španiji neposredno pred volitvami v konstituanto, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, 28. t m. Na zunaj je vse mirno, ni pa izključeno, da je ta mir le tišina pred viharjem, špansko ljudstvo ni politično izšolano: Dostopno je vsakim radikalnim geslom, zato ni mogoče niti približno sklepati, kateri stranki bo dalo svoje glasove. Ze od majskih požigov je bilo čuti z raznih strani, da je revolucija šele v povojih in da se bo razvila šele po volitvah v ustavodajno skupščino, ki so razpisane za dan 28. junija. Taka zlovešča prerokovanja morda niso tako neutemeljena. Vojno stanje, ki ga je vlada morala uvesti v raznih delih države, ne priča ravno o posebni mirnosti španskega ljudstva, brezposelnost se strahovito širi, obenem pa so španske finance na rob propada. Nastala je beda, kakršne Španija še ne pomni. Volitve in njihov izid ležijo kakor zlovešča grožnja nad Španijo. Izmučena, s skrbmi preobložena Evropa si ne more dovolj iskreno želeti, da bi se vsaj odslej razvijale razmere v Španiji normalno in da ne bi dajale povoda za še nova vznemirjenja že itak do skrajne napetosti nervoznega evropskega ozračja. Občni zbor Slovenske Matice Ljubljana, 28. junija- V Matični hSi na Kongresnem trgn se j« vršil letošnji redni občni zbor Slovenske Matice pod vodstvom nje predsednika dr. Drag. Lončarja. Pregled društvenega delo-vanja v minulem letn je prečital za odsotnega tajnika prof. Juša Kozaka blagajnik Jos. Vidmar. Slovenska Matica šteje sedaj 3981 članov. Njene letošnje izredno obilna in dragocene publikacije so bile posvečene stoletnici Matiojnega prvega tajnika Frana Levstika, katerega jubilej bo Slov. Matica posebno slovesno praznovala. Med knjigami, ki so že sprejete v knjižni program, so Zapiski Marka Avrelija v Sovretovem prevodu. Tolstega >Vojna in mir«, Cervantesov >Don Quijote<, Spektorskega Zgodovina socialnih teorij, prof. Baša geografska monografija o Štajerski in Prekmurju itd. O knjižnem programu se je razvila diskusija in je bil sprejet predlog sv. Lajovica, da se poleg lepega slovstva zlasti goji soci-jalno - ekonomska literatura. Blagttff»»Sko- porofilo fe Po odobritvi in absolutoriiu se je razvit razgovor o proslavi Levstikovega jubileja. Dne 27. in 28. septembra bo Slovenska Matica skupno z Društvom slovenskih književnikov priredila proslavo v Ljubljani, združeno z izletom v Levstikov rojstni kraj. Povabljeni bodo zastopniki vseh slovanskih Matic in drugtb sorodnih društev. Matica bo nadalje podpirala zaščito rojstnih hiš naših vodilnih pisateljev. Obsodba Pavličeve vlomilske dražbe Celodnevna razprava pred malim senatom Predsednik Pokojninskega zavoda g. dr. V r t o v e c ie ganil navzoče z lepim govorom. v katerega je nanizal laoidarne stihe iz 2uoančičeve »Dume«. Ravnatelj dr. Bohinjec ie vnovič priporočil izseljencem, da nabero v Jugoslaviji kar najlepše vtise. Ko lo ves raznežen od navdušenja izoregovori! izmed ameriških rojakov Se neki Istran. bivajoč v Južni Ameriki, je obč. svetnik Tavčar zaključil oficijelni del. Nekateri so še oosedeli na prijetni verandi, večina pa se je razdelila v manjše skupine in se pod vodstvom vodnikov, ki jih ie dala na razpolago mestna občina, podala k ogledu Ljubljane in njenih znamenitosti. Šli so pod Tivoli in nekateri so se povzpeli tudi na Grad. Le žal. da je vreme bilo oblačno in Ljubljana, 36. junija. Poklicni vlomilec, 471etni brezposelni krojač iz Kosez pri Vodicah na Gorenj« skem, Ivan Pavlič s svojimi štirimi tova« riši je danes stal pred sodniki. Pavlič je star tip zločinca, v sebi ima žilico humor« ja, toda poznati mu je, da je desetletna ječa nanj živčno precej vplivala, kajti des« niča se mu nekam prav čudno trese. Ze pred vojno je bil pravi klatež in je sedel po raznih kaznilnicah. Zdaj ima na vesti 12 vlomov, pri katerih je nakradel najraz« novrstnejše blago, osobito manufakture, v skupni vrednosti 32.000 Din. Pred dese* timi leti je stal pred ljubljansko poroto in takrat j« vzbujal s 6vojim zločinskim humorjem med občinstvom salve smeha. Pravil je med drugim, da je hote! postati milijonar in da so mu ponujali dobri Jud« je milijone, da bi zgradil veliko tovarno v Ka/rlovcu. Nu, še vedno najde kak ocvi« rek, da razprav ne poteka dolgočasno. Pred malim senatom, ki mu je predsedo« val s. o. s. g. Ivan Kralj, je Pavlič prav prostodušno priznal vse tatvine in vlome, razen onega v vilo kranjskega odvetnika dr. Sabothyja, kjer je bilo odneseno raz« no blago v vrednosti 1200 Din. Sam na svojo roko je izvršil 8 vlomov, druge pa s pomočjo štirih pajdašev, starih znancev iz kaznilnice. Pavlič je podrobno opisaJ, kako je pri* šlo do velikega vloma v tovarno perila Joška Povha v Novem mestu. Vlom je bil izvršen v soboto 1. februarja letos in so vlomilci odnesli okoli 160 svilenih, flane* lastih in drugih srajc v vrednosti nad 14 tisoč Din. Pavlič je pripovedoval, kako je s svojimi tovariši potoval v Novo mesto in tam ponoči prišel v tovarno. Odločno pa je zatrjeval sodnikom, da pri tem vlo« mu ni bil udeležen 29Ietni strojni ključav« ričar Ivan Skapin. Bila sta njegova poma* gača le čevljarska pomočnika Ivan Košir« r.ik in Stanko Jereb. Priznal je tudi vlom v tovarno Frana Sirca v Kranju, od koder je odnesel več bal kotenine. vredne okoli 7900 Din. Pri tem poslu mu je pomagal Ivan Meserko. Elegantno oblečeni Ivan Skapin je na to zanikal soudeležbo pri vlomu v Novem mestu ter v prav izbranem zagovoru na« vajal svoj alibi, ki naj bi ga razbremenil. Priznal je, da se je pred vlomom sestal s svojimi znanci v Ljubljani in da ga je Ivan Kosirnik povpraševal o razmerah v tovarni, kjer je oo lani poleti delal kot stavbni ključavničar. Pravi, da je tudi si« cer bil vedno zaposlen in se je hotel po« boljšati, odkar je prestal kazni zaradi tež« jih zločinov. Ivan Kosirnfk tn Stanko Jereb sta pri« Tnala soudeležbo pri novomeškem vlomu, a kategorično poudarjala, da je pri vlomu sodeloval tudi Ivan Skapin. Plen so iz No« vega mesta po železnici peljali do Lavrice. od tam so šli čez hrib do Zaloga, kjer je vse blago prevzel Pavlič, da ga proda. Po« zneje so si izkupiček delili. Pavlič jima je dal po 500 Din, Ivanu Skapinu 700 Din, ker je bil plačal vožnjo v Novo mesto, a Pavlič sam si je obdržal tudi 500 Din. Ivan Meserko je priznal, da je pomagaH na saneh voziti pri Sircu ukradene bals kotenine iz Kranja po cesti do černuč. Pavlič, ki ga je poznal fe kaznilnice, mu je obljubil dober zaslužek in se je pred njim izdajal za trgovca. PavKč ga je po« tlačil v afero zgolj iz maščevanja. Po enournem popoldanskem odmoru so bile zaslišane 3, za obtoženega Ivana Ska« p'na razbremenilne priče, ki jih je Skaipi« nov bTanitelj predlagal za dokaz alibija, da Iva Skapin ni bil kritične noči v No« vem mestu, marveč ves čas v Ljubljani. Priče ključavničar Fran LuznaT, obtožen« čeva mati Marija in brat Rafael so v bi« etvenih točkah potrdile Skapinove nav©i« be glede alib'ja. Zelo zaninrvi so kazenski listi vseh pe« tih obtožencev. Ivan Pavlič je zaradi ta« tvine že presedel 26 let, a tudj ostali po več let, vsi skupaj zaradi grehov zoper tu« jo lastnino 50 let in 2 meseca. V preirfc>, valnem zaporu so si 'zmenjavali pisma. V enem je »Johan« (Ivan Skapin) pisal: »£e Bog da, bomo čez 2 meseca zunaj in se bomo hodili v Savo kopat...« Ob 21. je bila razglašena ■ o d b a: Ivan Pavlič na 10 let robije, Ivan Meserko na 2 leti robije ta v nadaljnje pridržanje v zaporu za 2 leti, Ivan Skapin na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgon iz države, Ivan Kosirnik in Stanko Jereb vsak na 2 leti robije. Pavlič in zadnja dva obsolenea so sodbo sprejeli. Ivan Meserko je prijavil revizijo, a Skapin si je pridržal pravico za Izjavo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danec: Nestalno vreme bo trajalo še dalie. — Situacija včerajšnjega dne: Prilično razprostrta barometerska depresija z relativno slabimi gradijentami je šla preko centralne in južne Evrope kot južni rob močne severnoevropske depresije- Brzi prihod višjega pritiska z Oceana na zapadni strani depresije povzroča zadnje dni tudi v naših krajih neurje s točo in viharjem. Barome-terski pritisk je ostal v južnih krajih skoro brez spremembe, na severu pa je porasel za 1 do 8.5 mm. Temperature so v severnih pokrajinah padle za 2 do 7 stopinj, drugod pa so ostale brez spremembe ali pa samo neznatno padle. Dunajska vremenska napoved sa soboto: Pretežno jasno in zopet toplejša. Mi kraji in ljudje Bratski sprejem rojakov iz Amerike Sprevod r Tavčarjevi uHel Spodaj: Prvi pozdrav bratom iz Amerike na gkem kolodvora Gostje pred ljubljanskim glavnim kolodvorom, kjer so jih pozdravili predstavniki Nepregledna množica je na Miklošičevi cesti ponovno pozdravljala ameriške rojake, ko so se podali v Delavsko zbornico k otvoritvi izseljeniškega kongresa Kriza vseh rudniških uslužbencev Pred redukcijo plač rudniških uradnikov In poduradnikov - Češka steklarska industrija se interesira za Zagorje Ljubljana, 26. junija. Radarji t naših največjih rudnikih ne snorejo in ne morejo iz krize, ki jim je ob najtežjem m najnevarnejšem delu že da v« no znižala eksistenčne pogoje globoko poid običajni minimum ter je mnoge po večlet* nemi delu tudi vrgla med žalostno armado brezposelnih. Rudarji trpijo v prvi vrsti zaradi splošne gospodarske krize in zaradi brezobzirne konkurence, proti kateri na* stopa mednarodna rudarska zveza v Lan« donu že več let z zahtevo, da bi se razde» Vlila svetovna tržišča premoga. Med med« »narodno rudarsko krizo m med našo do« imačo rudarsko krizo je tudi precej zveze, na licu mesta le 25 do 30 D'n, cene nem« Skega lignita pa celo le 20 Din za milijon kalorij. Vozarina za premog pa je zelo vi« *voka in znaša v razdaljah nad 600 km raz« lika že nad 25 Din za milijon kalorij, k Hremu pa pride še 5 Din carine. Pri vsem tem pa je nevaren konkurent našemu pre« •mogu le visoko kvalitetni premog, ki se ■uvaža v industrijske svrhe po nižji tarifi. Pri nas bi bilo v zaščito domaČe produkt ctje in delavstva vsekakor nujno potreb> Vio, da se odvzame ugodnostni tarif indu* 'strtjam, ki ne potrebujejo brezpogojno kvalitetnega inozemskega premoga. Poleg vsega tega pa predstavljajo eksi" Istenčno nevarnost in škodo za naše rudar« 'je in tudi za druge rudniške uslužbence nove tehnične naprave ▼ obratih. Zaradi taovih tehničnih naprav so bile redrikcije V Kočevju, v Rajhenburgu in sedaj so na Vrsti n. pr. tudi v Zagorju. Rudniška pod« je tja mislijo v prvi vrsti na svojo korist. Vrhu tega se od delavnih moči zahteva Vedno več in se lahko mirno reče, da je danes v rudnikih pri navadnem dehi en rudar sam, kjer sta bila poprej najmanj dva. Rudniška podjetja znižujejo seveda 'tudi režijske stroške. Pri TPD se že dolgo govori o fepromem* bah na višjih uslužbenskih mestih. Napo« Vodu jejo se premestitve in upokojitve. Napovedujejo pa se tudi redukcije plač, in sicer po eni verziji za 5, po drogi pa celo za 10 odst. pri večini uradmištva in poduraidništva. V ponedeljek so imeli v Trbovljah rudniški ravnatelji svoj sesta« nak, ni pa znano, o čem in kako so skle« pali, Redukcije plač in mezd se pričakujejo že meseca avgusta, če ne bodo strokov« ne organizacije poprej uspešno posredova, le za. svoje članstvo. Bednemu delavstvu v Zagorju pa daje sedaj v težkem in nevarnem položaju ne« kaj nade obisk zastopnikov češke steklar« 'ske industrije, ki so obiskali Zagorje, ne* kdaj središče steklarstva v naših krajih, ter iskali primerne prostore za ustanovitev nove moderne steklarne. Nekdanji zagor» ski steklarji so se razkropili na vsa steklar« '^ca podjetja v naši državi — v Hrastniku, Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Straži pri Rogatcu in v Paračinu. Posebno slabo so zadeli oni, ki so v Hrastniku. Delavke vsta jajo zjutraj ob 4., da se pravočasno odpe« Ijejo v Hrastnik, vračajo pa se ob 6. zve* 'čer, zaslužijo pa na dan od 16 do 20 Din. Če bi se ustanovila v Zagorju večja stek* lama. bi si poleg delavcev opomogli tudi obrtniki, katerim so bili nekdaj steklarji i najboljši odjemalci. Strahovito neurje s točo na Dolenjskem Novo mesto, 26. Junija. SnočU okrog 19. so se pričeli po težki so-parici v vsej krški okolici poditi in kopičiti na nebu težki oblaki. Kmalu je nastala strahovita nevihta. Med tuljenjem viharja se je utrgal oblak in pričela je padati kakor kurje jajce debela toča, ki je mahoma uničila vse nade kmetovalcev, ki so se že veselili letošnje lepe letine. Toča je neusmiljeno klestila dolgo v noč 1n uničila vse, kar je ostalo od zadnjega nenrja. Uničena je vsa letina, krompir je razbit in stoičen, sadje okleščeno, zlasti pa so trpeli vinogradi, ki jih je v teh krajih mnogo. Kjer ni uničila toča. tam je rušil vihar, ki Je ruval in lomil drevje. Od nevihte so najbolj prizadeti kraji Raka, Bučka, Velika vas, Rimše in okolica Sv. Križa. Cesta, ki vodi skozi gozd v Krško, je polna polomljenih vej in stebel. Ubogi kmetje so popolnoma obupani in ne vedo kaj početi, škoda je ogromna in je pomoč nujno potrebna. Samomor mladeniča v kolodvorski čakalnici Novo mesto, 26. junija. Vedno mirne Novomeščane je danes zjutraj razburila vest, da 6e je v kolodvor* eki čakalnici IIL razreda ustrelil mlad tu« jec. Orožniki, kj so bili o tem obveščeni, so ngotoviK, da se imenuje neznani ele« gantoi mladenič Tomo Poljak, rojen 1905 v Sočicah, srez jastrebarski, po po« klico šofer in mehanik ter zadnje čase uslužban v avtom ehan'ški delavnici bra» tov K* biške asistence. Domačini so jo našli zvečer v postelji mrtvo — izkrvavljeno. Nesrečnemu možu zapušča petero nebogljene dece. — Taki primeri na našem Pohorju niso redki, saj nima niti ena občina tod svoje babice, dočim je oddaljenost do Slovenske Bistrice tako velika, da od tod klicani zdravnik ali babica pride često že prepozno. Nujno potrebno je torej, da se za te oddaljene vasi čimpreje preskrbijo stalne babice. Zlati jubOej gremijalne trgovske šole Ljubljana, 26. junija V krasni dvorani Trgovskega doma se je vršila snoči v proslavo 501etnice gremi* jalne šole uspela akademija, na kateri so nastopili gojenci m gojenke te šole s pe* strkn programom. Učenec H. .razreda Fran Belak je otvoril program z lepim govorom o ciljih trgovske mladine, ženski zbor je zapel pod vod* stvom k onservatoris ta Antona Dermote Sveže in korajžno nekoliko pesmi ob ispremJjVvanjia klavirja, gojenca/ SL Moč« nik in Iv. Mihevc ter gojenka Dora Kos, ki je zapela prav dobro tudi dve Griegovi pesmi, so nastopili z deklamacijami, Leo« poid Bisko in Rado Stepišnik sta zaigrala nekoliko skladb na violino, učenka Fraoja jSeibitzova je imela lepo sestavljen govor o »Ženi in njenih poklicih«, Regina Jarče« va je zaigrala oa klavir etudo. Pevske toč* ke je iz prijaznosti spremljala konserva« toristka gdč. Sapljeva. Ob koncu se je vršilo obdarovanje naj* bolj pridnih goj-enk in gojencev v minilem šolskem letn. Lepo prireditev, ki se je za« vršila s himno »Bože pravde«, je posefcilo mnogo trgovskega naraščaja in njegovih sorodnikov ter zastopnikov oblasti in tr« govskega stanu, ki je lahko ponosen na to, da je s svojim delom in s svojo organi« zacijo dal slovenskemu narodu takšno stro« kovno šolo, ki vzbuja v svojih gojencih tudi smisel za duševne vrednote. Huda nesreča na cesti Kranj, 26. junija. Včeraj dopoldne se je mudil po oprav* kih v Kranju trgovec Lombar Franc, do* ma iz Trstenika Pred 10. uro se je vsedel na svoje motorno kolo BSA in odrinil pro* ti domu. V bližini vasi Kokrice, kjer se križa cesta Naklo«Trstenik, ga je doletela huda nesreča. Ko je privozil izza ovinka je zagledal, da mu prihaja po levi strani nasproti voz, na katerem je sedela neka kmetica. Ker je vozil počasi in na pravil* 'ni strani in je mislil, da bo konj zavil na desno, ni uporabil zavore. V zadnjem trenutku pa se je hotel sam izogniti, a bilo je prepozno. Z zadnjim blatnikom »e je zadel ob voz. Nenadni sunek ga je vr* gel raz motorno kolo in padel je teko nesrečno, da je dobil poškodbe po telesa, zlomil si je dvakrat desno nogo in raz* trgal obleko. Motor pa je odletel v jarek in se precej razbil. Ponesrečenca, ki je obležal na cesti, j« zdraviliški avto z Golnika, ki je kmalu nato privozil mimo kraja nesreče, odpeljal na Golnik. Službujoči zdravnik mu je nu« ddl prvo pomoč, nato pa so ga z istim av« tomobilom odpeljali v ljubljansko bolnico. Naj bo ta nesreča številnim voznikom, ki se še danes ne drže cestno policijskega re* da, v resen opomin. Čitaite ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Domače vesli * Roman »Vagabtmd ▼ fraka« je danes iz tehničnih razlogov moral izpasti. Zato pa bo izšel v jutrišnii številki v večjem obsega kot običajno. * Izpremembe v sodni službi. S kraljevim ukazom so imenovani: starešina okrajnega sodišča v Celju dr: Franc Kotiv^ za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru; t*'-;1- ka-sacijskega sodišča t>ri stolu sedmorice v Zagrebu dr. Vladimir Železineer za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani; sodnik okrajnega sodišča v Cerknici Josip Bariče-vič za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani; sodnik okrajnega sodišča v Metliki dr. Aleksander Grobelnik za tajnika kasa-cijskega sodišča ori stolu sedmorice v Zagrebu. oddelek B; sodni pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Stojan Rijič za sodnika pri okrajnem sodišču v Metliki, sodni pripravnik pri okrož. šodišču v Novem mestu Anton Šporn pa za sodnika pri okr. sodišču v Cerknici. * Imenovanja v sanitetni shižbi. S kraljevim ukazom je višja pristavica šole za sestre pomočnice v Zagrebu dr. Amalija Si-mec imenovana za višjo pristavico Doma narodnega zdravja v Mariboru v šesti položajni skupini. Zdravnik dr. Just Pertot iz Trsta, italijanski državljan, pa ie ime za kontraktualnega zdravnika na šolski polikliniki v Zagrebu. * Iz policijske službe. Pri objavi izpre-memb v policijski službi, ki smo jih prejeli od agencije Avala. sta ostali v včerajšnji številki »Jutra« nepopravljeni dve imeni Za nadzornika policijskih agentov v Mariboru ie imenovan Janko Goršič (ne Gosič), za političnega komisarja pri predstojništvu mestne policije v Mariboru pa Stanko Kos (ne Kon). * Razpisana mesta uradniških pripravnikov. Ministrstvo za promet uprava pošte, telegrafa in telefona, je razpisalo natečaj za 7 uradniških pripravnikov z diplomo elektrotehniške fakultete in 100 uradniških pripravnikov s popolno srednješolsko izobrazbo. Ženskih prosilcev bo sprejetih za vso državo samo 10. Natančni pogoji natečaja so razvidni pri vsaki pošti. * Vdova predsednika W!lsona v Jugoslaviji- Kakor poročajo iz Dubrovnika, bo v bližnjih dneh prispela tjekaj vdova predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike Wilsona. V Dubrovniku ostane nekaj dni, potem pa odpotuje v Poznanj, kjer bo na povabilo slavnega poljskega glasbenika in državnika Paderewskega prisostvovala odkritju spomenika pokornemu Wlilsoira. * Mednarodni kongres za ribarstvo. V dneh od 20. do 25. juliia se bo v Parizu vršil mednarodni kongres za ribarstvo. na katerem bo tudi Jugoslavija zastopana po svojem delegatu dr. Tonku Šoljanu, kustosu biološkega instituta v Splitu. * Četrtinska vožnja za kongres treznosti r Beogradu Legitimacije in vozovnice se dobe pri Putniku d. d. Ljubljana. * Odbor Akademskega podpornega fonda v Ljubljani je zopet razposlal slovenski javnosti večje število prošenj za denarne podpore v prid fondu, katerega namen je deliti podpore najrevnejšim akademikom ter jim lajšati bedo pri študilu. Zato prosi odbor AFF še enkrat vse one. ki so prejeli prošnje, naj jih ne zavrnejo. Vsem darovalcem pa iskrena hvala! — Odbor. * »Službeni Ust dravske banovine« objav. Sa r 37 številki med drugim: uredbo o draginjskih dokladah civflnih državnih uslužbencev, uredbo o razporedu zvaničnih in služi teli skih zvanj v resoru ministrstva za kmetijstvo, pravilnik za izvrševanje zakona glede pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani, naredbo o odobravanju c« za tujske sobe m pregledovanju sob v letoviščih in zdraviliščih, razglas glede plačljivosti nadurnega 1e!a v industrijskih m rudarskih podjetjih fr objave "iede pobiranja občinskih trošarh v letu 19?1. * Novi grobovL V ljubljanski bolnici je nmrla gdč. Marija J e r i n a, voditeljica H. mestnega otroškega vrtca v Ljubljani Pogreb blage pokojnice bo danes ob 17. izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu. — Nadalje je umrl v ljubljanski bolnici po kratki mučni bolezni sinček poštnega uradnika Dušan štefč. Pogreb ljubljenca svojih staršev bo danes ob pol 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! * Zveze Žužkovfh avtobusov ob orflfki proslav v Cerkljah 28 t m. izven nedeljskega voznega reda s* bo vozilo še ob naslednjih časih: iz Ljubljane v Cerklje ob 9„ iz Kranja v Cerklje ob 7„ 8.30 in 12. po potrebi pa tudi med gornjimi urami: za take primere se bo treba sporazumeti s sprevodniki * Planinska svečanost. Jutri v nedeljo se bo vršila na Kofcah blagoslovitev novega zvona za kapelico. Sv. Maša bo ob 10. dop. združena z blagoslovitvijo. Planinci in pla-ninke vabljeni * Občni zbor društva sodno-pisarniških uradnikov }n oticijantov za Dravsko banovino v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne v razpravni dvorani okrajnega sodišča soba št 28. v Ljubljani. * Ciril Metodova družba je založila nove razglednice. Kupujte in razpečavajte jih! * Huda nesreča pri obiranju češenj. Iz Sevnice nam poročajo: Te dni je 20 letna hči posestnika Šibilje z Mestnega vrha nad Sevnico obirala češnje. Nesreča je hotela, da je dekletu spodletelo. Padla je in se nataknila na spodaj stoječo leseno ograjo. Kol se ji je zapičil od zadai v telo. Močno krvavečo so pripeljali domači k sevniške-mu zdravniku dr. Mušiču. Odpeljati so io morali v bolnico v Krškem. * Nočni požar pri Slovenjgradco. Iz Slo-venjgradc- nam pišejo: Pri »cestniku Matevžu Ferdinu v Legnu je nastal ▼ pozni noči požar. Čeprav so bila gasilna društva iz Starega trga. Slovenjgradca. in šmartna kmalu na kraju nesreče, je vendar medtem že zgorela stanovanjska hiša in so se gasilci morali omejiti samo na varovanje sosednih poslopij. Posestniku Ferdinu je razen živil in hišnih potrebščin zgorela tudi vsa obleka. Rodbina si ie rešila le golo življenje. * 19 sodnijskfli razprav t dveh ledh je bilo v Parizu in drugih francoskih mestih zaradi prodaje manjvrednih kukal in daljnogledov. Po velikih pristaniščih, letoviščih in dirkališčih se pojavljajo prodajalci tako-zvanih »Camelots« kukal in daljnogledov, katere prodajajo za precej nizke cene kot prave »Zeisse«. Zunanja oprema teh kukal j« res podobna ZeissovL ker pa »o stekla brez vsake vrednosti je vse skir^J navadni falsifikat prodajanje pa sleparija. Francoska sodišča so zalotila v 19 primerih falsifikatorie ter jih ©bsodSa na zaporne in denarne kazni Iz teh primerov sleparije izhaja nauk. naj se kupujejo daljnogledi samo v strokovnjaških optičnih trgovinah, ker se samo tu dobi jamstvo za polnovredne predmete. * Obleke In klobuke kemično čisti, barva. plisira tn lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o— PB- Vel kralj Aleksander L bo pe posebnem odposlancu zastopan pri svečanem odkritju spominske plošče Davorinu v nedeljo ob pol 15. v CefEHaEpri iesks. Kranju. ran ju. Zastopnike pošljeta tudi gg. minister vojske in mornarice iu minister pro sve te. bansko upravo drav. banovine bo zastopal podban dr. Pirkmajer. knezoškofa kanonik dr. Karoovec. Dravsko divizijsko oblast polkovnik Novakovič, mestnega župana dr. Puca občinski svetnik Likozar. prosvetni oddelek banske oprave banski šolski nadzornik Andrej Rane. Poleg omenjene gospode bodo zastopana vsa važnejša društva po svojih voditeljih. Spominsko ploščo odkrije Glasbena Matica. Pri svečanem odkritju bo pel zbor Glasbene Matice ljubljanske. Zbor se odpelje iz Ljubljane točno ob pol 12. uri. sicer je pa najboljša zveza v Cerklje ob 12.45 z Žužkovinri avtobusi izpred kavarne Evrope, a— Pogreb Dorčeta Rovana V četrtek popoldne je izpred splošne bolnice spremilo klekljane Sipke, fivane čipke, belo ta pisano vezenie. toledo. file. biserna dela. kon-fekcioniranje, gobelin in tkanje. Redne go-ienke se sprejemajo po dopolnjenem 14 letu. Podrobne informacije na zavodu. ! n— Odsek stavbinskih delavcev narodne strokovne zveze v Ljubljani vabi vse svoje članstvo in ostale stavbinske delavce na člansko zborovanie. ki se bo vršilo v nedeljo, 28. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani OUZiD (Miklošičeva cesta). n— Sokol I na Taboru sporoča članstvu in ostalemu občinstvu, da nameravani L članski večer z godbo, ki bi se imel vršiti danes 27. t m. zvečer, zaradi tehničnih ovir odpade- u— Jugoslovensko Sokolstvo v Parizu. Do določenega roka 25. t. m. se je na poziv Saveza SKJ prijavilo za pot v Pariz 350 oseb, ln sicer 226 Sokolov in 124 Soko-lic. Ti odpotujejo v Pariz ob svojem strošku 11. julija. Naša tekmovalna vrsta (10 oseb) odpotuje že 7. julija. Novih prijav savez ne sprejema več. o— EH. delavski orosvetnl večer z bogatim sporedom, ki smo ga že včeraj objavili bo drev? ob 20. v dvorani Delavske zbornice. n— Glavna bratovska skladntca In Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje se preselita s L Julijem na Dvo*akovo ulico št 10, I. nadstr. Telefon štev. 2504. a— Kdor žeH zabave in razvedrila, naj poseti žegnanjsko veselico, katero priredi v nedeljo 28. t m. ob 16. Pevsko društvo K rakovo Trnovo v gostih« Koleziia poleg Hribarjevega gaja. n— Ples v hotelu Uvod danes tn Jutri v nedeljo Jazz-kapela. a— Godba Vič-Glince priredi drevi koncert na vrtu gostilne pri Travnu na Glincah Prijatelji godbe, vljudno vabljeni! o— Motoklub »Ljubljana« opozarja sroje člane, da se udeleže ocenjevalnega izleta v Logarsko dolino v nedeljo 28. t m. Start ob 5. zjutraj izpred Europe. ■— Idilično kopališče ob Sort v Retečah, ki ga oskrbuje g. Jurče Gosar, bo v uedelio in praznik nudilo obiskovalcem najboljše razvedrilo in okrepčilo. Za spremembo bodo tokrat pekli prašička n— Najmodernejšo higljensko me*ufcu ln trgovino z delikatesami je odprl v Oražmo-vem domu v Wolfovl ulici domači mojster Ivan Javornflc. ki ga pozna vsa Ljubljana in okolica po izvrstnih mesnih izdelkih lastne tovarne, ki i* opremljena tudi z najmodernejšo hladilnico. o— Sadni trg. Zaradi obilice Mata so se Češnje noceni m so navadne domače po 3 Din kg, boljše hrustavke pa po 4 Din. Mnogo lepih češenj je bilo včeraj pripelia-oih iz Štajerske, fz okolice Novega mesta in Bele Krajine. Tudi borovnice so ceneiše liter že po 2 Din. Ogromno je na trgu jagod po 4 Din 1. Tudi gob je bilo mnogo, aasti lisičk, kmetice so ja ponujale po 2 Din L Jurčki pa so po 6 Dni merica. a— Nesreče. Na Vodnikovem trgu Je včeraj ob 9. dopoldne neki voznik podrl 79 letno Marijo Pajerjevo. stanujočo na Sv. Petra nasipu 49. Dobila Je težje poškodbe I mo« ter uganlaio WkP h« L, ' ™ ta so jo prepeljan v bolnica V D. M. v Po- I radi 3 m<>nl skavtov in skavtinj lz vseh delov naše države. Mladi in zagoreli dečki in deklice so z velikim zanimanjem ogledovali Maribor ter nakupovali zadnje potrebščine za dolgo vožnjo. Na potovanju bodo okoli 10 dni ter ostanejo dva dni tudi na Dunaju. a— Posebni vlak za župni sokolski zlet za Mursko Polje in Prekmurje je dovolila železniška direkcija. Vlak bo odhajal iz Maribora ob 21.50 ter bo imel v Ormožu zvezo z vlakom v Mursko Soboto. a— Šolsko akademijo prirede šolani v St. Ilju v Slovenskem domu na Vidov dan ob 3. popoldne. Igrali bodo tudi igrico »Cvetne vile«. Cisti dobiček ie namenjen skladu za siromašne učence. a— Sokol v Št. Ilju v Slovenskih goricah priredi na dan sv. Cirila in Metoda 5. julija letni telovadni nastop, na katerega vabimo vse narodno občinstvo. a— Razstava v otroškem vrtcu m. v Val-vazorjevi ulici jP bila večraj otvorjena ter nudi lepo sliko ročnih del naših najmlajših in najnežnejših. Pogled na razstavo je prav srčkan. Razstava ostane odprta še 27. in 28. t m. a— »Kralja zraka« — Alekšlč v Mariboru. Po že nekoliko dolgočasnih roko-borbah se obeta Mariboru sedaj nova senzacija z nastopom »kralja zraka«, Drago-ljuba Aleksiča. Prvič bo nastopil danes popoldne na Trgu Svobode od 5. do 7. in zvečer od 8. do 10. ure na žici, ki jo je napel od vrha strehe Grada pa do vrha strehe Pugel-Rosmanove hiše. a— Onemogli sta. Občinska uboga Vez-jak Terezija iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah se je pripelala v Maribor z avtobusom iz Sv. Lenarta. Izstopila je pred glavnim kolodvorom ter se počasi pomikala proti kavarni Jadran, kjer je padla v nezavest Prepeljali so Jo v bolnico. — Pri delu pa se ie onesvestila tkalka v tovarni Doktor in drug. Ida Goričau. ki so jo prepeljali z rešilnim avtomobilom na dom. . Nevarni meljski hrft Je javnosti že dovolj znan. Agilnemu cestnemu odboru dela vedno nove preglavice. Ob priliki zadnjega deževja se je zopet začel rušiti Po strmem pobočju se spuščajo na cesto nevarni plazovi ki vedno ogražajo potnike in promet Včeraj je zadel tak plaz neko kmetico. ki Je pri tem razbiia 'erbas Jajc :u se se sama hudo pobila. Opoldne pa ie plaz zadel Antona Kmetiča. ki se je vračal s kolesom z dela. Mož je doba precej hude po-škodbe. kolo pa le popolnoma zdrobilo. osebnim vodstvom vH. kap. dr. Cerfna in železničarska godba lz Celja pod taktirko g. Petermana. Po Javni telovadbi bo prosta zabava, e— Protialkohohio gibanje. V sredo zvečer se je vršilo v Narodnem domu dobro obiskano skioptično predavanje prof. Pavlica o potrebi protialkoholnega gibanja med našim narodom. Po predavanju se je vršil ustanovni občni zbor treznostnega društva »Jutranja zarja«. e— Polovična vožnja. Za udeležence zleta Celjske sokolske župe. ki bo jutri in pojutrišnjem v Celju, je železniško ministrstvo odobrilo polovično vožnjo. Potrebne legitimacije so bile že razposlane vsem dru štvom. Legitimacije veljajo za vse udeležence zleta, tako člane kakor tudi nečlane. Na odhodni postaji je treba kupiti cel vozni listek, ki pa mora biti za veljavnost brezplačnega povratka žig>osan v zletni pisarni na Glaziji. e— Nesrečen padec. Včeraj dopoldne se Je ruval 18 letni dninar Ignacij Berdnik od . - Jerneja z nekim tovarišem na precej visokem skednju- Nenadoma ie izgubil ravnotežje in nadel na dvorišče tako nesrečno, na si je zlomil desno nogo pod kolenom. Zaravi se v celjski bo'r:ci. e— S koso v koleno. Včeraj dopoldne je hotel skočiti na kolo. na katerem je imel pritrjeno koso. 33 letni posestnik Štefan Ce-hna. iz Podloga pri Sv. Petru v Savinjski aojmi. Ko je dvignil nogo čez sedež, se je zadel v ostrino kose in *e močr.o ureza' v levo koleno. Tudi on Je moral poiskati potrebno pomoč v bolnici. e_ Mestni kino zopet odprt. Mestm kfno * * - ,^radi DoIet3'a daI-'e časa zaprt bo predvajal drevi ob pol 21„ in jutri v pone-nedeljek pa ob pol 17. pol 19. m ob 2L zvočni film »Pesmi je konec«. Iz Kranja i^T 2?-1.5 Porodi Sokol javni nastop ^Narodnim domom. Sodelujejo vsi oddelki. Oposajamo, da se bo po aastopu predvajal v Nar. domu zanimiv film o vse, sokoljem zletav Beogradu. Za okoFšks sokolska društva in poeetaike pa se b« tikn predvajal v nedeljo ofc 17 in 21 r— Proslava jubilejev. V nedeljo prfrod* državna realna gmmaaja ob 9.30 v tek* Jj^ci Sokol&ega društva v proslave »vojih jub-lejev Vidovdamsfco afarderafi* e pestrim sporedom. Po pTosiarva bo otvo* rftov razstave dijaških izdelkov v H. nad, stropjn gimnazije. r— Pohod v Cerklje. Vfee sokolske bra*« opozarjamo, da je odhod v CerfcB« v nedeljo ob 1330 fepred Narodnega do ma n — - •__* . DR. BORIS KRISTAN »pedjaDst za zobne in ustne bolezni otvort treojo lastno ordinacijo s 1- JnO- I PriiJm' "P-rejema So po im^M^ jem 1931 v Mariboru, Tattenbachova I ulica štev. 18, L nadstr. Onflnlra od pol 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. 8605 Zlet gorenfsfrega Soiofsfva vTHKti V nedeljo 5. juEja bo riet kranjsko solmi. ^ L T™ča' Na Predvečer bodo ob _ ____ —-- , J«- t?™« članov in članic v višjem oddel „utru„ r-ajerjevo. stanujočo na Sv I e^obSlLTtS^L ^ VSem' M iz P° ^kmah bo seja širšega sodniške« Petra .nasipu 49,DoS je te^po^e | S ^r^^^TT^ £ I ft ^ ****** Ha bivajo& zidarski ^no s£r 50 tetai Jnrii SSiT^ utoniti JOletni Ervin Motzer. V nedeljo zjutraj ob 6. se pričnejo tekme Ferenc iVvčeral ^W»n VuLfi l M namreč opazovali potek dra- wst in posameznikov v nižjem oddelkrZ _ J ------ smeri proti mestu. Od nasprotne strani je ori vozil to-vorm avto. ▼ katerega zadnji del se je Ferenc zadel in z vso »slo padel na tla. da le obležal nezavesten- Tudi njega so orepefla-H v bolnico. Tatvine. Drzen postopač fe na Tabora udaril Uršulo Cesarjevo po glavi da se le zgrudila ta ji nato odnesel kokoš. V Rožni dolini stanujočemu delavcu Ivanu Cinku-šu iz Pregrada je nekdo ukradel iz telovnika žepno uro. Koflarju dri. železnic Fr. slili pri klicih na pomoč, da je vse skupaj le šala in da ni zadeva tako tragično res- na:-M!!? nJtal1 biu tudi nekateri reševalci, M bo Je ponovno doživeli, da so se Jim potem taki poballni smejali, ko so jim hiteli na pomoč po objestnih klicih. a— Nezgode. V četrtek okoli 7. zjutraj ae je vozil 271etni ključavničarski pomočnik Jakob Gačnik lz čeršaka pri St D ju proti Maribora a svojim motornim kolesom. Radi močno razmočene ceste je v Košakih kakih 300 korakov od bivše orož- ^cl^Jf- »oalne »obe na stanovanju niSk« postaje i^nbil oblast nad motorjem t StreUški uha ukradel 200 Dta vreden dežni plašč Tndi MotaU so dobro dofflf. Oospod. Dorčeta Rovana na njegovi zadnji poti do I 41 Je z dekletom ▼ nedeljo K t m. zvečer groba poleg sorodstva dokaj lepo število Drigel ▼ gostilno pri Mraku na Rimski cesti znancev m prijateljev ta društvenih sode- M ta si prilastil iz obešalnika tuj lavcev. Preden so krsto dvignffi pred bol- svetlorjav klobuk s temnorjavim trakom in mco nadvoz Je zapel pevski zbor Ljubljan- | svfleno podlago, je sedaj poznan in se oo- skega Zvona in Glasbene Matice ganljivo zalostmko pod vodstvom Zorka Prelovca. ravno tako pri razhodu ob železnici Na čelu dolgega sprevoda je korakal Ljubljanski bokol-matica s praporom. Sledila so druga društva, pri katerih se je pokojni ndejstvoval. Nosila so lepe vence ▼ pokojnikovo zadnje počaščenje Več vencev pa je bilo tndi položenih ua mrtvaški voz ta krsto. V zadnji sokolski pozdrav se je ob grobu nagml sokolski prapor, nakar so . v Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. »mer ta brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 26. junija. LJubljana 7. 766.4. 17.6, 81, NWl. 10 dež, 2.5: Maribor 7, 766-6, 16.2, 88, SEl, 10 dež 2.1; Zagreb 7, 766.8. 18.0, 86. NEl. 10. dež! 3.8; Beograd 7. 765.4. 20.4 93 NW6, 6, dež, 7.3: Sarajevo 7, 763.8. 22.1. 68. tiho, 1. —, —: Skoplje 7. 763.3. 26.1, 54, tiho. 0.--; Kumbor. n? depeše: Split 7. 763.0, 26.8 74, SSWl, 6, —, —; Rab 7, 764.5. 23.2, 73, tiho, 1. dez 42: Vis 7. 763.3. 23.3, 65. N4, 7, —. i—: Mostar. ni depeše. Temperatura: v Ljubljani 19.8 16.1; Mariboru 27.0, 13.2: Zagrebu 30.1, 16.2; Beogradu 35.2, 17.3; Sarajevu 33.4. 16.2; Skoo-^ ^ 17.3; Splitu 34.5. 20.3: Rabu 31.8. 18.4: Visu 31.5, 19.8; Mostarju 35.9 213 Solnce vzhaja ob 4.13. zahaja ob 19 51 Luna vzhaja ob 16.43, zahaja ob 058* izdelkov gojencev. Mnogo je ljudi ki še danes ne verjamejo, da se uče otroci na gluhonemmci živega rovora. Zato se nudi vsakomur prilika, da se o tem prepriča na lastna ušesa. Vsi prijatelji gluhoneme mladine dobrodošli! Vstopnine m, — * pa se bodo sprejemali prostovoljni prisnevki v prid »Podpornemu društvu za gluhonemo mladino«. — Ravnateljstvo u— Omladinski klub »Južnosfovenska Iskra« Ljubljana ima svoj članski sestanek na predvečer Vidovega dne. drevi ob 20 v svojih društvenih prostorih, hotel Tivoli II. nadstr. Vabljenj vsi prijatelji našega novega pokreta! u— Počitniška kokmfla mestne obOne v Kraljeviči. Mesti« mladinski urad sporoča: V nakaznicah, izdanih onim otrokom, ki so bili sprejeti v kolonijo k morju. Je določen dan odhoda za 2. julij. Odhod te kolonije se zaradi tehničnih ovir preloži na 6. julija Vse ostalo (ura zbiranja ta odhoda) ostane v veljavi. u— Starši dijakov srednjih 5ot Sf žele poslati svoje sinove na morje se opozarjajo. da jf. pri ljubljanski skupini, ki odide v torek v državno zdravilišče v Martiiščico pri Sušaku, še nekaj mest prostih. Cena je za ves julij 850 Din. Prijave sprejema še danes ta jutri dopoldne za dijake vseh ljubljanskih zavodov prof. dr. Novak na realki. u— Na mestni ženski realni gimnaziji ie zaključek šolskega leta jutri v nedeljo 's slovesno službo božjo ob 9. v nunski cerkvi Po službi božji gredo goienke na zavod, kjer dobe izpričevala in izvestja. Za izvest-ie naj prinese vsaka gojenka 10 Din. u— Na državnem osrednjem zavod« za ženski domači obrt v Ljubljani. Novi trg st. 4-1. se bo vršilo vpisovanje gojenk in hospitantk dne 30. t m. od 8. do 12 ure Na zavodu se poučujejo naslednje tehnike: na rokavu. Pravočasno prijavljenim se bodo odkazala boljša, drugim pa, v kolikor ne bo boljših, manj udobna prenočišča. Za red in urir v prenočiščih in v javnosti prevzamejo vso odgovornost načelniki in na-čelniee. Opremo za snažen je obleke iu obutve, brisače, zamudniki tudi rjuho, oni brez kroja prinesite članske znake in izkaznice seboj I — Stanovanjski odsek Sokolske župe v Mariboru. a— Delegadja Jugoslovanskih afcavtov, ki potuje na veliko slovansko skavtsko taboren je v Pragi, se Je ustavila za par ur v Mariboru. Delegacija šteje okoli 150 1 (zagorel ost po solneu) ščiti kožo pred opaljenjem. Daje kod prfrod. tenmornjavo barvo. S tramvajem na Vič potem pa še pičle četrt ure v isti smeri do gostilne pri dolgem mostu, kjer Je ve-Hk senčnat vrt ln prav dobra postrežba. Planinski dom Kofce 1800 m. — Gorsko letovišče. Penzion Din 50 do 60. 8574 ZACHERLIN msčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin«, Ljubljana, Beethovnova ulica St. 10, 197 ■— Tatvine in vlomL Včeraj so taeH mariborski tatovi delovni dan. Izvršili so več tatvin. Tako je prišel s ponarejenim ključem tat v zaklenjeno pisarno dr. šnu-derla, kjer je odnesel s pisalne mize 1200 Din vredno žensko zapestno uro, last odvetniške uradnice Marte Voh. — Nič manj drzen nI bil tat ki je vlomil v klet vdove finančnega svetnika, Olge Koser v Ciril in Metodovi ulici št 12 in odnesel dva nova lesena škafa ter 60 jajc. — Mirovali niso seveda tudi tatovi koles, ki so odpeljali ob 13. iz veže splošne bolnice dvokolo Ivanu Hojniku, vredno 1000 Din. Kolo je črno pleskano. (— Neznani vlomilci so odprli ponoči s ponarejenim ključem trafiko Katarine Deuzl na Betnavski cesti. Skupna škoda presega 1300 Din. a— Kino predstave. Grajski kino: do vključno torka: 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »V službi cesarja«. _ Union kino: do 'vključno torka 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »Ljubav Renate Langen«. Iz Celja Župni zlet Ceffske sokofske župe Celje Je pripravljena da sprejme trume sokolskih čet ki se začno danes zbirati. Mestno načelstvo Je povabilo hišne posestnike, da okrase okna in izvesijo zastave. Temu vabilu se pridružuje tudi župna uprava in prosi vse prijatelje naj z okin-čanjem oken in izložb pokažejo svojo naklonjenost in dobrodošlico brezštevilnim posetnikom zleta od blizu in daleč. V posebno čast si štejemo, da bo glavnemu nastopu 29. t m. prisostvoval tudi g. ban dr. Marušič, ter še druge odlične osebe državne in zasebne uprave. Spored zletnih dni Je zelo obširen, izredno zanimiv in pester ter razviden iz plakatov, nabitih po mestu. Glazija bo 28. in 29. t m. razsvetljena z 30 Minimax svetiljkami po 1000 sveč, katere je stavil na razpolago br. Kostanjšek, zastopnik v Celju. Pri Javni telovadbi bosta sodelovala godba dravske divizije iz LJubljane pod tekmovalcev in tekmovalk, ki se marljivo pripravljajo za plemenito borbo. Ob 9 se pričnejo izkušnje za popoldanski javni na-stop ot> io. '*> sestaneft vseii drnstvenm starešin, pod starešin, tajnikov, blagajnikov m prosvetarjev in njih namestnikov z zelo-važnim dnevnim redom. Ob pol 12. krerHi sprevod sokolstva in vojske po glavnih uli-eah trziskega mesta in bo na Glavnem trerV stik in pozdrav sokolstva. / Ob 15.30 se prične na travniku poleg sof kolnice javni nastop vojaštva škofjelošlu garnizije z vajami s puškami Slede proste vaje članov in članic in nastop članstva ni orodju. Po javni telovadbi bo velika Rud-ska veselica. Po sklepu župnega nafefetva, morajo bft rsi tekmovalci, tekmovalke, sodniki in sod niee že na predvečer v Tržiču, vse ostak članstvo pa mora dospeti v Tržič s prvim jutranjimi vlaki in avtobusi Gorenjski Sokoli in Sokoliee, gvrenjsk* Sokolstvu naklonjeno občinstvo, v nedelj* 5. julij« n« sokolski zlet v TržižJ Iz Trbovelj f— praznik 29. t m. je za vse članstvu Sokolskega društva obvezen župni zlet r Celju. Člani, ki imajo kroje, se adeksže Istega v krojih, ostali v civilu z zmafeL Le. gitimac"je za polovično vožnjo se dobe pri br. Dolinarju. Presfcrbite jih pravočasno t— Upraviteljstvo dekliške narodne gole v Trbovljah—Vodah izreka najisfereoejšr zahvalo ge. Mariji Babičevi, k je daro> vala revni učenki 2. razreda obleko, noga. vice in čevlje za prvo sv. obhagilo, in trs govcu g. Dragotinu Radeja, ki je daroval jestvine in denar za majsk* izlet 3. raz« reda. Iz Novega mesta n— Strelska družina v Novem mesto se J® ustanovila L 1925 in Je zelo uspešno delovala za časa predsednika, požrtvovalnega orožniškega kapetan a g. Šinkovca. Ko je zapustil g. Šinkovec naše mesto, Je začela organizacija pešati Ker pa so dani vsi pogoji za obstoj društva, se bo organizacija oživela Zanjo so se začeli zanimati tukajšnji odlični činiteljd, ki bodo poskrt>elI za reorganizacijo odbora V ta namen se bo v kratkem vrSil sestanek zainteresiranih vojaških in civilnih krogov in članov strelske družine. :z Ptnia Razstava izdelkov pletarske šole v Pt» ju. Ob zaključku šolskega leta otvori ple. tarska šola v Ptuju danes 27. t. m. ob 18. razstavo del učencev. Razstava bo odprta do vštetega 29, t m. Občinstvo naj si ogleda to zasr";m5vo razstavo. Vstop prost. Iz življenja na dežel! SEVNICA, češki Sokoli, M se udeležijo zleta v Splitu, so se peljali v ponedeljek 22. t m. oh 17.12 skozi Sevnico. Ker ima tu brzovlak postanek, jih je pozdravila na kolodvoru sokolska deca češke sestre so pa obdarovale našo deco z bonboni. Nastalo je prijateljsko in veselo razpoloženje. Bratje so se po kratkem postanku odpeljali dalje na jug. _ Sokolski oder je uprizoril v nedeljo veseloigro >Charleyeva teta«. Slabo vreme je žal oviralo boljši obisk prireditve. Navzoče občinstvo je zabaval tndi sokolski salonski orkester. Pristopajte k Vodnikovi Pretresljiva družinska tragedija Sin ubil (fivjaškega očeta, da ohrani mater Beograd, 24. junija. Beograjsko okrožno sodišče bo v krat« kem razpravljalo o pretresljivi družinski tragediji, ki jo je leta in leta preživljala družina majhnega kmeta v vasi Strmovu v okolici Lazarevca, v kolubarskem srezu, in je dosegla svoj vrhunec v nasilni smrti hišnega gospodarja Radojice MUovamoviča: ubil ga je s sekiro njegov lastni nedoletoi sin Radivoje. Radojica Milovanovič je bfl zelo nasilen človek, naravnost neznosnega značaja, kar je najtežje morala čutiti njegova družina: žena s peterimi otroki, od katerih je Ra* divoje, ki ni dopolnil niti še 18 let, naj* starejši. Oče je imel navado, da je po cele ure brez vzroka in povoda preklinjal in psoval ženo in otroke, ki so mirno prena» šali njegovo rohnenje in se niso smeli ga» niti. Oče je namreč po vsem svojem pre* klinjanju in psovanju vzel navadno v roke nabito puško in grozil družini, da postreli ■vse, zažge hišo in odide potem *v goro v hajduke«. Ženo in otroke je neusmiljeno pretepal. Cesto se je dogajalo, da je vso družino pretepel in jo napodil od hiše. Enega mlajših otroik je nekikrat popolno« ma stekel in ga potem nagnal od doma. Dobri sosedje so nago revše oblekli in ga obdržali toliko časa pri sebi, da se ga je oče usmilil in ga zopet vzel domov. Pred kakim mesecem dni je Radojica zopet vzrojil po svoji navadi, začel pre* klin jati in psovati in je končno ukazal že* ni in otrokom, naj se izgube od hiše, ker pojde on v Lazairevac m pripelje od tam* kaj neko žensko, s ka/tero se bo veselil in zabaval, dokler ne zapravi vsega imetja. Njemu da ni treba posestva, oni naj se pa izgube, kamor hočejo. Ko ga je vprašala nato žena, kdo bo redil otroke, je Radoji* ca naravnost zbesmel. Enemu mlajših otrok se je posrečilo, da je neopaženo smuknil rz biše in stekel do ujca, materinega brata, prosit ga pomoči. Ko pa se je vračal, ga je oča opazil, takoj pograbil nabito puško in jo nameril nanj. Dečku se je posrečilo, da mu je ušel v hišo. Radojica ■ pušfco v roki je nato kričal po dvorišču, da bo še tistega večera vse postreJil. Žena in otroci so skušali pobegniti, kar pa je Ra« dojica preprečil, pretepavajoč ženo in otroke na najokrutnejši način. Slednjič jim je ukazal, naj gredo spat, a mlajši otroci, da se morajo pokriti čez glavo. Ko je bilo okoli polnoči, je Radojica stopil v hišo in poklical ženo, naj vstane in gre ž njim na dvorišče. Otroci so spati. Ko je prišla žena na dvorišče, je stopil prednjo, držeč v eni roki puško, v drugi pa dolg nož. Tako je ukazal ženi, naj se sleče do golega. Uboga žena boječ se naj* hujšega, je začela klicati na pomoč, nakar je pritekel iz hiše najstarejši sin Radivoje, ki je skočil k očetu in mu skušal prepre* čiti udarce z nožem, ki ga je vihtel nad materino glavo. Radojica je trenutek osup* nil, potem pa takoj nameril pusško na sina. Toda sin se ni dal prestrašiti, temveč je iztrgal očetu nož iz druge roke in mu ga zasadil v glavo, nato pa hitro pograbil v bližini ležečo sekiro in udaril ž njo par* krat očeta po glavi, dokler se ni oče ves krvav zgrudil na tla. V tem so pritekli iz hiše tudi vsi ostali otroci in zbrali so se na dvorišču tudi bližnji sosedje. Radojica pa je izdihnil, ne da bi se zavedel. Radivoj se je takoj sam javil vaškemu sodniku (»kmetu«), zjutraj pa je odšel v Lazarevac k sreskemu sodišču in tamkaj opisal svoje dejanje. Povedal je odkrito* srčno vse, kakor se je zgodilo. Bridko je obžaloval svoje krvavo dejanje, a apra* vičeval ga je s svojim strahom, da je oče hotel umoriti mater in vse otroke, da je torej obranil gotove smrti mater, sebe in svoje brate in sestre. V Lazarevcu so Radivoja zaslišali in ga sedaj izročili okrožnemu sodišču za beo* grajsko podeželsko okrožje, da mu izreče sodbo, ki glede na okoliščine, v katerih se je zgodilo njegovo kaznivo dejanje, na njegovo odkrito priznanje in njegovo ne* doletnost pač ne bo pretežka. GOSPODARSTVO Zbor zasavskih obrtnikov ki ga je priredila Zveza obrtnih društev dravske banovine, se je vršil v nedeljo v Sokolskem domu v Zagorju. Udeležilo je zbora preko 100 obrtnikov iz zasavja. Zborovalce so pozdravili vladni zastopnik g. Vidmar, župan g. Grčar in za Obrtno društvo predsednik g. Bajcar. Poročali so o obrtniški organizaciji in stanovski zavesti g. tajnik Zveze Drago Žabkar; o splošnem obrtniškem položaju predsednik Zveze g. Rabek; o davčnih vprašanjih in obrtništvu g. Zadravec; o pospeševanju obrtništva zastopnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar in o obrtnem naraščaju in obrtniškem listu g. Iglič. Vsi referati so bili velike važnosti za obrtni stan, ki preživlja sedaj zlasti v industrijskih krajih hudo preizkušnjo. . Lepa stanovska manifestacija za obrtm-gko solidarnost in zavest je bila zaključena s prošnjo zborovalcev, da bi se taka po-oCna zborovanja vršila Se večkrat Zborovali so si po skupnem kosilu ogledali Zagorje in nove rudniške naprave, kjer stroji nadomeščajo delovne moči in so torej med sokrivci delavske nezaposlenosti, katero Belo občuti domače obrtništva _ Malo statistike o jugoslovenskih denarnih zavodih. Iz članka zagrebških »Novosti« izpod peresa g. Dragana Novaka povzemamo: V Jugoslaviji Je 651 denarnih zavodov, ki se porazdelijo na dunavsko bar novino 174, (26.74%), savsko 110 (17%), moravsko 92 (14%), drinsko 79 (12.1%), Beograd s Pančevom 67 (10.06%), vardar-sko 49 (7.52%), zetsko 32 (4.97%), vrbasko 26 (4%), primorsko 13 (2%), dravsko 10 (1.58)%. Vsi ti zavodi so razpolagali ob koncu 1929. z delniško glavnico 2.043 milijonov 170.303 Din (na dravsko banovino pride 91,249.950 Din ali 4.6% in je bila naša banovina na sedmem mestu). Vseh vlog je bilo po vsej državi ob koncu 1929. 9^17 milijonov 392.367 Din ( na dravsko banovino pride 773,340.673 Din ali 8.9% ln se nahaja naša banovina na četrtem mestu). Zanimivo je, da savska banovina, oziroma Zagreb vsebuje skoro polovico vseh vlog v državi. Po vlogah so najmočnejši naslednji jugoslovenski denarni zavodi: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Jugoslavenska udružena banka v Zagrebu, Jugoslavenska banka v Zagrebu, Srpska banka v Zagrebu, Gradska štedionica v Zagrebu, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka, Zemaljska banka za Bosno in Hercegovino v Sarajevu. Dobiček vseh 651 zavodov je znašal 1929. leta 227 milijonov 155.397 Din ali približno 9% od delniškega kapitala. 44 zavodov je obrestovalo svoj kapital po 20% to več. Bili so to povsem zavodi na jugu države. = Stanje Narodne banke je bilo po izka-*u 22. t. m. naslednje (v oklepajih izpre-membe napram 15. t. m.; v milijonih Din): aktiva: kovinska podlaga 207.5 (+ 12.3), posojila 1479.2.(+ 15.8), saldo raznih računov 398.9 (— 6.4); pasiva: bankovci v prometu 4518.5 (96.9), državne terjatve po razni hraeunih 256.0 (+ 211.7), obveznosti po Žirovnih in raznih računih 1079.2 (— 93.4). Vse ostale postavke so neizpremenjene. = Žetev v Vojvodini bo zelo dobra. Kakor poročajo iz Baeke, se obeta tamkaj izredno ugodna žetev. Ječmen že žanjejo in pričakujejo od katastralnega orala 18 do 20 metrskih stotov. Žetev pšenica se bo pri čela v nekaj dneh. Sodijo, da bo dala pšenica 12 do 14 metrskih stotov na oral. Tudi turščica ze razvija zelo dobro. Zanimivo je, da so letos posadili v Vojvodini precejšnje površine zemlje s sojo, ki prav lepo uspeva. Sladkorna pesa pa ne obeta posebno dobro in to zaradi zmanjšanega gnojenja z umetnimi gnojili. = Redni obfni sbor Udruženja »voznikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil 5. julija. Predkonferenca bo 4. julija. = Likvidacija vojvodinske tvornice škroba. Iz Subotice poročajo, da je tamošnja tvornica škroba, d. d., nedavno sklenila likvidacijo. Lastnica podjetja je tvrdka Levi i drue. = Konkurz je razglašen o imovini Murka Mihaela, trgovca v Studencih pri Mari boru (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 6. julija ob 11.; oglasitve-ni rok do 6. avgusta; ugotovitveni narok 13. avgusta ob 11.). = Prevoz iugoslovenske živine preko Madžarske. Na podlagi obvez, dogovorjenih g Češkoslovaško v veterinarska pogodbi, da se prevzemajo vse jugoslovensko pošiljke živine ne glede na zdravstveno stanje živali. je madžarsko kmetijsko ministrstvo dovolilo, da za take pošiljke ni potrebno posebno prevozno dovoljenje. = Za povečanje izvoza v Grčijo, Iz Beograda poročajo, da so na pristojnih mestih ugodili prošnjam gospodarstvenikov iz južnih krajev države, da se olajša izvoz našega blaga v Grčijo z znižanjem železniških voznih postavk. Gospodarstveniki so poudarjali, da se bodo na ta način mogli izkoristiti normalna bolgarsko - grški trgovinski odnošaji. = Izpremembe obrestnih mer v rasnih državah. V Avstriji so na podlagi zadnjega povišanja diskontne postavke sklenile banke in hranilnice, da povišajo obrestno mero za nevezane vloge kakor tudi za vloge, vezane na 1 in 2 meseca, na 5.75%, a na vlo ge, vezane za 3 mesece, na 6*%. V Madžarski je v zvezi s povišanjem diskonta Madžarske narodna banke povišal bondicijski kartel madžarskih bank kreditno in debet-no obrestno mero v kontokorentu za 0.75%. Relativno malo povišanje obrestnih mer je posledica prepričanja, da je povišanje diskontne postavke samo začasno. Iz Wew Torka poročajo, da so najvažnejša hranilnice v New Yorku znižale obrestno mero za vloge od 4 na 3.5 %. To je najnižja obrestna mera za vldge, ki je bila v Zedinjenih državah zabeležena v zadnjem desetletju. = V Poljski se pripravlja ustanovitev sindikata za izvoz gob. Na inicijativo poljskega državnega izvoznega zavoda je sklicana v Varšavo konferenca izvoznikov gob. Na konferenci se bo obravnavala potreba ustanovitve izvoznega sindikata, ki bi imel obliko trgovske družbe, v kateri hi s© nahajale .posamezne izvozne tvrdka. = Rekordni izvoz premoga preko poljskih luk. Iz Varšave poročajo, da izvoz poljskega premoga preko gdinskega in gdan-skega pristanišča stalno narašča. V mesecu maju letos je bilo v Gdanskem natovorjenih 529.000, a v GdynSi 376.000 ton premoga, skupno torej 905.000 ton. = Za pridelovalce krme in Sita. Ministrstvo za vojsko in mornarico je razglasilo, da se bo takoj po končani košnji in žetvi začela po vseh garnizijah komisijska dobava krme (sena, ovsa, ječmena in slame) direktno od pridelovalcev. Kmetijski posestniki se zato v lastnem intaresu opozarjajo na to ugodno priložnost za prodajo kmetijskih proizvodov, pri kateri so izključeni razni posredovalci. = Škropljenje premoga, starega ieleza hi drv v odprtih vagonih. Generalna direkcija državnih železnic je izdala naročilo vsem direkcijam v državi, da se morajo poškropiti premog, staro železo in drva, ki se prevažajo v odprtih vagonih, s apnenim mlekom. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija ponudbe glede dobave materijala za vijačne spenjače; direkcija državnega rudnika Velenje do 20. julija ponudbe glade dobave tehtnic in utež in do 6. julija glede dobave 100 kub. m lesa; direkcija državnega rudnika v Kakanju do 1. julija ponudbe glede dobave 50.000 kg portland-skaga cementa in do 9. julija glede dobave 100 komadov jamskih svetiljk, 2500 kg bencina za jamske svetiljke, laka iz kopala, krede, motvoza, 100 m gradla za Kasto re, 200 kg pisanih cunj za čiščenje, 700 kg pisane bombaževine za čiščenje, 1 vodovodne kuhinjske železne školjke in 1 bakrenega kotla za segrevanje vode; direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. julija ponudbe glede dobave gum za avtomobile in delov za tovorne avtomobila. Dne 9. julija bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija glede dobave 40.000 kg preje od jute, 30.000 kg žvepla, 30.000 kg parafina in 600.000 kg amonijevega solitra. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled Borze 26. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik. Največ so se trgovale devize na London, Prago, Curih, Dunaj in Berlin. Vso potrebo ja pokrila Narodna banka. Le nekaj Trsta je dala privatna ponudba. Malo so se okrepili Amsterdam. Bruselj, Budimpešta, Dunaj, New York in Praga. Popustila sta London in Pariz. Ker bo v ponedeljek praznik, bo redni borzni sestanek že v soboto 27. t m. Sa ngiebftsoi efektnem trSščn Je Vojna Skoda aopet popustila. Trgovala se ja za aranžma po 394J> in za december po 396 In 387. Dalje so se zaključile še naslednje državne vrednote: investicijsko po 86, begluške po 62.5 in 63, 8% Blair po 91, 7% Blair po 80 in 80.26 in 7% Državna hipotakarna po 80.75. Od bančnih vrednot so zabeleženi tile zaključki: Union po 166, Jugo po 67, Praštediona po 960 in Srpska po 193, a od industrijskih: Šečerana Osijek po 260, L>u-brovačka po 330 in Trbovlje, ki so bile prav čvrste, po 266. Deriie. Ljubljana. Amsterdam 22.77, Berlin 13.415 _ 13.445 (13.43), Bruselj 7.8827, Budimpešta 9.8778, Curih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 7.9368 — 7.9668 (7.9518), London 274.9 - 275.7 (275.3), New York 56.47, Pariz 221.5, Praga 167.2 - 168 (167.6), Trst 295 - 297 (296). Zagreb. Amsterdam 22.77 blago, Dunaj 793.68 — 796.68, Berlin 13.415 — 13.445, Bruselj 788.27 blago, Budimpešta 987.77 blago, London 274.9 — 275.7, Milan 296.023 do 297.023, Newyork ček 56.37 — 56.57, Pariz 220.5 — 222.5, Praga 67-5 — 168.3, Curih 1096.3 — 1096.3. Curih. Zagreb 9.1237, Pariz 20.195, London 25.10, Newyork 515.85, Bruselj 71.85, Milan 27, Madrid 48.70, Amsterdam 207.60, Berlin 122.42, Dunaj 72.50, Sofija 3.7375, Praga 15.28, Varšava 57.78, Budimpešta 90.06, Bukarešta 3.0725. Efekti Ljubljana. 8% Blair 91 bL, 7% Blair 81 bL, Celjska 150 deiu, Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J 95 den., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den., Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 392 — 393.5, za julij 394 — 397, za december 396 — 397, investicijsko 85 do 85.5, agrarne 46 — 48, begluške 62.5 — 63, 8% Blair 90.75-91.5, 7% Blair 80-80.25, 7% Državna hipotekama 80.5 — 81, kasa 80 denar; bančne vrednote: Hrvatska 50 do 60, Katolička 33 — 35, Poljo 53 — 55, Kreditni Zagreb 121 — 126, Union 165 — 167, Jugo 67 — 68, Ljub. kred- 120—123, Medju-narod 68 den., Obrtna 36 den., Prašted. 955 do 965, Srpska 192 — 193, Zemaljska 118 do 121; industrijske vrednote: Narodna šuma 25 denar, Gutmann 110 — 120, Slavonija 200 denar, Danica 66 — 70, Pivovarna Sarajevo 210 blago, Drava 235 — 236, Sa-čerana Osijek 240 — 250, Brod vagon 60 blago, Union mlin 50 — 60, Vevče 120 den., Isis 40 — 46, Dubrovačka 300 — 330, Jadranska 500 — 520, Oceania 190 den., Trbovlje 265 - 270. Beograd. Vojna škoda zaključki 394, 394.5, 395 in 396, za julij zaključek 306, za avgust zaključek 396, za november povpraševanje 398, 7% Blair ponudba 80.25, 7% Državna hipotekama 80 — 80.75, begluške ponudba 64, investicijsko 86.5, Narodna, zaključka 6560 in 6600. Blagovna tržiSca 2ITO + Ljubljanska borza (26. t m.) Tendenca za les mlačna. Brez zaključkov. LES + Ljubljanska borza (26. t m.) Tendenca za žito stalna. Bre® zaključkov. Nudi se (fco slovenska postaja, mlevska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšeniea: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 266-267-50, okolica Subotiea, 79/80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157-5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 226 — 230; moka: banatskn •Oc po 875 _ 380. baška >0« po 360 — 366 -f Novosadska blagovna, borza (26. t m.) Tendneea mirna. Promet: 11 v. pšenice, 10 turščice in 6 moke. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79/80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 ke 165—170; baška potiska, 79/80 kg 190 -196; gornjebaška, 79/80 kg 190—195; sramska, 78 kg 162.5 — 167.5; okolica Indjija, 78 kg 167.5 — 172.5. Turščiea: baška, Dunav, Sava 96 — 98; okolica Sombor 94 — 96. Moka: baška >0< in >00« 260—280, >2« 250—260; >5« 240—250; »6« 225—230; >8« 120—130. Otrobi: baški, sremski in banatski 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 163. + Badimpeštanska terminska borza (26. t m.) Tendenca stalna. Promet miren. Turščiea: za julij 13.32 — 13.33, za avgust 13.44 — 13.46, za september (obračunski tečaj 13.70), za maj 1932 11.50 — 11.51. Šport Nogometni turnir domačih klubov V nedeljo ob 16.30: Jadran-Slovan, ob 18: Primorje-Svoboda. V ponedeljek ob 16.80: premaganca prvega dneva, ob 18: zmagovalca prvega dneva. Oba praznika bo imelo športno občinstvo zanimive tekme domačih moštev. V turnirju, ki se bo v nedeljo in ponedeljek vršil na igrišču ASK Primorja, bosta kot prva merila moči stara rivala Jadran in Slovan. Jadran je svoje moštvo pomladil že preteklo leto. TI mladi ambiciozni igralci, z izvrstnim vratarjem Logarjem, predvajajo igro, ki lahko zadovolji vsakega razvajenega kibica. Slovan je reorganiziral svoje moštvo letos. Z dobrim odborom in močno organizacijo se je zelo dvignila samozavest tega moštva. Kot drugi par nastopita Primorje ta Svoboda. O tema moštvoma pisati bi bilo odveč, ker je vsakemu športniku znano, da se oba trudita podati mirno in lepo igro. Vstopnina za oba dneva je minimalna. Rimntftila : Jugoslavija za balkanski pokal Jutri »e bo vršdla v Zagrebu z veliko na* petostjo pričakovana nogometna tekma za balkanski pokal med Rumunijo in Jugo* slavijo. Našo reprezentanco, ki bo na* stopila v postavi: Mihelčič, Ivfoovič, Milka* čič, Arsenijevič, Premrl, Gjokič, Timanič, Marjanovič, Hitrec, Lemešič, Zečevič čaka težka naloga, ker mora nastopiti proti boljše vigranemu nasprotniku. Dobro je poč, da igra na lastnih tleh. Romunsko moštvo bo imelo vso napadalno vrsto NAC iz Velikega Varadina, ki j« pretek* lo nedeljo odlično zastopala barve svoje* ga kluba proti Hungariji. Tekma bo tem* bolj napeta, ker gre za važen plasman v tabeli, ki kaže sedaj naslednjo sliko: Rumunija 4 3 0 1 18: 9 6 Jugoslavija 5 3 0 2 10: 5 6 Grčija 4 2 0 2 10:14 4 Bolgarija 5 1 0 4 8:18 2 Jugoslavija je v igrah za balkanski po* kal pokazala dosedaj dovolj izenačeno obli« ko. Izmed 5 iger je izgubila 2 (proti Rumu« oiji s 1 t 2 m proti Griki s 1 t 2), dočim je dobila 3, in sicer proti Bolgariji s 3 : 0, proti GrSki s 4 : 1 m proti Bolgariji z 1 : 0 Jutrišnja tekma je torej nekaka revanžna, kar ji daje še posebno pomemben značaj. Rumunija je igrala tekmo manj in je dosegla enako število točk z enako rasli« ko golov (18 : 9 in 10 : 5). Za nas je ju« ttrisnja tekma zaključna; če bi zimagali, je precej upanja, da bomo ostali zmagovalci tekmovanja. Rumunija mora odigrati še eno tekmo, in sicer proti Grški v Atenah, kar ji sicer tudi lahko prinese dve točki, težko pa dovolj veliko razliko golov. Ko« nec računanja bi bilo, če bi naša reprezen« tanca odnesla jutri čim efektnejšo zmago. Tekma, ki jo bo sodil grški sodnik Ni« kolaidis iz Ajten, se bo vršila na igrišču .Haška v Maksimira ob 17JO. * V nogometu bomo imeli razen reprezen« tnačne tefame v Zagrebu še tri državne prvenstvene tekme med onimi moštvi, ki nimajo svojih igralcev v državni reprezen* tanci. Nastopili bodo: Sokol : Slavija (Sa« rajevo) v Beogradu, Sašk : Jug (Skoplje) tv Sarajeva m Sami: Vojvodina (Novi Sad) v Subotici. Sodili bodo: v Beogradu Ku* jundžič, v Sarajevu Goranič, v Subotici pa Jokšič. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 24. t m.) Navzoča gg.: Stanko, Novak, Aocetto, Rovan, Zupane, Grošelj, Kačar. Zapisnik zadnje seje se odobri. — Na« knadno se odobrijo prijateljske tekme 21. t. m.: SK Dobrna, Trbovlje : SK Laško v Trbovljah. SK Grafika : SK Sokol, Škof« ja Loka, SK Elan : SK Viktorija, Karlovac v Novem mestu. — Odobri se nogometni turnir ljubljanskih klubov 28. m 29. t. m. v Ljubljani Verificirajo se s pravom nastopa 4. juD* ja za SK Trbovlje Baeumel Heribert, za SK Svobodo, Lj. Boncelj Ivan, za SK Art* letik čopič Luka, za SK Ilirijo Granič Jo« sip za prijateljske in mednarodne, za pr* venstvene bo verificiran, čim -prejme p. o. tozadevno odpustnico od ZNP. Isti igrač se preda k. o. zaradi prekršitve po § 33. ta 34. k. p. Isto tako bosta verificirana zrn SK Ilirijo: igr. Jakšič Milovan in Dereoda Vladimir, čam prejme p. o. za prvega od« pustnico od BJjP, a za dragega potrdilo, da je poravnal članarino. — & s. se vrne poročilo o tekmi SK Atlet* : ISSK Mar* bor od 21. t. m. v popravilo. — Tajnik IL Nov rekord v enournem teku. V 8o« trtek je ilirijanski tekač Stane Špom prf •treningu v teku na 1 uro zboljšal dosedanji rekord 15.8323 (Koren, Marathon) trn 16390.60 km. Teniška sekcija SK Krije na Bleda. V soboto 27. in nedeljo 28. t. m. bodo t eni« Ški igralci SK Ilirije igrali na Bledu. Iliri« io zastopa 7 gospodov m 3 dame. Iz SK Ilirije. Službo na igrišču od 30. t m. do 4. julija vrše: v torek dr. Kuhelj, sredo Betetto, četrtek Kos, petek MiSklav« čič, soboto Mahkovec. — Načelniki šport« nih sekcij oz. njih namestniki se napro« šajo, da javijo tajništvu do 29. t. m. v ka« verno »Evropo« natančno sestavo sekcij« fekega načelstva (odbora). — Lahkoatietsica sekcija ima danes popoldne ob pol 19. ob vsakem vremenu na igrišču obvezen tre« ning v disciplinah 100 m, daljava, disk. —• ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17. obvezen trening sa vso pc* vo skupno. Trener. SK Jadran. Načelnik nogogmetae sekcije sklicuje danes važen sestanek vso« ga članstva. Udeležba strogo obvezna. SK Reka: Jutri ob 11.15 naj bodo na glavnem kolodvoru: Klemene, Spreffczer, Fači Teran, Thuma, Repovš, Eržen, Pike, Ane, Broni, Prijatelj. Vožnja do TržnCa stane 18 Din. Kdor ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. Teran tud- žogo! Odgoditev h »ženskega finala za drS. prvenstvo. Po sklepu JHS je bila finalna tekma za drž. prvenstvo ▼ bazeni med Concord jo (Zagreb) m Jugoslavijo (Beo« grad) zaradi tehničnih zaprek odgodenft na dan 18. julija. Tekma bi ee bila morala vršiti kot pred"g«i meddržavne tekme Ru« m-unij a—Jugoslavvja, ki ee odigra jutri «t Zagreba. Male mature Te dni se dovršujejo na naših srednjih šolah male mature. Male mature so bile pri nas vpeljane leta 1925*26, potem so jih opustili, zadnja leta pa so iz nova za. stal« no predpisane. O mali maturi se je mno* go pisalo in debatiralo, češ da so nepo* trebne, ker profesorski zbor na koncu šol* skega leta itak sam najbolje more proso« diti zmožnosti učenca. Nekaterim se je zdela »matura« za ta leta še pretežka iz« kušnja, ker učenec še nima toliko samo« stojnosti in pri izpitu zaradi zmedenosti in strahu ne more pokazati tega, kar zna. In tako dalje. Ugovorov je vedno dovolj. Odkar pa dovršeni štdTje razredi nižje gimnazijo z maturo odpirajo učencem pot na razne vi« i je in strokovne šole (trgovsko akademij«, tehnično srednjo šolo, učiteljišče) in od* ločajo tudi pri razvrstitvi plač v državnm službah, je naval k malim maturam zelo velik. »Štiri razrede in malo maturo mo« ra imeti«, je geslo tudi najskromnejših. Posebno, odkar se mali maturi na sred« njih šolah prizna/va večja vrednost kakor maturi na meščanskih šolah (a. pr. pri sprejemu na učiteljišče) je nastal splošen naval na srednje šole in lani že direktorji niso vedeli, kam s prenapolnjenimi razre« di v nižji gimnaziji. Naravno je, da pri tej prenapoln j enosti razredov (60 do 70 učencev v enem raziredul) tipi pouk in da uspehi ne morejo biti posebno ugodni, po* sebno ker pritiska na srednjo šo4o vse, kar tja »pada in ne spada. Te razmere bo* do prisilile šolsko upravo, da bo morala uvesti zopet sprejemni izpit za prvi raz« red srednjih sol, afc pa, da bo odredila, naj se sprejemajo samo odlični in prav dobri učenci iz osnovnih šol. Pri porastu števila otrok, ki ga izkazujejo prva po« vojna leta, bodo vkljub temu vsd nižji raz« redi srednjih šol polni. Za starše bo se* veda nastalo vprašanje: kam z drugimi. Odgovor: na meščanske in strokovne Me in v praktične poklicel Ne silite otrok na šole, kamor ne spadajo! Poiščite jim čim prej prave šole in prave poklice, kjer bo* do srečni in zadovoljni! Pa že slišim ugo* vor: Ko pa brez male mature nikamor ne more! Saj se danes že povsod zahteva mala matura! Res je. A mak matura tudi ni za vsakega. Šola mora nujno paziti, da odpira pot navzgor pred vsem zmožnim, marljivim in sposobnim. Če ne, nastane masa polštudiranih ljudi, ki ne bomo ve* deli, kam z njimi. Zaito je treba premi* »liti, dokler je čas! Sicer je mala matura res »mala«. Poaeh« nih uspehov pri nji ie ni. Odiičnjaki in prav dobri učenci so itak oproščeni. Do* seči »prav dober« uspeh količkaj nadarje* nemu in marljivemu učencu ni težko. Ta* fco tisti, ki so vredni »male mature« k iz« p »tu spdoh ne pridejo. Pridejo torej oni polovic ar jd, ki se vse nižje razrede bore med »dobrim« in »slabem«. Včasih so bfli to oni, ki so stali med zadostnim in dvoj« ko. S tem materijalom, M tvori povprečno eno tretjino razredov, se borijo komisije v teh vročih dneh in rešujejo, kar se da rešiti. Posebno važnost, kar je naravno — se polaga pri mali maturi na narodni jezik. Učenec, ki pade pri mali maturi iz narod* nega jezika, pade za vse leto in niti razre* da ne sme ponavljati. To je sicer oekolv ko stroga odločba tn pn nezmožnosti, kn jo kažejo nekateri učenci posebno v pis» menih nalogah, je treba pač velikega po« puščanja, afco naj se v takem primeru prizna — zrelost Poleg narodnega jezika pridejo ▼ poštev: zemljepis in narodna zgodovina, tuji jezik in matematika. V današnjih težkfti časih, ko vse draži* ne skrbe samo, kako bi otroka čim prej spravile h kruhu, je mala matura velike važnosti, zato je nujno potrebno, da oče« nec pri nji pokaže že neko stopnjo zre« los ti. Seveda, če primerjamo predvojnega ČetrtošoJca s sedanjim četrtošokem, ga oni daleko prekaša. Nekdanja nižj"a gin** nazija je pač drugače izbšstrfla in izčistSa duhove kakor dandanašnja. Seveda je raz* polagala tudi z boljšim materijalom. Naši srednji šoli manjka sedaj onih delavnih, vztrajnuh in nadarjena učencev, ki so pri* Hi z dežele. Iz teh vrst so Izšle tudi najvišje glave našega naroda. Sedaj kmet ne daje več toliko sinov študirat, časi so pre* slabi — študije predrage. Zato polnijo šolske sobe večinoma meščanski in pred* mestni otroci in nepotrebni balast, ki se vozi vsak dan po železnici — raz ven čast* nih tajem seveda. Kakšne so taaume po* sebno po naših predmestjih ln nih stanovanjih, kjer pogosto učence nfc ma niti miru, da bi se nčH, je znano. In vendar ravno ti sloji svojiss obokom n« morejo dati drugega kakor fe/o in atužba, če jim jo morejo kje oskrbeti. Tn je ma* la matura pogosto življenjskega pomena. In ker se mora šola ozirati %»dd na eocšaA* ne razmere učenca, je razumljivo, kako je včasih mala matura ekrStmna. O neki mali zrelosti more biti to rdi govor samo pri najboljših učencih, ki dovrše malonfS* turo, vse drago je oni prirastek, ki je nuj« na posledica naših povojnih fazmer in n* ste od leta do leta. Seveda, v življenju pozneje-odločajo in* drviduaine zmožnosti človekove. Nižja srednja šola more dati ie srkaj splošne glavne priprave. Po mali maturi se razredi tepeaorffrk Večina danes več ne reflekfira na višje študije. Zde se jim nepraktične. Zato se vrnejo v peti razr od res sarno oni, ti so izbrani in se hočejo posvetiti vedi in uče» nos ti, in pa oni, — ki niso bili nikamor sprejeti. Teko je mala matura danes velik mejnik v Soli in v življenju gploh, zato Je razumljivo, da te bije okoli nje trd boj današnje dobe. Ne more se nfi, da bi današnja sred« nja šola ne imela polnega pojmovanja in razumevanja za sočasne socialne razmere m da ne upošteva vsega, kar odločuje pri današnji šolski izobrazbi in njenih uspe« hih oz. neuspehi. A šola se mora pied vsem zavedati, da je v službi javnosti, na* roda in države, zato ima ravno glede vzgo» je nižj% razredov tn male mature veliko dolžnosti, da odpira pot do kruha vsem, ki so zmožni in vredni ki da Zadržuje as« val, ki bi z množitvijo polfertdigenčnega brezposelnega proletarijata ne bil v ko« rist ne družbi ne državi. Hvala Bogu, da se javne, posebno stanovanjske razmero v zadnja leta vidno boljšajo m da bosta šola a dom v bodoča leta vkljub obU» nemu naraščaju, ki ga moramo s stališča naše narodne sile samo pozdravljati, vzga» jata vedno zrelejšo m zmožnejšo genera* cijo, ki bo že pri mali maturi pokazala ne le hrepenenje po kruhu, ampak točB voljo do nadaljnjega dela m izpopolnjevan nja ▼ korist sebi m domovini. Proglas Jugoslovenskega akademskega kluba Ljubljana, 26. junija. Pred meseci je med akademiki vseh jugoslovenskih univera nastala akcija, da se ustanovi enotno društvo vseh jugoslovensko mislečih akademikov na vseh umtver-z ah in v mestih, kjer obstajajo fakultete. Glede na sedanje stanje študentov, ki so večinoma neorganizirani, deloma pa organizirani v društvih, M ne morejo ustrezati vsem študentskim potrebam, se je ustanovil Jugoslovanski akademski klub, ki nai pod svojim širokim nacionalnim programom »druži vse jugoslovensko orientirane akademike r skupnem delu za blagor akademikov ln naroda. Naš program je tako širok ln velik, da moremo % nJim zadovoljiti vsakega Študenta. 2e t kratki dobi klubovega obstoja lahko z zadovoljstvom kon® ta tiramo, da smo tako v široki javnosti, kakor pri kompe-tentnih oblastvih našli mnogo razumevanja in stvarne podpore tn lahko trdimo, da bomo svoj program izvedli. Vabimo vse akademike, da pristopijo V klub ln pokažejo s tem razumevanje za njegovo dek> ter pripomorejo do najboljše rešitve vseh študentskih vprašanj. Prve savezne tekme v Igrah bodo letos jeseni v prvi polovici septembra. Kolikor je po dosedanjih dlspoeljah znano, bo tekmovalo moško članstvo ln naraščaj v Mariboru, članice a ženski naraščaj pa t Zagreba. Tekme bodo letos iz odbojke. Za drago leto bo pripravil savezni tehnični odbor drugo igro, da se tako polagoma privadi članstvo ta naraščaj tndi na to panogo udejstvovamja. Pred saveznlmi tekmami se bodo morale savršltl tekme v posamezna lupah, nakar se spoprimejo v Maribora ta Zagreba prvaki posameznih žup. Kaf nai nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom ln svete Iz« dala »Tiskovna zadruga«. KULTURNI PREGLED „Glembajevi" v Ljubljani in Zagrebu Primerjava, ki je častna za ljubljansko dramo Književnik prof. L. Žimbrek nam je poslal zanimivo primerjavo med ljubljansko in zagrebško predstavo Krleževih »Gospode Glem-bajevih<. Čeprav smo jo prejeli bolj pozno in še tedaj nismo imeli za njo takoj prostora, smatramo, da je članek še vedno dovolj zanimiv zlasti za one, ki so videli »Glembajeve« v Ljubljani, pa tudi kot prispevek k sodbi o ljubljanski drami. Kdor je videl Krleževo dramo »Gospoda GlembajevK na ljubljanskem odru v režiji drja. Branka Gavelle in v zagrebški drami v reiiji g. Verlija, bo na mah opazil neverjetno veliko razliko med tema predstavama. Če promatraš obe predstavi natančnej-je, spoznaš, da ima ljubljanska ogromen plus pred zagrebško. Ta plus je tako velik, da bi skoraj lahko govorili o dveh različnih predstavah. In če jameš primerjati obe predstavi, se ti vsili nešteto raznih asociacij. Režija drja. Gavelle je za sto procentov boljša od Verlijeve. G. Verli drame sploh ni zrežiral, marveč je kar postavil igralce na oder in so tu govorili, kakor so vedeli in znali, vsak po svoji inteligenci in iznajdljivosti. To je bil vzrok, da si videl na odiu vprav neverjetne reči. Glavno vlogo igra v Zagrebu g. Dujšin, prvovrstni igralec z izrednim glasom. Igral je Leona, vlogo, ki jo je v Ljubljani imel g- Kralj. Dujšin ima kot igralec pred njim mnoge prednosti, toda Kraljev Leon je boljši od Dujšinovega. Dujšin ima zgolj en ton, skozi vso igro en sam glasovni register, česar občinstvo tolikanj ne opazi kot njegov partner-igralec, ki se mora ves čas boriti zoper to glasovno siromaštvo. Kraljev Leon je mnogo boljši, bolj izdelan, konsekventnejši; Kralj je zares lahko ponosen s to svojo vlogo. Tu vidimo, kaj pomeni za igralca režiser! Sedaj pa pride ono, kar je najbolj neverjetno: Vse ostale vloge so pod kritiko, vprav nepremerljive z vlogami ljubljanske predstave: oprečne, pomanjkljive, klavrne, neverjetno slabe. N. pr. vloga Pube, ki jo je v Ljubliani igral g. Zeleznik, v Zagrebu g. Strahinja Petrovič! G. Železniku moramo čestitati; treba je reči, da je njegova vloga bila višek, sijajna in neprimerljiva z vlogo g. Petroviča. Zagrebški igralec ni znal niti teksta, dočim je naš Zeleznik briljiral, držal celo sceno, delal s svojim izpremenljivim glasom, kar je hotel. Zagrebški interpret te vloge je bil dolgočasen, izpuščal je mnogo teksta, ni znal, kaj naj počne — vzleknil se je po divanu in je bil skratka nemogoč. Zeleznik je svojo vlogo znal v potankosti, jo izdelal do popolne virtuoznosti tam, kjer jo je P. samo naznačil in fiksiral, nato pa je to vprav po začetniško »zapacak in upropastil ves do-tični del drame. G. Železniku. ki je v zadnjem času dal v ljubljanski drami nekoliko izrednih vlog, ljubljanska kritika ne daje toliko priznanja kot mu ga gre; on v skali ljubljanskih igralcev ne zavzema pri- padajočega mu mesta, dasi spada med prve. Takisto je z g. Danešem, ki je s svojim Fabricijem daleč prekosil zagrebškega g. Prejaca. če primerjamo slednji dve vlogi, opazimo, da je Daneš naravnejši, prist-nejši, resničnejši in globlji, med tem ko je vloga Prejaca neizdelana in drugače doumeta, nego ustreza avtorjevi zamisli. Ni bil toliko slab kolikor neprepričevalen; po izredni kreaciji g. Daneša nam njegova vloga ne ugaja. Dr. Altmana je v Zagrebu prvikrat kreiral (z eno skušnjo) g. Branko Tepavac. Ta je bil edini dober, enako dober kot g. Skrbinšek. Tepavac je sploh edina svetla točka te igre. Ostale tri moške vloge (duhoven, oficir in sluga) so hudo zaostajale za onimi iz ljubljanskega ansambla. In ga. Nablocka! Imela ie slabo tekmovalko, go. Krleževo, ki ji ni dorasla, ker je bolj ali manj začetnica. O primerjavi med obema vlogama sploh ne more biti besede. Vloga ge. Nablocke je dominantna in tako dobra, da je vsako primerjanje odveč. Po vsem tem moramo ljubljanskim igralcem samo čestitati in izraziti največjo pohvalo. Razume se, da je tu bila odločilnega pomena režija drja. Gavelle; da je la režija ogromen plus. Nekdo je napisal v odlični reviji, da dr, Gavella kot gost ljubljanski drami ni potreben- Tako mnenje^ je povsem deplasirano, kajti to drži: režije drja. Gavelle so bile take, da ljubljanska drama še ni videla enakih; ne najdete iih niti v zagrebškem gledališču, ki bi hotelo biti prvo gledališče v državi. Režija dr. Gavelle je najbolj pokazala, kaj lahko naredi iz igralcev in kaj pomeni za igralca, ki pod izvrstno režiserjevo roko daje maksimum svojega znania in talenta. Če bi bil dr. Gavella v Ljubljani zrežiral še nekoliko dram, bi bila to za naše igralce in našo dramo prava sreča. Ta mož je danes trdno na svojem mestu in mu v Jugoslaviji ni in še dolgo ne bo nadomestila! • G. Ivan Levar je nedavno v vlogi Igna-ta Glembaja gostoval v Zagrebu. Gostovanje je, kakor je bilo pričakovati, izredno uspeio. Vsekako je dokazal, kako je treba igrati vlogo, kako jo je treba glasovno dati in na odru razviti. Njegov nastop je zna-čil zmago in triumf in njegova vloga je taka, da o nji lahko govorimo samo v super-lativih. Levarjeva igra se je dvigala visoko nad ves zagrebški ansambl; igral je docela drugače od ostalih, med njim in partnerjem je zijala praznota. Kar čutil si, da ni bilo zveze. Največ gre kajpak na rovaš režiji, zatem pa je to zasluga Levarjeve visoko individualne igre in kreacije, ki je fascinirala. Takšnega igralca zagrebška drama nima in je lahko ljubosumna na ljubljansko dramo. Vloga, ki je bila izdelana tako municijozno, vestno in popolno, je Levarjev osebni uspeh, ki mu ga je bil priznal tudi ves zagrebški tisk. L. Žimbrek. Razgovor s poljskim glasbenikom Dr. Mateusz Glinski o poljski glasbi in skladateljih Dr. Mateusz Glinski (Glinjski) je izdajatelj in urednik največje slovanske glasbene revije »Muzyka«. Bojim se, da je ta revija pri nas domalega neznana, saj se vzlic toliki slovanofilski gostobesednosti še vedno nismo navadili komunicirati s slovanskim svetom vsaj toliko, kolikor bi nam to utegnilo koristiti. Glinski je skladatelj opere »L'aiglon«, simfonične pesnitve »Slepi goslač« in drugih, skladb. V zadnjem času je dovršil skladbo »Suita Pureelliana« na motiv genialnega angleškega skladatelja iz 18. stoletja. Njegove kompozicije so igrali v Varšavi, Berlinu, Budimpešti, Pet-rogradu in drugod. Interview z g. dr. Glifiskim, ki je potoval po Jugoslaviji s skupino poljskih novinarjev, se je izvršil v nekoliko nenavadnih okoliščinah: na Bledu, med potjo od Suvobora do hotela Park. Predstavite si sliko: Na cesti je živahen promet, koket-ne nemške letoviščarke hodijo mimo in si pripovedujejo svoje male blejske romane, jezero rahlo valovi in kajpak »čolnič plava semtertje«. V tem prometu in prahu pa simpatični gospod najlepših moških let, z inteligentno fiziognomijo, ki razodeva esteta, z umerjenimi gestami in toplo besedo pripoveduje o muziki svoje domovine, o operah daljne Varšave, ao čudežnem pojavu melanholičnega Chopina, ki se je kakor repatica povzpel visoko nad plan poljske glasbe in zažarel vsemu svetu ... Manj simpatični gospod vse to beleži, se spodtika ob cestno kamenje in se poti... Kako malo poetično, kako malo v letoviškem stilu! — O razvoju poljske glasbe naj Vam pripovedujem? — pravi ljubeznivi dr. Gli6-ski in me vzame pod pazduho. — Pišete? Torej: Poljska glasba se ni razvijala tako sistematično kot pri drugih narodih, kjer so ugodnejše okoliščine dajale razvoju trdnejšo podlago. Paderewski je v svoji študiji o Chopinu dobro zapisal: »Poglavitna značilnost poljske zgodovine je aritmija«. Naš razvoj pozna nagle skoke. 18. stoletju daje obeležje vokalna polifonija Penkela .genialnega Gomčlke in drugih, nato nastopi do Chopina depresija. — Chopina sami silno čislate? Da, v njem ni samo vsa brezformnost romantičnega občutja, v njem je tudi toliko poljskih barv, toliko naših nacionalnih motivov, toliko bistveno naše harmonije z nje modulacija-mi in disonancami, da velja za večino njegovih skladb to, kar je Liszt zapisal o Chopinovi Marche funebre: da jo je mogel napisati samo Poljak. Z njim .ie krik-nila v svet poteptana poljska duša... Po Chopinu nastopa doba njegovih epigonov; kaj čuda, če takle mojster zaslepi vse, ki vznikajo v njegovi bližini. Med njimi je bil Stanislav Moniuszko, avtor oper »Hal-ka«, »Gradu strahov« in mnogih drugih del. Bil je tako močna tvorna individualnost, da njegova tradicija sega še tesno v naše dni. Na koncu 19. stoletja je Karlo-wicz prinesel v poljsko glasbeno življenje začetek novega stila in nekako renesanco cbopinovskih tradicij. Karlowicz, Szyma-nowski, Fitelberg, R6žycki, Szeluto so ustvarili skupino mladih, imenovano »Mlada poljska muzika«. Saj poznate naličen pojav v poljski književnosti! Značilnosti te glasbene skupine so: poudarjanje poljske samobitnosti, karakterističen stil, perfekt-na tehnika. Fitelberg je prenehal komponi-rati, Szeluta je kmalu odpadel, Karlowi-cza je 1. 1919 v Tatrah zasul plaz; Szyma-nowski in R6žycki sta dalje časa ostala edina res velika glasbena tvorca. — Da Vam povem kaj več o tej dvojici, ki je pri vas skoroda neznana? R6žycki je naš najpopular. operni komponist. Njegove opere »Eros in Psyha«, »Beatrice Cenci«, njegov balet »Pan Twardowski« in nekatere simfonične pesnitve, n. pr. »Anhelli« (po motivu Slowackega), »Boleslav Smeli« i. dr. so zaslovele tudi v inozemstvu. Karol Szymanowski ne piše samo opere, marveč tudi simfonije, religiozne kantate in oratorije, komorne skladbe itd. Mirno lahko trdim, da je to naš največji skladatelj od Chopina sem. Odlikuje ga vzorna into-nacija, izredna tehnika, globokost koncepcije, idealizem in plemenitost invencije. Okoli njega se je zbralo 12 ali 13 mlajših, mnogo obetajočih skladateljev, izmed katerih naj omenim samo Jana Maklakiewi-cza, Michala Konrackega, Pjotra Perkow-skega, St. Wiechowicza ,sina prej omenjenega skladatelja Jerzyja Fitelberga i. dr. V tej skupini, ki jo vežejo tradicije »Mlade poljske«, se danes da ugotoviti nekaka narodna tendenca, ki je za njo dal pobudo Szymanowski v svoji fortepianovi »Mazur-ki« in baletu »Harnasie« (slednjega so že vprizorili pri vas, v Zagrebu). Tematiko črpa iz narodne pesmi; opaža se nova tehnika, a nje folklornost ni ona stara, zdavnaj premlačena .temveč docela nova, z res modernim obravnavanjem problemov. — Ne, to ni edina smer v naši sodobni glasbi; razen nje obstoji še vrsta drugih tendenc, smeri in posameznih močnih individualnosti. Nekateri ugledni poljski skladatelji delujejo v inozemstvu. Naj omenim Aleksandra Tansmana, ki ima velike uspehe v Parizu, Karla Rathausa v Berlinu, Czeslawa Mareka v Curihu, Tadeu-sza Jareckega v New Yorku. Tudi starejša skladateljska generacija se še udej-stvuje, toda nje največji predstavitelji po Moniuszki (želifiski, Noskowski, Slad-kowski i. dr.) so že mrtvi, veliki pianist Paderewski več ne komponira; ostali so še Niewiadomski, Maszynski in še nekateri. V simfonični glasbi posebno slavi letošnji državni lavreat Maliszewski. V operni tvorbi delujejo poleg R6žyckega Adam Wieniawski (»Megae«, »Lalita«), Soteyko (patriotske opere z motivi iz poljske zgodovine), Rytel (romantična opera »Ijo-la« i. dr.).Evgeniusz Morawski tudi zasluži, da ga omenimo: čeprav je že starejši skladatelj, očituje v svojih delih modernistična stremljenja in je sploh močna individualnost. — Da sem pozabil nase, pravite? Saj sem vam že povedal o »L/aiglonu« in o drugem; upam, da bo tega več, ko postanem starejši; dajva si čez dvajset let ren-dez-vous v Varšavi 'in lahko napravite drug interview z menoj. Kaj bi Vam "še povedal o sebi? V Petrogradu sem bil nekaj časa dirigent; kot gost sem dirigiral tudi v Berlinu, Budimpešti in drugod, v Varšavi večkrat nastopam. Delujem tudi kot kritik; poljski kritiki smo organizirani in jaz sem podpredsednik. Mislim, da je važna tudi moja »Muzyka«, revija, ki v slovanskem svetu nima enake po obsegu in značaju. Izhaja v Varšavi, kjer tudi sam stalno bivam. — Moja glasbena stremljenja in moji stiki z jugoslovensko glasbo ? Dobro, pa še o tem: Kot skladatelj sem modernist, moja simpatija pa je Szymanowski in »Mlada Poljska« sploh. Kot kritik in dirigent sem eklektik. Motto moje »Muzyke« je: podpirati in razvijati vse, kar je iskrenega in poštenega in kar sloni na trdni znanstveni podlagi, zato v moji reviji sodelujejo zastopniki najrazličnejših struj in stremljenj. Zelo bi želel, če bi mogel navezati najožje stike s slovanskimi deželami. Pripravljam posebno številko »Muzyke«, ki bo posvečena jugoslovenski glasbi; hotel bi prirediti dirigentsko turnejo po vaših glasbenih središčih in morebiti še predavanja o poljski glasbi, zakaj — res je, da se malo jx>znamo in zaradi tega slabo cenimo. — Da, med jugoslovenskimi skladatelji imam več znancev: v Beogradu Mi-loja Milojeviča, v Zagrebu Božidara širolo, v Ljubljani Antona Lajovica. Zanimanje za jugoslovensko glasbo je na Poljskem močno in postaja vedno večje; koncerta vaše »Glasbene Matice« se naši ljudje še zdaj dobro spominjajo in govore o njem; da, to so bili močni vtisi. B. Borko. Dvanajst let karpatsko' ruške književnosti Dvanajst let je minulo, kar imajo Kar-patorusi pravico in možnost, svobodno razvijati svojo literaturo v najširšem pomenu besede. Povod te zakasnelosti je iskati v prilikah nedavne preteklosti. Res padajo pričetki karpatsko-ruskega literarnega dela že v dobo po 1. 1848, ko je Avstrija iz političnih razlogov začela dvoriti »zvestim Slovanom«, tudi »Rutenom«; dasi to ni trajalo dolgo, se je vendar ruska beseda v Karpatih in pod njimi znatno okrepila. Kmalu pa je zopet madžarizacija zavzela nasilne oblike in novo karpatskoru-sko pokolenje je bilo obsojeno na popolno raznarodenje. V letih 1900 so izumrli zadnji ruski narodni vodje in do 1. 1919 se ni pojavilo v karpatskoruski literaturi prav nič znamenitejšega. Pojavil se je le kakšen koledar s slabo vsebino. Med svetovno vojno je ruska knjiga naravno pomenila državno nezanesljivost sploh, in vse je ali zaplenila policija ali pa so zažgali imetniki sami. Ko je bila po vojni Pod-karpatska Rusija prideljena češkoslovaški republiki, je bilo treba šele zbirati raztreseni literarni material in nadovezati vsaj formalno tradicijo ter vzbuditi smisel za rusko besedo sploh. Treba pri tem poudariti, da interesa za rusko knjigo ni prva pokazala inteligenca, ampak narod. Pred vojno so izšli večinoma prevodi bodisi iz nemščine ali madžarščine, istotako še prvi čas po vojni. Knjig z res umetniško vrednostjo je izšlo le malo, med njimi pesmi Aleksandra Duhnoviča, Aleksandra Pav-loviča, Stavrovskega-Popradova, ter nekaj razprav, in povesti J. A. Fencika, .Urijila Meteora itd. Nekaj literarne zgodovine (življenjepise in karakteristike karpatsko-ruskih pesnikov in pisateljev) so napisali A. O. Popov, J. Sabov in prof. Vergun. Tudi je po vojni izšlo nekaj zbranih spisov raznih pisateljev. L. 1924 je D. N. Vergun v zborniku »Deset lekcij o Pod-karpatski Rusiji« obdelal zgodovino kar-patskoruske literature, še bolj sistematično in znanstveno kritično pa Pavel Fe-dor tudi v posebni knjigi. Nastalo je v tem času tudi nekaj literature o »jezikovnem vprašanju«, vendar bolj iz narodnozgodo-vinskih nego filoloških vidikov. Ako kratko pregledamo karpatskorusko lepo književnost, vidimo, da še danes prevladuje, kakor je to vedno bilo, poezija nad prozo. Zadnje desetletje je dalo precej novih karpatskoruskih pesnikov, vendar komaj 5 ali 6, ki so res nekaj vredni. Najznamenitejši med njimi so se že približali ruskemu književnemu jeziku in se napili iz vrelca bogate ruske literature. Med njimi je zlasti pomemben Andrej Ka-rabeleš, kojega pesmi pomenijo kulturni preporod podkarpatskih Rusov ter popolni preokret v pogledih na umetnost. Drugi veljak te skupine je pesnik Mihal Popo-vič, veliki poet svoje rodne zemlje. Zna-menitejša pesnika sta tudi še Pavel Fe-dor in Lev Tyhlevič. Beletristične proze je bore malo in razen A V. Popova »V Karpatskih gorah« skoro nič pomembnega. Omeniti bi bilo le nekaj črtic M. Popoviča, J. Dulaja, I. Lo-cuga, M. Parlaga, J. Kondratoviča, A. Bo-bulskega, P. Fedora itd. Ce pomislimo, da od 1. 1900 do 1918 sploh ne najdemo niti črke umetne proze v Podkarpatski Rusiji, je to vsaj nekoliko napredka. Pač pa je bilo zadnjih 12 let zelo plodo-vitih glede gledaliških iger. Pred prevra- tom sploh ni bilo ne posebnega karpatsko-ruskega narodnega gledališča ne repertoa-ra zanje. Razen iger A. Duhnoviča »Dobrota je več vredna ko bogastvo« je bilo vse, kar se je igralo večinoma v šolah, samo prevod iz madžarščine. Danes pa je v Podkarpatski Rusiji nad 200 diletantskih krožkov in nad 40 iger. Večino jih je napisal Anton Bobulskij (Stric iz Amerike, Nema nevesta, Vol, Stražnica št. 2, Kandidat itd.) kot lahke vaudeville iz dnevnega življenja z mnogo tipičnega humorja. Igre Bobulskega dosegajo povsod izredne uspehe in so mnoge že v prvi izdaji razprodane. Kot početek prave drame lahko smatramo P. Fedora igro. »Nesrečna usoda«. Svojevrstna > D. Antalovskega »Božično drevesce«. Tudi komedija »Skromnost zmaguje« od P. Fedora, ter nekaj iger Siona Silvaja pričajo o resnem delu na polju gledališke literature. Izšlo je tudi več zbirk narodnih pesmi, nekatere obenem z notami. Stari karpatskoruski listi, kakor »Luč« ln »Listek«, so večkrat objavljali prevode čeških in slovaških pesmi. Ta tradicija je tudi še danes živa. Pesmi sta prevajala iz češčine Popovič in Karabeleš,Kochanyj -Goralčuk pa je prevedel češko igro »Grandhotel Nevada«. Perijodičnih izdaj je v Podkarpatski Rusiji več ko preveč. Izhajajo »Karpatski svet«, »Podkarpatska Rusija«, »Mladina«, »čebela« in drugi časopisi. Učiteljsko društvo izdaja časopis »Narodna šola«. Vsako leto izide tudi več narodnih koledarjev. Vidimo torej, da se je karpatskoruska literatura tekom 12 let, kar so podkarpatski Rusi prosti madžarskega tiranstva in uživajo popolno svobodo v ČSR, razveseljivo razmahnila. Uspeh Jugoslovena v Brnu Brno, junija. Minulo dni je prvič nastopil na tukajšnjem gledališkem odru mladi tenorist g. Juraj Hančevič. Pol je ulogo Cavaradossija v Puccinijevi operi »Tosca«. Ulogo Scarpia je pel g. inž. Nikola Cvejid, predstavo pa je dirigiral g.^Balatka. Naj takoj omenim zanimivo dejstvo, da je pri prvem nastopu g. Cvejiča v Ljubljani tudi dirigiral gosp. Balatka. G. Hančevič je imel nepričakovan uspeh. Ker ie kot koncertni pevec v Brnu precej popularen, je prejel številne vence, a gledališče je bilo docela razprodano. Kritika se o njegovem nastopu izraža zelo pohvalno. Najstrožji brnski kritik, sotrudnik »Li-dovih Novin« je napisal, da je njegov glas lep in podajen, barvan in zmožen znatne dinamične razpetine. Obeta mu lepo bodočnost. Po svojem prvem odrskem nastopu }e g. Hančevič dal Vašemu dopisniku naslednje pojasnilo: Rodil sem se v Rosario de Santa F€, kjer ima moj oče Peter še danes svoje posestvo. Hodil sem v špansko ljudsko šolo, toda kljub španski okolici je bila naša družina vedno jugoslovensko zavedna. Moj oče je tudi tenorist in prva naša pesem, ki sem jo v mladosti slišal, je bila »Lepa naša do-movina«. Gimnazijo sem obiskoval v Splitu, nakar som šel v Brno študirat tehniko, ki sem jo že dovršil, tako da sem danes tudi absolvent tehnike. Vpisal sem se na kon-servatorij, kjer me je dobil v roke gosp. Teodor Černik, nekdaj sloveči baritonist fn danes še slavnejši profesor konservato-rija in učitelj petja pri gledališču. Niemu sem dolžan veliko hvalo, da sem danes to, Kar sem.« Nadalje je gosp. Hančevič izjavil, da je bil vedno pristaš integralnega jugosloven-stva in da je ponosen, da je bil izvoljen dvakrat za predsednika AD »Jugoslavije«. Mladi umefnik je vnet prijatelj Slovencev, prav med Slovenci ima največ svojih prijateljev, zato ni čudo, da ga cesto vidimo v kavarni z »Jutrom« v roki. Merodaj-na je tudi kritika ge. Lovšetove, ki je za časa svojega bivanja v Bmu dala prednost gosp. Hančeviču pred gosp. Masakom, prvim tenorjem v Pragi, ki je nastopil hkrati ž njo na koncertu. D. 1» Gostovanje zagrebške drame v Mariboru Maribor, 24. junija. Ob zatonu letošnjega gledališkega lata »o nam Zagrebčani prinesli nekaj oplajajočega solnca resnične umetnosti, ki dviga in po-žlahtnuie, in dalj s tem pač najtočnejši odgovor na vprašanje o zunanji in notranji režiji. Skratka: tako igranje si želimo iz dna duše, za takim igranjem naj gredo težnje tudi našega teatra in kritika bo z veseljem zapisala: odlično. S koliko dušo je prikazal tajinstveoi X g. Dubravko Dujšina, da čar velike osebnosti, četudi leta še tako silno zablodi, zmagovito premaguje vse ovire, premaga tudi samega sebe, ko naposled zablesti v čisti človečnosti' Gdč. Božena Kraljeva je upodobila v konte-si-grofici Y večno ženskost, duha te zemlja, z ono izčiščeno sposobnostjo umetnice, ki more umetniško podobo napolniti % vročo krvjo lastnega srca. Ko v 2. dejanju glumi gledališko umetnico in pritvarja zastruplje-nje, si je izvojevala spontano pritrjevanja razvnetega občinstva. Grof Zet g. Zlate Gr-kovioa je bil do kraja izdelani lik aristo-krata, vseskozi dosleden v govoru m vsaki kretnji. V najboljšo dopolnitev je igral g. Josip Pukšer slugo, ki ob vsej domačnosti nikoli ne pozabi pravilnega razmerja do svojih gospodarjev. Blagohotno bedijo nad to predstavo predragi mani preminulega velikega umetnika in režiserja Ivo Rajiaa, ki je z soustvarjajoče svoje globine odigral plemenito zamisel pesnika Klabunda v jasno luč gledališke umetnosti: Bodi človek! Umetniški okus Zagrebčanov je celo iz naše scenične revščine ustvaril ustrezajoče okolje. Takih Zagrebčanov bomo vedno od srca veseli. A—e. »Grafika* v Pragi. Kritik »Prager Presse« je o nastopu ljubljanske »Grafi« ke«e v Pragi priobčil pohvalno poročilo, v katerem pravi, da ljubljanski zbor sicer ne doseza sorodne mu praške »Typografi» je«, da pa je tudi on na dobri višini. O di« rigentu A. Grobmingu sodi, da je zelo dober mirzik, ki očitno razumeva svoj zbor, katerega že od njegovega začetka smotrno vodi. Drobne vesti Iz mednarodnega »veta Za člana Francoske akademije je bil iz« voljen Pierre Benoit, avtor »Atlantide« in drugih mnogo čitanih romanov. — Letos« nja glavna nemška književna nagrada je bi« la podeljena pisateljici Richardi Huch za njeno celotno delo. — Petdesetletnico je slavil eden najizvirnejših sodobnih nem« Skih pisateljev in mislecev Rudolf Pann« wifcz. — Znameniti pariški »GoMege de France« je slavil te dni 400 letnico svojega obstoja. — V Heidelbergu so se vršile ve« like vseučiliSke ©lavnostii. Tamošnje vse« učilišče je dobilo nove, obsežne prostore, ki ®o jih slovesno otvorili. Univerza v Heidel« bergu je najstarejša v Nemčiji: ustanov« Ijena je bila 1. 1386. po vzorcu Sorbonne. — V Parizu je skupina nemških igralcev* komikov pod vodstvom Georgetta Boner otvocila svojo letošnjo sezono s Sohnitzier* jevo »Komedijo besed«. To je ie drugo daljše počitniško gostovanje nemških igral* cev v Parizu. — Nenavaden je procvit poezije v Ameriki. Po A. Kreymborgu iz« ide vsak mesec kakih 150 pesniškh zbirk, izmed katerih se mnoge razprodajo. Občin« stvo rado obiskuje predavanja o pesništvu in znamenitejši pesniki lahko žive samo od verzov. Torej vendarle Američan ni ta* ko odvraten fiMster kot ga nekateri sli* kajo? »Zvonček« je z io. Številko zaključil 82. letnik, številka je priobčila črtico dr. Fr. Zbašnika »Oče«, pesem Marijane Zeljezno-ve-Kokalj, pripovedko Andreja šavlija »Kokošji pastir«, črtico Mirka Kunčiča »Juhuhu«, pesem Marjana Tratarja »Pomlad na jugu«, članek L. Poljanca »Tajin-stveni žarki«, pravljico »Čudežna skrinjica«, Manice Komanove povestico »Nalogo je prepisal«, Jožeta Hribarja »Planinke«, Juvančevo skladbo »Slovanska«, nadaljevanje Ossendowskega »življenja in smrti male opice«, prof. Nardina sestavek »Pretakanje soka v rastlinah« in vrsto drugega zanimivega gradiva, ilustracije itd. »Zvonček« ureja dr. Pavel Karlin. Griša Koritnik, »Stare angleške pesmi«. Pesnik in prevajalec Griša Koritnik je pravkar izdal v samozaložbi »Stare angle« ske pesmi«. 116 strani obsegajoča knjiga vsebuje prevode angleških oziroma škotskih narodnih balad. Povsod, kamor je prodrla anglosaška književnost, so škotske balade znane in priljubljene. Angleži jih radi iem* ljejo s seboj na pot in čitajo kakor bibli« jo. Krepke 60 besede, ki jih je izrekel o eni izmed teh balad sir Philip Sidnev: »Priznati moram kajpada svojo barbarsko nrav, kajti kadarkoli sem poslušal staro ju« naško pesem o Percvju in Douglasu, sem čutil, da mi je ganila srce silneje od trob« Ije.« Ta stara, močna, iz davnih časov ohranjena poezija, ki je tisoče in tisoče sne vnemala in tolažila, ki so jo peli britski pomorščaki po vseh morjih sveta, angleški kolonisti na vseh celinah, kjer so se opri« jele tal njihove naselbine, pesem junaška in pesem ljubavna, razodeva duha srtare rase, vonj zašlih časov in očitujje mimo vseh rasnih in časovnih razdalj večne ele« mente človeške narave. Zato je Griša Ko« ritnik dobro storil, da nam j« nekatere pesmi ponašil in izdal v večjem izboru s uvodom in beležkami Epska poezija se pri na6 kaj malo goji; lapidarni in vprav uda» ni baladni ton, ki je prevladoval v časih, ko je bilo dejanje važnejše od besede, s« utegne prilegati zlasti današnjemu člove* ku, človeku dejanja. Prevodi 60 na višini Koritnikovega »Lističa iz angleške Tirike,« ki je že razprodan. »Staro angleško liriko« toplo priporočamo! Jenkova »Naprej zastave Stave*. Go« spod višji kapelnik dr. J o s. Čerin nam je poslal ob priliki proslave Davorina Jen« ka v Cerkljah zanimivo pismo, iz katerega posnemamo: To pesem, oziroma koračni« co — kot taka je bila kampomirana — po« zna vsak Slovenec, a nihče se ni še domi« slil, da v zadnjem delu te pesmi nekaj ni v redu. Povsod, kjer je »Naprej« tiskan, povsod, kjer se poje, se ponavlja ista na« paka, ki jo imajo tudi vse pesmarice. Ta« ko se je ta napaka vrinila tudi v mojo pesmarico, ki je izšla 1. 1897. in potem še v dve ali tri nadaljnje izdaje. Napaka pa jo v sledečem: IConCmi dol *?Vapcrcja» mo reproducirati, dobro pa bi bilo, če b$ ga objavili »Zbori« ali katera druga glas« betna revija. Jan Hajšman e Viktorju Djfen. V ložbi praške »Legie« je kot 16. zvezek »Le gionafske knihovny« pravkar izšla lOfr strani obsegajoča knjižica našega češkega, sotrudnika, redaktorja Jana Hajšmanas »Viktor Dyk v domšcim odboji«. Pisec opisuje v prvi vrsti Dykovo politično delovanje 1. 1917., ko je vneto sodeloval v< protiavstrijskem listu »Ceskš. demokra-cie«. V drugem delu knjižice so reprodtb-cirani Dykovi članki, ki so izšli leta 1917*, v tem listu in ki ne osvetljujejo samo Dy-kove osebnosti, marveč tudi v marsičem označujejo razmere L 1917. na Češkem* Pietetno spisana in z raznih vidikov zanimiva knjižica g. Hajšmana bo gotovo dosegla svoj namen. Ljubica S. Jankovte: Iz slovenaSke knjfe ževnosti. (Drugo prošireno i dopunjeno tedanje.) Da ni bilo samo idejno posrečeno* ampak tudi praktičnega pomena delo gdč. Ljubice S. Jankovič: »Iz slovenačke književnosti«, nam jasno priča dejstvo, da j<=» r tako kratkem času (od 1928 L ) doživelo že drugo izdajo. Po delovni metodi se bistveno ne razlikuje od prve izdaje, tod* druga ni le razširjena in dopolnjena, marveč tudi poglobljena. Gdč. Jankovideva pozna do dobra naše starinske književne poizkuse (brežinske spomenike, Trubarja, Hrena, Pohlina), če jih sploh moremo tako imenovati, ker so predvsem zgodovinske in filoške vrednosti kakor tndi poizkušn.;o uveljaviti slovenščino ne iz nacionalnih stremljenj, temveč iz golih politično-religi-oznih potreb, do naše najnovejše in najmlajše generacije. Knjiga ima to prednost, da združuje izbrane literarne vzglede, zgodovinski pregled in da je opremljena s 24 slikami naših najznačilnejših mož. Tako to delo ni »suhoparen učbenik,« marveč lep kažipot srbohrvatskemu delu našega naroda v duševno bogastvo nas Slovencev, ki bo gotovo marsikomu vzbudil nadaljnje zanimanje za nas ter povečal naše medsebojne kulturne stike. V oddelku: »Sk>ve-načko-srpskl književni odnosi« se je avto« rlca kratko in pregledno dotaknila teh" medsebojnih kulturnih stikov, ki želimo, da bi narasti! v novo ogromno delo ter bi celemu svetu dokumentirali našo notranjo nacionalno harmonijo. Knjiga je tiskana v latinici in bo našla še večji odziv kakor prva izdaja in to bo najbolj nagradilo a*« torico za njen trud in vztrajnost. ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Boris Kostič, znani jugoslovenski mojster, se je te dni vrnil iz Amerike. Za seboj ima dolgo turnejo po Mehiki. Javil je takoj po povratku svojo udeležbo na praški olimpijadi. Razume se, da bo dobil tudi svoje mesto v velikem blejskem turnirju. Olimpijada v Pragi bi prav gotovo nam Jugoslovenom prinesla odlično mesto v meddržavnih tekmah. Toda niti danes, ko pišem te vrstice, savez še ni povedal, kako je s potnimi stroški. Pač pa se je pokazalo, da so bile vse tiste tekme za petega moža brez pomena. Po Kostičevem povratku je mojster Konig avtomatično postal namestnik. Kostič je četrti jugoslovenski mojster blejskega turnirja. Dr. Astaloš, Kostič, Pire in moja malenkost smo nesporno pravi zastopniki jugoslovenskega šaha za Prago in za Bled. če bo veliki blejski turnir imel samo 14 udeležencev, je lista že precej gotova. Poleg svetovnega prvaka dr. Aljehina in velemojstra Njemcoviča je obljubil priti tudi velemojster Bogoljubov. Spieimann je itak že gotov. Samo šest mest je torej še spornih. Nemogoče pa je prezreti Flohra, Stoltza, Sultana Khana in Kashdana kot zastopnike mlade garde, če vzamemo tri od njih, je komaj še mesta za Rubinstei-na, Tartakowerja in Maroczyja. Zdi se mi, da smo že sedaj lahko zelo, zelo zadovoljni. Veliki »kanoni« Aljehin, Njemcovič in Bogoljubov, jamčijo za ugled turnirja., ki mu ni zlepa prispodobe v šahovski zgodovini. Cvet mladine bo poživil borbo. Naša domovina pa bo izredno častno zastopana. Pretekli mesec sta ee v Pragi spopadla Flohr in Stoltz. Flohr je zmagal. Sedaj je pač poklicani zastopnik Češkoslovaške. Stoltz je igral precej nesigurno. Uspehi, ki jih je v zadnjem času imel, so ga mogoče malo prevzeli. Da naši šahisti spoznajo igro mladih mojstrov, prinašam danes zadnjo partijo iz dvoboja Flohr : Stoltz. Beli: S. Flohr. Črni: G. Stoltz. 1. d2—d4 Sg8—f6 2. Sgl—f3 --- Ta poteza-je zelo krotka, toda zelo solidna. Ostrejše je 2. c2—c4. Igrana poteza omogoča naslednjo interesantno obrambo, ki so si jo izmislili Poljaki. 2 .______b7—b5 če bi pred dvajsetimi leti kdo igral tako, bi ga dejali pod kuratelo. Poteza pa ima zelo globok smisel. Moderni šah ocenjuje kmete različno. Najdragocenejši so centralni kmetje na vrstah d in e. Važni so tudi kmetje na vrstah c in f. Stranski kmetje so manj vredni. Črni računa s tem, da bo beli prej ali slej igral c2—c4, pa bi rad zamenjal manj vrednega b-kmeta za c-kmeta. Hkratu pa otvarja lovcu važno polje b7. Ideja poteze b7—b5 je vsekakor zanimiva. Vrednost poljske obrambe pa je vendarle dvomljiva. Tudi v tej partiji ne donaša nobenih koristi. Res pa je, da Flohr partijo izborno igra in da Stoltz očividno ni bil na višku. Merodajna tedaj partija za vrednost ob- Mmbe vsekakor ni- 3. e2—e3 a7—a6 4. c2—c4 --- To prav za prav ni logično. Beli bi moral nasprotniku nuditi za slabega b-kmeta še slabšega a-kmeta in zato igrati 4. a2— a4. Flohr pa računa drugače, črni izgubi z naslednjo potezo tempo, ker vendar samo postavi kmeta iz igre. Belemu pa razvije lovca. Tempo je Flohru važnejši od male razlike med kmeti. 4 .______b5Xc4 5. LflXc4 e7—e6 Stoltz dokazuje s to naravno potezo, da Flohrov račun ni bil čisto točen. Črni grozi namreč d7—d5 in beli lovec bo vsekakor zopet moral oddati tempo, ki ga je prej našel zastonj. 6. 0—0 d7—d5 7. Lc4—d3 c7—c5 Zanimivo! Obrambe damskega gambita se spreminjajo, glavna obrambna poteza pa ostaja ista. V starem ortodosknem gambitu je črni moral vedno misliti na c7—c5. V indijskih obrambnih igrah je c7—c5 bil glavni udar. Tudi poljska obramba ne more živeti brez te važne poteze. 8. b2—b3 —-- V modernih igrah imajo lovci skoro povsod svoja prava mesta na b2, b7, g2 in g7. To itak ni čudno. Najdaljše dijagonale se jim tam obetajo. Hipermoderna šola je energično uveljavila to preprosto strate-gično resnico, izvaja jo pa z največjo doslednostjo. 8 .------Sb8—d7 Skakač bi bil jačji na e6, ker bi tam pritiskal tudi na polje d4. Stoltz bi pa rad na c5 vzel s skakačem, če bi beli odprl dijagonalo z d4Xc5. Skakač bi še enkrat pregnal lovca s polja d3, razen tega pa bi potem lahko skočil takoj na e4. 9. Lcl—b2 Lc8—b7 10. Ddl—e2 --- V damsltem gambitu je vedno e2 najboljše mesto za belo, e7 za črno damo. Janko Kač: Zaobljuba 'Anekdota iz Tratnikovega življenja (Prijatelju za petdesetletnico) Utihnile so slavnostne fanfare. Prav lahko si spravil v lajbeljčev žep obilni narodni dar, ki ti ga je dal hvaležni na« rod za vezilo ob Tvoji petdesetletnici. Ne štej v zlo mnogim slovenskim ob« činam. ki so Ti izročile in Ti še izroči« jo pestre diplome častnega občanstva. Rad Te ima narod in je ravnal s Te« boj vedno po tistem starem božjem re« ceptu: Kogar Bog ljubi, ga tepe. Obilno si bil deležen tega božjega blagoslova, tako da si danes že dobro ustrojen in ne boš zameril meni negodniku, da za« pišem za Tvojo petdesetletnico nekaj anekdot. Saj veš, da tudi moj glas ne seže v nebesa. 1894. leta je razsajla po zadrečki do« lini huda davica, ki je položila tudi pri Vnukovih, kakor se reče na Tratniko* vem domu, vse otroke v posteljo. Slepa pestunja Mica ni zatisnila vse dni m noči očesa. Vse je že poizkusila z bol« nimi revami, ko pa je videla, da jih vročica kar venomer kuha. je zaoblju« bila vse na božjo pot k Svetemu Kri* žu pri Belih vodah. 10 .------Lf8—d6 Podčrtava željo vzeti na c5 s skakačem. 11. Sbl—d2 Sf6—e4 Beli je grozil z udarom e3—e4. Dobil bi potem zelo lepo, odprto igro. črni preprečuje to potezo takorekoč mehanično. 12. Sf3—e5 c5Xd4 Stoltz nima potrpljenja. Dokaj boljše je bilo roširati. Res je sicer, da je važno zamašiti nasprotniku^glavno dijagonalo. Toda črni žrtvuje za to močno pozicijo svojega skakača na e4. 13. e3Xd4 Se4Xd2 Izsiljeno! 14. De2Xd2 Sd7Xe5 Ce sedaj črni skakača ne vzame takoj, mu beli v naslednji potezi učvrsti pozicijo z f2—f4. črni že ne stoji več ugodno in Flohr ga ne spusti več. Nevidno je Stoltz zašel v skrite, velike težave, ki jih ne zmore več. 15. d4Xe5 Dd6—c5 Ce lovec ne zasede dijagonale e3—a7, se je polasti beli lovec z Lb2—d4, nakar pritisne še dama z Dd2—e3. 16 b3—b4 Lc5—b€ 17! b4—b5! --- Sedaj grozi beli lovec zasesti dijagonalo a3—f8. Težave rastejo. 17 .------Lb6—c5? Lovec brani obupno obe dijagonali. Bil je pa zadnji trenutek za rošado. 18. Tal—cl Dd8—b6 19. a2—a4! --- Odločilna poteza, ki preprečuje rošado. Na 19. 0—0 bi namreč sledilo 20. a4— a5! in črni izgubi lovca na c5. 19 .------a6Xb5 Druge obrambe črni nima. 20. LdXb5+ Ke8—e7 Mogoče je Ke8—f8 bilo vendarle bolje. 21. TclXc5!! --- Črni se vda. Na 21.---Db6Xc5 sledi namreč 22. Tfl—cl, Dc5—b6; 23. Lb2—a3+, Ke7—d8; 24. Dd2—g5 + f7—f6; 25. Dd5Xg7 z grozno katastrofo. SOKOL Propagandni pešizlet gornjeradgon-skega Sokola v Radence Gor. Radgona, 25. junija. V nedeljo 21. t. m. je priredil gornjerad--gonski Sokol običajni spomladanski pešizlet sokolske dece v idilične Radence, kjer se namerava v doglednem času osnovati sokolska enota Ob času odhoda se je vlila precej huda ploha, ki je trajala par minut; ko pa se je izza temnih oblakov zopet pokazalo solnce je krenila četa številne sokolske dece v spremstvu ostalega članstva, vsi v krojih, hitrih korakov na pot. Po poldrugourni hoji je vkorakalo članstvo in deca v Slatino Radenci skozi park na zdraviliški prostor pred vilo ravnatelja g. Janžeka, kjer so plapolale narodne tro-bojnice, in je bilo v splošnem pripravljeno in poskrbljeno, kakor da lastno društvo prireja svoj prvi nastop. Sedeži so bili zasedeni od domačinov in zdraviliških gostov seveda brezplačno, ker je bil nastop zgolj pronaaandni. Po kratkem odmoru so nastopili štirje oddelki z prostimi vajami, na kar so se vršile še tekme moške in ženske dece. Po telovadbi je starosta gorenje-rad-gonskega Sokola br. Kari Mavric v lepem govoru obrazložil pomen propagandnega zleta z željo, da bi radgonsko članstvo zastavilo vse sile in dovedlo do čim prejšnjega uresničenja svojih stremljenj za ustanovitev lastne sokolske enote. Naglasil je, da le v vztrajnosti in mirnem skupnem delu, ki je v teh naših obmejnih krajih posebno otežkočeno, lahko upamo, da dosežemo končno oni cilj, h kateremu mora stremeti vsak Jugosloven, ki ljubi našo lepo domovino. Svoj govor je končal z vzklikom prvemu starosti prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu. Zatem je govoril še župan g. Jakob Zemljič, nakar je bila vsa deca pogoščena od uprave zdravilišča v Slatini Radencih in drugih Sokolstvu naklonjenih dobrotnikov iz Radencev in Gornje Radgone. Radi slabega vremena zvečer, je dala uprava zdravilišča na razpolago brezplačen prevoz vse dece v Gornjo Radgono. Bil je res lep sokolski dan! Vsem, ki so pripomogli, da je ta lokalna prireditev tako dobro uspela, izrekamo bratsko zahvalo in posebej še gospe W. Hobnovi, ravnatelju g. Janžeku in poštnemu upravitelju g. Vut-koviču. Zlet koroškega sokolskega okrožja se je vršil 21. t. m. v Slovcnjgradcu. Bil je lepa manifestacija sokolske misli na skraj« ni severni meji naše domovine in je po« kazal krasno napredovanje Sokolstva v na« ših še vedno narodno ogražanih krajih. Skušen za popoldanski nastop se je ude« ležilo 92 članov, 32 članic. 80 moškega in 48 ženskega naraščaja ter 9 naraščajn:c iz Vuzenice in savezna šola iz Maribora. Ob 11.30 se je vršila štafeta društev Slovenja —n _...... —it Ko so otroci ozdraveli, je šla slepa Mica z njimi k Sv. Križu, da izpolnijo zaobljubo. Tam je videl France prvo galerijo slik, ki so jih darovali ozdrav« ljenci cerkvi v viden znak svoje hva* ležnosti in jc sklenil, da bo tudi on naslikal za domačo župno cerkev tako zahvalno sliko. Po nekaj tednih je bila slika gotova. V živih .barvah je pred« stavljala sveto devico Nežo v kotlu vrelega olja, kako poje zahvalno him« no. Pod streho je snel France iz okvirja staro sliko svetega Jurja na steklo in pritrdil vanj svojo svetnico. Prav ve« sel je bil svoje svete Neže, ki ji je ta* ko lepo pristojal črni okvir. Zavil je podobo v papir, oblekel nedeljski suk« njič in hajd s svetnico k župniku* V veži žuRcišča ga je ustavila kuha« rica: »Kaj boš pa ti povedal?« »Podobo sem prinesel za cerkev,« je s ponosom odgovoril France. »Kje si jo pa dobil?« »Sam sem jo namalal!« se je samo* zavestno odrezal France. »Tiii...?« je nevemo zategnila bab* niča in izginila v obednico, kjer je prav ta dan obhajal gospod župnik Anton z visokimi gosti svoj petdeseti god. Hrupne besede, sladki dim cigar, vse gradeč, Vuzenica, Marenberg, GuStanj ter Izven tekme savezna šola iz Maribora. Najboljše je bilo društvo Marenberg. Ob 14.30 se je razvila izpred meščanske šole lepa povorka 34 članov v krojih, 43 članov in 32 članic v telovadnih oblekah, 76 mo« škega naraščaja, 6 naraščajnic v 6lavnost» nih krojih, 53 žen. araščajnica ter 23 moške -n 23 ženske dece domačega dru« štva. Povorka je ob sviranju godbe »Drave« iz Maribora šla po slavnostno okrašenih ulicah do novega Sokolskega doma. kjer je zbrano Sokolstvo in prijatelje Sokolstva v imenu Koroškega sokolskega okrožja in domačega društva pozdravil z navdušenim govorom starosta slovenjgraškega društva br. dr. V. Železnikar. Z lepim govorom je pozdravil nato zbrano Sokolstvo in občin« stvo slovcnjgraški župan g. dr. A. Bratko« vič. Kot zastopnik mariborske sokolske župe je pozdravi br. župni načelnik Mačus. Ob 16. se je pričel javni nastop, katere« ga posamezne točke so izzvale med občin« stvom vihar navdušenja. Pri prostih va. jah je sodelovalo 108 članov, 32 članic, 80 moškega, 46 ženskega naraščaja, 23 moške in 23 ženske dece. Posebno točko je tvo« rila savezna šola. ki je nastopila z gimna« stičnimi vajami in vajami z batonom ter društvo Vuzenica z vajam5 ženskega na« raščaja. Na orodju sta nastopili 2 vzorni vrsti, 6 članna drogu in 6 na bradlji. Druge vaje na orodju so morale radi dežja izositati. Telovadbi je prisostvovalo nad 500 gledalcev. Uspeh okrožnega zleta je bil zlasti v moralnem oziru izredno lep Pokazal je, da Sokol neprestano in z vedno večjim uspehom širi svoja krila nad našo severno granico in da se pod njegovimi krili zbira vse. kar čuti jugoslovensko, vse. kar hoče delati v prospeh in dobrobit naše Jugosla* vije. Zato pa Sokoli»graničarji naprej in vedno naprej! Po telovadbi se je razvila v vseh prosto« rh Sokolskega doma ob sviranju godbe »Drava« prijetna zabava. Velika manifestacija sokolskega dela v Dravinjski dolini Konjice, 25. junija. V zgodnjih jutranjih urah so se pripeljali prvi, z zastavami, cvetjem in zelenjem okrašeni vozovi s sokolskimi tekmovalci. Točno ob 7. je dal okrožni načelnik br. Hmelak znak za pričetek tekem. Tekme, ki so se jih udeležili od vsakega društva po dva najboljša tekmovalca (ki), so se izvršile v najlepšem redu na Ogorevčevem travniku, ki ga je dal njegov najemnik, trški podžupan g. Založnik Franc v vsej prijaznosti Sokolstvu na razpolago. Ob četrt na 8. Jh pripeljal težko obloženi konjiški vlak gojence inž. podoficirske šole iz Maribora pod vodstvom g. poročnika Jeftiča, izredno pridno in izvrstno sokolsko godbo iz Središča, udeležence iz društev ob progi Poljčane—Konjice in številne goste, ki jih je na kolodvoru prisrčno sprejel zletni odbor s številnim občinstvom. Formirala se je povorka, ki je z godbo na čelu krenila, navdušeno pozdravljena skozi trg v deško osnovno šolo, odkoder so 6e takoj začeli zbirati posamezni oddelki k skušnjam na zletišču za Narodnim domom. Kakor tekme, tako so tudi skušnje šle gladko in naglo izpod rok. že tem skušnjam je prisostvovalo številno zlasti kmetsko občinstvo, >ki je že opravilo jutranjo sv. mašo, katerega cerkvenega opravila se je udeležilo tudi sokolsko članstvo. Po končanih skušnjah so se zbrali vojaštvo in vsi sokolski oddelki, -pri Lauričevi vili na Prevratu, kjer se je sestavil sprevod. 45 vojakov in 427 sokolskih pripadnikov broječa povorka se je pričela točno ob 11. pomikati z godbo skozi trg. Na čelu sprevoda je korakal praporščak z nedavno razvitim praporom Sokolskega društva Oplotnica, spremljan od 2 bratov, držeč v roki gole sablje, številne zastave raz hiš, spontano prisrčno vzklikanje občinstva ln dež cvetja z okenj so pozdravljale povorko. Velika večina tržanov je upoštevala razglas županstva in razobesila zastave na hišah, celo vsi tržani nemške narodnosti so vedeli, kako se ima sprejemati naša vojska in sokolstvo, le gotovi zagrizene! so seveda zopet storili izjemo. Z bogato okrašenega balkona Petkove hiše na Glavnem trgu je pozdravil v daljšem, temperamentnem govoru sprevod in mnogoštevilno ljudstvo, ki je ravnokar prišlo od cerkvenega opravila, trški župan, star sokolski delavec br. Jereb Rado. Njegove iskrene besede so se vsem poslušalcem gotovo vtisnile v srce, zapomnili si jih bodo tudi oni, ki že ne vedo več, kako bi se še nasprotovalo Sokolstvu, pri čemer pa so tako slepi, da ne uvidijo, da to njihovo vedenje škoduje in bo škodovalo le njim samim. V imenu zletnega odbora se je zahvalil br. županu za njegove prisrčne besede br. dr. Mejak, zahvalil se je tudi tržanom za gostoljuben sprejem, dobili so pa tudi nasprotniki svojo zasluženo »pohvalo«. Povorka se je nato nadaljevala, navdušeno pozdravljena po Glavnem trgu, mimo mogoče namizne dišave in žvenket ko* zarcev je planil iz jedilnice v hladno vežo. »Malo počakaj, so rekli gospod,« je prišla nazaj kuharica in izginila vsa potna v kuhinjo. Dobre pol ure je že preteklo, ko je stopil gospod župnik na prag in s smehljajem ukazal: »Vnukov France pokaži nam, kaj si namalal!« France je stopil v obednico in ga ni bilo prav nič sram tolikih rde« celičnih gospodov. Razvil je svojo po* dobo in jo dal župniku: »Sveta Neža v kotlu vrelega olja.« Z obema rokama je prijel gospod župnik podobo, stegnil roke predse in nagnil glavo močno nazaj. Vse glave pri mizi so se dvignile iznad bogato obloženih krožnikov in motrile sliko. »France, lepo si se potrudil!, Toda tvoj svetnik ni za cerkev.« Vse glave okrog mize so ▼ taktu po* kimale. »Na, za mujo in dobro voljo!«, je se* gel župnik v žep in dal Francetu sre* brno krono. »Ker si že velik, ti tudi kozarec vina ne bo škodil. In še kos godovne potice, na!« V neki čudni omotici je izpil France vino in stlačil potico v žep. Stisnil je osnovne šole aa drž. cesto, kjer se Je pred Narodnim domom izvršil mimohod pred razvitjem oplotniškim praporom. že ob 14. je pričelo prihajati občinstvo na telovadišče, v katerega pripravo je položil pozrtovalni br. Malenšek vso skrb in obilo truda, da je docela odgovarjalo svojemu namenu, še pred začetkom javne telovadbe so veselo prihajali na konjih vojaki artilje-rijci iz Slov. Bistrice, kar je še dvignilo splošno veselo razpoloženje. Javna telovadba pod vodstvom okrožnega načelnika br. Hmelaka in okrožne načel-nice s. Križmaničeve Milke, obsegajoča 13 točk, pri katerih so sodelovale vse sokolske edinice okrožja in posamezni bratje in sestre iz Slov. Bistrice, Celja in Maribora ter vojaštvo iz Maribora in Slov. Bistrice, je zadivila vse gledalce, ki so bili edini v tem, da še kaj takega v Konjicah ni bilo videti. Prisrčkani nastop 10 parov »Konjičkov« iz Konjic ter igre moške >n ženske dece iz Konjic so namah pridobile srca gledalcev. Proste vaje 40 moških naraščajnikov in 20 ženskih naraščajnic so bile kakor vedno, dobro izvedene. Vojska je nastopila tri-krat. 40 gojencev mariborske inž. podoficirske šole je med petjem izvedlo simbolične proste vaje »Poleti sivi Sokole«, s spremljeva-njem godbe so ti gojenci prikazovali krasne simbolične vaje v skupinah »Zgodovina našega naroda«. 48 vojakov - artiljerijcev iz Slov. Bistrice pa jc pod vodstvom podporočnika br. Jovanoviča brezhibno podalo efektne vaje s puškami. Navdušenje gledalcev je ob nastopih vojaštva prekipevalo. Sledile so dobro navežbane praške proste vaje 72 članov in 52 članic, nato pa orodna telovadba članov in članic. Vaje članic iz Poljčan s snopi in vaje članic iz Konjic s siti, pri katerih so nastopile članice v ličnih deklišl^h oblekcah, so v izdatni meri prispevale k pestrosti sporeda. Končno so, viharno pozdravljeni, nastopili četniki 3 sokolskih čet iz okrožja, 32 krepkih in zavednih kmetskih fantov iz Keblja, Sv. Jerneja in Spitaliča. Njihov nastop je daleko prekašal pričakovanje in pokazal, koliko truda so morali položiti v to delo sokolski vaditelji in četniki sami. Ob koncu javne telovadbe so prikorakali na zletišče vsi oddelki, katere je prisrčno pozdravil najprej v imenu župne uprave župni tajnik br. Dojčinovič in jih pozval k obilni udeležbi na župnem zletu v Mariboru 28. in 29. t .m. Nato je v izčrpnem sokolsko-programa-tičnem govoru starešina br. Mejak poudarjal Veliki pomen in zgodovinsko važnost prireditve, ko se vrši v Konjicah prvi sokolski okrožni zlet po ustanovitvi SKJ in ko so prvič nastopile naše sokolske čete skupno z našo vrlo vojsko. V nadaljnjem svojem govoru je na vsakomur lahko umljiv način obrazložil naloge in cilje Sokolstva, pomen istega za napredek države ter posebej očrtal stališče Sokolstva do vere, da pokaže kako zlobno in neutemeljeno je postopanje nasprotnikov SKJ, ki so morali še celo na dan zleta pokazati, koliko jim je za SKJ in tako za dobrobit naroda in države. Nad vse slovesen, ganljiv in nepozaben je bil trenutek, ko so na zletišču zbrani oddelki govorili za br. dr. Mejakom zaobljubo zvestobe jugoslovenskemu državnemu in narodnemu edinstvu, godba pa je intonirala državno himno. Takoj nato so zapustili sokolski oddelki telovadišče, prikorakali pa so vojaki, ki so se v hipu razvrstili v obliki črke »A«, govornik pa Je poudaril r tem trenutku zasluge našega vladarja Aleksandra I. za narod in državo ter pozval vse navzoče, da zakličejo kralju, starešini SKJ, prestolonasledniku Petru in kraljevski rodbini trikratni »zdravo«. Sokolska prireditev, zlasti pa še popoldanski nastop s tako slovesnim koncem je zapustil pri vseh očividcih najgloblji vtis. Pokazal je okrožni zlet dravinjskega sokolskega okrožja vso moč in silo sokolske volje in vzgoje, videla se je sila mase, vsakdo je moral priznati, da tudi v Dravinjski dolini kljub obstoječim oviram tehničnega značaja in kljub nasprotovanju nepoboljšljive maloštevilne družbe, sokolsko delo na vsej črti najlepše napreduje. Sokoli in Sokolice Dravinjske doline se lahko radujejo svojega krasnega nedeljskega uspeha, kateremu jim čestitajo vsi iskreni državljani Jugoslavije. Po končanem programu se je vršila zabava na zletišču, ki se je pozneje zaradi na-stopivše nevihte prenesla v notranje prostore Narodnega doma, pri kateri je tudi prvič nastopij ob velikem aplavzu tamburaški zbor Sokolskega društva Konjice, pod vodstvom neutrudljivega brata Ferenca. Drobne vesti iz saveza. Po dosedanjih prijavah sodeč, se bo udeležilo pohoda našega Sokolstva v Pariz,okrog 400 članov in članic. Tekmovalci, sodniki in pa vodniki bodo odpotovali prej, da urede vse potrebno glede tekme. Odprave bo vodil namestnik načelnika br. Miroslav Vojinovič. Zleta poljskega Sokolstva v Gdyniji se naše Sokolstvo zaradi prevelikih stroškov ne more udeležiti, pač pa bo savez prireditev lepo pozdravil s primernim dopisom. k sebi svojo sveto Nežo in je v silni zadregi komaj zagodel nekaj'kakor v zahvalo. Sam ni vedel, kako je prišel iz župnišča. Hudo je pekla Franceta župnikova beseda: »Ni za v cerkev!« in zdajci je postala podoba kakor za ves svet težka. Ko jo je privlekel do mostiča čez Dreto, je odločno zavihtel podobo čez ograjo v vodo. Z velikim pljuskom jc padla sveta Neža v mirni potok in še oddaleč so pozdravljale nedolžne oči mučenice ubogega Franceta, ki je stal na mostu. »Nikoli več ne bom malal,« je skle* nil France in se splazil natihem za vas* jo domov. • Da si ostal pri tem sklepu, prijatelj! Koliko župnikov Antonov si moral obi* skati v teh tridesetih letih trdega dela, ker nisi verjel prvemu, ki je bil pame* ten in izkušen mož, ki ni nikoli nama* lal nobenega svetnika, pa je vendar imel veselo petdesetletnico. »Kujon si, Janez!« si misliš, ko to či* taš, prijatelj France. Prav imaš. Veš, pa sem še premalo. Spominjajte se slepih! Kamniško sokolsko okrožje ki obsega društva Jezica, Domžale, Mengeš, Kantnik, Radomlje, Dob in Moravče, je imelo svoj zlet v Dobu 21. L m. To sokolsko narodno slavje bi se sijajno razvilo, a pokvaril ga je dež z dopoldanskimi in večernimi nalivi. Izpred Sokolskega doma v Domžalah eo krenili okoliški Sokoli in polnoštevilia domžalska godba peš proti Dobu, medpo-loma se jim je pridružilo še mnogo občinstva. V Dobu je bil slovesen sprejem s pozdravnim govorom br. Urbančiča, okrožni načelnik pa je po državni himni takoj organiziral slovesen sprevod na mokro telovadišče. Pestra je bila slika Sokolov na konju, članov v kroju, sester clanic, naraščajnikov in celim vencem sokolske dece, a za njimi občinstvo. Opazili smo mnogo rodoljubnih bratov Sokolov iz kamniškega sreza, sreskega načelnika dr. Ogrina, dr. Kar-bo, dr. Potokarja, tovarniškega ravnatelja Šetino, upok. nadučitelja Tomana. tovarnarja Kocijančiča in še mnoge druge. Javno telovadbo je otvorila sokolska deca iz Doba (22 + 22) pod načelstvom br. Maverja z ljubko in strumno vajo s prapor-ci in loki, živahna pohvala vseh gledalcev je pričala, da so prav dobro izvršili svojo nalogo. Okrožno vaio s palicami soj3 priznanjem izvajali vrli moški naraščajniki (44), a naraščajnice so se odlikovale z vajami za vsesokolski zlet v Pragi 1932. Člani so z vso točnostjo izvajali tri proste vaje m članice so bile odlikovane z živahnim odobravanjem. Telovadbo na orodju je izvajalo o vrst, prvenstvo so odnesli vrli domžalski bratje pod vodstvom svojega agilnega načelnika Vidmarja. Župni načelnik br. Loiz« Vrhovec je bil zadovoljen z vsemi nastopi in je obžaloval, da se ni mogla razviti te.!<»-vadba in sploh vsa prierditev po osnutku Sokolskega društva v Dobu zaradi silneea naliva. Kamniško okrožje je dokazalo, da napreduje sokolska misel in kmetska pro sveta med našim narodom. Sokol I na Taboru sporoča članstvu ta ostalemu občinstvu, da nameravani I. članski večer z godbo, ki je bil določen za soboto 27. t. m., vsled tehničnih ovir odpade. Uprava. Sokolsko društvo Maribor H — P obrežje ima danes 27. t. m. ob 20. pri br. Ren« čelju izredno odborovo seijo. na kateri se bo razpravljalo o župnem zletu. obračunu nedeljske prireditve m tomboli. Pridite V6i! Sokolsko društvo Št. Vid na Dolenjskem, prired' svoj prvi telovadni nastop v nedeljo 5. julija ob pol 16. v Št. Vidu na Dolenjskem. Uljudno vabimo vse pnja. te-lje Sokola, da se udeleže našega prvega nastopa v čimvečjem številu. Poleg doma« čih oddelkov članov, članic in dece bodo nastopili tudi sosedje. Za zabavo preskrb« ljeno. Zveze z vlaki so ugodne. Sokolsko društvo Dravograd je praznovalo 14. t. m. 10-letnico svojega obstoja. Skromna so bila sredstva, s katerimi je razpolagal Sokol ob ustanovitvi, a vendar je uspelo našim br. ustanoviteljem, da so postavili trden temelj na naši severni postojanki. Mnogo truda in dela je stalo požrtvovalne Sokole, da so si s svojim lastnim delom uredili svoj dom s prostrano telovadnico in odrom. Ob priliki 10-letnice svojega obstoja je društvo priredilo nastop katerega so se udeležili v polnem številu sloveojgraški Sokoli, katerim gre vsa čast, pokazali so s svojo udeležbo smisel za nacijonalno delo na naši severni meji. Tudi župa je poslala svojega zastopnika. Pogrešala so se društva iz najbližjih krajev. Brat starosta dr. Erat Joško je v izbranih in jedrnatih besedah pozdravil zbrane Sokole in občinstvo ter orisal razvoj sokolstva V Dravogradu. Brat starosta dr. železnikar iz Slovenjgradca je podal sliko sokolstva, ki je velikega pomena za naše obmejne kraje in za našo mlado Jugoslavijo. Telovadni nastop je bil dobro organiziran. Telovadci so pri prostih vajah in vajah na orodju pokazali svojo spretnost in marljivost. Kaj ljubke so bile vaje moške dece, ki so občinstvo mnogo zabavale. Pogled na to deco je jasen dokaz, da postan« s časom zvest in vrl član Sokola. Istotako so lepo izvajale svoje vaje članice in vse priznanje ženski deci, ki je izvajala proste vaje s petjem. — Zasluga za neumorno delo gre učitelju br. Nabergoju, učiteljicama sestrama Nabergojevi in Vreševi. Po nastopu je bila prosta zabava s plesom in srečolo-vom Hvala tudi vsem gospodom in gospodičnam, ki so tako vztrajno pomagale v šotorih. Za tako lepo uspelo proslavo ima zasluge br. starosta dr. Erat, ki s svojim finim nastopom in prijaznostjo vzpodbuja Sokole k neumornemu narodnemu delu. Kaj je z zavarovanjem zoper točo Litija, 36. junija. Nevihte, ki so se vrstile tekom tega meseca, so v našem okolišu napravile dosti škode. Največ škode je v Jablanški dolini v okolici Polšnika, po javorskih hribih in v Kostrevniški dolini, koder je padala to« ča ponekod na mokro, po drugod pa celo na suho. Iz močno prizadetih krajev so bile pri našem sreskem načelstvu že deputa« cije, ki so prosile za pomoč. Oškodovanci prosijo za denarne podpore in za odpis davkov, dobrodošla pa jim bi bila tudi umetna gnojila in semena letnih rastlin. Toča je res ena najhujših nezgod, ki pri« dejo nad kmeta. Toči se ni mogoče ubra« niti. v kratki četrt ure je uničen celoletni trud Ni čuda. da so se med našimi polje* delci začeli razgovori o zavarovanju pri« delkov zoper točo. Letos je kmetom kara« lo, da bodo imeli vsega dovolj, nevihte enega tedna pa so nekatere posestnike spravile na beraško palico. Če bi imeli svoje pridelke zavarovane, bi krili z zavarovalnino vsaj del izgube. Čudno je, da zavarovalnice same prav nič ne agitirajo za zavarovanje zoper točo. Ko je večina kme* tij zavarovana zoper požar, bi se gotovo za varovalnicam ohnesilo tudi zavarovanje zo« per točo. Ker so nevihte tekom tega me« seca mnogim krajem naše banovine prizadele toliko škode, naj bi merodajni čini-telji posvetili vprašanju zavarovanja pridelkov zoper točo potrebno pozornost. preparirana je bila, je ta bo najboljša. Dokazano najbolj dovršena. Tudi sni itiČD Vojni kolos v službi miru In reda Iz življenja in sveta KronI eldovo letalo brez motorja, s katerim je letalec pre jadral Rokavsk! preliv V Ameriki stoje na eestah stari zapuščeni avtomobili, ki pomenijo največjo nevarnost za promet. Uničujejo jih s tanki, kakor kaže naša slik«,. Kdo je kriv nesreče „St Philiberta"? Tihotapstvo ljudi v krstah ,Nautilus" v Queenstownu na Irskem Pravkar Je izšfa nova številka Hustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET z naslednjo vsebino: Brezposelni elementi . Prvo jadralno letalo po sistema a^togira (slika). Pot do srca. V čenstohovi ln Krakovu (B. Borko — s slikami). Gobji strupi (A. Beg — s slikami 150 let platine. Strupene in užitne gobe (slike). Demant (H. G. Wells — z Ilustracijami E. Justina). Neznana naselbina. Ptički gradijo gnezda (Adolf Koelseh). Razvoj letalstva v sliki in besedi. Bobri v Nemčiji. Koliko poje in popije človek. Tekma med žlahtnimi kovinami (s slikami). Paul Doumer (s slikami). Športni London v številkah (s Slikami). Prvi tirni omnibus v Nemčiji (s sliko). Gibanje prebivalstva v evropskih državah. Humor v slikah. »življenje in svet« izhaja vsako nedeljo ln stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Narcča se pri upravi: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Junaka 12. prekomorskega poleta iz Amerike v Evropo, letalca Harold Gatty (levo) in Willy Post (desno) Omela proti raku V Londonu je predaval švicarski zdravnik dr. VVerner Kaelin o uporabi omele, iz katere pridobivamo ptičji klej, za zdravljenje raka. Dr. Kaelin rabi že deset let preparate iz te rastline proti omenjeni bolezni in sicer z izbornim uspehom. V mnogih primerih je bolnike povsem ozdravil, v drugih primerih, pri katerih je Slo že za dolgoletno bolezen, jim je prinesel vsaj z»časno olajšanje. Dr. Kaelin je vrhu tega našel nov način za pravočasno ugotovitev nastajajoče bolezni, kar mu bo še bolj olajšalo postopanje proti raku z ome-lovimi preparati. Ogenj in panika v kinu Ta teden je izbruhnil v Galacu med predstavo v nekem kinu ogenj. Vnel se je trak, ki ga je skušal operater rešiti s tem, da ga je naglo iztrgal iz kolača, ki pa je pri tem padel v predal z filmi. Projekcijska kabina je bila namah v plamenih, ki so zajeli tudi operaterja in njegovega pomočnika. Slednjemu se je v zadnjem trenutku posrečilo udreti iz kabine. Planil je v goreči obleki med gledalce, ki se jih je že bila polastila divja panika. Operater pa, ki je bil poskusil iztakniti električni tok, je zgorel. Našli so ga zoglenelega pri stikalni plošči. K sreči so bili gasilci takoj na mestu in so izpraznili dvorano preden se je ogenj lotil gledalcev. Napoleonska razstava Slavkov (nemško Austerlitz), mestece na MoravSkem, otvori 28. junija t. L razstavo iz Napoleonove dobe. Med zanimivimi ali ginljivimi zgodovinskimi spomeniki se bodo tam videle razne šahovske igre, s katerimi se je cesar zabaval na Sveti Heleni. Posodila jih je grofica Paleologo-va iz Aten. Te like je Napoleonu poslal njegov nekdanji častnik. Bili so votli. Ker pa je oficir poginil v vrtinčastem viharju, je ujetnik igral marsikdaj s figuricami, a ne da bi bil zasledil njihovo skrivnost: v njih je bil shranjen načrt za pobeg. Prof. HoAzknecfit ozdravel RSntgenolog prof. Gvido Holzknecht, e katerem smo pisali, da se je moral podvreči težki operaciji zaradi okvar z Ront-genovimi žarki, je že toliko okreval, da lahko prevzame svoje delo, ki mu je žrtvoval desno roko. V času, ko je bil na oddihu v sanatoriju dr. Feilerja v Hiitteldorfu, je dobil protezo, ki mu bo nadomestovala desnico. Umetni ud je že toliko izuril, da z njegovo pomočjo lahko piše. V kratkem pojde na Dunaj, kjer bo zopet začel izvrševati svoj poklic. Krivdo mečejo na kapetana Oliva, ki pa je utonil z ladjo, tako da bo ostalo vprašanje krivca na papirju Preiskava o nesreči se vodi z dveh strani. Prvo je odredilo mornariško ministrstvo, drugo pa sodišče v Nantesu. Obe oblasti sta zaslišali prejšnjega poveljnika »St. Philiberta«, kapetana Barona, ki je poveljeval potopljeni izletniški ladji pred dvema letoma. Po njegovi sodbi ni vzdržal »St. Philibert« niti v lepem vremenu bremena 500 ljudi, ki so mu ga bili naložili. V svoji praksi, je izjavil Baron, sem imel često priliko videti, da je ladja zelo slaba. Ob najmanjšem sunku vetra bi se lahko prevrnila. Kadar je bilo morje nemirno, sem vselej pozval ljudi, naj se ne ganejo na svojih prostorih. Tako sem preprečil paniko in vselej rešil ladjo in potnike. Kapetan Olivo, ki je poveljeval »St. Philibertu« usodno nedeljo, očividno ni mogel pomiriti Kapetan Olive, poveljnik »St. Philiberta« V severni Nemčiji so odkrili družbo, ki je vtihotapljala žive Kitajce na evropskih ladjah v Ameriko Pred nekaj tedni je prejela kriminalna policija v Bremenu ovadbo, da se vrši preko Bremena in Hamburga tihotapstvo ljudi, večinoma Kitajcev, iz Kitajske v ameriške Zedinjene države. Natančna preiskava je pokazala, da se iz Kitajske v Ameriko res prevažajo sumljivi tovori, zaradi katerih prihaja na odprtem morju često do jako razburljivih prizorov. Tihotapci so namreč prevažali svoje žrtve v krstah. S tem so se izognili nadzorstvu s strani domačih m tujih oblasti. Poprej, dokler je bila Amerika odprta za tujce, so tihotapci pošiljali človeško blago v Ameriko čez Tihi ocean. Ko pa so se potovalne formalnosti na Long Islandu poostrile in je Amerika svojo zapadno obalo močno za-stražila, so si izbrali trgovci z ljudmi pot preko Evrope. Vendar ta pot ni bfla vselej gladka. Ker so prevažali Kitajce v zaprtih krstah, se je med vožnjo često primerilo, da so Kitajci med vožnjo umrli od gladu In žeje. Tihotapci so jih v takih primerih meni nič tebi nič pometali v morje in stvar je bila za ladjo, s katero so se vozili, s tem kon- čana. šele polagoma Je dobilo to početja kriminalno obeležje in so bili nekateri tihotapci ovadeni oblasti. V Hamburgu je bil steber tihotapska družbe neki imovit kitajski trgovec. Njega je policija že aretirala in upa, da je z njim dobila glavnega krivca v roka, Več tihotapstva osumljenih oseb pa je izginilo. Ko so preiskali stanovanje kitajskega trgovca, so našli v njem polno kom-promitujočega materijala. Zdaj se stvar preiskuje še v Hamburgu, kajti niti tihotapcev vodijo tudi tja. Ni dvoma, da je vršila tihotapske posle močno organizirana centrala, ki je raztegnila svoje delovanje celo na Nizozemsko bi Belgijo. Pobudo za preiskavo je dala v tem primeru Amerika, kjer so uradniki prvi opazili nekorektnosti pri uvažanju inozemcev, ki niso imeli v redu potnih listin. Nemška oblastva bodo postavila krivce pred sodišče in bodo v postopku proti njim uveljavila takozvani zakon o ropanju ljudi, ki se je v zadnjem stoletju rabil samo enkrat. že zaradi tega bo ta proces senzacija posebne vrste. Kmetje naskočili požarno hrambo Iz Varšave poročajo o težkem konfliktu med vaščani Kosmova to sosednimi gasilci. požarna bramba je prihitela iz bližnje okolice gasit že potem, ko so kmetje sami zadušili neki ogenj. Ljudje so bili nad zamudo silno razsrjeni to so vrgli brizgalno z osobjem vred v obcestni jarek. Tudi orožniki niso mogli krotiti razjarjenih kmetov in so morali streljati na pobesnelo množico. Trije kmetje so bili pri rabi orožja težko ranjeni, število lahko ranjenih oseb pa je mnogo večje. »Tak žena, prosim te vendar, štedi s porcelanom!« Ameriška bojna ladja »Wyoming« je privlekla Wilkinsovo močno poškodovano podmornico v irsko luko Queenstown, kjer ostane nekaj časa zaradi popravil S podmornico na severni tečaj - L1902. Wifkins ima predhodnika, ki je teoretično obravnaval isti problem, katerega preizkusu je on v praksi V dneh. ko je Wilkins s svojim »Navti-l<3jn« poskušal odriniti na severni tečaj, je zanimivo brati, da so takšen poskus nameravali že 1. 1902. Oče tega načrta je bil pred nekoliko tedni umrli izumitelj kompasa na vrtavko dr. Anschiitz-Kaempfe; omenjenega leta je imel na Dunaju predavanje, ki se je ba-vilo z možnostjo potovanja na severni tečaj s podmornico in ki je izšlo tudi v posebni brošuri. Vzbudilo je mnogo smeha in nasvetov, naj bi si mož izbral manj zamotan in cenejši način samomora, toda ideja je našla tudi mnogo privržencev zlasti v krogu tehnikov in raziskovalcev. Med slednjimi je bil n. pr. znameniti vodja avstrijske polarne ekspedicije Payer. Anschutz je dobro premislil vso reč. Računal je s tem, da bi s podmornico tedanjega tipa ne dosegel več nego 40 m globine, a to bi bilo dovolj. Izmeril je sam 210 krat debelino ledu pod vodo in ta merjenja so mu dala povprečno debelino 6 m, v skrajnem primeru 22 m. Dalje je raz- iskal z različnimi metodami podvodne svetlobne prilike v polarnem morju in je ugotovil, da bi bila svetloba v globini 40 metrov enaka svetlobi v sobi sredi junija ob 8. zvečer pri jasnem nebu v naših krajih. Seveda bi si moral izbrati za čas ekspedicije najpriložnejši mesec in to bi bil junij — isti mesec, ki si ga je izbral tudi sir Wilkins. Deset let svojega življenja je Anschiitz porabil za podrobni študij svojega načrta, vendar ga ni uresničil, ker ni našel primernega mecena. Od tedaj je prešlo že 30 let in človeštvo ne dvomi več, da bi se dala takšna ideja izvršiti. Naši tehnični pripomočki zanjo so neprimerno boljši, čeprav je »Navtilus« zaenkrat odpovedal. Wilkins ima pač na razpolago podmornico starega tipa in najboljša predelava ne more napraviti iz nje podmornice, ki bi se lahko kosala z moderno podmornico. Ce pa dobi Wilkins drugo podmornico, mu je uspeh zagotovljen. V Parizu prej ko slej pričakujejo poročil iz Nantesa, če bo mogoče dvigniti potopljeno ladjo »St Philibert« z morskega dna to odstraniti oviro, ki dela prav resno napoto plovbi v bližini St. Nazairea. Morje medtem polagoma vrača svoje žrtve, toda v zelo skaženem stanju. Identifikacija ponesrečencev je skrajno težavna in pri ugotavljanju istovetnosti nudijo še največ opore obleke, v kolikor niso zginile in razpadle v vodi. V sredo, 24. t m. so pokopali nadaljnjih 27 trupel, ki jih je morje vrglo na površino. Reševalna dela so zelo zamudna. Mornariško ministrstvo je izdalo reševalnemu osobju strog nalog, da se ne sme dotikati trupel brez posebnih rokavic. S tem hoče preprečiti zastrupljenja, ki bi lahko nastala. razburjene množice, k! Je v strahu sa lastno življenje začela skakati v vodo. Največja odgovornost za katastrofo zadene nedvomno njega — ker pa je utonil, ne bo mogoče nikogar pozvati na odgovor tn tako ostane odprto le še vprašanje odškodnine svojcem ponesrečencev. Blaznost iz strahu pred smrtjo Ravnateljstvo jetnišnice v DHsseldorfu poroča, da kaže morilec Peter Kiirten zadnje čase znake duševne zmedenosti. Pola-šča se ga blaznost iz strahu pred usmrče-njem. Njegovo stanje je doseglo takšno stopnjo, da se mora vsak čas računati z izbruhom bolezni. Medtem ni podvzela nemška vlada še nič za izvršitev smrtne kazni, ki jo je bilo izreklo sodišče nad sadističnim zločincem. Doznava se le to, da je Kiirten vložil prošnjo za pomiloščenje. Akt z gradivom o KOrtenovi razpravi je že v Berlinu, kjer ga proučujejo zadevni referenti, ki bodo predložili končnoveljavni elaborat justič-nemu ministru, šele potem bo storila vlada svoj sklep. Strašna smrt otroka pri košnji V Sušicah na južnovzhodnem Češkem se je pripetila kmetici Kanki strašna nesreča. žena je kosila travo in vzela s seboj na travnik svojo 61etno hčer Marijo. Mahajoča s koso kmetica ni opazila, da se ji je otrok v travi približal na jw korakov. Nenadoma je otrok bolestno zavpil. Kan-ka je stopila bliže in v svojo grozo ugotovila, da je z zamahom kose odsekala otroku obe nogi. še preden je prišel zdravnik, je nesrečno dete izkrvavelo in umrlo. Vsak elan ena Rontgenolog Soret je umrl, kakor smo poročali, po velikih poškodbah kot žrtev znanosti Nov vir energije Po 40Ietnem raziskovalnem delu bo predal Urnold Erinyi po zadnjih poskusih v okviru Nemškega zavoda za raziskovanje energije v Hamburgu javnosti nov izum, ki bo sami Nemčiji prihranil letno več milijard izdatkov za premog. Gre za izpopolnjeno izrabo sile, ki tiči v vodni parL Voda preide v paro, kakor znano, pri 100 stopinjah Celzija, bencol pri 80 stopinjah, zmes iz bencola in vode pa že pri 69 stopinjah Celzija in pri tem ostane gonilna sila pare ista, kakršna je gonilna sila čiste vodne pare. Na prvi pogled je razvidno, da je novi način proizvajanja pare skoraj za tretjino cenejši nego dosedanji, saj potrebuje za tretjino manj kuriva pri istem učinku. Podjetja, ki delujejo s parno silo, čaka tedaj pravi preobrat in to tem bolj. ker se da novi izum z malenkostnimi preureditvami prenesti tudi ca parne stroje dosedanjega tipa. Zanimivo je, da noče imeti sedaj 641etni izumitelj od svojega življenjskega dela zase nobenih koristi, temveč je ves dobiček, ki nastane iz njega, poklonil dobrodelnim svraam. Tifus med iskalci zlata Iz New Torka poročajo: Po vesteh iz Mehike je izbruhnila v zlatokopni pokrajini El Tambor v državi Sinaloi, kjer se je zadnje čase nastanilo mnogo tisoč iskalcev zlata z družinami, epidemija tifusa, ki pokosi dnevno tucat oseb. Sovjeti raziskujejo polarno ozemlje Iz Moskve poročajo, da se odpravi v bližnjih dneh 150 znanstvenih ekspedicij v severna ozemlja. Nekatere teh ekspedicij bodo štele do 400 udeležencev, druge spet le po dva, najdaljša bo trajala 3 leta, najkrajša dva meseca. 40 ekspedicij bo raziskovalo Murmansko ozemlje, ekspedicija iz 75 strokovnjakov in 300 delavcev pa se poda v kotlino Kolime, kjer bo najmanj dve leti raziskovala nahajališča zlata in drugih kovin. Elektrifikacija iztreblja ribe Tirolsko ribarsko društvo je predložilo deželni vladi v Innsbrucku spomenico, v kateri se pritožuje nad bavarsko električno centralo, ki dobavlja vodno moč iz Inna. Naprave v reki so po podatkih društva popolnoma iztrebile mrene v kufst.ein-skem okraju, kjer so nalovili še 1. 1922 6825 kg teh rib. V 1. 1923 in 3924 so ugotovili v okolici Kufsteina le po nekaj primerkov mren, od 1. 1925 pa so ribe popolnoma izginile. Andrew Mellon in njegov sin Ameriški državni tajnik Mellon s svojim sinom Paulom Mellonom, ki študira v Canv bridgeu. Kot praktičen Američan je združil na svojem evropskem potovanju dobro S koristnim > \ ♦' i i i i ■ i A. S.: Podnajemnik Medicinec £pe, ki je bil šele prvi semester vpisan na medicini, je vse dopoldne ogledoval sobe, ne da bi se dil mogel odločiti za katero. Bil je ze sit letanja po hišah in iskanja, spraševanja in barantanja. Nagk) je preletel stopnice do prvega nadstropja, kjer je lepel na vratih listek in naznanjal, da se tukaj odda opremljena soba. Odprla mu je ženska srednjih let, ga vprašala, kaj želi, in ko ji ie rekel, naj mu pokaže sobo, je nekoliko oklevala. Potem ga je peljala v prijazno sabo z razgledom na vrt. . . Epeju je soba ugajala. Dejal je, da jo vzame v najem in da se bo ze dopoldne vselil vanjo. Ženska, njegova bodoča gospodinja, pa je postala v tem trenutku nekam nezaupljiva. Segla mu je v besedo, naj ne zameri, če ga vpraša po imenu m letih, po študiju na univerzi, po svojcih in kakšen je poklic njegovega očeta. _ Mladi mož ni bil po tem me kaj prijetno iznenaden. Samo nasmehnil se je in je dal ženski vse podatke, ki jih je želela. Pomolil ji ie pod nos tudi svoje izkaznice. . ^tudentovska gospodinja je listine natančno pregledala. Ko je prišla do kon- ca, se jI je iz vil iz prsi vzdih olajšanja. Dejala je, da mu brez nadaljnjega rada prepusti sobo. Na koncu je še pripomnila, naj nikar ne zameri njeni vsiljivosti* zakaj izkušnja z njegovim predsta-novalcem je bila precej bridka. Takole je pripovedovala: »Prišel je v začetku poletnega semestra k meni mlad gospod in rekel, da želi najeti sobo. Bil je zelo skrbno oblečen, napravljal je soliden vtis in sploh je bil čeden deček- Lahko si mislite, da sem se ga močno razveselila. Tisti, ki je stanoval v njegovi sobi pred njim, je bil slab plačnik, prihajal ie večkrat vinjen domov in sploh... Saj veste, da je grenek kruh uradniške vdove, ki se preživlja z oddajanjem sob mladim ljudem ... Ali, da vam odkrito povem: gospode imam le rajši kakor dame. Jejhata, ženske so mnogo bolj muhaste od moških, imajo večje zahteve od njih, rabijo kuhinjo in tako dalje... Tedaj, dejala sem mu, da mi mora plačevati najemnino ^na-prej in seveda ne sme sprejemati ženskih obiskov, ne podnevi ne ponoči, ker nočem imeti sitnosti s policijo. Prijazno se je nasmehnil po mojih besedah in dejal, da se popolnoma strinja z menoj. S svoje strani je pa predložil, da ne smem stopiti v njegovo sobo nikoli, kadar bo doma, ker je njegovo de- lo težko in se lahko zmede pri njem. Tudi to je zahteval, da ne smem prisluškovati pri vratih po vzorcu njegove prejšnie gospodinje. V tem pogledu, je pripomnil, se tega ne nadeja že zaradi mojega ugleda in družabnega položa-ja... ^ Sporazumela sva se popolnoma. On mi je plačal za mesec dni naprej in prinesel takoj popoldne dva velika kov-čega, kakršne imajo navadno trgovski potniki. Nisem ga vprašala, kaj ima v njih. Sam mi je povedal, da so v njih knjige, ki jih potrebuje za svojo doktorsko disertacijo. Nekaj časa je šlo kakor po loju. Da, lahko rečem, da je bil to naravnost vzor podnajemnika. Bil je mirnega značaja, skromnih zahtev, presedel je ves božji dan pri svojem delu, bil je čist in snažen ter vljuden. Nikoli se ni opil do nespodobnosti, ni sprejemal damskih obiskov in je najemnino plačeval vzorno. Za moj rojstni dan mi je celo podaril šopek spominčic. Po teh izkustvih mi je bilo sladko kakor v nebesih. Bila sera zelo pozorna napram njemu in sem mu izpolnila vsako željo, ki je bila v moji moči. ~ Vsak dan sem ga povabila na čaj. Pri tem sem spoznala, da imam opravka z zelo finim človekom, ki je videl mnogo sveta. Pripovedoval je tako napeto, da se nisem mogla odtrgati od njegove besede — seveda, kadar se mu je ljubilo. Drugače je bil pa redkobeseden in ni nič kaj rad govoril o svojcih, posebno pa ni hotel govoriti o svoji doktorski disertaciji. Tako sta minila dva meseca. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je zbudilo mojo pozornost. Iz njegove sobe sem zaslišala glas, ki ni bil prav nič podoben drugim glasovom... Izprva nisem hotela verjeti svojim ušesom. Toda prislonila sem uho na vrata njegove sobe in glas se je ponovil... Tudi zdaj ga nisem mogla razločiti. Ali sem se mogoče varala? Ne! To bi bilo izključeno. To pa je čudno, sem si dejala. Skoro strah me je bilo. Saj vendar nimam v sobi nobenega predmeta, ki bi vekal. l ista reč bo torej v njegovem kovčegu. Malo je manjkalo, da me ni premagala zvedavost in nisem stopila do vrat in pogledala v sobo skozi ključavnico. Komaj sem odbila od sebe ta napad ženske radovednosti. Vrnila sem se v kuhinjo. Toda glas, M se mi je zarezal v možgane, mi kar ni hotel dati miru... Ko sva zopet nekoč sedela pri čaju, sem mu skušala omeniti skrivnostni glas, ki se potem vobče ni več ponovil. Vprašala sem ga, če morda ne dela na kakšnem izumu? Toda takoj sem spoznala, da mu je vprašanje neprijetno. Zato sem obmolknila, oo j>&, je bil tisto popoldne še redkobesednejši \akor obi-čajno. \ Naslednji dan je prišel neki gospod k njemu na obisk. Tičala sta zek dolgo skupaj in govorila precej razburljive reči. Ko je obiskovalec odšel, je tfanil moj podnajeirmik za njim. Nisem se mogla več krotiti. Reku sem si: Zdaj ali nikoli! In sem pritisnila na kliuko. Vrata niso bila zaklenjena. Obstala sem kakor ukopana na pragu. Sredi sobe je bila, osvetljena od solnč-nih žarkov dama iz voska, tako spretno posneta, da bi bil človek prisegel,'da je živa... Bila pa je kakor posejana s kraguljčki. . Kaj mu je vendar šinilo v glavo? sem se vprašala. Ali ie morda perverzen tip? Tedajci je zazvonilo pri vratih. Stekla sem tja, odprla in videla dva moška pred njimi. Kaj je? sem vprašala.- Odvrnila sta mi, da sta kriminalna uradnika in da iščeta mojega podnajemnika. V razgovoru z njima se je pojasnil vzrok njunega prihoda: moj podnajemnik je bil žepar in se ie na dami i ž voska vadil v svojem dolgoprstnem po-kliou...« Lepite na pisma znamke j protituberkulozne lige! Radio Izvleček iz programov Sobota, 27. junija. LJUBLJANA 11.45: Mladinska akademija » petjem in deklamacijami v proslavo v 1-invega dne. - 12.15: Plošče - . 12.4o: Dnevne vesti. - 13: Napoved časa m plo-ire — 18: Koncert salonskega kvinteta — 10: Oglejski patrijarhi. - 19-30: Anglešči-»a. — 20: Dr. K. Capuder: Vidov dan. — 90 30- Prenos re Delavske zbornice. — «115: Samospevi gosp. Svetozarja Banov-ea — 22: Napoved časa in poročila. — K.15: Salonski kvintet in petje. Nedelja, 28. junija. 1JUBLJANA 9: Versko predavanje. — B30- Oglejski patrijarhi. — 10: Prenos cerk-t-fine glasbe iz stolnice. — lis Samospevi Hč tokove. — 11.30: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa m poročila — 14 20- Prenos iz CerkeTj pri Kranju. — 17: jcra o Avguštinu. — 20: Samospevi gosp. Go-sfiča — 20.30: Prenos glasbe s krova parnika »Kraljica Marija< v Splitu - 22: Napoved časa in poročila. - 22.15: Koncert salonskega kvinteta- BEOGRAD 9: Prenos re Saborne cerkve. — 1130* Plošče. — 12.30: Koncert jugoslovensko glasbe. — 16: Narodna glasba na ploščah. - 17.30: Godba na harmoniko. -IS- Plošče — 20.30: Petra Krstica 2>Kosov-ska tragedija«. - 21.10: Dramatična slika >Vidov dane. - 22: Poročila. - 22.30: P!o-fcče. — 23: Koncert orkestra balalajk. —- ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 20.30: Jrenos s parnika >Kraljiea ^^ia< v Sphtu. — °1: Športni' prenos- — plovonske slasbe. - PRAGA 16:. Vojaška godba. - IS: Mozartove pesmi. -J9 vriske pesmi. - 20: Operne anje- - Polju-Janko in Metka*. — 20.40: Stari češki napevi. — 2U0: bluho-igra _ 22.45: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 16.15: Cieanska godba. - 17.45: Vojaška sodba. — 19-30: Spevoigra. — 23: Koncert ciganske kapele. - RIM 17: Vokalen m instrumentalen koncert. - 20.10: Plosce. -21: Prenos operete. Odkod veliki prirastek prebivalstva v čabarskem srezu čabac, 28. junija. V preglednem opisu ln tabelah o ljud« skem štetju, ki jih je prineslo nedeljsko »Jutro«, je razviden največji odstotni prirastek prebivalstva v srezu Gabru (51.3 od= stotka), ki je visoko nad povprečnim prirastkom (8 odst.). Ta velika razlika po de« setih letih pa ne pomeni, da se je prebi« valstvo teh krajev tako pomnožilo, kakor bi morda kdo mislil na prvi pogled, pač pa je nastal ta navidezni napredek zaradi no« ve pregrupacije občin med srezoma Ca« hrom in Kočevjem. K Gabru so namreč na novo pripadle občine Draga, Trava in Osil niča z okroglo 3000 dušami; to je približ« no toliko, kolikor iznaš prirastek po seda« njem štetju. Iz istega vzroka je tudi nastal padec v kočevskem srezu (— 6 odst.). Verjetno je, da ni v čabarskem srezu znatnega prirastka pri prebivalstvu, ker so gospodarske prilike v tem srezu hujše ka« kor k d-.vi koli. Ljudje v čabarskem srezu so že od nekdaj navezani na iskanje zaslužka po svetu. Dokler je bilo dosti gozdnega dela po Slavoniji in južnejših krajih, so si de* lavci iz našega sreza čez zimo lahko toli« ko zaslužili, da so se poleti vrnili na svo« je skromne kmetije. Sedaj pa, ko je trda 7* zaslužek in je treba iskati dela v Fran« ciji in Kanadi, je tudi izseljevanje pogo« stejše. Posebno trpi ves čabarski srez na cest« nih zvezah, zaradi česar so posamezni kra« j? čisto osamljeni in niti k svojemu srezu ne morejo. S tem jc onemogočena ona po« trebna vzajemnost med kraji in ljudmi, ki povzdiguje moč gospodarstva, ko se drugi od drugih lahko kaj nauče ali si prožijo medsebojno pomoč. Gotovo je, da možnost preživljanja na rodni grudi najbolj vpliva na razvoj prebivalstva, in gotovo bi se t nekai velikopoteznimi ukrepi omogočil obstanek na lastni zemlji tudi prebivalstvu tega sreza. da bi vzdržalo korak z razvo« jem. ki ga je po ljudskem štetiu tako raz« veseljivo pokazala naša država. Življenje na Golnika Golnik, 26. juno 1 gre dnevno. — Ponndbe z lahtevkom na oglasni od-ieJ«k »Jutra« pod »Urna«. 309^7-1 Poslovodinjo tasnaje zm ožtvo, sprejmem podružnic« slaščičarne. Ponudbe na podrnž. Jutra v Trbovljah pod značk« ►Slaščičarna«. 30024-1 Učenko poSteolh staršev, stanaJoSo v. Ljubljani ali v okolici, sprejmem v modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30023-1 2 vajenca •a torfcarsko ln kofersko f+rt sprejmemo takoj. Rta-Jiovanj« in hrana v hiši. Fran« Z o r n, Ljubljana-Siška, Le pod vorska nI, 23 30202-1 Prodajalko iz nrarfcke ali mehanične trgorine, nekoliko veščo strojepisja te knjigovodstva, proti plači po dogovoru sprejme takoj P. Obid, Krško. 3014M Posredovalnica Mrak LJubljana, St. Petra e. 8 rabi pridno dekle u Suša*. 80E80-1 Gospodična U je vsaj nekoliko zmožna delikatese in vinotoča dobi službo proti mesečni plači ali na račun. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Delikatesa«. 30195-1 Kuharico samostojno, sa boljšo restavracijo v Ljubljani — iščem za takoj._ Ostalo po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Samostojna«. 30209-1 Poslovodio možnega slov. in nemške korespondence, išče trgovsko podjetje. — Prednost imajo kavcije zmožni. Ponudbe z referencami na ©glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«. 30186-1 Polirja *a visok« stavbe, zanesljivega in dobro izurjenega »prejme Ing. Franjo Dedek, Ljubljana, žibertova ulioa 7. 30208-1 Prodajalko amožno tudi nemščine — sprejmem za letoviško sezono, v modni stroki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30146-1 Trg. vajenca 8 hra.no in stanovanjem v hflH sprejmem v večjo trgovino mešanega blaga na Gorenjskem. Ponudbe pod »Pošten im delaven« na ogl. oddelek »Jutra«. 27672-1 Prvovrstne vezilje sprejmem takoj. Naslov v 30259-1 Šofer t Pristno prakso, priden in pošten, išče službo za takoj. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 30217-2 Kuharico pridno in veščo, z* sezijo sprejme takoj gostilna in letovišče J. Cinnan, Medno 33038 t Gospodično s trg. tečajem (začetn!) sprejmem v pisarno s plačo po dogovoru. Vprašati v tiskarni »Slovenija«, Ljubljana, Wolfova ulica št. 1. 30245-1 2 brivska pomočnika dobra delavca sprejme v stalno službo Jurij šimnnac brivec v Kranju. 30255-1 Šoferja avtff^ehanika, treznega te zanesljivega sprejmem takoj v Ljubljani, Kodeljevo. Zadružna 17. 30226-1 Tekačico sprejmem za trgovino v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30231-1 Vajenca SpMJJBMB, za brivsko ln gledališko »troko. Ponudbe na salon Navinšek, Ljubljana. 30212-1 po4nihi Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso Dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 27662-5 Iščem delo v kaki likalnici ali pralnici Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 18«. 30230-2 Učiteljica sprejme če« počitnice mesto vzgojiteljice pri boljši družini- Plača postranska; hrana in stanovanje pogoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30243-2 Pridno dekle želi službo donaš-alke, v trgovini, pekariji a.li k otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30253-2 Službo poslovodje v večji mesariji ali pekarni iščem. Imam obe obrti, kaikor tudi osebno gostilni-čaTsko pravico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30287-2 4 11 r< i i Zastopnike za vse kraje Slovenije išče večja zavarovalnica v Ljubljani. Visoka provizija, izvežbanim tudi mesečna plača. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na oglas, oddelek »Jutra«. 27707-3 Šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 25075-4 Kflometersk! števec kompleten za motorno kolo za 900 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 30121-6 Oblastveno koncesij onirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska eesta 311. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija. 27640-4 Camernikova šoferska šola LJabijana, Dunajska e. 36 (Jogo • Anto) telefon 2236 Prva oblast, koacesijooirana •T- & prospekt 16 »astonj Site ponj! 851 Klavirski pouk nudi učiteljica. Dopise pod »Metoda« na oglas, oddelek »Jutra«. 27647-4 Mizarske, krojaške in čevljarske obrti se nauče dečki najbolj« in se poleg tega še vsestransko vzgoje v salezija.nskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. Velik popust pri cenah za čevljarje in krojače, dosegljive cene tudi pri mizarjih. — Pišite na: Vodstvo strokovne šole na Rakovniku r Ljubljani. 30266-4 Trgovski pomočnik pošten in agilen, s štiriletno pomočniško prakso — vešč knjigovodstva, želi mesta. Ponudbe na ©glasni oddelek »Jutra« pod šifro »919«. 27657-2 Učenca h boljše hiše, • primemo šolsko izobrazbo sprejmem v veletrgovino oa deželi. Stanovanje in hrana v hiši Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« o od šifro »Priden ntenec«. 27733-1 Prodajalko vajeno tudi kasiranja. ali p* začetno blaga jničarko, s popolnim znanjem nemščine, sprejmem v trgovino t Ljubljani. Nastop takoj, pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Merkur«. 30232-1 Prodajalka vajena mešane trgovine, z 10.000 Din kavcije, išče službo v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 73«. 30073-2 Trgovski uradnik perfekten korespondent v slov., srbohrvaščini, nemščini, francoščini in italijanščini, daktilograf, ki ima večletno prakso, Išče primerno službo. Event. bi sprejel tudi mesto potnika. Cenjene ponndbe na_ oglas, oddel "i »Jutra« po* -rfifro »Št. 735«. 30036-2 Kateri ključavničarski mojster bi vzel zdravega in možnega fanta v učenje. Pogoje je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do dela«. 30156-2 Kroj. pomočnik zmožen vsakega dela — najraje po meri — išče službo za takoj. Ponudbe na ©glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Krojač«. 80108-2 Mlad šofer veS? nemščine in srbohrv. nikak pivec, išče mesto. Josip Lupša, Sisak, Rimski proiop 18. 30060-5 Uradnica z *eHetno prakso, vešča slov., nemške, italijanske :n deloma hrvatske korespondence, išče mesto. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod »Uradnica«. 30273-8 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah, telefon št. 2605. 94645-6 i 4 oleandri veliki te lepi naprodaj v Sp. Šiški, Gasilska e. 3. 30191-6 Strešno opeko za manjšo hišo prodamo v Prečni ulici 4. 27642-6 Nad 50 zabojev raznih velikosti, od čaja proda Knez, Tea Import, Aškerčev« 3. 80O76-6 Obleka stara dobro ohranjena ln posoda ugodno naprodaj v Kožni dolini, eesta VIII štev. 15 I. nadeto. 30006-6 Metoma Motorno kolo s prikolico, znamke B. S. A. 500 cm', dobro ohranjeno poceni prodam. Pojasnila daje D. Bizjak, Ljubljana, Stari trg št. 8. 27751-10 Limuzino »Ford« novejši model 1930, pet.se-dežen, izvrstno ohranjen po ugodni ceni proda Lov-o Rogelj, Vrhnika. 27560-10 Chevrolet polto>vorni, zaprt, dobro ohranjen, pripraven za peka, mesarja, ali kot, omm-bus za 10 oseb, radi nabave večjega proda tovarna keksov v Kranju. 30126-10 BSA motorno kolo 250 cem, v dobrem stanjn poceni proda Vrecel, Nova vas, Rotova ulica 8, Maribor. 30053-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, z elektr. razsvetljavo po nizki ceni proda Franc Valjavec, mlinar, Križe pri Tržiču. 27655-10 Motorno kolo 250 cem, proti g a r a n e i-j i ugodno proda fotograf Hudnik, Celovška cesta 43. 30260-10 Motor s prikolico znamke B. M. W. 750 cem Šport, v najboljšem stanjn po ugodni ceni prodam. — Poizve se v Sokolskem domu Gaberje-Celje. 30278-10 Velik pes dober čuvaj in dobro ohranjen štedilnik naprodaj n« Ižanski cesti štev. 27. 30230-6 Tehtnico Davtoa, novo, nerabljeno d ceno proda Marko, Maribor, Meljska cesta 6. 30386-6 Motorno kolo dobro ohranjeno poceni proda Sebenik. Knezova ul. št. 28, Ljubljana. 30295-10 Kupurrz Gig dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe pod šifro »Gig« na oglasni oddelek »Jutra«. 30092-7 Prazne steklenice šampanjske, v vsaki količini k u p n j e po najvišji dnevni ceni točilnica na Dunajski cesti štev. 37 — blizu lekarne. 33042-7 Mizarji ali stavbeniki! Več oken in vrat normalnih, novih ali rabljenih, vendar dobro ohranjene, s steiklom ali brez kupim proti takojšnjemu plačilu. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30240-7 Železno blagajno srednje veliko, rabljeno, a dobro ohranjeno kupimo Interese-ntje naj se javijo pri inpanstva v Gorenjem Logatcu. 30161-7 Kapital S 150.000 Din pristopi inteligenten trgrrec k dobremu in solidnemu podjetju. Sodelovanje pogoj Ponndbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovee ali tovarnar«. 26792-16 Družabnika « 40—50.000 Din gotovine sprejme takoj že več let obstoječe podjetje v mestu Dravske banovine. — Rentabiliteta 25 % s poslovanjem in kot inkasant. ali šofer; ostalo po dogn-vorn. iPonudhe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro ■»Sigurna bodočnost«. 30172 13- V Celju na najprometuejši « e s t i pr-odam veliko trg. hišo H je z ozirom na svoj obseg primerna za vsako, tndi večje industrijsko podjetje ali tovarno. Več velikih lokalov za delavnice ali skladišča. Vse v najboljšem stanjn. V poštev pride tudi event. zamenjala, s posestvom v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26745-20 Novo hišo visokopritlično, dvodrnžte-sko, davka prosto, z vrtom prodam v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 30192-20 Parcelo v lep? legi v Trnovskem predmestju, v izmeri 714 ms prodam po Din 40 m1. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 30204-20 Posestva-graščine nd 5—600 oralov prodaja Posredovalnica v Mariboru — Sodna ulica štev. 80. 30162-20 Gostilne in hotele z mesnicam! ali trgovinami, v mestu te oa deželi prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica SO. 30163-30 Hiše ln vile v Mariboru prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna alica 30. 30164-20 Lepo posestvo z lepim lokalom za obrt. pole£ glavne ceste v Ste-panji vasi štev. 68 — po domače pri Sikn, prodam. Pojasnila daje Ivan I r t. kamnosek v Ste.panji va« 30177-20 Sobo za pisarno • souporabo telefona, strogem centra oddam. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 30109-19 Novo hišo s trg. lokalom, v predmestju blizu kolodvora, z velikim prometom, prodam ali pa oddam samo trgovski lokal v najem. — Hiša nosi 2000 Din mesečne najemnine. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Dobičkanosno«. 30135-30 Vinograd, posestvo približno 5 ^ orala veliko, aromdirano. v Stari Gori pri št. Tlju prodam. Sestoji iz mekaj nad 1 orala vinograda, 2 oralov sadonos-nika. 1 orala pašnika in 14 orala njive. — Pojasnila daje g. Swatv, župan, St. nj, Slov. Gorice. 36880-20 Na Bleda radi odpotovanja po nlaki ceni naprodaj lepa enodružinska vila. Pojasnila daj« ?idan, Gregorčičeva ulica .1.1/H. 30008-20 Novo hišo z vpeljano, brezkonkuren?-no pekarno prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 30009-30 Hotele, gostilne kavarne, restavracij« te H-notoče prodaja in daje v najem podovmica za gostil, ničarstvo M. S. PaviekoviA, Zagreb, Bica 146/L Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 25850-19 Delavnico z betoniranim vodovodnim kanalom, te prostor za vozove iščem s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 27748-19 Hišo s ooVi, kuhinjo, kletjo te velikim vrtom prodam — Tezno pri Mariboru. Trn-barjeva ulica 18. S03B5-20 Lep trgovski lokal v Celju na Kralja Petra cesti odd* Vajt. 233-19 Trgovino z mešanim blagom te stanovanj« oddam sa malenkostno najemnino, primerno zlasti za tamca ali starejšo prodajalko, ki ee želi osamosvojiti. Ponndbe na ogl. oddelek »Jntra« šifro »Notranjsko«. 80394-19 Veletrgovina 3?e lokale v centru m»sta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 30106-19 Lokal z dobro vpeljano mlekarno v centru mesta, radi preselitve oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 30096-19 Skladišče ln dve pisarni oddamo na Miklošičevi cesti. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. S3037-19 Brivnico in damski salon dohi*> Idoč, na zel« prometnem kraju v Ljubljani radi bolezni prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brivnica«. 27688-19 Mlekarno dobro vpeljano, na prometni cesti oddam radi bolez al, po dogovoru na račun Prednost imajo samo zmožni 20—30.000 Din kavcije. Naslov r oglasnem oddeltu »Jutra«. 30256-19 Prid* tki Okoli 150 hI vina dobrega, namiznega, okoli 10% jakosti, la vinograda Mandičeva«, po Din 2.50 v kupčevo posodo franko kolodvor Djakovo (Slavonija) proda Eva Geiger, Djakovo. 26815-33 Suhe gobe k n p n j e po najvišji eeoi tvrdka Peter Setin«, Radeče. Ponudit« ponorčeno 27702-33 Fižola letoflta 1930 kupim v«? JO množino. Cenj. ponndbe z navedbo vrst na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Fižol 30«. 30061-33 Vrui+vm Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani Iščeta v najem dve sestri, obe lz-vežbanl v gostilniškem poklicu. Vodili bi taborno kuhinjo tn gledali n* dober glas gostilne. Cenj. ponudbe na .ogl. odd. »Jutra« ped »Stara domačnost« 27468-17 Pekarno dobre idočo, z velikim okolišem, s stanovanjem vred odda v najem Nemec Janez. Murtka Sobota — Prekmurje. 30127-17 Kolarsko delavnico v promotni ulici zraven kovača odda v najem Glazer. Cernomelj. 30062-17 Trgovino in gostilno oddam v najem. Trgovina je t mešanim blagom, gostilna pa ima ca 50 bi vina in 5 hI ž^ranja letnega prometa. — Resne ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Notranjsko 10«. 30225-17 Črešnje temno-rdeče hru&tavk« — prav dobre tudi za viuJia-vanje, po povzetju kg 3.50 Din franko Novo mesto razpošilja Ciril Dular, Novo mesto. 30146-34 £er Gozd v Ceršaku na občinski cesti, približno 3orala velik, »aiprodaj. % mlado drevje, % srednje in 'A staro. Pojasnila daje g. Swaty, župan, St. Ilj t Slov. Goricah. 28879-15 Drva samo eepanice, broi okrog- lic, ponudit« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drva«. 27686-15 ^tefon/fl 2 mlajša dijaka sprejmem na dobro hrano tn v zračno sobo na Miklošičevi št. 6, levo ftopnjišče, D. nadstropje, destvo. 27710-33 Štirisob. stanovanje suho, solnčno in wažno, blizu centra, r vili na Mirju oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30144-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami Kodeljevo, Slomškova ni. oddsftn za julij za 600 Din mesečno. 30236-21 Stanovanje sobe te kuhinje oddam s ,1. julijem stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 30246- 21 Trisobno stanovanje s kopalnico takoj oddam oa Dunajski cesti 99. 30257-21 Stanovanje deloma opremljeno, sobe te kuhinje odda takoj malo-čl »Tiski družini Torkar, Zg. šiška — pri novi šoli. 30361-21 Stanovanje dvosobno, v vili blizu art. vojašnic« takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 90275-31 1 aH 2 dijakoma ©zir. dijakinjama oddam sobo, na željo z vso oskrbo in event. pomočjo pri učenju, 10 minut od druge državne gimnazije. — Na Kodeljevo 13. 30181-22 Dva dijaka sprejmem r dobro oskrbo s pomočjo pri učenju, n« Poljanski eesti 18/1, levo. 30189-32 2 dijakinji sprejmem za jesen. Tf*m-ška konverzacija. Naslov v Oglasnem oddelku Jutra SOt70-22 Dijaki v Ljubljani od prve gimnazij« dalj« s« dobro počutijo in lepo vzgajajo ▼ krasnem salezi-janskem zavodu in sicer ceneje ko« kj« drugje. Zavod j« na svežem zraku, v krasni okolici. Pišite takoj po pogoje: Vodstjvo Sal. zavoda na Rakovniku. Ljubljana. 30364-23 Lftf Sostanovalca na hrano ia stanovanje 6prejmem sa 150 Din tedensko. Lepa te zračna soba. elektrika te poseben vbod. Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Petra e. št. 3. 27777-23 Prostorno sobo v Gradišča oddam solidni gosipodični. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 27719-23 2 vezani sobi opremljeni sa eno osebo, v L nadstr. t bližini sodišča oddam. — Ogledati med 10. te 17. Naslov ▼ oglasnem oddelkn Jrotra 27659-33 1 aH 2 stalni osebi mirni, sprejmem v čisto in opremljeno sobo s posebnim vbodom ter električno razsvetljavo, t centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27654-23 Opremljeno sobo oddam gospod« aH gospodični na Kodeljevem (par minut od oestne železnice) Zadružna nlica štev. 2. 27569-23 Opremljeno sobo zračno te čisto takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30176-33 Počitniško stanovanje na morju! Ce« počitnic« oddam »roj« kompletno opremljeno stanovanje 3 sob te kopalnice ▼ Splita. Cenj. dopise na naslov: Jug, Split, Račko-ga ulica 3/IL 90066-38 Trisob. stanovanje i pritiklinami, lopo, solnčno oddam s 1. avgustom, Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 2630023 Štirisob. stanovanie z vsem komfortom iščem za avgnst ali čimpreje. — Ceejene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna m mirna lega«. 27669-21 Stanovanje lepo te solnčno, 2 sob, ku-hinie ter pritiklin oddam. Na«lov v oglat>nem oddelku »Jutra«. 30221-21 Zadovoljstvo lastnikov Packarda, ki ga poudarjajo ob vsaki priliki, vzbudi pri lastnikih drugih voz željo, da bi jih zamenjali za Packarda. Tradicijonalno načelo Packarda, da v vsakem oziru popolnoma zadovolji lastnika voz, se je izkazalo kot najboljši princip fabrikacije. Vprašajte onega, ki ga ima! GLAVNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO W. H. S BEOGRAD MfloSa Velikog 3, telefon 35-43, 59-25 ZAGREB Amruševa. 4, telefon 27-82 P A C K A R D. Solnčno stanovanje 5 velikih sob. velike predsobe, kopalnice in vseh pritiklin, v strogem centru oddam e 1. avgustom. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Cent-rnm«. 30168-21 Trisobni s+^novanji zračni, zdrahi te udobni, oddam za Bežigradom za avgust, od nosno september Kopalnica in pritikline. Cena zmerna. Naslov v ©gl. oddelka »Jutra«. 30094-31 Kdo bi posodil 40—50-000 Din na sigurno mesto proti intabulaciji. Dam mu posojilniške obresti in brezplačno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Dobre obresti«. 30174-21 Stanovanje r podpritličja, sobe, kn-hinje te pritiklin takoj oddam mirni stranki brez otrok. Poizve m v nirski ulici 20. 90173-21 Trisobno stanovanje v centru mesta »ddam tričlanski družini. — Pismene pc.r.udb« na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Takoj stanovanje«. 90341-21 Stanovanje kuhinje in pritiklin iščeta mirna zakonca brez otrok za avgust aH september v severnem dem mesta. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 90287-91 Opremljeno sobico čisto in zračno, brc® perila in postrežb«, t vhodom iz stopnji«, ter večjo prazno sobo takoj oddam. Povsod elektrika te parket. — Marija Kranj«, Večna pot št- 5. 30208-33 Opremljeno sobo t eiektr. razsvetljavo posebnim vbodom takoj od-dam- Poizve g« v K-ompiske ga ulici št. 26. 30272-31 Opremljeno sobo z verando, elektrtko in parke, t j oddam takoj pri remizi za 180 I>in mfw.M. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 30289-38 Zračno sobo lepo opremljeno, v Mičiul glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oglas-oddelek »Jutra«. 30258-23 Lepo mes. sobo opremljeno, za cerkvijo »v. Jož«fa takoj oddam boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30349-2S Opremljeno sobo zračno te solnčno. s r e d f mesta oddam s' t. julijom. Naslov v oglas- -m oddelku. »Jntra«. S028" ^ Opremljeno so takoj oddam sakon* paro aH 1—2 boljšima bama na Mestnem tr/ 17AI, vrata 1L 00 Sobe, odd** na Petra eesti 64 — pen 80? Lepo sobo s posebnim vbodom, V trn mesta takoj oddam lidnemn stalnem* gospr Naslov pove oglas, odd' »Jutra«. 9022J Lepo sobo separirano, oddaas na M* št. 25,H. 9037f Lepo, solnčno sc. oddam snema aH dv« gospodoma, oar. sakor ma. — Naslov v oglasE oddelka »Jutra«. 3099: Opremljeno sobe lepo, s posebnim -»fced-o v Sel enbnrgovi nfioi tak oddam- Naslov pove ogl« oddelok »Jutra«. 80316 Sobo oddam takoj poleg Ifans^ cerkv«. Naslov v oglasne oddetkn »Jutra«. 90504- Tktpiti Nero V dete iščem nt oho, ? slim mnogo, težko čakA P. SOlfM Opremljeno sobo t uporabo kopalnice, sredi mesta oddam. Naslov v ©glasnem oddelka »Jntra« 90183-23 Sostanovalca sprejmem T Hrenovi alici št. 19. 80160-23 Sobo pri operi oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 90170-38 Opremljeno sobo x vhodom is stopnji« oddam v Ciril-Metodovi ulici št. 19/1-4. 90178-33 Sobo Hira bolnic« oddam. Na Kodeljevo 18 — nasproti Leonišču. 90182-23 Sobo solidni osebi takoj odda Kužar, Blahreisova 15/ITT. 30206-23 3 lepe sobe 1) sobo z dvema posteljama 2) balkon, sobo z 1 posteljo 3) manjšo t«obo z 1 posteljo z vsem komfortom in strogo separir. vhodi, z zajtrkom ter pranjem perila po želji v hiši, v vili blizu Leonišča (Domžalska c. 15) oddam v najem. 37759-23 Gospoda W so je peljal v poo* ljek 42- t. m. i v«6er gorenjskim vlakom, p d etična, ki je vstopE--Radovljici, m naslor oglas, oddelek »Jutra« šifro »Turist«.. SOlf Draga! Niso« hud, 1« rasoJai nad Tvojim izostankom. Kam si potova'a? Mifl dosti na Te, a s tužn srcem. Piši takoj poštr ležeče Mr. te javi mi tej rubriki. — Pozdrs 30154 Posestnik hiše v Maribor 52 tet star, dobrega c čaja, soliden, želi poan-stvo i do 36 let staro spodično, ki govori nem; in ima nekaj premožer Dopise pod »Resničnost« možnosti s sliko na pod nioo »Jutra« v Marri>or. 270T Dama — tujks boljše situirana, želi zn.-z gospodom v dobri r ciji in odkritim znača rad: ervent. poznejše ž' ve. Dopise na oglasni delek »Jntra« pod znr »Elvira 100«. 302" 4 A* t 2 poštena fanta sprejmem na hrano te stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 90210-23 Sobo s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali gospodičnama aa Kabjakn št. 6(1. 80228-33 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam. Naslov pev« oglasni oddelek »Jutra«. 90319-23 Sobo lepo te zračno, z elektriko tor parketom oddam solidnemu gospoda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 80318-S3 2 prazni sobi . sliki, parketirani, brez ■kuhinj« te postrežb« takoj oddam stranki brez otrok. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra«. 302M-23 Opremljeno sobo oddam v bližini glavnega kolodvora — Maistrova ul. St. H. 30274-33 Prazno sobo • poseb. vbodom te električno raasvofljavo, najraje ▼ eentm mosta iščem za takoj. Ponndbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 30546-23 Klavir (Btuteflflgel) s p rima — haniko, zelo dobro <' njen naprodaj. Nasl; oglasnem oddelkn »J. 901 Kratek klavir dobro ohranjen za 3000 prodam — tndi na ©br Naslov v oglasnem odd -j »Jutra«. 302P 1 Lokomobila za pregreto paro 13 40 Ks, v zelo dobrem nja naprodaj. Naslov ©glasni oddelek »Juft C i 9 Zaslužijo sa pletflni stroji r ti" nakaj tednih »ami, p se zaradi preuredbe popolnoma ohranjeni poceni: 8/40 po 850 po 1000, 8/60 po Izključni 8/90, ročni jaqs;,-..-ni 8"80, motorni jaauardnl 10/120, raschel-stroji, navi-jalni, ču,palni in razni sps-cijalni šivalni stroji. Volneno predivo »Kamgara« * vseh barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Oiril Vajt, Celje. 234-29 Pozor, gostilničarji! Za dobro vino vzamem V zameno vinsko posodo V dobrem stanja, od 200 d« 300 L Zaloška eesta št. 18 30132-3? Pozor, Izletniki! Ker je Se glavna sezona ari letoviščarje, vozijo od da»i nos naprej celjski »vtotakj siji po isti coni za osebo, kakor avtobusi v Lo?ar«Vn iolteo! 30381-3* Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi z Ljubljani. i \ ^ i ' i « \ \ \ I ^ i 1 v ' " \ •> 1 • i $ i ' \ , t \ i « »