Uto UX. Jtevilka t.,        ~ ■   i UikllnL v mk 13. jnuđi MM.                                    Cno Din 1*58
^^-^^—*i^_^m^^^^|^Hwa^b^^H^l^^^IMMH4^^^^^^^^^^^^_^^^^^^^^^^^^^|^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_^M^p»^HHKMpHiVaavH^^M^M«*Mi^4«iVBmB
lt*a|a ini «aa p«.i*4bc, iimflAi astei;« ta »rsnik«. - intnU: do 30 petit i 2 o, do 100 vrrt
3 > 50 p, veČJI fnsciati pei«i vrsta 4 D; noficc, poslano, Izjave, tcklame, preklid bescda 2D, • Popust po dogo-»oru. — tnseratei dave* pcscbej. — „flettatfcl »•*•€•  vclja letao v J»jpoalaviji 240 D, U inozemstvo 420 D
qpm***t*»: Kaaulaw mllea tt*v. i, prltUftl«. — Tclttoa ttev. 304. •rttstttr* SuOtii iUm «1. S, I. Mtfstrtpl«. «- Metra *1«r.   34,
MP*       Poitfttita platana v gotovini.
Radtćsva politika
Ko smo preteklo po!eue na teni me« •nj razprav!ja!i o rastepu RR-koalirijc, smo  pozdravili  to  zdnizitev  ter  priča* .    kovali, da, bo HSS, odnosno g. Stepan Radić kot njen voditelj ime! priliko, da \ državni in noiranji, zla&ti pa v cjospo* dars^i in finančni politiki uveljavi pre* ianske pokrajine. S političnega stališća posmatran ie razvoj naših gospodarskih m   političnih   razmer   v   zadnjih   šestih letih   še!   povsem   druga eno   pot,   kakor pa naše  gospodarstvo. Med tem. ko se je na politićneni terenu bojevalo proti iržavnemu  in  narodnemu edinstvu  in ra unitarizera, je gospodarsko delova? nje učvrstfo izrazit duaJizern v državi. Prečanski  kraji  nišo  imeli  v  Beogradu ve!jave, k; bi vpMvala tuđi na ^orpodcr* «ko stran ter našim krajem daia enako gospodarsko veljavo in  pomeč,  kakor Btarira. srbijanskim. Drugace se je deli! kruh srbijanskim krajem, dru.sačc pre* Č2nskim   in  marsikatera  krivica   :.+  za* elela  ttidi   naše  ožje.   slovenska   krnje! To dobro vemo. kakor vemo *jdi, da fmo terja krivične^a jjospodar>^e<?a du* alizma krivi au?^i, ki se nismo znali uvei I javiti in ki smo zašli v teoretične feđe* ralizacije in demagogije, mesto da smo e pravim realističnim curom zagrabili za eb'ast.  kadar   se   nam   je  ponujala,   ter delali   na   praktičnem   colju.    Opustil* imo mnogo  propagande,   publicistike, posredovanja  in  te  o^ranič^i  v pozo »ristokratičnih ra^adniakov, ki se bore ra »e'enientarna človcška Drava demo* fcracne in federalizacije.^V tem oziru je gresil predvsern Stezan Radić, ki ie šil glavni pobornik  negativistične politike in torej  faktični ustanovitcli  toli  kri* [ yičre«*a   gospodarske ga   in  finančrega duzHzma. v državi.
Z   nastopom   RR*koaIicije   smo   pri-cakovali, da se tx» to razmerje temelji*
to ižpTemeniJo in da bo Stepa« Radić ncsio dosedaniih svojih lajn o federa* lizTTu in seljaški državi (!), povdarjal praktično načelo, to je, da bo odslci kot č'an vlade poizktiša.1 izravnati ne^ so<*Iasja na dospodarskem polju v po-edinfh pokrajinah države ttr tiveljav* Ijal gospodarski unitarizem, to je ena* JtoTierno in cnakopra\no gospodarsko politiko nabrani v?«m pokrajinam v na* ?i državi, zlasti pa dobrohotnost in upo^ 5t£variie visoko razvitih industrijalnih, obrtnih m tr^ovskih ra?mer sa zapadu P5 ob Jadranu.
Če pi pogledamo dosedanje au*-)t* lie» Radićeve stranke v koaliciji RR. zapažamo. di uspeliov, gespodarskih ali ku'tumih nikjer ni in da je bilanca Radiccvega prizadevanja za prečansk? in hrvatske kraje se posebej nad vse klavma. Na \s\ crti nić dela, nič uspe^ hov, nič širokopotezne politike, podprte » primemimi strokovnjaškimi akcijami* Formalna izprememba zagrcbške tr« liovske akademije v visoko solo je bore rna!o.
Stepan Radić varuje RR^koalicijo, ker mu daje delno oblast, to da samo oblast brez globlje^a vpliva na državni proračun, na gospod-irsko in finanCno politiko. V tem tiči tragika hrvatskega tribuna, ki se je bori! pod raznimi fir= mami za veljavo hrvatskih krajev ia katerim je hotel prlboriti ce'o suvereno samoata'nost, ki jim pa ne more nuditi sedaj, ko je na vladu niti peščice fi* nančncj^olitičriih ali gospodarskih drob* tm državne^a proračuna.
Zakai Stcpan Radić ni nastop*! $ širo!;:m proircmcm pcpo!ne izpremem* fce državne^a prorr.čuna v smislu aktu* alnih potreb naže države, v smis:u prot b!crna reor?an"zac-je drža%Tie uprave, štedenja na vsi crti, v smis'u podpira- j nja dotiače industrije reforme na&e davčne in carinske politike, v srris'u te* meljltejše valutne politike? Menimo, da bi bil l&hko dosege! %• Stepan Radić v v5ch teh ozinh s pomočjo prirremcga šfiba ^os^odars^lh in finančnih stro-l:ovrijakov 0'ed? državne^a proračiiiin, ki je začetek in konec naDredka naših krafev tehorn prihodTiic^i leta, prav ve!i!:e us-ehe. To bi bila prava, kon^ sfm!wtivna ^o^itika v zrsČito rreČ^nskih kraev in Hrvats*:e se posebe, o kateri ?c vedno govori ki pa mu je ža! zadeva dema'joTije. in ne stvar konkretnega de?i in uspeha?
Vsak -agrcbSki politik nam mora priznati, da je odpovedal p. Radić v t*m vcV^-a^nem vprasanju, ki pomeni Sistvo RRs'oa'icije, na xsi crti, da ni po!;a-a! niti eJemcntarnern razumeva* r^a, kaj se, da bi bil izvede! par poiz* lunv.
Se daj drži ob'ast v rokah za vsako eeno. ne ve n*. da je dolž.iost boriti se i"*** časno tuđi za pravice in za interese H da s?-«i oblast šc ni vse nri nierp. ki •i r^ora! koristiti na?*^i kraiem ter jim 4*ti tisto veljavo v državni politiki, ki
jim gre radi njihovega kulture in go* spodarske nadmočnosti v državi.
O jadranski orijentaciji našega go* spoda rstva, ali vsaj naše gospodarske in finanene politike tuđi ni sluga n© duha!
In kJjub vsemu temu se na hrvat* ski strani v Zagrebu le plaho pojavlja kritika Radičeve politike, ki je politika popuščanja na vsi crti brez širokopo* temih aktivnih usoehov v gospodarstvu in kulturi. Hrvatska politika boluje paČ na konstruktivnih, delovnih političar« jih. je velika v nadprodukciji političnih dcroagofiov. In samo to!
Halo nnftntn In Madžarska
AJccifa Ramnnidce proti madžarskemo iredeatfrmn, — Konfe-
renca Male antanie«
— Huksrešfa, \2. januar ja. (Izv.) «Ork
jent-Radio* objavlja  kratko informacijo o  :
teta, da romunsko vlada zelo interesira tnatis  i
žarska fera ponarejanja franeoskih ban kov«  i
cev. V tej radevi je romanska vlada dobi!a  j
točne informacije iz Budimpešte in je vsto*  j
piia v stike s Frago in Becg radom. Potrjenm  j
*o   VJ&   zetrpne   por&čila,   ki  Jih   je  prefete  I
M~Ja antanfa o madžarskem iredentizmu in  \ o ptopagsTtdi za m&SČevatno vojno Mađžmr*
ske proti svojim nosedom, Mčla anianfa je  j ponovrokrat na to opczsrjala zapadne veles sile. Ramunsko zunanje ministrstvo je za? čt!c- điplomatično akcijo v Pregi in v Bco*
f.rađ. \  da  &e končno  resi  madžarsko  vpraa  \
--   -*w-                                                               j
Prvofno  sg  n&mcravalž  šklicat!  kenfe*  ■
renco Male antarJe srodi mer.ca ap*Ha /. L  I
Važni   dogcdki   na   Madžarskem   pa   sitijo  \
Jrža^nike Mele antante, da se ts konferer**  j
cs Čimpreje vrši,                                             \
Pc poročitih, ki prihaj&to iz Praće in Beograda, se nujno sklioe konferenca Mele snfznfe že 22. t. m. v Dubrovniku. Jzigosloi ver.rki zunanji minislcr dt. S'inčiČć ima na*
legfr  orgenizirafi  to kinferenco.   Sa dnev*  j
r.cm red'J te konterence bodo tuđi tri važna  \
•t^presanja:   1,   dcg&dki   ne   Madžarckcm   in  '
siatišČe  Male  snfanfe;  2.   vprcS-anje  prizna*  j
r.}a sovjetske Rusije de iure in 3. M&le art»  \
t?nf9 m os*a\e države.                                    i
— Beograd, 12. ;anuarj2. flzv.) Po po-  J
r&čiiih iz Ater te naš ppslanfk Panta Ga-  i
vrilovfč pri včeraišnie^i posetu izjavi!  rn-: nanjemu  ministri & posebnim  povđarkom, 1 da Jugoslavija itll s'cIeTiitev varnc5tne po-]  sođbe  balkanskih o'ržav. !         —  Eeograd,   12.  knuarja.  (Izv.)   V od-
nošajl!: Male antante. odnosfio naše države do Madžarske ni nasropii n:kik rov moment. Ko-nčni rezultat preiskave, k! ss vodi T&di ^aših po^arejenih tisočd!nan>kni ban-kc-v-cev, Še ti! znan, Ce bo Ooka^a/ia so »deležba odnosno š^knvda Madžarske, za kar obsto'e za sedaj oteatellena đomneva-nla, okrene naia država 5por2znmno i osta-nm{ Intereslraiilini đržavam! prlmeme re-presarjs in bo za* te vala od madžarske vlade, da prepusti k prel5kavi čaše Irrimiaato« organe.
Od madžarske policije ob?avUeao firađ« no poro c'Io o aicrf !c povsod rzbadUo splo-Sno scszacilo. PcročHo le zelo pomanlkip« to. Ma'džarska po';ci;a trc!f da /C prciskava kemfena. Temu nasproti so dryrega mne-nja elani fraircoske kotnisfie, k! napovedn-ieior da bo fran-eoska Narodna ban-ka objavila svoje posebni pcro^Ho. Franco-ska di-pl-omacija i-ma na fa2rpolasc do vol? sred-stev, Ć2 prisili Madžarsko k izpo-lmevanju rrirov-;;i pogrf'j in pakta Društva rraro-č(y\\ Z začiidenjcra podcrtavajo tud« odsta-vek madžarsk&sa oradne^a porečila, ki tr-ćl, da so ponarejanje izvrši!« privatne osebfe.
Oarnostno pogodba balkanskih držao
Konleresca baDcanskili držav ▼     Carigradu, — Poljska in Rusija.
"  — London, 11. jannarja. AngtcSt; pou-
tićnf kragi pažljivo zasleduj-ejo in prooiča-vajo politici« dosodke na B.V.tanu. Kakor iavlja -Dailv News*. so pri vladi v Beogradu storicni koraki ra rblfžsrje Jirsosla-vi e b. Gršike. To akcijo Anglefi s'TTTpaMČno pozdrav1,jajo. List; o"<>cnem ja^ijijo ^z Aten, da :-e jugosJo^'cnsfea vlada privclila v var-nosrm T»akt balkanskih držav m đ* Jugoslavija odpošLe svofesa posebnega Jdesa-ta na konferenco. kl se rr§\ v kraikem t Carfsrado.  ^a   tej  kofllerenc!   bodo   zasto-
pane Jaso^ivna, Orika. Đolgzrska is ercn*
tveloo tvđl Romofiska. Ni Izkliačeno, ćm 1X>
.   :         .£-.'•   :.:;..."::;;cTa  varnostaegyi  pak* ta  sodetovala   trnfl   Tsrčlja.
— Drmaj, !2. jaunarja*    Neka oolitična korespG!K3enc£ javlis.. da se :e izvršila rz-
irien;av3 -r.i.sii nred poljs-lvo !n niSito sovjet* sko viado v zadev! varno&ine pogodbe po vzotctj pogodbe, ki je bila sklenjena 17. decembra laiiskesa *eta med RusiJo in Tnr-
nfldzarsKi svetooni SKanaai
Interrencifa Društva narodov ? — FrancTja in Ac^lija na stalSču, da je afera čisto notraeja kriminalna   zzdeva   Madžarske,   — Nikake vofeške ali diolomaticiie interTendie Frsncije«
—   Beograd.  12.  jajv.iajj^   (Ittt.)   Fctto. čila   iz  BTJđimT>€š*e   ogotavljajo,   da  je   po. Vcljs&e.   preLs^a^va   t    sa-devi     ponarejanja
r£0£C?raLne komisije ■j'e pcdal ja^ropririliom beoigradskegs ti^ia, ntikater© rajiinrrB-ostr. Da ie je afera eikrila, je velfti rasi aga twlr ue^te RTistoj^. Fra-nooFfts. policija ?e že pred -seć meseci <1oj:Tj», zatrpua porezna. kaj namera-ajo v Bu-di-iEpešti. Zgalj sin-fe.ia.o je ceoia Rusinja, prijarx-"}:c& pa-ri-š^esa- 5K>:icij€fees2. ui*a;diilka. v l^palnici ^ MCTit* Carli elionli, ko^o eta se đve Ma-Jžark': pogj>Tar.Je.n o tein, da v BTićijn-3>eštl ugledne C3cbnc*ti <*rs2nir:irajo poT:a~ r^JsTije fraeceskit t.aii'TtovceT. Te <lve <Ta-m^ ffa orcenjaii tuđi !=rce pr;<nca Wlndi&cb-gratza. Dotiiina Ritctnja je znala madžar* ^ci i!i je vso rafumeli. Svojemu prijatelja i*3 rakoj io javila v Pa.ri? in taško je pari. *?■!%. rpolicua frila, pravoča?n-o opoz«>rjena 73 a pođjetje   princa  vrturU&ca^raLza.
—   London,   11.   jaTauer.ja,   Dipiotn&tični or.r!^n.lk     -Dar.y   Tc^srfiiphacr      pripominja, d£  ^e države  Mate »ntantft cbrnejo na za. psdne   države   z   vprašanjem,   aH   ao    pripravljene coz-«rati  Drugtvo narođov, da  uvn đe  v   ponsrejarski   aferi   posebno  preiskave. Londonske    Tim^s zelo    hfadno    in    rezer-vircno   oc^avnavajo   »'prašanj«    intcrvensi-je  Društva  narodov, Zato tud I    Daily Tele. $r*p?>     prav«,  da  je  zas^eđovanje    In  pro* iskava   protf    pona^ejcvaTccm   č<eto   notra. nja   radeva   Madžarske.     Edini   člen   štatu-tov   Druitva    r»arodov    fnogočt      utemeljuje 'nedna^odno pretakavo it» to je Mca ?. edst.
II. V srlavnem je aaiSieška jaTBO&t proti rsa&euni nneSaTaoj;: tnjito «U r rađere madžarske vlsđe.
—- Budimpešta, 13, iannarja. Zaefiše-vanje princa. Wit>cšsch£ratza &e še veđao nadaljaje. Princ WLDdisch5ratz je eedaj iz-javilv da 50 o1 lomarejen!!! bP.uTiovcev 5«praTiit po njego^rm nmenju !e 1SS koma, č-crv v promet. Sam ni prejel nitj vlnarja, ker eo c«ebe,   k?   so  imelfe  ualogo rsjspe^a.
Tati baaikcrvce,  i^Impiček vridrisii& sase.  __
E*rnatc1j FraiicđBke banke je zaprosi! are-tin^negu urađnika. ka-rto^rafičnega za-rođa Goroja, ?!a nm je potJal pojasnila o tehnič-B! etran: panarejanja bankovrev. Gord m-i je izjaril, da se je pomarejanje fevrsr-ao po¥^rečilo tn <ia i« bHo izkljnčeno poBa-rejalce irsleđiti, rarea č>e je bH m&l pona^ rejsilci   kak  icdajfelec,
—   Ounaj,  12.  jeaiuarja.   (Izv.)   FraxirOw eko p-.>s?aT2iSi.vo isjiiTlja. da najbolje  karakterizira fttaližše franccs;;e vlade v madžar. est   aferi   izjava,   k(   jo   je   podat   franeoski poslanik   v   Budimpešti   C*»nchent   zastop?*!-  I korr»  t;s'-ca.  Po *cj   Izjavi amatra  franeoska vrad'3  cc!o  sf«ro   kot   čieto   interno  *crimr-nalno   zadevc   Madžarske   in   nfma   povoaa, dat  bi  •«  ta  zadeva  prevesla  na    pofltično pelje,
Francoako posUniitvo o<flo6no zanika tu. di vse govorice o kaki diplomaticn* afl ćelo vojažki mtervenciji Franci je na Mad-žarnkem,
Na Hola»dsk«n je prcekara proti ra*. pečeralcem pooerejenih fracc4T6i£ih bacKoT. cev končana- Ho!ands£r<e oblairt! ne fzm3o tans aretiramih maidtarsrklb razr>eCevaIccv, k! prl<3ejo pred holandsko eodidCe. Holasiđ-elki zalkon določa sa Tvroarejanje ođsosr.o raJKpeeervaTije bamk<wc^T    ka*eo  do    9  let
STEPAN RADIĆ IN GR5KA
—  Bcoirad. 12. jannarJa. (Izv.) Ix Aten iavgajo, da je včeraj na* poslanik Panta I Gavrflovfć  fzročil   tekst   govora,  kl   ga   ie  ! imel   prosvetni  minister  Stepan   Radić  dne 21. decembra I- 1. v Sibsniku. Kakor znano, ie  Stepan  Radić  iziavrl,  da   :e Jogoslaviia interesirana na E^ejskcm bi Craem moriš.
Pogreb ifafijanske kraljice-mafere
— Rim. i?, jaauarja. ItalUai»ka pr«. stolaica je včeraj na izredno veličaTien na. čin :"2kazala FađDJo čast p-^^ojrs.! kralj?3l rna-teri Mar^h^rit!. Ka rseh Jaruih In n<*. Stcftili zasebni fc posle p i ili so vijeele črne zastave aa pol droga, Raz tniio^e balkerae so visele črne r>repro^e. Vse srctil'ke tic tiH-cab   so  bile   zastrte  s   črnkrt   paj^olsuotii.
2e zgođaj sjntraj p« je pričelo občln. »tro rblrati pred kolodvorom Tennlni, kamor je ime! prlsper/' vin.7^ 5 truplom pcfkojne Icr3.!j?ce, Okoli 7. sjitraj so oiJdel-ki rojaštva hi fašistorske -ndlice zasjali odkazan© prostore !c 5e razTrs*!Ti v špa-!rr. Ob 8.SC je rrr!še! r»a kolodvor min- pr-?:?-sednik Mussolini v družbi noiranjf-ga v£\-n*5tra Federscmija, «lr2&Tae«-a tsjni^a Siias^a^ Ib rianskega krostorja. Kmalu 5^0 t««m eta prišla tad! kraij m preetoloosslei-liSk v spremstvn rrekatw:xi prinčev.
Točao obo 9. se je pripelj&T vlak 5 kr-gto polca-ne kraljice. Vojaška. gođba je X3. ertrala Icraljevo raiifaTrji čete £0 prezent?-rale crož'e, Inralj, ?restoloii3.sleda5k m pTinci 60 fozararlli po vojsSko. Me<2 fem je deset ktr£5l7-jer d%-igTi!lo kreto !^ 2eI-:3. niSKega tcz^ m jo po blagosltrrljenju. >:! ga. je iz^TeU m^gr. Becca-ria, preuesli pr*<i ko7<:<dvopsi:o pcsT^pj^, lijer 30 je posdrarJJa ogromna innoiica. Krsto so polcž>l< na t^-pcrrsko lafpto, v ka)tcro eo bil! vprežen! ii*ije pari kom;.
N&to se je razvil erpre-TOd. Pred krsto je fccrraTtala dubcTr3čii;£, 3ci ^ rnolHft mrt-vitSlce molitv«. NTa desnf ci:a stopala, pređ-seđaiik rs-^Ian^k^ atboniioe Oascrrtajio ter 2-iu. predreunfk Mussclmf, sa lev! pa mi. aister ra kolonije D: Scaleia tn preiseđntv s£Ti£-ta Tittoai. Ra^en njia so korakal! ob etrani £e razni čragi civilni in vojušlsi čo-stcjairetvetiilci. ?Cepcsrre<Iao za Icr^to Je eto-pal   Icralj   v   drtižbd   prinčev    m   »aB^odulitov
kraljeve Mše. Za rjkoil eo korakali dir'lo-matcld zaftopnilc! rainia dr*ar. dostejau. etven&i in Pipani raznit italljaaosiVa aoe^t, 3astor>ni»! rasnih patrioti&iia nčra-žeaoj ia raznih dragih Tistaoav. Na "koncu frpnpvoča je  i?^£?ilo  večje   štcrrUo   orDŽnikov
v ps radili ttq: formi
Sprerođ je Rreuil v tiLico Magna Napoji, trg Venezii, tlIIco Nazioaa!č-, Cor«* Ui3Dfc<?rtc-, nlico Lata fn trg Collegio Rome-Tto proti rauth^oati. Porsođ, S^er se Je podilca.1 sprero^, so e& gnetle za voja?3sin: koricuoirt n^p-egleđn-e itmožice občrcstva, Nad sX'rerc^CXC: so rtroSil! v arralcTi aeirrpla-m. Pred Paiitheoncm, kl je bi! simaj in v I notraiijorti cpremljeo 8 čj^imc: prep^ogami, I so klra-sirji rtvisniis krsto 3 lafete in jo pr?>-oesU ▼ netramjost, k^er eo jo položil! na TOTt^aSlU ctl^r. ki ga je trenotek 3KWT»ej-^ j ra^-svet-li! žar^k f^i-^c'.Tro aiccn^r^a reflek. torja, aameščenesa nad kupolo. Na kr^o so položiii veace kraljeve dvopjic-*, okoli »j'» pa, so našromađiH ac5t<?vi!ne vence, med Tijimi tv.fi 1 krafne vecee, ki so jiti pokl.->nni predseđnit: Ma«aryk, preJseđnik francc»s-Ii:e ropubli-ke. a-ug-Ieški kralj in "kr&Ijica, japoa-s-'SI C€sar, preč^sniiiik NTem?lje, pred5€in:"lt Zecllaijeiiib držar. estptccski kralj Fnad, norveški Icraiij tu kraljica, španska kral*?ra dvojica, predsedniE republike Brarilije ter vladarji in predseđnik: nrrn!h đm^ili ct. ropekih in   IrTeneTropskih dr5av.
Ko so destojanstreniki in •zs.stcepuT^i ciblaetev za?eđli rrestore na tribnnali t no. tranjc?tj Paarthftona, se je pričela srečans« e*užb^ toSJa, k! jo je oprayii dvorni car-?-Trtcmijar rnsgr. Tazl Po službi božji, ti ie trajala 20 in+nt3t, &ta fcralf ra kral.tica za-pustila FaatheoTi. Ob krsti 30 ostali na straži le ftiraelrji. Pajuhecm bo zaprt ra par đni, dok'er se 29 dovrši grobnica r-a. pokojno kraijico.
ZANIMANJE ZA NEĐELJSKI
SHOD  SVETOZARJA  PRIBI-
CEVIĆA
—  Zcsreb, 12. janaarja. (Irs.) Snoči ie bila seja Izvrševalnesa odbora SDS, na kateri so razpravTjali iu4i o iiedeljskem shodn ministra    n. r. Svctozarja    Pribičcvića    v LjobljasH.    Sklenjen© ?e,    da  se  zagrrebška SDS nd-eleži tesra shoda v večiem številn. V imecn Zagrebčanov govorn na shodu tadi poseben delegat Dne 7. februarja se vrši I v Zagrebu velik shod SDS, na katerem go- I voTita ttfdi Sveiozar Prfbičević jn tmlv. jxro-
fesor Sta?*oje Stai»oi€v!ć.
,1.       '                 . -.
SESTANEK PAŠIĆ IN MUSSOLINI
—  Trst, 12. latmarja. Rimska »Tribonac Javl'a  doslei  cfidielno   še   rep-^trjeno  vevu da se prifiodnje dnl v San Remu sestane-ta predsednfk    jt^oslcrvenskc vlirfe Nikola Pašić   hi    mtnistrski predsednik Mnssotlnf. Na tem sestattkn bodeta oba državnika raz-. pravdala o vseh aktoalnift vpraSanjih međ-narodne po!itfke, rlasti pa vpra^nja. kf direktno interesirajo Jusroslavijo in Italijo.
Nova federalistima stranka na Hrvatskem
—  Zagreb, 11. jasmsrjs.   (Izv.) V ec/boto
;s biia 2axiii*a seja Hrvatske zajednica n«. kateri »o razpra^ijali o rasptistTi Hrvatska sajednke in o ustanovilt! nove hrv£tsk£ federalietlone stranke. Hrvatska 2ajfisi^i;^i-se >e raspustu^, Včeraj dopoi'lnf. ti prr?o!» dr.-5 pa i«? bil ustaao^T^i 3"bc!r nove •3traJ3kp-* ka si je dela fine Hrvatska rederaJistiCaa. eeljaška vtranka. Sest^vljen je bi! strankiii pro^raan :n statui. Prosr:»m veebujs đeloraj* točke, ki so bile bistveni tn sest&vai de? programs nekdanje brva-tske r^publikđDrtj:© seljačke stranke. V đržavno-pravD-rJU ot^r% Tjasla-Ša HF35 načelo fodearaclje. Nas-s čr~ Hav3 «e ima. x>o pi-affrainii te sirank^ ra& deMtJ v pez a-vronc^inils pakrajiE e ^arno-stojnrmi rlaaazoi :n sicer v Srbijo* črTux goro, Hrvatsio 5 STavcmijo, Bosno 1d ,^1o-vieuijo. Izvoljea je bil glava! oabor tft*"an» ke. Za prsdsednil'a stran & q >e «loločen đr. Ivan Lo-kov:ć. PeiprođsercLaiic: eo |t!r. je in sicer Jelzabetič, U r o j i ^, IiCaia Jag^tič m đr. P olić. Za pr^e^a tajnf-ka je Izvoljen dr. Bazala, 3a drrjgega ?a Jelusič. V oM*ot so dalje kv^Ij^n.2: Dr. PapratoTii. č3ar aekaanjc- erb-sko-hrvat-sj? kolaeije, dr. 2-as^ Ia še dr-i?!-
30 PARNIKOV PRIMRZNILO
—  BerKn, 12. ian-uar'a. Iz HrisinsicTSa ir'vijajo: V Finsrrfh vodan ie doslej primrz-nilo 30 večjih parnikov. 12 parniko^n so pri-nesl« po aeroplanu za moštvo petretno hrano,     /ci   je   :-adn;e   dneve   irpei-o   ^*eIfko   po-msr^jkanje. Aeranlani so hrsno nri csrmkift zJožfli.
FRANCOSKO-JUGOSLO' VENSKO PRIJATELJSTVO
—   Beograd,   11.   »a??.   {\-zr*.\   V>&  ^orO^?*
fw iz Nanrcsa so se ■tam ^tšile včeraj velike sv€čano5ju k\ irn^jo nameti Doslcwtf francos-KO-ju^osIi'rvensKt? prljate1]stvo, od* r.<rsn^ zr.ve-zniSivo. Zvfc^er je bil velik Von-cert, kateresa se ;e irdeleži! tuđi poslamk dr. .M:rc-s1av Spslai-kcvid, kakor tuđi mn*gl ugledni frineoski D&iitiki.
NAVDUŠEN^ OVACIJE ADMIRALU METdbU KOCBU
—  Zagreb,  li. jamiarja.   (Izr.)   Ix Tir, ta ja.T"Jajo:  Bo>lte. Kotcrs-ka je ^čersj v :i?-deljo    10.   t.   ra.   priredila.   ?:jajne   orec^s Eovesnu   poveTjni^u   swirairelTi   Metodu     K<5. čhG.   Povrođ  €0   vlhrale   držame     5Ristav«. Zveč-er   j?.   "ofLi   sljajna  ilirmiiiacija-   Adni:-ral ?.Ietort Kc""Ii je ril đof?l«j kcmsfnđaaii n«. SnSalin  in jt ti! prca stišaj teđni pretn-.-*
I ščm >^rt poveljn;!v I»oke Korors>£. Ka'sc? 2fEano, ita-i atiix»i?ral Merorri Koch nevenIji-ve Kssluge ra ntiSe naTridno osvoboj&aj^. On j<' bil. kj je leta 191S. ob prevratu i*-roč-il Mtčo arsTrijsko mc?rnarico Narodno, mu Veću. Med srvetovuo rojno j« ađm:ra! Koch bival t Bo-Tci Kotorski ter Je bi! ▼ tečnih spvezais s slovan-sldmi mornarji sarof-ni'ri, od kaierils je večje Stevlio bilo pri-jetJh in a-streljeaih porodom tirsars. s!ow v3H5kih mornarjeT.
Borzna porodila
—  Današnje   ljubljanske   borze   nismo
piejel?, ker so gotc.i gospodje ns. boTzi mnenia, da je pofocevaiska služba, i^entio-nz. s pometanjem borznih prostorov. Toliko v vednest tisfim, ki poročevaica na neinr^« sten način si^anirajo
Zagrebška borza,
Dne !2. Jancarja. Spreieto ob !3.
Devize:    Crnih 10.5914—10.9714, Prag! 166.55—168.55,     ?^r;s   215—212.    Newyork 56.175—56.775, Lorix5on 273.677—2T5.677, Ber* lm  13AC5—13.5G5. Dmia:   792—302.  ValsteJ delar  55-55—56.15.
Efektf,
Todstct. inveot. pesoj. 1921 79, 2 sa prs!. cds'to'rTie državne rente z& ratna itettl 326&1 po2 — S23, 320—330» Hrv. cskoaipina banlcs 121—124. Kreditna bauk« Zagn*!i 133—135, Hipcrtekaraa baaka €4—64.50, Ja. gobanka 105 :n pol — 106, FraStedion« 960—970. Slavenska baaika 50, Eksploatac'ja 32—37, Drava d. d. Osijek 215, šečerm Osijek 3C0—395, Isis d. d. 66 in pol — <",§, Ninag 35, Gufcman 310. Slaveks 150, S!avw. Ulja 43—45. Trboveljska 325—330, UaJcnj, paromlin 420. VerC© 111. Agrar!a -i«—4^,
Inozemstce borze*     x
9.175. Parir I^J, Mfinn 2i>.9C. NTc^vyorK 517.75, Lo*<fc*i 25.1^, Praga 15 325, !>jn»J 72.901
— Trff, !2. ••r.uaria. Prcdco.*irA: Sm»> grad 43.85-43.925, Pariz 94.75—95.25. Lon. don 120.40—125, Ncwyork 24.70—24.775^ Praga 73.25—73.75, Curih 478—479, Dun«i 345—352- '
Stran 2.                  *                                                                           .SLOVENSKI    NAROD«   1A. Januarja t925.                                                                                                          Stev. 9
nutautUfta! ^rirr^sarrus.- ftiif t ft tttiiii
CIRKUS MARCCO
Napeto rmfmiva rscb^i Hi izvntni fjna vseh scdduKtfti *»m n 6J» prsvf aMek V javnih v lokali atstnpafo. N*jfno?nejSi Ck>vek 0Vdi Bare«« ta pnfcmm L*tt* L^rrinf. — VeJHa^ski uspeh rrf ncdeijskl rrcoitjeri ter vtll» puvpr*-Sevuaje po vstopoitah za dana n e p edttave so najbotti  ćofcaz,  di Je ti ttvatai
c.ika&ki Hun doscfd popot ii m,*th.
Piedstave « vrše točno ob 4., po! 6, eof 8. lit ft.
■"•""•    ^^pv0wcmW ajmajtativiKi  ^f^t9$X^f  ivvs V^  vjajajpj  a^a^ajaa>s^pajpB>     •*•
KoC ?rtt»*B,o iea^«ciio pn"~„a* m« raboto© oprOTf}ml «a!o->dr» ve»ef :»■ Jta Mto OMfeMafi MlM* V fUvnt »lo^i fe-3 ta teoiperamstna L«tl« &*•«■*■*.
IUTNI KINO MATICA "SS "  TMm «4
madžarska se pere
Kako budimpeštanska policija of rfjcino skuša ublažiti madžarski
skandal. — Oćitne impulac je noTinarstvu — Ni£ politike -.. —
Strnr ;c srečno v roliah madžarskega sodišca.
— Budimpešta, 10. januarja.. Danes je bil objavljen ns^edni: uredni komunikc o poumrejAnju franeoskih baukorcev;
Aretacije v Amsterdamu.
V mesecu decembru I. 1. so se pojavile vbudimpeštanskih dnevnikih vesti, da so tili tretirani madžarski podanik i. ki so v Amsterdamu rsrptčavali ponirejene fra©# cc&ke tisočakc. Madžarska policija je povos 4om teh vesti uvcdJa takoj preiskavo v ivo* Jem đelokrcgj. a kmaiu na to je tuđi notra* tfii minister izdal odredbo, da se prične ta* fco] * obširno preiskavo. Tcdaj sele, 21. de* ctmbrt, je prišcl od amstcrdamsliega držav« *rga pravđništva a'a o z ade vi. V tem a'^tu )e bilo javljeno, da se Ari$t:d Jankovics, lurij Marszovski in Jurij Manicovics na ha* }*io v preiskov&lnem zaporu. Pri nj h se je ttašlo 7500 komadov ponarejenih bankov« ecv po IGOfl frackov. Amstcrdamsl:o držav* ro pravdništvo je bilo zaprosilo, da se iz* tiedijo sokrivci in vse priprave ra penare« janje. V tem aktu je bilo dalje omenjeno, da »o vsT aretiranet priznali, da je o tsj stvari bil informiran tuđi žef dsžclnc poli* ci je dr. fanrc Nadossv, Ražen t:ga je bilo v glavnih obrisih podano stanje ceie zadc* %e, će prav v Bu dm pesti šc n so imeli ni* kakih pcda&ov za preskavo. Imrc Nado?« ?y je bil takoj zaslišan na policiji. Toda ta preiskava. zasnovana po čcsopisn'.h vesteh, je ostala breruspešna. Po imenih. ki jih je da!o amsterdamsko pravdništvo. je b'la ta* koj izredana preiskiva tuđi ni stanovtnjih ©sumljcncev, ki je ostali brez najmanjšega pvzftfvncga rezultata.
Preiskava v Narodni banki v Budimpešti.
Ko to prciskovalni organi irvrlili pres lukavo v budimpeštanski Narodni banki, so Dišli en irvod faizificiranega franco^kega t.so^aka. ki je bil, po primorja vi z onim iz Amsterdama, istega izvora. Izkazi. dobljcni od te tvrdne, so dovedli »fedovc na gredč pnnca NVindischgratza ▼ Sarospataku. do Cašperja Kovacsa. Pri preiskavi v ajegovem stanovanju se je našlo konfekcijsko blatio, ki je bilo kupljeno za ponareien denar \t* <!axio je bilo povelje, da se Kovača takoj aretira, toda osumljencc j« med tem po» ^egnil Našlednji dan pa se je policiji po* srečilo Kovacsa aretirati. ki je pri zasliia^ nju izjavi!, da je ponarejen franceski tiso* čak, za katerega je kupil blaga, in šc šest drug h dobil od rtekega neznanca in da vob* će ni vedel, da je denar ponarejen in t jdi bi ne poslal tega d^narja v Amsterdam, kjer ima svojo hćerko ▼ nekem vzgojevališču. Policija njegovemu zagovoru ni verjrla ter fe Kovacsa pridržaia v prči sk oval ne m ta.* poru.                                                                * '
Polici i! §e je nato takoj posrećilo, da le konfiscirala brzojavke, poslane vsctn ose* bam. ki so bile aretirane v inozemstvu, ter je ugotov.la, da je vse te brzojavke po:lal Dezidcrij Raba, tajnik pr.nca Lud vika \Vin* di^chgržtza, ki je bil tuđi takoj aretiran. Od Urnika Rabe se je tuđi doznalo, da je f»n najemal osebe, ki so razpečavale faHi« f:cirane bnn!;ovce. Raba je bil obenem » Kovacsem izroCcn drživnemu pravdnibtvu v Budimpešti. Isti dan se je prestovoljno javil policiji tuđi dr. Nados^v, «ef državne poli* čije. ki je dal izredno važne \n zanimive ftodatke.
Gled?  na  ntesovo Izjavo  Je  bil  takoj aretiran pr ne  NVIndischgrlitz ter se  je ob» enetn izvršila preiskava na nfegovem stano*   i ▼anju v Bbdimpešti  in ra gradiČu v Saros*  I |wtakti. Dne 4. t m. je bi princ VV.ndisch^  1
gratz izrečen državnemu pravdniŠtvu v Bu» d.mpcsti, naslednjcga dne pa je bil aretiran tuđi dr.  Nada£sy.
Od .r.tja so nato sledila, drugo za dru* gjs m hitro so bili izsledcn^vsi krivci, sred« ^tva in kraji fa!zific*ranja ter pomagači. Po* iicijska preiskava je u^ztovila^ da to $e fch zifihati frcneoskih ben.T;ovcev izdclovaii na pođetrelju kćiticerafskefa instituta in đs /ih /€ izdclovclo neke'} tirndnik.cn' in stužbenega oiobja tefa zaveda. Bili so vsi takoj areti? r?nu Policiji je uapcl^, da je zbrala razine« tane stroje za izd^lovanje falzificiranih bankovcev. Edinc klišeH so bili po navc* dilu Goroj a r&ztcptieni s temperaturo 3O0 stopinj Celzija.
Razkritja krivce v.
Dne 2. januarja je pr ispe Ja od hambur* 5\e polcije brzojavka, da je bil tamUaj are« tiran Edmond O'chvanv ?z Bvd mpešte. Ta* mo^-nja policija je zapresila, da %z prorede nadaljna prciskava. Policija v Bud mpešti »c arctirala Olchvarvjevcga brsta Evg na, ki je b:l v brzojavni zvezi z Andrcjcm An» dorjem z Dunaja. Andor j? bil od poslan cd falz'fikatoricv v Milcn, da tam razprčava falzific:rane franeocke ban'.:ovce po 1000 fran!;ov. Milanska pol čija. ki je bila o tem brzojavna cbveSćena. \z AndDrja ta!;oj are« t rala. Radi tega je bilo odvedenih v prc» iskov&lni japor, deloma kat krivci, dzlcfr.a kot »czzdetežend nasledrtjih 24 oseb: Ari* st.d Jan!:ovics. pollcovni!c v po!c Jurij Mar« szovslv'i in Jurij Mankovics. are ti rani v Haa« gj; Edmcnd Olchvarv. aretiran t Hambur« gi; princ Lj\:d?Tit NVind sch^ratz, dr. Imrc Nadassv, švi državne policije, Galpcr Ko* već/: D;s'd;rij Ruba. tajnik pr'nca \Vr;n* dlschgriitza: Evg^i Clchvarv: Stefsn \Vin!c* ler: Josip Sztirtscv. podpredsednik mZvcze vzzh patriiot3l;:h drustev«; Andrej Andor ml.; Lad lav Goro; Aleksandar Kurz. po!* kovnik ▼ pokoju in upravnik kartografske* ga instituta; Josip Halacz; Lad.slav Hafts, general v p. in bivši upravnik kartografske« ga instituta; Ladislav Spanring; Lj'dovit Kisz, Janos Virćgv. Ferd nand Scharf. Franc Faragv-, Bela Veiessy. Arpea Ag^ston in Fcrcnz Hamblc.
Razcn on h bankovcev, ki «© j'h našli pri Kovacsj. se je doznalo, da se nahaja t-« di v banki FLzelly v Aranvijevi uKci fe J500 f.lzificiran'h franooskih bankovcev po 1000 frankov. Te je pustil v banki Jurij Manko* v'.cs, kot kritje za neko posojilo v znesku 333 milijonov madžarskih krcn. Drugače se nikjer v Bjc3 mpešti nico pojavili v prometu falzificirani franeoski tisočaki. Ta vsota je bila dvignena takoj, čim se je stvar za* znala.
Dne 2S. d.ccmbra sta se javila bud'm« pcštanrkcmu mestncmu poveljniku dva prc* »skovalna zastopnika franeoske banke i« nekaj par ških strojnikov. Njima je bilo do« voljeno, da se smeta v msjah zaicona t:dc» ležiti prciskave. Na pcdlagi t2ga. kar je do sedaj znan cg a, bi se mogel tako*le kon* struirati ves potek afere:
Vlcga kneza Windischgratza.
Iđzjo, da se falzifidrajo franeotki fran* hi, je vzr.ikla cd princa W indis~hfKtza, ki se je na ta korak cdločil že pred davnim časom. Povdarjajoć pa tri joti tns ciljc tega epodjetja*. mu je uspelo pridobiti za to akcijo šefa državne policije Nados^vja in uradnika kartegrafikega instituta VUdisla* va Goro;a in estale trslužbence instituta. V kartografskem institutu »o h'tro pripravili vse potrebno in Gcro je pričel z nekaterimi uslužbene:   instituta   pripravljati   kliisje   za
faUmdramfš fnmo&tkSk tisoUkv*. Hec si bilo potrebacga materijala na Ma,d2arskem* je G^tffb preitudifaJ tekniko papirna franco-tkik b«aUtovcev ter prMet Mm tzdelovati pa* pir ▼ ajatrrenn karto^raJifcega instituta. Tu ac je vt*1o tuđi tiskanje falz.ficiran.h ban* kovcev. Deio fe Mio doftovlj?mo v andtni mesecm mpt.mbra tanaka%a leta in ja bilo v tem Crnu izdelaaik 4o 30.000 komadov po 1000 framkov, deloma m&mtpelih.
Desiderij Rabe |e asedtem organizira! rsxpecaivmnje po oeebab, ki so pristale na U poaeL N«jmarxantn«jS« osebnost v tej orgaaisaciji je bil Ariatid Jankovics, ki je pred odbodooi ▼ inozemstvo stanoval dva tedna pri princu VV'indischgratzu ter vod I razpećavaAje falzificiranih bankovcev. Ose* be. ki ao se javile za razpečavanj« ponare= jeaih bankovcev. so ponovno pregledale po« narej^ne bankovce in je bil pri tem precej* Jen dcl skartiran. Takih sed^m netiporabn h komadov je prišlo v roke komomega sluga princa VVindischgratza. GaSperja Kovacsa, in po njegovi brezbrižnosti in nepre\vdncsti je prišla vsa afera na dan. Razvrsčanje d:< narja in priprave za rezpečavanje so bile %3* tov-, cdno no zaključene začetkom mereca decembra lanskc^a leta. O^ebe, ki io prc* vzele i»alogt> razpcčavanja, so odSie na sc-ver. v Italijo "n drvgam, a pr.d.n so mc^le prićeti z cn groš raznočava-njem. je bil v 1 folandiji prijet Aristid Jankovics. Vest o tem je prišla v javnost in tajnik princa Win* dschgratza. Rabe, je takoj posla] osebam, ki 9& smele nalogo razpcčavanja. da ta pasci takoj u^tavijo in se vrnejo domov. Istočasno so uradniki kartrgrafkeg^ instituta, ki so 5o sedelovali pri tcj akciji. Ukoj unrčili kl:* Seje, a stroj« in ostali materijal prodali I:ot staro železo. VTsi penarej^ni bankovci so bili i-ničeni. razcn on h, ki jih je policija izsJe« dlla in konfiscirala.
Po do2cdanjih rezvftatih preiskave se ne more ugotoviti, da bi bila pri tcj aferi sodelovali pri tej akciji, taboj vn čili kli= ka. »kup'na ali organizacija. To se more smatrati eđno kot indv'djralno delo n^koli^ ko oscb, ki so se zd*užilc v konzorciju v to 5vrh^. Ker so bile g'avne pocd nesti v teku preiskave poja-snjen?, js sedai pol!c'ja vss akt? in vse obto2rnce izroćila dr^avnemu pravdništvu   ^   nadaljnje   postopanjc.
MADAME; Za Va5o toateto potrebu je te rOL'DKK «MON PARFL'M*
«IiOLRJO:SsPARIS'».
Politične oeiti
= Siitfcnje v Crlavnl uuravL ^obetna vPoUtika* pi3e v cvotiniAUi t*a ga^pc-c'arski kros* z velikim zanimanjem sprerrljajo akcijo fcnančnc^a oubera v ir\ujan;u btede-u a. kesna Izvedba šcedenja bi bila narrroi edini Ičk za izi.cj iz scdr.niili nep-.iiik in za aravm>:cićn,2 finančnih r^a.r-er. Toda na-n;cra sama ni zacosmo jamstvo za do^i;4O isspelia. Nač.n, kako se v s«m:m početku r^rpr^ve tlržavnega proračuna za !. 192^21 ii^va.a Šted-cnje, nii;al;or ne pemen! realne^a udejstvovanja pricipa Št^dcnja. Za to inanj-kata dva bi-stvena posoja: 1. Manjka, realna podlaca, na materi bi se iir.elo izvesti Šte-d^tije. in 2. man.ka cio^o^no staliiče o minimo finan^Ticga efekta, ki se ima doseli z iz-vedeo JtedcTi.'a. Ako ostene vladina većina pri sodan)! m-etodi šteden'a, ne bo nobcriega efekta. Trc'ca ;e prctlvicm custraniti vzro-ke telezni. Izvajan e tai;o veiiiie in usocine ideje brez prcsrasTa pa ic t i ^-cjcno ž-e v na-2> ra neuspuh. Današnji proračunski položaj ie neuravnotežen in za.o se mora res-no pii^čti zn.^n^cvunie iziiiiiiiov. F*nančrii odbor mora zahtevati točne Števiike o tLin, v katerem razmcrjii je državni proračun do-hoikcv m strc;.];ov dejan-sko neuravnotežen- Mrnimum efekta, ki se ima doseč! t izvajan;em Stoden;a, mera biti najmanj V2pos;avitev proraCunskerra ravnotež a. Preoram štcdeir?. v bodočne^ti pa «rora iti za tem, da se ol-ijša naredno gospodarstvo nerznosmh državnih bremen. UvcI.av3;eTi:e zakona o crsanizacij državne uprave ie prttipcsoj zz. dosledno in realno izvajanje načina stedenja v državnih financah. Preveliko štcvi!o državnili uradov je prinosio preveliko Steviio državnih LTadnikov. Ne-sorazmerno etatiziranje v dr-ćavi ji jt na'o-žilo funkcije, ki se jih mora r.itro otresti. Šte>denje pomenja preučitev celetne državne uprave, kartegoriziranje državnih po-treb, in na podla-gi dobijenih rezultatov je treba vse to dovesti v sklad s finančnim položajem države. S^e potem borco imeli Jamstvo za efekt štedenja in stabKno pod-lago  iinactčnega  raxvoja države.  Sedaj  pa
{« vtis. da kaže finjnčni odbor površnost v pojmovan/o važnih fn usodn.h finančnih vpra-šanj, da nirra poiitićne mo£I za ođpor pritiskom, ki se vedno pojavljaio v takih trenotkfh, \r,  da !>oče zastaviti  svo'e avto-
ritete za ustvaritev nove atmosfere brer katore porrter.ja vsal»a rrisei na realne ^:e-derje samo prazno igro, ki «j diktira trenutna situacija.
Ples Sokola I
19"   •• vrii dne 6« februar ja v Kazni    ^B|
Prosveta
Repertoar Narodnega g!eđališča ▼ Ljubljani«
Začetek ob 20. ur! zvečer.
DRAMA.
Torek,  12.:  zadrto.
Sreda,  13.:  Hcnrik  IV. Premijera. Tzven. 1-L    »    četrrek   »Profesor  5toric!n*  Re<l D. Petek, 15.: Mcnrik fV. Red E.
OPER V.
Začetek ob  p ? 23.  uri rvečer.
Torek, 12.: Hoir'mnnnove pripovedke. Red F.
Sreda, 13.: G'umači  — Povrrt&k. R:d B.
Cetrtck,  14.: Orfcj  v p^iiemJiu. Red C.
Petck, 15.: Vihar. fimfonična pesem za veliki orkester. soli in zbcT. Koncert v vel. dvorani Union- Zsčetck cb 20. zveier.
Scbota, 16.: Srce «r lecta, Pcziv nz ples, Cc^ricb EsT>asnr!e. Red D.
Nede!j:\ 17.: cb 15. p^. A:da, gostuje ga. 2a!ud:va in g. Zdcrrko Kniti!. ljudska predstava  po znilznlh cenah.  liven.
—  Koncert nar, žet.  gTasb. đr.    Sicga . Pođ   vt?đstrcin     svojega   amblcljoiniesa     tu neuftraScTie^a  peror^dje g  M.  PremeTCa je ^Slo^a«     včera*   priredila     v   Filharmoniji
Ironcert, pr! katereia eo sode!ova!1 društveni moškš pov. zbor, broje ft nađ 30 kre^iih g!asov, tercot iz Maribora (gasi!, fe*> !n harfa) ter lemi clrtet 8 harro. O. op. pevec Danorec je sojelovauje t.s Je pr^i kor!certom vsleđ tntlJfrrMjzIcije cdpo. vp.ial. j,S1o:Taff Je absolvlra!a program, sc-srtavljen iz estrih kentrastov, ld 50 publiko eeiEfertam razdvojili in vznemiri!i. a so pokazali    »SIoto«   kct   glasb.   đ:*:i3*vo,     ki
i -^ 4 či&on: korakat! aaprc1; -i sr ne rrtiaši zbe^arlh kcntervatiTceT. S\ bilo v?u poderao najboljše, kakor ul si to n. pr, jaz želei, toda e^var ni tako enestavna, kakor si to u:is!i oui. ki vidi t glasbl sairto E-reiEtvo za boljgo h lažjo prebio. Pa tuđ! ti 50 prisu pri tercetu g. Lulieža na svoj rtcun. Jaz fam pa se »Slo^ie še š;je-ciJeMo za-hvaljujem, da mi je cmogofi!a £l!5nt! skladbo »V eamestanu«. "Siti euesa. tona v cktetu ne prekličeiu. »Slcsae naj gre svojo pot energično dalje. Prej ali s!ej FTi^ejo vsi za njo. Tišti, k\ heče netit- za. staro, mora biti vedrio epredaj. Več o kon. certu  v neliaj dneh.                             __g.
—  Sent.a^obsU! gledaKški oder v Llub-Kani. V sobeto dive 16. januara: »Gleda^ka kriza«. — V* neđeijo dne 17. jamiarja: *G!e-daliska kriza«.
—  &ect:«&obsfci slodan&kl o<ter rprizorf v sofooto 16, in nedćlio 17. v m. ab 2X \iri izborno  satirično    veseloi^ro     »GledaliSka kriza«. Dejanje slika giedališko življenje in pove marsikako resnico, ki je primema tuđi  za današnje čaše. Predproda:a vstcpnic ie v kavami Zalaznik na Sta-rem trgu. Po-setire predstavo!                                              j
—  Pren-L'era Pirandctlovesa Henrlka IV. Med vserri ćc\\ dramskega pisatelja Firan- | de!Ia  na.bolj   slovi   n egova   tragedija   Hen-rik fV\, ki  io israjo po vsem svetu, vloga Henrika ,samega je v igralskem oziru tako velika, ela io isTajo najvooj sveiovni dram- ! ski   KTT.etniki.  Ptvi   jo  ie   kreira!   znamenit! Pira-ndsKov igralcc Rogero Roseri. V Nem-čiji pa K) i^ra z naivečjim usp&hoTr s'avni Mcis£i. Delo je globoko filozofsko in oštro veže historijo s fabulo znanega nem^kega cesarja ttcuriiia IV. Dejan e se vrši v seča-  I njesti in ima svojo osonvo na sledečem do-gotiku: VrSil se je kGustumiran sprevc-d,    v katerem  je  nekdo  predstavlja!  Henrika  IV. Vsled  zločina  pade  prcdstavljalec  Henrika
s konja ter se pri padcu pobije na glavi | Posledici padca je tila blaznost, ki je trajala 2j let in v tej blaznosti igra doti^nik vlogo Henrika IV. Pri naSi vprizorrtvi predstavlja naslovno vloso g. Rogoz, estale glavne vicge israjo ga. Marija Vera, gdina. Mira Damlcva ter gg Levar. OsipoviČ in PeČek. Stiri m!ade ljudi, preoblečene v tajne svetnike Henrika IV., pa predstavi a-io gg. Jan, Jerman, Sar.cin in Smerkolj. Sluga je g- Plut. FremKera Henrika IV. se vrsi
kot izven predstava- Režija Je v rokah pro-tesor^a g. S^sia,
—  Pri ćana^njl operni predala vi se po-Jeta Hatzcc'eva op^ra Povratek In pa Lcon-cavaliovi GJjicsč:. Uprava >e mesto ba'etov Favnova noć fn  Svatovac uvrstila k cperi Povratciv znano opero Glumače ter je prepričana, d;>  >e s tem  Ie  ustregla  že!,i  abo* nentov.. Povratci« se poje v običajni zaseđH Ie   rrestema   bo'ne^a   Betetta     poje     \ iogo Stanca   g.   Rumpet.   V  Glumacih   pa   irrajo Slavne \l02e ga. Jenikova ter z%. Holodkov in Orlov. Predstava ^e vrši za red B.
—  Prva pcnovltcv sitnfen inz pesnitve za soli, mešani zbor in orkester se ponovi v psiek dne 15. u m. ob 2X uri zvečer    t veliki dvorani hotela Union. Ker se to delo pozneje  ne   bo več Izvajalo. a  zasluži  vss naSe zanimanje, saj je eno naA'ciJih del slovenske   Htcratiire.  opozarjamo   vse,,  ki   se za^Ima-o za resno koncertno glasfco, na  ia koncert. Preći>roda:a v Matični krjisarni.
—   Menrik  IV^ premlcra  ▼ sredo  ćr.e 13.  t, m. Izvcn.      Henrik   IV.  Je   psihološka drama   £!oveka, ki  si  ustvarja. da je  Hcnrik   IV..  ki   potem   ozdravi  in   igra   svt.io blaznest  dalje.  Tragedija  j«  med  PirarJe'i-krvimi  deli  vzbudila v  svetu  največ.'o  pozornost, ker ie res človeška in pretresliva tsr   za*to  umevanju   bliž.a   kc:  driiga   c!c:a tesa  učinkovltega  avtoria,  ki  frapira;o  zavolio   svo'e   iehniire   virtuozncsii.   Naslovno vlogo  i^ra g.  Ro£oz. v glavnih  vlrzah ga. Marija Vera, gg. Levar, OsipoviČ, Pe-
ček, Mh"a Daniicva.
—  Cpozarjamo   na  ponovJtcv   Novakov«
simfcniCne pecnitve ra ve'il:! orliester, £o»i ta zbOT, kl to vri! v pctsl<, dne 13. t. m. ob 20. uri zve^e** v veliki dvorani bot-la llTiion. Pr! tem koncertu nactepi Čez 180 sodelujočih ka elcer tr^e soKsti, olircg 130 mežanesa zbora In naJ 50 čl3xcv orkestru. Delo Je talto Im.pc-zsj»:no tn to pecebno v crkertralnera esiru, k^Iior jih je bilo že malo izvajs-nih na na5ora kencertnem odni. Izmei sc-T^ot sorielcJejD ga, Lovšetova ts * gj. BiinDvec a Eetetto. Pre^pralaja v^tC]?. nic v Matični knji^arci, za tob&to hupljeii'j vstopnice samo ob sebi Uinevno, voljajo ^.a petke v  koocert.
c£M£-
Mliskn Širama
—j 34 trvpel političnih prepanlancev t>o pripcljali včrraj v TrJt. To so Italljani iz Trsta 19, iz Istre II Jn 4 iz Furlanije, ki so umrli v av&trijsklh  tahorlščlh in jecah.
—j Tsije izmed petih napadalcev srtV/« rvni. Tržašlii polciji se je po.rečilo aretirati tri sumljlve Ijjdi, katere smatra za napa* dalce, izrneđ pet h, na mestna stražnika CuN taruzza in Zacchcllo. Za vcditclia 5tcj :*o Petra Ma<jrln*ja, bivšega /upana v FiumiccHu v Furlaniji in dva bivša mrstna stra"nil:aT ki sta vcd^Ja, hdaj nosljo strcžnilci d:nar za inplačllo mesečnih plač. E'ri Ma^rnnju ;o v hlsni prelshavi našli revolver s 30 neboji, krin'io in beda!o. Pozncje se je pol;az^io, da je b'\ g'avni napedalec najbrZe aretircni Stefan Marl;cta. B.vla strežnika 52 imenu« jeta Albcrtlni in Paluzzi. Policijsko za ledo vanje 5s cstallh na^adalcav se nedaljuje.
—j Idrijskl racfarll v lal'stovGikai s!n. đlkarn. FaSisti že dalje čisa nizlasalo ru-darjem, da naj se vpišejo v sin-di!:at, po;?m se bo dalo doseli ugodno rcSitev gmotnesa stanja mno^o laž^e nc;o petom sc^fr.n.ih delavslcih organlzacij. Kcn*.uTt:sii so col^o premišljevali. kaj naj st-cre. s!ednj"č so >e •rrDTfđa odlclili, da vstepi o v faširtovslj sindllca-t, teko, da bo v n.'era ersanzireno vse rudarsko dclavstApo, ki u~a, €2 se po-tem uresničijo njegove želje in zalitcve.
Jcck Lcnćom                                       r                9|
Roman treh src
—  Nihče te ni vabil, — je zagodrnjal neznanec. — Kaj pa vtikas svoj nos. kamor ti ni treba. Kar poberi se z moicsa otoka! Pol minute imaš Časa, da se odlomiš.
—   Vsa  t2t storija mi jrre že na živce, dragi prijatelj, — je de'al Prancis prijazno, obenem pa premeril z očesom razda'jo do bližnje palme. — VsL, ki sem jih srečal v teh krajih, so prvič blazni, druzič neolikani, tretjič pa tako negostoljubni,   da mora ćlovek še sam podiv;ati. Poleg tega moram omeniti. da vaša trditev češ. da je otok vaš. Šc ni dokaz, da ste res gospodar tega otoka...
Sredi stavka je umolkni! in skoči! za bfižnjo palmo. Tišti hip se je zarila krogla v deblo.
—  Imenitno! Dobro ste radeli! — je vzkliknil Francis in pognal kroglo v deblo nasproti stojeće palme, za katero se ie skrival njegov sovražnik-
Tako sta nekaj časa strei:a?a ter se skrivala za debla in ko je Francis ustremi osmič in zadnjih mu ni bila nić kaj prijetna zavest, ila je ustreli] njegov protivnik samo sedemkrat. Prcvjdno je pomolil izza c?ebla rob svoje slamnate čelade, ki jo je ne-znanec takoj prestre'il.
—  Ka^šcn ie sistem vaŠes^i revnjverja? — je vprašal uljudno.
—  Colu — se ie srlasil odgovor
I        Francis ie stopil korajžno izza debla io spre-I govori!.
—  Tedaj je vaSih nabojev konec. Ste! sem jih. Osem jih je bilo. Zđaj se lahko mirno pomeniva.
Tuđi neznanec ie stopil iz svojega skrivaKšča in Francis je nehote občudoval njegovo krasno postavo ne glede na to, da ie imel na sebi samo raztrgane platnene hlaje, umazan jopič in ponošen španski slamnlk. Francisu se ie ćelo zćelo, da ie nokoč poznal tega moža, dasi mu ni priš!o na miseL da ima pred seboj točno kopijo sameza sebe.
—  Pomenili bi se radi! —   je za^odrn'al neznanec, vrgel proč revolver hi potegnil lovski nož. — Zcaj vam enostavno odrežemo uSesa, a morća vas tuđi ska!p:ramo.
—  Glej ga no! Prebivalcem tega de'a zemelh ske oble se pa res ne da očitati uljudnosti in ple-menitega značaja! — ie odgovori! Francis ves srdit in ogorčen. Potegnil ie iz torbice svoj lovski nož, ki ie ležai še nedavno na polici newyorške trgovine tako, da se ma je na prvi pogled poznalo, da ni imel še nikoli opraviti s krvio. — Kaj bi se prerekala za prazen nič? Spoprimiva se in konec beseđi!
— Tvoja ušesa me mikaio! — Je dejaj neznanec uljudno in se pripravi! ra naskok.
—  Dobro. Kdor prvi pade, izsvbi ošesa!
—  Velja!
Mož v o!atneiiiB htačah Je vtaknil svol nož v nožnico-
—  Škoda, da nimava pri rokah fotografa. Prizor je kot nalašč ustvarjen za film — se je zasmejal Francis in vtaknil svoj nož v nožnico. V meni kar vre. Zdi se mi, da sem hudobni duh Jujtin. Pozor! Naskakujern! Da vidimo, kdo pade prvi.
Đ?sedam je takoj s!edi!o de.anje. Toca m'adi Amerikanac ie imel s svojim sijajnim naskokom smolo. Neznanac je bil oiividr.o pripravljen parirati u:larec, ker se je v trenotku, ko s:a trčila sktipaj, spretno nasnil in sunil Francisa v trebuh tako, da se J2 slecnji prekop.cnil Čez glavo.
Pa^cc na tla je bil tako močan, da ie Francfca mahoma minilo veselje do humorja in ironije. In ko se je neznanec z vso težo svojega telesa zavali! nanj, je bi'a Francisova dobra vo!.a pri kra.'u. Ležal ie na tleh kakor je bil čo\g in širok, vendar je pa opazil, da ga neznanec nekam čudno ogle-duje.
—   Čsma neki so vam te brčiće? — je za-mrmral nsznanec.
—  Ej, prliatelj, hitro mi odreži ušesa?   —   ie vzkliknil Francis, čim si ie malo opomogel.    — Ušesa so  tvoja, brke pa  moje. Za nje  se  nisva porodila. Sicer pa moram priznati, da ste mojster v jiu-jitsu (kitajski način rokoborbe. op. prev.).
—   Sami ste  rekli:   »Borno vi deli, kdo pade prv!!« — js ponovit neznanec smeje. — Kar se pa tiče vaših kšss, jih kar obdržite. Niti na misel rri ni prišlo, da bi jih vam odrezal. in Čim dalje Jth ogledujem, tem boli se mi zdi. da jih morate ob-
držati. Zdaj pa Ie urno na noge in poterite se od tod! Kašli ste, kar ste iskali. Pojmite k vra^u! I a njkar se več ne k'atite po otoku! Mari! Pes!
Po sramotnem porazu še bolj osorčen in petrt se je napotil Francis k cbali, k.er ga j? čakal Colu.
—  H2:, čujte, mladi neznance!    Kaj če bi mi pustili za spomin svojo vizitko? — je zakKcal za njim zinasovalec.
—  Pretepalem in ra2bojnikom ne dajemo vi-zitk! — se je odrezal Francis in skowil v čo!n. — Morgan je moje ime.
Neznanec je zadrhte! od presenečenja. Že je hotel vzkKkniti, pa si je v zadjem hipu premislil in zamrmral sam pri sebi:
— Ista zalesa! Ni čuda, da sva si tako podo* na. Francis ie priveslal do otoka Bulla, sedel na
obalo, si prižgal pipo in zajel razmišljati.
—  Vsi do zadnjssa so blazni — si je misli!. — V njihovih dejanjih ni niti kapljice zdrave rametf. Rad ti videl,    da  bi  imsl  opraviti  z njimi  stari Rcgan. Ušesa bi mu odrezali!
Toda če bi mogel Francis videti, s čem se je peča! tišti n'p njemu podobni mož v platnenih h!ačah, bi bM Še bolj trdno prepriCan, da je vsa Amerika zr.ore!a. iMož v platnenih hia:ah je se el v svojem šotoru in ogledoval na steni viseZo sliko, ki je bila posneta po portretu njune7a pradeda sira Henryja Morgana. Pri tem se je srnehljal in mrmral .sam pri sebi: »In vendar sem pošteno premlkastU tega člana Morganove rodbine.c ''
StCV. Q._______                                                                       .SLOVENSKI   NAROD.   13  januar je 1926,                                                                                             Stran 3.
Dnevne vesti.
b Lrmbiranu  an   12 /anuar/a   /<^6
—  Antona Aškerc*  sedemdesetlct*
/lica, Danes pred sedemdesctirni leti __
dne 12. januar ja 1836. — je bil v Šman jeti  pri  Rimskih   Toplicih   rojen   naj* večji slovenski epik Anton A § k e r c. Anton« A&kerca lahko upravičeno stav? ljamo ob bok Prtscrnu in  Gregorčiču. ki sta ga sicer nadkriljev ala kot lirika, v epiki pa je bil Aškerc in je ostal še dos.cj nedosežen mojster na polju slo. venske  književnosti.  V  naši  literaturi je Aškerc najizrazitijši tip v svoje ide* «le   verujočega,   te   ideale   smelo   orna* njujočega,  v  svojih   načelih  r»coraajno doslednega poeta. Slioraj  vsi  naši  pes* lliki so bili mehke nature, edina izjema med njimi je Aškerc poet moške od* ločnosti,   jekienc    doslednosti    in    ne« estradne  borbenosti.   Aškerc  je  bil  po pokliču duhovnik; čim pa je uvidel, da njej^ovi nazori  ne sogtašujo več s svc= ćertiškim  pokličem, je brez oklevanja slekel duhovniško haljo, ker je bi! preveo mož in prcveč značaj, da bi hlinil ćustva. ki jih ni  imel,  in  izpovedovtl mišljenje  in načela, ki jih  je v svojih fivljenjskih  skušnjah  in  v svojih  filo* Zofskih   študijah   spozna!   za   napačna. Kar je spozns! za pravo. tega se je okle-r pa!  z naravnost  fanatično doslednost? jo. Zato je bil tuđi fanatičen pobornik resnice  in  pravice.  »Resnica  nad  vse». to je bil njegov ideal, pa rudi njegovo geslo.    Da  je  pri  tem  trpelo  njegovo umetniško stvarjenje, je naravno. Tako je nostal apostol svobodne misli, a a~o» »to! je često adušii v njem poeta, kar se zlasti  opala v njegovih  poslednjlh delih. Kljub vs?mu pa so njegovi urr.o* tvori po pretežni večini pravi biseri v naši literaturi in njih umetniško vred* nost bodo po zasluzi znali oceniti še'e trstt  ki se osvobode osebnih predsod? kov, ki so zavladali v literarnih kro^ih proti pesniku v zadnjih Jetih njegove* ga življenja. Anton Aškerc je bil mož širokoga   duševnoga   obzora,   svetovno naobražen, kakor redkokateri naš lite? rat. O tem pričajo vsa njegova dela. Bil je Slovan, verujoč  v veliko s!ovansl:o poslanstvo.   Jugosloven,   ki  je   bil   pre» pričan, da napoči tuđi združenemu ju* jfos!ovenskemu narodu veliki dan vsta* jenja  — svobode   in   ujedinjenja.   Ta cjepova vera v ve!iko s!ovansko in ju* «os!ovensko bodočnost se zrcali iz vseh Bjegovih pesmi. Njegov je izrek: «Rcs» tiično. resnično vam povem: kdor sen; prerodi ▼ narodni pesmi vobče. v srb* ski  naredni  pesmi  se  posebe,  ne vni* de r poezije nebesko  kraljevstvo.* — Aškerc je umri 10. junia 1912. Z niim je !e«2e! v grob ne samo eden največjih raš:h pesnikov, marveč tuđi eden naj* evjnievitejŠih borcev za svobodo in lep* lo   bodočnost   našega   naroda.   Jedva !4  let  je   rretek'o  od   njegove  smrti, vendar je danes malodane pozabljert v naši javnosti, In to je pravc2to ubo'no spričevafo za današnjo generacijo. Tos da nrepričani smo. da nric?e dan, ko se tuđi  rasi  Pudje  za vedo.   ka i   ie v slovenski književnosti Anton ASkerc
—  Kler'kaM hi stanovenska beda. Pi-
5ejo nam: KJerlkald in njih !«sti neprestano zabavljajo, t!a se ničesar ne stori. da bi se ođpravila alt vsaj OTrili'a stanovan.ska b€-da. Niiesar se ne stori? Mesina obč:na }e Že zgra-dila ce!o vrsto stanovan;skih hiš za svoje irslužbence, takisto pa so tuđi razn-e gradbene za<3nt5e, katere so osnovali Iju-d-je, ki tie pr»paćax> klerikalni stranki, sezi- I dali lepo število hJŠ, kjer je naškj streho na stotine rodbin. Kai pa so v tem poslecu storili kferikalcu ki na bo!j kTiče radi stano vsnjske bede? Gatcrvo so sczida'i Icgi cn stanevanjskih hiS, da pekažejo s tem tuđi v praksi in dejajijih svcio trpio ?.Hicezen do bednib brezsianovanjcev! Ks.'pak! Zaradili so ćo m zatlohovne v a < e. obdali orlovski stadion na Dtmalski cesti $ tri rre:re visokim zfdcrru kar ;e stalo nekaj stotisoća-kov.. in ieli so gradfti i:a več mil!-Jonov proračarueno cerke> v Sškl, kakor bi ie i:ak ne ime'i več kokot prevti cer-kva v Ljubljafii! Za zgradbe so forej kleri-kafei potrošili v zadn ih tetih težke mII*'one toća nit] cne pare n!so corabU za staro-vanjske srrbc Ako b' bili porabrH rnilfjrmci ki so jih vtakni!! v tgrad-bo nepotrebne cer-kvc in zidu pri Stadionu, za zidanje stano-^anjskih ^i^, kako bi oblažlli stanovan.«ko beđo. koliko nesrečnim redbinam bi lahko preskrbeli udobno stanovanje! Toda kleri-kalcf so človekoljubi samo na jezi!;u, socijalno ćutijo samo v tecriji, v praksi pa rale trašijo criliene za zgradbe nepetrebrih cerkva. katerih imamo v Sloveniji že toliko, da srro že v zasTth vserru sveru!
— Redukcija zdravni/tov? Narodna ekup£čina je TČeraj. k^Cior otoo fe Javili, e^rele'a preradu« mia'strstTa sa iiarod^o »dravje. V prcraćuDii m> na radiliaTeo aa-€:n Crtane vaine postavke, ki bodo živo »a.Ie!e r rasvoj zđravetva In bodo povrro-*i> tuđi matfTijalne tt*'.;c*e raznim boU »icam. Na podlagi novega proračuna se oJ-pravi pji ljubl:;a«s:!;em »črsvEtvenein *n-ftpe'jctoratu oeem me*t ziravnikov. dvrh xvaničn!kor la petih •iug. Rertrin^T-ani »i tufll gotort tedatkj za nai^avo «drmvil io trštrumeeto-v.
= Nov ameriiki po«l«nik v Beogradu. Američki posianik na našem dvoru &'r Lodse je pr©me£££« te Beograda iB na m>S0TO mesto je Imeacvaa dt»Kl2iUi i*>-•lan:K  v  Ko^aoju Fir   P r i a c e.
—   Nove novčanice po 5 Din. Narodna ban Ka   Je   pre.'ela   Iz   Frauc! je   nove  norča-oit_e  jk> 5 Din. Te   novčanice  pridejc v ^ro-anet   v   drugi   polovici   te.-ja   nae^eca.
—  8prememb«   v   ^resbiroju.     Beosra^l-elei   listi   iavijajo.   da   pripravlja  ztmanje   nci-
b strstvo gotove reforme sroj^^a tffkovne. ra odđelka. Dosedanji ief Presbirojt g. IrkOTlC bo tanenoran im goDera^negB Konru'a rn za §^fa Prcsbtrcja kWMlWir%*o aovinaria   Pora    T»letor»                                i
_ Nacrt •ređnjeietgtaafB —fcoiMk rro. : cv«tno minietrstvo tzđela v ĐajkraJSon ča. £« aa^rt nore^a eredcjelioC^isesa sakona ter bo » U oamen aJdicsiia posebn* ko«. fereikca ravmatnijev tn prcrfe*c*rter srednjih Sol.
— ZaporfovamJ^ looremcev. Zbornica za irgovmo,  obrt  in tndu5tr*lo je dobila  gicale izdaje nradn ;5 potrdil inozerrtcem. ki so biH z^pc^leni   v   naši   državi   pred    14.   junfjetn 1922   naslednji    razglas    Inspekcije    dela v LjGoIjani: »Na tcmclu n^redoisii § 7 Pravilnika o zaposlovanjn to ih tlelavcev (Uradiš hst št. 362'ice ex 1925)   ki a je d^c 4. novembra  1925 pod £?ev. »0«  br. 376/IV  izdaf £.   irtnister   sccijakie   pcliti!;e,   se   pozivlja o vsi   oni   inozemni,   ki   so   Uli   zaposleni   na nzomljTi kraljevine Srbov. Hrvatov ir 5lo-vencev te pred dnem 14. hmila  1922. leta, da vFo-že pri tirk. trradu prošnje v svrho iz-stavftve   tira-dnih   potrdil,  tža   se   na nje   odre rfbe f 1C* Zakona o zzščiti tJelavcev z dne 2*. If. 1922 ne r.anaSajo. Obenem s pravilne (Din 25.—) kolkovano proinjo treba predložiti povsem verodostojne dokaze,  'a so >ili res    z&pcslen} na o^emljn na§e dri»vc že preti  dnem  14. juni.ia   1922.   R3zen  tesa  *iaj pitdože tuđi dokaze o svoji strukovni k *a-ltf;kzici.i, o  vrst!  pesla, ki  sa   iprivijajo in peđatke o pod et'u (pođjetjih), kjer ^o (02i-rema so bili) zaposleni. Na tem*iju *»"h pro-šenj fco Inspekcija  Dela fzstaviJa  r*j nsilcem potrebne   uradne  izkaznice,  da  7nr^ prtti-pisl § 103 Zakona o ▼a?ćiti delavcev n« ve-Ijajo in da smejo biti svotedno in brez ovi-rar.j3    zapr^slen«    na    ozem'Ui našj države. Teh pro^enj ne niorejo vlasati  Je! >d ui'd, temveč jih morajo vložhi prizadeti inc/tf-*r> slit uelevci, ozirema irslu^enci sa-mi in hrcz ozira   ns   vrsto   in   znača;   njih>vjt;a   fi-Ia. Rcli  za  vezanje prožctij  por.;-Js  2 Jn^ 2S. kbruaria  1923     Proti inozemne n, ml  ti  v sravi eirem    roka    neci>ra\iweno    ^e vWi!i predpisanih    prošeni,    bo    Ir.spekciia    lit-la uvedla    z    zakonom  predpisar^   k.:juu-ko pcstopari'fc. Raze-n te^ra   »e bo  'iu;:i!o, da vclja'o  žanje   prcdpi?!  §  1C2 Zak<if 1  o  u-šiti delarvcev in se Jim bo v sluiaiu. da nS-it ajo    potrebnega    nrad»»-.5j  Jov ».; siiji za zaposlenje, v smislu popisa 5 23 s^-inave-ćenesa praviln.ki f.vp-»v«r 1 il.i nudi!;j»a za-pos'enja v naši državi. — h>p.!t.i'a dv.'a v L/iibljani.
— Pri sL'korjo Ar.t Trscerjaka. Aiie Trstenjak ie etrdk solninih S!o\en;lih Go-ric na Siajcr ikem. kjer Ijudj? svoje življenje življe kct veseli otroci. Izcbrazil se je v Gradca, na Duncju, v Frzgi je dvrš:' akademija. Uspe'a mu je. d seči z rczsta-vo v Praši zncine ur^ehe. Odicd je Ssl v Pariz, kjer si Je urcćll la?ten ttelje. Nje-Kcrvo r^rsia^o v Par;zu pred pol Ictrm (ju-lija \925\ so 5prcje!i Frrn;ozi z iTredno f!n:m r^umcv^njem in ve'lkJm cj'brava-nierru Iz Pariza je -. dšcl na dveme^ečno pr-tcjvanje po franer^ki Bretasni in preko Iia-lije v ju^csiavljo in pledove t^a potova-n]a  "Trto imeli primko si  o^'edet?.
Zs Po neluerih  skic^h je vldeti in čn-Utt   sigurno   roleo,   smot^en,   j^sen   izraz   in rtežno   poetl-čno   cb-utje   umctnlkovo,     rrdi icateresa   morama   vzlj:i»'ti   svejliveni   ter zanimiv'b   ;n   int'mnlh   bretonskih   pclcrrifn. Mno^D c-?cvanc ita.l:jrnrJce metive nam Tr-stenjek   utić   prdati   na   teko   plzstijen.  Čisto posebno Živ n:čin, da i Ih gledamo, kakor   bi   bili   n:vi   in   ?e   nas   to   pejmovenje drjema s prsebrso silo.  Tehrrka  ie  pri  Tr-stenjafccv/h d^lih povsem cb\ladrna in p -d rejena   vođini   um^tnlš!-:!   m:s1i   in   si,ka   ie izraz   njegove   duže,   želja,   d^žlveijd.   sen. i -— ideja.    Lepota   tukej  ni samo v obilni I fceker   j">   pojmujejo   po   veJjcm    med-rne smeri, nego je  c{?*utena  in  ectvrrjcna.  Fini,  skoro prcicrnj  cJcvareli   to  ćo  pcdrrb-nT'Zil  natančni,  a   vend: r   teko   sve^c  peda-ni,     htrm^nlčni    in   nljrnsJrani    <bjedrum. Bretagna,  Nccpelj,  R'm  in   Bcnctke  greJo mimo n^šlh oč: kaker sen kre:ne nzč. Cisto svoj-ka  ?o njegtna  d^'a  v olju. Cu-sr-venc^i,   loplota,   vedrost   in   \clepctezn st so    esnovne     črie     njegevesa   a tvsrj^nja. Mkel, — jasno in  razumijivg v  hamv^nlčnl Icpoti  izražena je n?-j. i£urnci£i kriter i  res-nlčne umetnesti  in  v  tem  oziru je pcscbtj p^vd^rlti. da Trsteniak skuša tuđi — in to je   tcž;>če    umctnlškt    vrednost!, — rediti gl^bolie   da5ivne   prcb'cme   v   svrjem   z:'o zrelem   »Trpljenju«   ter   v  nenava-dnem,   za-nJmiAcm     pcj:rjovcriu     -Sinf^lovektne^s«. Trstenjak   hedi   svojo   Jastno   p~t  in   ta   pot ga   v-^di, oprtesa  na  svej   mc-čn!  ta'ent — j nsvi'or.    Prcv  umolio kritika j; princ ta »La revue m:d:rne«  z dne 30. juljo  \?25 v  Parizu  ped n^slcvoTn   ^>L*cx7 cition par-ilcnjjere   de   Ante   Trstenjak   a   !a   Galerie C^nnini.    Kritika   czncjirje   Trstenjaka   kot »ce  chcrcheur  d* idćal«   ter   nadcljuje   »S'n č*or\-ekr>v«,   svejevrsten     prlkrz    st-»venske duše v d;!u Trstenjak r.vem. Te da to je Ie den obraz slrkarjev, cbraz glcbake.^a m-sleca, ki i5če svci^ pet, ki se obctavJja in zcvra3a   IchkotD   tchr.^c,  č'.ic  s'.srvrt'rrtf   so mu vse 27tane. ter ?ku>n trudc?ma najti izra-  j za   ovčjim   rrnr-gcsirvn'm   cu^tvorn,     ki   |3 mučjjo  in   r«izs:lbavc:JD  njegovo  mišci  in   10 s  Dctez^-mi, ki  samo napcl kziicjo nj:sr-vo zmožnost...«                                   L — a.
— Vprci2nje dri. avtomobilc/. Pred fican^n'm cdhorcm se nsJiaja rcnr pravi>.Sk o đržarnih avtornobilih. Po tom pr»Ti!7::"cn iroajo pravico na bre~p!a^no rporabo čr-žJ.vx!b avtrrno^ilOT: tt>in'xtrs1ci preioedPi5K, mtelrtrf, prwiw<iisii E«Tcii!e sftupččiEe. uprarci"; irc^ta Bc^c^raila, ve"-;:ii Supaai ia Sef za^rebSke po:icf;e ?i» e1c«T Imata rczal-strski predsednii in tniBicrter znnanjlh č+l or&rlco do 3 mrtcanobilor. it; .'tri la pred-aednik naredne gCvupščiae do 2, vsi c&t&II pa pnuv'co <!o 1 avtmno^r.a. HtJr^trelienia predjelnika ia m.uUtra junanjih dei wo đođeljer-i po 3 avtcnnoT 11 ra<ui tuj-tli de:©. gacij. ki prihajajo v Bccjrad Za veak avt» 5« računa daevr.o 12 Utror bemc'na. V?ak tem&I fori navedenih ^c^tciaa€tvpn:i:«w mora rikrbctl sam sa beocta. pulre^M po» prmn:*, jarmio. > V pcCoitj« teh itroiliflf !K> drj.  bla^a-Jn*  mee.  fepIaCeraTa  po T^.^30
nlstni zunaajtli del, mm oetaitm pa po 15.000. V« đrtt a^tomofciii, k* eo oahajajo r pceeti ^raslh fuakciJoDarlev. kfckor «0 gori navedeni, bodo na ia^n! dražbi pra dani na korl«t drtave.
— SloTead u plariMU rantarf w Um-dom. V času od 14. decembra 1925 do 9. ja-nuarja  I92o se je v Londonu Wi 23 Savile Roco  vršila  vsakoidna  ratstava  planinskih slik.  Razstavo  ie priredila   n»jznamcnite*^a an^leška in spSot svetovna tvrlstovska organizacija      »A 1 p i n e    Club«.      »Alprne Chsb«. kateretru  prc^seduje  cd leta  1923. mani osvajate Mount Cveresuu bri*. ge-rcral C. G. B r u c e. je fcH iPstaTKrvtjen  leta 1S58.   Iz  kluba   so   i rili   najdrznejši   ptezalci ier csva;ald gora. tako tuđi mcuirtevereška ekspedicija      Clcn kluba je NI tuđi znani Mallorv. ki se Je paT sto metrov pod vrhoir pri zadnji ekspeđici t snirtito ponesrečil. Po predavatitv naSe odlične prijateljice g. Ćope ! a n d  je  turistovski klub  »Skala«  stopll z   »Alprne CVuhom«  v prtatei;?ke stike ter se todi  ndeležll  letenje klubove planinske razstave. Razsta^'t'i so klubovi Člani: prof. J?nlco Ravni k.  Jai*o  Skerlcp,  Escn PUnlnSek   hi  Dana   Kuraltova.   Na-Sa   p!anineT   kot   tirdi   dovršene   sKke   naših arraterjcv so vzbodilc sp!o«no pozornost jer so se Anzl^i. kar ie pri njih re(fto, zelo la-vlcavo izrazili o razstavJienih  slikah.  Turi-stovs'ci klub *Skali« se zahvalujomo za tiho in neumorno ddo za ra7voj turistike   iu
tujskega  prometa.
—    Tu jaki   promet     v     Beogradu,     šef
ocrednje^a aslasiTo^sa oU<ielka v Beograd u je sestaFil statisttoo o pesetu tujcev t 1. 1325. Eeosrađ fr pceet.ilo lacl 12,726 tujcev yz 41 drtav. Dnevno se je torej mudilo v Beogradu 35 tajcer. Po đržavab &o raz. deljeni tujed tako-le: ia Af^anistasM 2. Albanije 141. Zediajenib držar 405, Argenli-nijfc 3, Avstrije 2233, Belgije 63, Bolivije 7, Ansle^ke 46S. Brasilije 22, Bolgarske 327, Grebe 381, E?:pta 27, Estonske 12, Italije 674. Jariorske 12. Armenije 5, Kanade 8, Norveft!;e 7. Perzije 55, Poljske 3237, Por-tnga.ske 13. Rom unije 669, Rusije 127, Tnr. čije 107, Unisnaja 2. Fias!£e 7, FrancLje 62S. Ha4ti 1, Holandske 40. ćehOBTovaške 2259, Chi'e 2, šrice 2SSt Švedske 12 \n £.?am«ke G2 VeCinama eo bili trsorci, tr-gvvtilzi a^entje, baakirwi itd. Najmasnj j«? tiuo iiletnikov  ia turiEtov.
—  Tujcki promet v S~ntu. Lani Je po-setrilo   Sp'.it   34.7C9   tujcev,   predlaaie^irn   j-a  I 873S manj. Iz Da!mac!je je prispelo t Split  I 19.528, iz ortalib krajev naAe države 10.8r4. iz če^koe*orafilze 840, iz  Poljske 47. Romu-nije  1?,  Bolrars^e 3,  ArstrUe 839,  Madiar. s!:e 54, Italije 1455, KrapeVs 47, Rusije r»8. Aasleške  2CD,   Neničlje  542,  ix cct^ili «r. ropskih   držar   79Jt  is   drtarv   Irren   Brrope 141»
*— ProSaJa nlažbencev cciteega debo-ćsrs£ve;2^sa oraia, Pre^cii smo: Kcr $e za
LSii;2jenc$ rr^stne^a dohodars^venoga ura-da v LiujIJani ctsiola vc-Jno 12urni dela vni čas, kar zna£a tedensl;o 72, z ne<Je!i^rr.i ćelo 84 cr, je društva Že imer.ov^nega t:ra-da sklenllo prositi gererusk? svet I ubljan-sJJ, da nam tlageveli nredlti delavn! čas na cbcm ut, ozirema ^8 i»>densko, z nacel.o r.a največ 5a ut. Uparro, da nam čislani gc-rentski svet ne cd reče naše prošnje, ker Picc^rrc Ie za to, kar srro fto zakona o za-££1L! uelavcev upravi^eni prosrtl. Vse druse urrjde in fnj.aTice Pa ncprcScoro za fcla^o-hetno pcsre^ovanlc. K tema n!rr.axo narr.c-na prlda;at! ri!iake?a pc^^bnesa korentar->a, ker dcrvol] govor! d-e.'stvo, da mora šc ob darašn.;CTn času, ko vlada tako obilna in krina bTCzposslnost. uri nas pretežna vcXna utslirž^cnccv dclati po 12 nr tn rr.no-sc^rat cc'.o po 13 in 14 cr ćr*evno ter ob nedcljah 2\ ur, da si zcirenjajo službo. Na-pro?airy> pa tem potom tište, ki Cif Ujo z na-rri in ki so jim za-koni naše države res za-korf. *da nas podrjro s svojim posredo-varr/em.
—  Sa^:on:or ▼ Zc-rcba. V  Zasrebo je na   Stross-maver'evi   p.crrenaJ!   (zvr^il   sa-rremor   35-letni   peksvskl   pomočnik    Vid Ađrovič. 5kDčil je z 13 m visekega poslon-ja in je IM rrrtev na licn mesta. V^ok — stanovan«ka boda.
Iz Ljubljane
—  Deklc.oni, neveslaa ia mlad!« Ka-leraa   priredi  itploino   ženslvo društvo    v Ljuol.ani ciklus Javnih predevani pod skup-ni.n na« lovom: »Ne sa doje nč ka«. Predavala   bo oskrbna sestra in potovalna tr'i-tcljica zavoda za socialno hisijcrnsko  zašči-to d^ce, sdčna. Ana Koštomajeva    ter cjcncm tuči nazorno kazala, kaJ;o je ravnati  z malim detetem.  Predavanja  se za« čno v sredo 13. t. m. ob pel 8. zveier    na .TSC-Ščans-ki dolcIFSki  Soli  pri Sv.  Jakobu,  If. ncdsrropje, VrSKa se  bodo deset  večerov rapored. Vsiopnine ni nikake in ie dobro-do5Jo ženstvo vse*i s!o ev.                  i
—   Pozor!  Udruženje vojnih  hrvalldov. vdov in sfrot, podružnica v Ljubljanu opo-zarja vse elane in članice, da se javi o $3-diiču v svrho prevetlbe po novem invaliđ-&l:em zakonu in to najftasneje do 17. febru-ar» 1923. — Odbor.                      S    36n
—  Za triOTskl ples, kl se vrši v soboto dne  16. u m-, so predpriprave konćanc  \n vatbila   razposlana.  Ker  bo  vstop do voljen samo proti vabila, proshno vse one, ki se
žeJe plesa udeležiti, pa vabil ponrotoma ni-so preirii, da sporoče svoje naslove društveni prsamf trjovskeza dmštva »Merkurc, Liabljana.  Gradile St.   17/1, telefon 552.
—   Smrtna kosa. Umrla  je tospa  Ema Schlschkar,  roj.   Pucher,  vdova   prezidi alnega    tajnika    »Kranjske hranttnice«  v Ljnbljan?. V krosih, ki so Jo pornafi. ie vži-\ala splo§no spe^tovanje. Pogreb bo v sre-qq 13. -w  m. ob  15. s Posačarievega tr^a 13. na pckopafB^e k sv. Križ«. Blag $ sp->-min!
—    Ohćnl zbor Jezđncga odseka telo->adnesa dmstva Sokol v L:ubl*ani se vrši v ponedeljc-k d^c 18- t* m- oto 2& tni v Ni-rodtri kavaml.                                       35n
—   Pczor   __   pteml   Strokor»a   orsraniia-
clj«    Ožutafe»rj€>r,   hotels-kih    tn    gn>&tKniak:h nameščencerr   priredi    lotos     stoj    obiftaj^j pies v v=€h proirtcrih   Kazm^ v credo.  rtr.e 13. t. m. ob 20. eri. Ker je namenjeu ć:.*A do^>iCek ▼ prid  stroliovni soli, se  pripereća. orssaizadja   a:a  cb'leo   pec-et.   —   Odbor!
—   SptoŠrze£a  ženskega  društva  seja  v sredo, 13. t nv ob 5. popoldne. Dnevni red: Razsttva   «Jugoslr>vensk*   ž:na».   L'dele^ba odborujc obvezna, članice jako dobrodošle.
37/n
—  V poćešćenje blegopokojr.ega gotpes da /v. Kneza darujet* za «CiriI in Mctodovo c!ružbo» Mira io Josip Costaperaria Din 200, — Hvala.
—  Za mestne stromake.     Mesto venes. na krsto g.  Ivana  Kneza  so  darovali    za rr.estne reveže: Združene '^pekarne d. d. v Ljubi ani  Dm   1000 in  Jadranska  podunavska banka Din 500.
Iz Celja.
—c Rtfdni ttstonek SDS za Ceifc*okol'u co se vrši v četrtek ob «30 ori pri Neradu v Gaberju.
—c JufoslovenskcačeškoslovcŠka liga v Cctju. Veliki župan js potrdll pravila Ju-s g33lovesl;o*5i;s!;oslovaške l'ge v Celju. Usta-novni občni zbor se bo vrsi! dne 16. januarja ob 20.  uri  v klubovi  sobi Celjskega d)mL
—c Za vozove prepovedpna ulica. Mest* na cbčlna je sklen'Ia zapreti ozko Levstiko* vo ulico med Rakuschevlm »kladlščem in £~>st.'lno «Bran*bor» za. promet * vozovi. — \*o^n;o po tcj ulici bosta ?abranjeva!« po dva v rcmljo zabita stebrića na obeh koncih ulice.
Iz Maribora
~-m Požar v Kaninlc*. V nedeljo «?otrai j* i^bn^nil v gospodarslrem poslcpju fa-rovZa v Karrnici velik požar, kt se je naglo iiril. Kljub temu, da so na lice mesta tako; pri^pele požarne brambe iz jMarlbora in olvdice, Je osenj vpep^lil pralnioo, sadno stl&kalnico in svlnjak. Gajenje ie bilo radi pcTnanJlcan.a vzćz zelo oiežkočeno. Ogeni ie bil podtaknjen.
—m Dr. Pcllteo v Marlbom. V Maribor ie prispei znani politik in vođia narodnih sccijaiistov v Zagrebu, <Jr. Politeo. V gostil-ni »Ratovž« je govori! na zborovaniu narodno soc stranke, Predvserr* }e obravna-vai scdunji pclii^tii položaj ter se dotakni! programa in dc'.ovan>a prosv^tnega minisira Stcpana Radića.
Po so^ii
♦  RazfcurCva opcrs^L'a. Na kliniko dr. Rasarr.ina v Clti  so pjpeljali nedavno ne-ke^a bolnilca, ki bi ga rrorali zaradi slepiia nujno operirati.  Ko  bi  se  morala  operacija pričeti ter ie bil bolnik  v narkozi, je zcieel dr.   Kascmiii   napram   cbema  a^iSvtnčnir a zdravn-Ikoma  čudno  cirjiino  govorili.      Fo prvem zarezu, ki je bi I popolucira strokov-n.?a£ki,  se  je *ir.  Rascmln  naenkrat  glasno zasmeti,  vrgel  než  po tlth  ter  iziavil, da se delo ne  izplača.  Asistenta s:a se začuđena spcg:lcdala. ker ništa slutila, da imata blazneža pred seboj.
♦   Jubilej ircLaroncv. Danes. ko so ju-t!teil  modemi,  ko  se  proslavlja   že   vsafca 2^!e:nica. ss  spedc-bi, da se spomnimo tuđi ita!ijittsl;e narodne iedi, maUaronov. FM-Oili ntesec je namreč n:imilo 40J !ei.  I.o  so v Napulju prvli meseca decembra 1525, ko so pri nela pojedini v Napulju prvilcrat prlnesli na n:izo maikarcne. Od iakrat so se iesteni-ne   sicer   rrrzširlle   po   vsem   civiliziranera svetu, a najl:olj so zaljubljeni  v svo'e rr.a-karon«   Ita'.i.ani,   ki   trćijo,  da   Ižudje,   ki   se hranijo s tc-stsnlnam, niUoli ne  izsubijo du-Sevne in telesre sv«žos:i. Ševe smrt napravi iijeroo, ker za nesmrtn-ust tuđi makaroni nišo.
♦  33 let br^antstra. Divje je Se življenje po juZni liali.i. Dolg.h 30 let )e deknala tam doli brisantska banda Antaloro - Fct-rarello.   Stiri   prcvince:   Palermo,   Girgenti, Kctantio in Sirakuzo so strahovali bandit je orren;ene slcuplne. Neitcto >e b!l\> roparskih r.ap2tlov In  prefcivalstvo ie žlvclo  v več-nem strahu.  Dclsemu prizadevanju  policije v Palermu se je končco pesrečilo PTestra-$iti voditelje bandi tov, tako da so se sami
javft poHdjL Poglavar ?« Gactano Terra-rello, njegov glavni pomoćnik Carmelo Salvo fn ž njima se je prijavilo deset drirgib gtavnih  banditov.
* Carska ruska krona na dražbi. Tekom prihodn.ega redna bodo v Ne»-yorkn na javni dražbi prodajali krono zadnjega ruskega carja in druge dragocenosti. Krona je stara približno 400 let ter vsa posejana z dragulji. Sami diamami na kroni se ceniio na 15 milijorjov dolarjev. Med diarr.anti ie sloveči Orrov tretji največii diamant na svetu. Izkiicna cena kroirt in drugih drago-cenesri znaša 25d rr.iliionov dolarjev. Naj* rcsnejSi dralKeij je Rockfcllcr, snani »kraij petroleja«.
' Pcžrežnost, kl nam VcrlstL Lastavic« so nena\*sdno pcžrelne ptice, Dokler lasta-vič.i par še cnezdi, polreta približno 6C0 mijh in koniarjcv na dan, kar znaša na me-sec c6.C'jO. Ko pa se izvale trrlatiiCi, podvo->ita stara iov za zuželkami. Ako Je v gne-zdu n. pr. pet mlr.jičsvi nalovi lastavičii par zase in za mladice na^mani 270.CO0 žt*-žeik na rr.cscc, terci priđe na vsak par la-stavic najiT^Dj cn milije žužclk v enem pclttju.
& Vss, kt ie Izsinlla r morio. Na oWen-bur^kem na&režjj Severnesa moria naspro-ti VVilhelmsha^euu so nedavno izkopalt raZT.uline velike vaši. Vas ie bila zasuta samo s tri ir/rtre debelo plastio. Ražen zl-ticvja si> našli tuđi razno domaje orodje. Gcologi &o mn^nja, da ;s to ena izmed rr.ncgih naselb4n, ki jili ie glasom zsodovin* skili virov ieta 1511 preplavilo morje. Ob-entin so geolozi dosnali. da se ie tekom zadnjih stoletij rr^sho aabrežie znatno poni žak).
— ♦ =Izpns:ttc sa!« Fr!derik Veliki se je nekoč sipTeiiaja! pc dvoranah gradu v Potsdamu in k opazii v avdijenćni dvora*. nr, fcalfcO se ie neki človek, stoječ na stola* trudFl. da fc: snei s stene ve'/iko uro. Friđe-rik ki £iexia! rn petem siopil na stol ter lepo pomaka! »urarju« srteti uro. »Urar« se ie s1-njen z vso pcdxrniško vdanostio zahvaljeva! in priklar.ja2 ter o<f5el... Drusi dan ie dobi! kralj po-roćilo, da je bila iz avdijenčne sobe ukra-dena ura. da ;c tat prijet in ka| nai stOTe ž njim. Fridcrik se ie nasnrejal na glas in rekel: Izptrstrte sa,.,, ker sem ma ja-z porrrs'ffa^ krasti!
PRINC KIKOLAJ. mlajši brat bivšega km mzmskega prcstolonaslednika Karla,
*  Eogcstvo air.erišhih IndJjancev. Vrcd« nest   lastnine   ameriških   Indijancev   se   ie znamo  povišala  tekom  feiskalnega  !•   1925. Zvczp.i indijanski  ura-d ceni sedanjo skupno vrednost indijanske lastnine  1656 mllijonov dolarjev. V tcj vrednosti je cbsežena last-mna tollivO indijanskih plemen. kolikor onih pGsamzznili   InsKiijancev,  kf   so   pod  varu-SUom vlade. Frirastek na vrednosti se pri* pisuje   ve-wjil   \Tednosti   petrclea   in   plina, prem^^a, svinca, asfalta in drugih rudnfa v posestvih  indijanskih   plemen.  Vrednost   teh rudninrsltlh nsslag se ceni na skoraj 934 mi-lijenov dolariev.
*  L!oyd Gcorgc r Rima.     Za praznike ie prišei Lloyd Ceor^e v spremstvu v Rim, da vidi zepet sc-Ince in se malo odpočije. V Rin:-u ga dobro poznajo. LlojU George ho-di ckoli in iako je bil v cerkvi s,v. Petra na» vzo3 pri krstu  novorc'enčka. Obstal ie  in £!edal prizor. Oče otrcka Pa ga je spoznal in  rekc! je družbi, zbriini pri krstu: Gle te, ta gospod ie Llovd George. Vsi so se ozrli rrani. Lloyd Ccarge je scveda to opazil in storii k oCeta novorojen^ka  ler mu stisnil roko, Očctu so šle po giavi  razne nrlsli in ves srećen je naročil, da se ima novorojen« čtk  niirnesto na  ime sv.  Antena  krstiti  za Jurl'a. Lloyd Ceorge — Giorsio. In tako je ćete dertlo irr.e Ciorgio. A!i LIoyd Georgea je ime David, česar cni cee seveda ne ve« L'oyd  George je novorojeniKa bogato ob-dariL
LISTNICA UREDNIŠTVA,
— Gospod Josip B. r Mikanovcln. Pri
raročilu harmonike ie treba zahtevati Iz-vezno potrdilo (Ursprungs - Zertlfkat) in fakturo. Oboje naj posije tvrdka na naslov: Raiko Turk, carinski posrednik, Ljubljana, ki bo vse nadaljno preskrbd.
[oU«nnv« guipj<wilw vpr^on^ U **l»ca muretf)***.  Ono m bor! i
[prali mMo*. da je dOMim raimflfvro iuksin in zohtcva od vsakega/
,      4m tetoriril juniidMair te JurfiMmc moS dcJdričnc sveflobe       I
OSRAM^
*    ^™" *•                                                                                        •SLOVENSKI   NAROD»   13. januarji 1926.                                                                                                gfev. 9
Gospodarstvo
:     Gospodarska kriza
Sveto\Tio 2cspoda.rst\ o boieha z-e đo!-90. nafcaj* se v krizi, k: je začela naraičat! s kemcem svetovne vojne fci n? moremo reći da ic danes že na viška, kakor tndi ne morem© sktenati. kda; bo zapela po?!eha-ms?i ip kda! je bo konce
Naša đrfava \h>slej ni b£a posrtaja pri-zadeta po gospodarski krizi, ker je pać po vćčiri Se pcljede'ska 2 ze!o preprt-stM.i 2cspodar^ki?r.i o*>«k.3i?ri, verdar občutimo Tiastop gospodarske krrze tndt pri nas .'n bsezposelmh **-e?emo *tk^ žc na *isoće.
Kij je gcsocKiarska kriza? S tem izrazom oznafti citro gfrt?oka in cbčutna mote-■nja v gosiTcđarskem ravnotežje. v proizvodnji fn prodaj! bl-asa. Dt. Netie likovi ć pravi v svoji »Osnova po!itfčke ekonomije*: Ckonomskc krire znače kvarenje ravno tež--a ;ned pornrdbo ir? za-htevo. rn«<! OTC«zvt>d-f»5o si »rodaio v ta3ci rneri, <te povz roća zastoj v pocdirrin grar*ah r>rotnrxiri;e aii cefth gospodarskih panog. potrese, Tateri.eMe izgnbc ?i nag?? propast iTfdustTijskBi 3!! tr-govstot? skuptn.
Vrroki križ «o ka; rarHčni. Zgouovfna cospodarskih križ na-m prrpoveduje, da tk> * vzroča krize v raznih gospodarskih pa nosa h prežrvahro irstanavl janje fndustri sk;h pod-jetij m trsov?kih ftrm, kar novečajc produkcijo fh poca]aT>ie bhiga, padairj« konzums v&lec porastlih c«: aii prer^sičenja trga, podraženie denarja. prevelike izpreir.embe v vshjti, ca?a&re borzae m rrgrovske spekulacije, naravni cV>god«i, kakor slaba leti-•a * drage.
FV> končani sveto vrti vojni je vsa tn-4ostri*a začefc z največjo živaJmostjo pn*iz-va'ati Trnnodobske potrebščin«. Po^-pra^e-va7!ie »r potreba industrijskih pred me tov je Wa veHka, za industrijo in trgoviiro se je začela --> konjunktura*. Ustanavl^ala r-o se Itevilna rndusTri sks sodje'fe nose-jrn© v n.>-vo-nastaHh drža^ah, ki so se ho*ele čimprej osvobodiri nađvladt tuje industrije. Pora-hi\i 30 se ve!Hci znećki za nov« ustanove m raprave. držav? so metale na trs cvgTOTrne »asožrne papimatega denarja, s čin: se ie vspodbir.:a!a podjetne-s* in •nrzljiinc- nstamav-ljan;e nrdtrstrij-3 in fnr.. Dcnar'a je bilo kot listja in trave, toda njegova \Tedr.ost je nt-^restano lezia na'^dol. kaicor so hizle cer.t Ka vz-s. -JT.
Toda ta iivatmos: v industrij! m trgo-vmi )e začela kaj kma1.« pojetrati. Kcnz'nr se je preskrbei s pc.rebšiiniimi in potem je njesova kupna rr.oc prepada!^ s propadanjem valute, in danes se kcztzum vsltd vi-eokiti cen cmeju;e ie na naipotrefcne]Šc.
Cene pro^rvodoin poljeđeistva uj živiTio-Tfc e so znatno nazadovale. Ni so jlni pst sledil« cene :mJu>^niskih predir.etov, kdkor s« nišo zmvn.r^aia da vena brerrefra z dviga-»jetn vrednosti denarja. KmeĆko ljudstvo aima detiarja m ne more kupovati industrijskih profzvodov, čeravno jih nuino rat i.
Zgodom 1t!a gosoođar>kili križ nas uči da je za pob:;anjc križ potrebno chiio strokov-nesa in sivaroega znanja ia nrnogo ener-jfje. Boi n*ora bfd brr m er»er?;€eri, ako na; bo tispešen. Vsa-ka gospodarska kriza zahte-va veKke irtve narodnih s«! in narodneg-a premožeEija, zato pa «e n-ajviš a oollnosi državne apra^'č, da se beri 2 vso resnosijc jrrot! kriri.
Toda S!roko*.'Desa in stvaniega znanja, kakor tud? rizamevanfe ?rimar.ikuie marsi-}rie iT! raio je boj "Trci krizaT: ta=!<o ?t^k m «?2!o uspešer.
Kor tvDjna sreds*va  proti križam *>ripo-ročajo  strokcA-njak*:   Pravf.no carinsko  w> fiiiko, ki nai irrepreči rrep!avUan;e domač? zemlje s tvijrn  industrl'skimi  izdsr.ci.  Po-spc3evan?e    izvoza  prMeJkov  fn  izdclkov lastire industrije in gospodarstva.     Cvedbo tiaTznČTT«   in   zan-esIHve   statistike   in   rr^ov-  i ske    ooročevafske   slalbe.   ker    na    pc<JIa^   | statistike -:r trgov<ko -  !?crfoćevri?5»ve srjrhe  »
i£ rr?ogoć pregled domaćega ir. svetovnega tr^a. SmotreTio jojirev trgovSkega in narod-rro gospodarske ga duha. UveđrDo, pospeše-v^apje ic nadzorovanje pravilnega kre>dime-ga in piačilncga prometa. Prepre4cvanje v stana vi jairja Sfblc^h iud ustrij tn podjetfj. Strokovuo, r&politično in nesiranskarsko mejevanje sp*oSne produkcije v državi. NsjveČ o varCnost v državnetn gospodarstva Pritegnitiv strokovrr.'akov Jz gos^<^-darskih krogov k posvercri^mrru ;n šestav-tj&TYja novih zakonov.
—g ZrJi&nfš pciniških tarif. V* promet* nero m nlstrstvu se že dolgo pripravljalo na znižanie potni^klh tarlfov. Po vesteh iz Bco* g: ada se bliža.jo te priprave koncu in potni> 5ice tarife bodo v doglednem čhsu zniianc 23  40%.
—g Promet ncvosađstce blagovne borze je zna^tl Iaai 23.499 vftgonov blaga aii 1539 vEgonov već kakor predlan*kim. NtjveĆji je bU proipet g horuzo (17.097 vagonov). dalje 2 žitom (445"2 v»j*onov), rookt (962 vago* rov) in drcg'h pr'd.Ikov (65S vagonov). V tnaju je bil najvecji promet C2466 vagonov), v  de-cetnlrru  pa  najmanjši   (143 vaijonov).
—g Re!ca je do' ila posoiilo. N« Rcko sta prispela te dni dva vlsja funkcijonarja t nančnega min'strstva iz Rima, ki sta pri* nesla s seboj 25 milijenov lir. To je poco* j lo. Vi ga je dala italijanska vlada Rcki. Iz ts svote dobe v prvi vrsti posojila reski | obrtniki.                                                         I
—g Proda'a pepela od bete rtfne. Pri dhškclii državrin ielezvAe v Ljifbljani se vrši dne 19. januarja t. 1. ofertalnn lidtacija gied- prodaje 2'W kg pepeia od bele litine. Predrr«tni p-ozo':: so na vposriet' pri ekonom* sfrem cde!en"u te dfreicci e,
c »G!»«n*k za §tedn!a. kredit I os'svra-i;c*. Pod tem naslovom  bo začela iz ha ati sredi tega meseca strokovna. rrrcsć^na re\i-;a, rri kateri hodo sedelovali domaći In ino-  ' zerrs!;š pnrnznl strokovni !n ja vri deTavci. "List bo redigiran tuđi v slovenskem jezilzi!  ; ?n fco Ime! svofo redakcijo tuđi v LiTrtJljani. j Nar^Ca se v Zasrebu,  Marr>vsk^ tilica  .?0t  ! Jr. stane ce!o*criK> 15? Din.
g Zstvo^ za pošil.an'e sabesa krasa. Mi-
irisirsivo trgovine in »^dusni;«-* naznaflja, da • i'-zr. -o m'nisrrstvo poljske republike c-.^avllo sklep. na podlagi karerega je dovolje no uporabHati zž zavijanje sirhesa kvasa scrro v tak papir, na katerem se Tore o le-?iii državne bamtarc!«, a prepovedano ie uporab:jari prozoren p^^ptr a'i papšr preT»o-jen s parafinem. Prcd'jcer>t' kvasa se opo-z£.rja.io, da ^e izza 1. t- in. pošiljke s kvasjm ki r€ bodo cd^ovarja'e nav^dciiirr pogo;eiTj ne bodo carinile.
—sr Dobave. Direkci'a državnih železnic v L.rjb(:ani spreiema do 19. januarja u !. po r.u-tJHf za dobavo 75, 1G0 in 73 m3 meh4ci)> suhiu desk. za dobavo fO kom. hraseovih pragom" ter za dobrvo 172! kg raznih kovinskih stružeev. Predmetni pogoii so na v pogled pri ekoticmrskem ozeleni u te direkcije. Vršile se bodo nasledck ofertalne !i-citsci.e: Dne 1?- januarja t. . pri mtendan- ■ tuTi Dravske diviz!"ske OJ.asti v L abl]am glede dobave 5GO.0O0 kg pšenice. Dne 27. jamiaria t. I pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ?!-eue dr-bave mateiijaia za rna-šenje, dne 28. jamiarja t. 1. pa slede dobave P?-rne lOkcrnoalle in Diesel - masona. Dne. i 29. jamiarja t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevo siede dobave sten za lokomotive: pri direkciji državnih žeieznic v Ljubljani glede dobave ca. 54.00J kg raznih odlitkev fz jeklenc hrtinv: pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave mc<ientga materi a!a. Dne 30. januar ja t 1. pri direkcbi državnih železn'c v Sarajevu gltde dobavt materijala za *-ačnicc in skretnice, jfiede dobave o9?3 komadov trai-nic. Predmetni oglasi z natančne3to?i podat-ki so v prlsarni zbornice ra trgovino, obrt -* ind-ustri>D v Ljubljani iirteTcsenton! n' •. pogled.
To in ono
8000 ponarjenA ti$wdinarskjh novcanic
Preiskars. v Semčlit glede jK*afcreje-nih 1000 Din novčaaric t»e nadaljaje s psino paro. Vodtta Jo, kaker sxao poroCali, Sef kriminala*; policije ?. Lazić in kriminalni orsdnik dr. Bogdanorić. Om^. Dia smo te, da je bila v BielfeMa ▼ Nem-čiji cdivri!a tlakaTna, kjer eo «e tislia?! dl. nar»ki falriflkati. LastTiik te tiskamo j.» neki Ncrfoak, kl w v cstaletn fcarim 0 tiskanjem etiket. V XTeai z o^kriftjem tiskar^ ne je bilo v NemClji. v Btelfel-In in D^ls. burmi prijetih već oseb. Podrobnosti o teh aretaciiah že nišo xn£iie. Policija >e fzsle. I di^a tuđi intelektualne začetnike tesa fal-zifikatOTtkega podjetja v tateresia preis^are pa ostane to javnoeti za emkrat prikrito.
Na pod!agi dOEedaaje prelskave se zdi, da falzifikatorii nišo bHi v zv«a e falri-fikator^i  v  Budimpežti.
U gotovi j eno Je, da je bile tiskanih 6 tiaoć komadov penarejenih 1000 Din ban. Irovcev.
Mate Maduoićp Petar Car in JurCerić so prinesli v JusneJ^vijo nađ 7000 falzifi-kartov. OsFta..o J« bilo rascdeljeno med po-edine razpeCevalce, ki so te v rclcah po'!-cij«. Tako j« ime! M1Ie Javor 150 komadev, v promet pa jih je spravil Ie deset.
Tud! te falsifikate j« policija že 2a. plemila na Sušaku. \eč falz-ifikatov ima v rolian Peter Car. katere^a d^čif-rlaj 6e ni-so prljeli.  Eaa«;  te  ekriva  t  NemCiji.
Kma'.u potem ko «0 prispell v Jugo. etla-TiJo Mađunić, Car in Jurčević, s«^ je vr-afl iz Dutsburga. tud! Mri« Jsror, prt ka-terem je rgoraj osnenjema trojica hrarita faT-ffiltate. Javcr je bU prij€t v BrinjTi; pri ?ebi je ime! 150 komawicrv fateiflikator. 2 njitn vre4 je b-13 pirijet tu i1« n«&i Lfalć. Falrff!ka.torjem je eđ 8400 kcm&dov tisrpelo spraviti v promet Je 30 koira^IoT. Tad! *.e penarejeue n-c-Teaaice je ncCicija že eaple-nlla m salo ee zđi ve^t beogradskih Mstov. da je finančn© miTiistrstro aklenilo žigosati Tise  1000 I>in bankovce,   necrmcvr^na.
ga« O^«rarJ«t« ae, d« dm pa? ^^^J^B«k ncg«v?c s žicom li znamko ^t^a^^J^Hffif      (rđečo, modro ali z'ato)
ffl     „ključ"
^^^^^B    traja  kakor Stirjc p^ri drnrih. ^^^^^^^     Kupite e *<*n par in prepričajte fj^^r          ac   —    N gavfce   brc?   £'§■
ZSr               -       •KljoČ* go ponare.cr.e
Tuberkuloza
Nafocij razširjetia, »a tw!i najboij ne-varna bolezen je t-uberkf^oza. Vsa; nepo-»i'jeni I;u«d;:e ->e ie na>oli boje. Scdmrna vsch snsrtTiih siučajev in dve tretjml smrtnih sltia'ev vsicd krcnićne pljučne beleznr od-pade na pljucnc- tirherkniozo. V blv^i Av-stro - Ogrski e umiralo letno rra itiber-kirioz! S3 do 9D.000 oseb- To število cd^o-vari a približno 1,OOO.CCO oseb, ki so potrebne rdravTiiškc pomcCi in 3,000.000 ogrože-nih oseb. Plju^tia tuberkuloza je znana žc dav7K>. V HlppoicTaiovih in Gale nov ih spi-sih čifamo, da je bila ta nevarna bo!ezeu zelo razšiiTjetia ie v staresm ve>ku in da je zahtevala ie takrat nebroj č'oveških žrtev. V sredTTiein veku žfveči odlični »dravniki. kaker Sylvius, WiJlis, Mart on so zelo po-drotrno opisali ves proces piiućne tuberko-loze. Njihova d€la 50 posne!« terrcijito proučiti razni drugi strokovnjaki, med n.imi : Baylc, Laenncc. JRokitansky in Virchow. ! Toda pravi vzrok lub&kvč.ote poznamo šc- '
■* od leta 188^., ko |e nemški učenjak Rc-bert Koch odkri! tuberkulozni baciL S ttrn ie postala uiberkuio25. specifično naiezljiva bolezen. Brez Kochovega bacila se tnber-koloza ne more po a vi ti. Kjer ni teh baci', se nam tuberkuloze ni treba bat i.
Tuberkuloza se lahko pojavi malone na vseh dKih čkrve&keSa telesa. največkrat pa začne razjedati pbjča nienda zato, ker priđe ta orsan največkra: v stik s povzroči-teljem tuberkuloze. Pa tuđi kosina, žlezna aii kožna tuberkuloza ni redka. Deca je zelo podvržena tnb-erku.::\ oči. ušes, gol-tanca itd, Tuberkiriozo dojimo v prvi vrsti 2 vdihava-njem prahu, v katerem so se zaretii:! tuberkulozni caciii. Tuberkolozno bolni ljude pljujtjo po f.cli aii v posedo, ki ni bila predhodro dezinficirana m :ako pridejo bacili v zrak. Pliigse opozarja na revaraost intekcije, ki preti zdravim Ijc-dem povsod, kjer tuberkulozno bolni kaŠ-1 ajo. kihaio ali govore. K sreći se širijo ba-oili od bolnlka po zraka korr.aj na razdalj: enega metra tako, da se Lihko vedno izos-: nemo infekcU rudi če smo primorani stanovati s tuberkulozno bolnim v fsti sobi.
Današnje stajtje tubericuzdze, kolikoT se tiče rdravlien'a, je tako, cia lahko rece-mo, da je tuberkuloza pcvsem ozdravl.'iva. Komur je napravil zd-ravnik d.agnozo tuberkuloze, naj se n%ar ne smatra za kandidata smrti. Napačno bi bilo v tem slučaju obu-pati rn prepustiti boj za zdraAje naravi. Tuberkuloza se da ozdraviti deloma z injek-cijami krysoUana, delccr-a pa s pomočjo so-Mčrrih koptli v gorskih kra ih.
Žrtvovanje belih indijekemu begu
Pred deseti eri' so prekrit beli Ijudje i>re-ko obronkov Sierre Nevaae v Kaiiforniji. Krl !ndi;g.nce%T je selila v potokih. Indijanci pl-enrena Jakna, prebivale v ondotnih kra-jih. so pobesnili in se zatekH v nfrorodlrne zoziove grorovia.
Ee'f. ki so se naselili v nižavi, so sč vedno izosibaii gorskih pobočij, na katerih so se ponoći odigravali pošastni đogodki. Zagonetni ognji so žareli «a gori duhov, ćuti je bUo strahotne krike. Nedaviro se ie na-vzlic vsem svarilom pospel na skrivnostno scro pcses+Tiik Aver5T Ksezer. Našli so ga tnrtvega s skrivrrostnirni znaki na ramah. Nasledn.'a zrtev je bila pernajstietna flo-renca Grift, ki ?e pri trgatijn cvet'.ic zašia na poboćje grore. Dckle so na§15 mrtvo pod neko skalo. Na rami je imelo kabalistič-na znamenja. Nedavno sta v tamošnji okolici lovila medvede VValter Me. Ouaide in George Hill. Smeala sta se svarilom in sta se poepeia na goro. Tuđi njirni trtipli so našli ped ntko skalo. Sili sta razkosani in ožg&Tri ter rsto^ako zaznamovam s skriv-nostnlrri  znak i.
Pred kratkim je o<isei iz Eurc4e Henry Swcet s svojo IKetno ne vesto Carnien Wagn-er v tamošnja lovfšća. Ker se ništa , vmKa, je odšla na pomoć ekspedicija, kaieri sta se pridružila tuđi Indijanca Jaok Kycn in V/alter David. Najpre-e so odkrili truplo Swcctsa, večkrat preluknjano od krogei, nekaj korakov dalje je iežal razmesarjen njegov Icvski pe-s, pod svezo grudo zemlje pa so našli razkosano truplo njegove izvo-l enke. Tuđi ta je bila za znamo vana s ka-falističnirri mak i. Enega fznred udeležencev ekspedicfte, ki se ie bil preveč ođdaljil od ostalih, so našli na jermemj obešenega na j^ekem   drevestj.  Bi»   je  tu-di   zaznamovan.
Ka<Iar so pokopavali rtesrečne  žrtve  v   \ đolim, je prišel vedno s svo.imi vo:'niki glavar Jakna  frrdijancev.    Molče m prezira'e j trop tvor!! špalir. V sledečl noči pa se je vedno pojavil na gorah ogenj, čuti je bilo neke vrste nabijanje in divje bojne krike. V  j b!iž?ni   kra a,   kjer   je   icžala   omorjena.  Car-   : Tnen, so naili  zimo rjave^a konja. SHČnega je povodom ekspedicije iezd-H ImMianec Da-
vid. Prijeli so ga in njegovega polbrata Ry* ana. Ta ie imel pri sebi uro nesreCne Car» mcn. Preis-kali <o ves gozd in na kraju, ka-mor dosedaj še ni prodr! beli člove-k, $0 odkrifi prastar žrtvenik. Na ogromni skali je ležalo človeško truplo. Sumijo, da so tu žrtvovali človeška bitiz nekemu siar*nrj indljanskernu begu.
Iznadijivost reklame'
Neki pc«esn:."k je pripove-dova? prHs-t&;ju: i Hotel sem predati svio vilo ter nz-točA re-kl-aTTmcmu zavedu, da razsla-si to v čascpis:"n. V čascpfcSi ie bLla \ila ia o!co!!-ca teko divno c7''oc.T?a, da sem si prem'51'I ter  vile  n sem   h'te!  -predat:.*   —  N -kl   to-
! vaTr»aT čc'.vatede v Č>kasu ie kupit 100 pa-p'S   in   j:h   nniu'I   ?zgov2jirti   stave!-::   * Ta
i ockoleda   je   n^jb^IjSa.«   Potrm   je  podari!
! pap'ije velctrgovccm, k! so bili cd'CTua'ci n^e-iove čokolascfo. — Scki đcm so p3 pc?r:-
|  >klh   »iliccn  vodili   ar-la,   ki   je   rme-   na   tm
i sireni trebuha vzVJk nr.pis: >Jc.z s~*ni cd Ini, *đ ne TttcTn upor^bljct: pralrresra stroja tvrdne Cro>x^ na &mz\ svrnvA trcoriha ?3 je bil nap-s "ker serrn ose!*-.
Sport
—   Itafijaneki    nogometni    rezultati    prc. šle  nedelje:   Bdera   TrJe^tina   :   Do'o  F.  C. 6   :   0(   prvenstvena   đrusega.  razreda).   T-'r! Sd<^r! igra znani reprezentativni vratar To. ffona iz Lvova in Poliske Goarlitz. Kot tro-
nf*r pa deluje .l'inaj^? nroff^'jontler Fi^cher, t^fciifsto đoelej trener Ivovskeja Pogona. -r~ AC Mantova 1 AC Venezia 3 : t (prvenstvena). Olimpia (RetTca) : Ve'000 fReka) I : 0, PoĐztasn«. : Capodist^ia C:0 (prijateJ^ke).
—   Italijanska   rcprezsntanca    :    Nemc. zeti  2  :   1. V neđeijo se  je  vršila v ToriT'J
polsjkusna tetom* ita!5jan^e rapr^zenta:!-ce proti madžarakem-u moatru Nemcz^ti, k! c-js-taje v Italiji. Po poroćilti ira-UJaj;. skib li-stov je prvih 10 mirut obvladovnl tkjU^ Nemczeti, nstkar e*o Italijani desec:!! stoj prvi gol po enaistmetrcTki. Tud: 1^-d*Una i^ra se je vršila pod pritiskom msč-žar^kili gostor, Italljani pa so. Igrali rsz-trgano in \ibožno. T£k pred polča&oin za. bije BaJoncieri drugi gol. V drugem p«'-l-ća«n xopet kJaverna fgTa Italijanov, ki ne morejo doseli tretjega gola. V italijan^ka reprezentanci so igTali sami nogomemi v»^-Ija^lii: Cam'bU Rc-setta, Caligaris, Jajau;. BsrnArdin:, Biga-tro, Ganti, Baicmcieri, Li-bcm«ti, Ma^Tiozz!, Cevenini III. V neđello gTA italijaaska reprezentanca proti čeLo-stovaški v MST&nut. Menđa T^>prxt Icalijan! ne bodo boJjše odr-ezal!, kakor Jueo&loveni v Pra^i?!
—  Nedeljske nogometne tek me.     Arr.r.-teuri (Duna;) so auniagali r?ad repre/entanco mesta Bordeaut s 5  : 2 in proti klvbu Ba-stidierrne S  :  I (3  :  1).
Pariz: Sparta (Praga) je zmagala nad '.čamom Pari7a z 11 : 3 (5 : 0. D. F. C. (Praga) je v Italiji zmagal oad klubom Ca!-ck> Resgian-a $7:2.
—      Suspenzija    Hajdukovih    ferale* v. SpKiski i!crgarretni pc-d-save? ie  saspen-airai šest fgra-lce\* Hajduke: Benčiča, EonaCfća I. in II., Poduja I. in H. ier Rodfna ter kaznu klub Haidttk  na   101*0 Din  giobe.  s^^pe-n^-a-cija in kazen je izrečena zaio, ksr 60 ome-ajeni israld povodom odfgrania finalne Po-kalne tekire cstali dal e časa v Zagrtb'i   iu potrošili oiioa 5000 Din. J. N. S je zahte-val, da 5* ia vso ta povrne. Sol!tski pođsa-vez   ni  bi!   v  stanju,   da  vsoto  vme,  in   io -errrbolj, ker   je   Hajduk  od-potovat   v   Esipi. Ćim se povrne, ne rr.ore nastopiii tako do!-žo, dc'tčr ne plače saveza đoUca.
—  Stan'e prvenstva na Duoaji:   Ama-
teure (10 iger, 16 lock), Slovac (U. 15), Rapid (12, I?>, Adrnfra (12, 14), \VAC (11, \2), Sport-khfb (10.11), Hakoah (12, U). Vienna (^,10), F. A. C 11. ' !C.>, Simmering (9. g). \Vacker (9, o), Rudo'f«-niige! (!0. 5). Mertha (10, 3).
Zahvala.
V globoki žalosti vsled smrt: mojega nad-vsc   ljubljenega   m   nepozabnega   soproga, gospoda
lltOIi KiM
fMMtelkft ia U**m\km val te^fa »11b« in ta* v Sk«lil L#kl
izrekara tem polom najprisrćnejo zahvalo vsem, ki so mi bodisi ustmeno ali pismeno i-razili svoje sočufe.
Zlas i se zahvaljujem čč. duhov^čini in oo. kapucinom, mestnemu obč. odboru, Gasilnim društvoma v Skof i Loki in -tari Lok, tukaj-šnjemu Sokolskemu društva in deputaci.i O.june, bratu Horvatu za gtnljiv« nagrobni govor, pev-cem za v srce segajoče žalostinke, darovateljem vcn:ev in šopkov ter vsem, ki so ga v tako velikem števiiu spremili na njegovi zadnji poti.
ik«f]a Loha,  10. januarja 1926.
;          Anlem inatv.
*                                                       ■: "#  " *
Opremljena soba
s posebnim vhodom in s hrcBO se takoj odda go* MX>du; event. tuđi gospo*
ćlčni. N*slov pove upra* va «Slov. Naroda*.      125
Kno'm fotelje
malo rabljene, ie so mo* dernc visoke fazone «Bcr* gtre». — Ponudbc pod •Fotelji 43/121» na upra* vo «S1ot, Naroda*.
vai
z dvetn . stanovanjem« po tri sobe, parketi rano, 25 let davka prosta, na pe* rireriji Ljubljane — na* prodaj za 125.000 Din. Stanovanje takoj na raz< polago. — Ponudbc pod « Prosto stanovanje/120» na   upravo  *S1ot.   Nar.».
Modroce
vsakovrstne žične vložke, otomane, divane, klubfkc garniture — dobite in tx» vršuj« po naročitu pri« zneno ftol'dno in najce« neje — Rn« olf Sevet, L rublja««, Gosposvetaka ceata 6.___________2341.
Kontoristinja
se sprejfloe za trgovsko pitamo, katara naj bo vešča atrojepisja, sioven* skega hi nemikega jeii* ka ▼ govoru in pisavi. — Reflektira ae na lepo, la« hko čitljivo piaavo. La^t* coTočim pitane ponudbe v obeh jezikih naj se p3J-!je do 18. jant*arja na upravo «SIov. ?Taroda» ■, pod «Stalna služba Ljub« 1 fjana/lOU.                        I
STeže ribje oljc
najboljie znamke — ae dobi v lekanii dr. G. Pic# coli, Ljubljana. Dunajska cesta 6. — Naročila se točno izvrš'jjcjo.       205, L
Vec sodov
od crne Karve ceno na* prodaj. Na cg'ed v Na« rodni tiskarni, Ljubljana, Knafljeva ulica 5.        108
Pe-fe
kokošje,      purje.     račje go3je in gobji puh — pro* daja in razpoš lja po naj* nižji ceni — E. Vajda Čakovec, Medjlmurjc.
24/T
KUTir
dobro ©hranjen — radi pomanjkanja prostora ta* takoj naprodai. — Po* sudbe pod «Klavir/122» na upravo *Slovenskega Naroda^.
PobBtro
modernov vaakovrstno. po najnižj-h cenah — tuđi na obroke — nudim in vab'm na cgled. — Mati* ja Audlovic, zaloga pohi-Stva, Ljrbljana, V7:dov* danska cesta 2. — Celje. Krekov trg.                 123
TrgoTska bSa
na rek> prometnem kra« ju. z lepim lokalom v mestu Ljrbljani — na« proda i za 350.000 Din. — Ponrdbe pod «Prometni kraj 119» na upravo «SL Naroda*.
■ Vmi mi filje. brikt koks B
ILUtlJA, Kr»li« Para tim a.    Telefon 88O. C3aCDIOIOICDa<=>aOBCDaCDaCDBOI<3ICDIC=>
NebanKno umetno vezenje
iast«r»*t •^rllat, ^blek   bl«sy meno9ramovl fino be!o n barvasto a-nilanje   miurirmai**
NATEKANIK^i Mubliana. -
-----------------     OALJHATinOVA ia     -----------------
Vsled   strnkovnega  znanja  najrinejša  i?vr§itcv   in   brezkonkarencne
cene.    NajcenejSi in čisti pređt-'sk ženskih ročnih ćtl v narodnih ir«
modernih vzoicih ter lasta'h oHp nalih.
ITisnrfiissr
pltskar'a ia lićari« .;uWj2na, Kare) Kotnfkova ufea
< baraka za  Ledi?:o) ?e prJporočata cenj. dbčinstv«. — One  2!nerne,  pestrežba točna.
Triletna garancija.      isi l
*■••»•♦••»•»#>•••••+«»•••»♦•♦»• Sprejme •« takoj
učenec
z poStcne rr.đb ne rri tvrdk' Ivan Perdan naal. $ ecer .'-ka tr^o-103        vina v L; ubi a ni.
V rloboki itlotti nananjimo, <f§ fMin je preminiU  naša iskrefioijub!jena sestrična, teta in stara teta, gospa
Ema Schischkar roi. Pucher
^<awa prart<lj«i—g» to-Mfc« Kr itj«k« Nrannitic«
po kratiti, mučni tolezni in previđena s svetotaj^tvi za nmirajoče.
Pogreb predrnge po'cojnlce se bo vr'll v sredo, dne 13. t. m. ob treh popoldne fz hiše žalosti, Pogačarjev trg 3, na pokopsliiče k Sv. Krif j.
Sv   maše »dužnice se bodo brale v stolni cerkvi in v cerkvi Sv. Jaboba.
V Mabljai^ dne 12. jsnuarja 1926.
V     ■    v      ■       fil«fe«ho iatajoćl osUU.
Urejuie: JM» ZunaoG«. — Za cNarodno <toksr»o»: Fm Je^eriek  — Za teeratoi del litta: Oton Oiriatof — V* • LioWi«oi.