mm
IUILkle.
.Slovenski Nirod" velja
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24- ,
po! leta........12*— j
četrt leta........6 —
na mesec........ 2-— '
v upravniirvu prtjeman:
celo leto......K 22 —
pol leta........ 11 —
četrt leta........550
na mesec......._ 1*90
Inserati veljajo: peterostepna petit vrrtsr s* i enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. 1|| večjih insercijah po dogovoru. UpravnUtvu naj se pošiljajo naročakm reklamacije, inserati itd. to je administrativ-* atvari.
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (I. nadstropje levo), taista* šL 34.
Na pismena naročila brez istodobne vp^iatve naročnine ae ne ozira.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
polleta....... „ 13-
četrt leta........6 50
na mesec .••»•«.   • 2*30
velja po poŠti:
za Nemčijo: celo leto  .      .  .  .  . •■-  K 28*-•
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 -
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka.
i: Kaaflova ulica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon ŠL SS
Pral bitko.
X a I^li naju, 7. aprila.
Prihodnji teden se zopet zbere poslanska zbornica in okoliščine kanejo na to. da se vname takoj prve dni velika in važna bitka.
Država je v denarnih stiskah. Slavnega grofa Aerenthala aneksijska politika je izpraznila vse državne blagajne in treba bo naložiti novih davkov in najeti veliko posojilo, namreč celih 182 milijonov kron.
Vlada je že v predvelikonoč-!iem zasedanju zahtevala, naj se na-ert o najetju 182 milijonskega i>oso-ula poMa\ i na dnevni red in resi »arlamentarnim potom.
Vlada je to zahtevala a parlament tega ni storil. Vlada je poskusila s pomočjo svojih strank odpor '»roti njeni zahtevi premagati, a je v lastalem boju podlegla.
Ko bi bila vlada j>arlamentar-na, bi bila morala tedaj iz svojega * o raza izvajati konsekvence in poda-ti demisijo. Toda ministrstvo barona liienertha ni parlamentarno in se nič ne zmeni za parlamentarno poraze.
Po gori omenjenem i>orazu se je vlada ravnodušno postavila na stališče, da je bila le slučajno premagana, češ, da so bili razni krščansko--ocialni in poljski poslanci le sln-ino odsotni, vlada pa da ima še dno večino poslanske zbornice na -voji strani.
S tem argumentiranjem, ki je le toliko neresnično, da je vladna verna pustila vlado na cedilu in torej i več večina, se je vlada potolažila ru   rešitev    prepornega vprašanja renesla na po velikonočno zasedanje.
Res se je že lotila priprav. Pred-• -dnik poslanske zbornice dr. Pat-ray Je dogovorno z vlado sestavil inevni red tako, da stoji na prvem nest u vladni zakonski načrt o na-etju 182 milijonskega posojila.
Koj, ko se je o tem začelo govo-■ iti in še predno je bilo to storjeno, češki poslanec Udržal proti temu rzojavno    protestiral    in zahteval, >aj se sklice   sestanek klubovih na-^lnikov v svrho,   da določi dnevni -♦•d. Toda predsednik   dr. Pattav se temu zahtevanju zvijačno umak-:il in iz lastne moči   postavil načrt •ot prvo točko   prve   seje poslanske bornice na dnevni red.
Po veljavnem opravilniku ima ' klanska zbornica   pravico in moč, •ia premeni od predsednika določeni ♦ \ ni red. Kakor se čuje, bo iz slo-
vanskih strank tudi podan tak predlog in se že v pri-i povelikonočni seji vname prva bitka.
Slovanske stranke uvažujejo v pohii meri financijelno važnost načrta o 182 milijonskem posojilu in nujnost novo t misije, ali tega načrta nečejo dovoliti vladi v njeni sedanji sestavi. Slovanske stranke vedo, da se s tesarskimi naredbami da .sicer marsikaj storiti, a posojil se ž njimi ne da najeti. Boj za dnevni red bo torej v prvi vrsti boj proti sedanjemu ministrstvu in za rekonstrukcijo in »Slovanska Enota« gre v to bitko še s toliko večjo odločnostjo, ker bo nela na svoji strani tudi socijalne demokrate. Bitka bo torej velika.
Njen izid se v naprej ne da določili. Tako vladne kakor opozicijo-nalne stranke delajo že sedaj priprave za to borbo in zlasti mobilizirajo vse stranke svoje člane. Ker je vladna večina, obstoječa iz ueni-ških, poljskih in italijanskih poslancev le jako majhna a nič preveč trdna, ker so zlasti Poljaki v prav čud- ' nem položaju, saj so obljubili, da ne bodo več hodili z vlado, če se ne izvrši rekonstrukcija ministrstva, je prav lahko mogoče, da se vladna večina tudi pri glasovanju spremeni v manjšino. Ce bi se to zgodilo, potem bi bila usoda sedanjega, ministrstva pač že pri tej bitki odločena.
A tudi v slučaju, če bi z dnevnim redom vlada zmagala, je ne čakajo nič veseli dno vi. Ne samo, da je čisto negotovo, kdaj bo načrt o najetju posojila rešen in če bo resen, stoje v ozadju še nove davčne predloge, katerih usoda je zanesljivo zapečatena, če vlada ne pride do sporazumi jenja s Slovani. Proti Slovanom se zna vlada morda še nekaj časa > fretariti«, davčne predloge pa ho mogla spraviti pod streho le dogovorno s Slovani nikdar pa ne proti njim. _______
Iz parlamenta.
Zasedanje   poslanske   zbornice. — Seje. — »Poljska nezanesljivost«. — Rusini.
Posamezne stranke sklicujejo z czirom na bližajoče se zasedanje posl. zbornice ]posvetovanja in cje. — Kršč. socialna stranka ima \ četrtek 14. t. m. sejo, na kateri bo sklepala o stališču stranke nasproti posojilni predlogi. — Tudi predsedstvo in parlamentarna komisija »Poljskega kluba« imata dne 14. t. m .dopoldne m jo. Vm člani s«> striktno pozva-
ni, da se prve seje poslanske zbornice zanesljivo udeleže.
Kakor smo zadnjič poročali, je posl. Udržal na nekem shodu v Pragi govoril o jM»ljski nezanesljivosti. »Poljksa korespondenca« prav ostro obsoja izraz posl. Udfrzala in pravi, da ne gre na tak način kritizirati parlamentarni ti klubov.Na noben na-čiu da ni prav, da posl. Udržal opominja Poljake na obljube, ki jih nikdar niso storili.
Ugleden rusinski poslanec je dejal, da je glasovanje Rusi nov v zadevi posojila bistveno odvisno od stališča vlade v vprašanju rusinske univerze v Lvovu. V prihodnjih dneh bodo v tej zadevi z ministrskim pred-sed nikom in naučnim ministrom konference, ki bodo prinesle jasnost.
Revolucija v Albaniji.
Izbruhnila je revolucija Albancev, ki dela vladi v Carigradu velike skrbi. Revolucija, ki so jo povzročila davčna vprašanja, je prav resna, in vlada je morala |>oseči po zelo strcgih sredstvih. Revolucija narašča. Bolnišnice so prenapolnjene težkoranjenih upornikov in vojakov. Tudi mrtvih je že mnogo. Dvanajst bataljonov je koncentriranih. Tudi topovi so v akciji. Del upornikov se je zabarikadiral v gorovju.
Vatikan je mespravljiv. Zadnjič je odklonil obisk bivšega predsednika Združenih držav Roosevelta, zdaj pa imamo nov slučaj njegove nestrpnosti. Xeko kolinsko pevsko društvo je bilo te dni v Rimu in je zaprosilo v Vatikanu za skupno avdijenco; zapeti so hoteli pred papežem tudi li-turgičen zbor. Avdijenca je bila že dovoljena. Med tem pa so bili pevci sprejeti v Kvirinalu in so pred kraljem, kraljico in dvorom zapeli. Takoj je Vatikan preklical dovolitev za avdijenco pri papežu.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi. 3. aprila priredilo je tukajšnje »Glasbeno društvo Zagorje« svoj prvi koncert. S to prireditvijo dalo je društvo samo sebi prav lepo spričevalo o svoji dela\ nosti. Pokazalo je, da razume ono veliko nalogo, ki jih imajo pevska in slična društva na deželi, v polni meri. Spored je bil, kakor se je lahko čitalo v časopisih, jako izbran in vsestranski, to nam   povedo že
imena skladateljev teh točk Sattner, Parma i. dr. Poleg moškega in mešanega zbora nastopila sta tudi dva solista. Prvi g. Hladnik, bariton, je pel Hugolina Sattnerja »Zaostalega ptiča«. Videti je temu, da ima mnogo resne volje; koliko in kakšen glas ima, se ni moglo določiti, ker ni bil razpoložen, vsled prevelike hripavo-sti. — Drugi, g. Juvan, tenor, pel je istega skladatelja tenorski samospev »Naša zvezda«. Potrudil se je in res prinesel točko do viška, zato pa je tudi žel obilo priznanja tako, da je moral na vreči M. Vilharjev tenor-solo »Ukazi«. Glas ima, a manjka mu še mnogo šole, da bode tudi lahko v kakem večjem kraju nastopil kot tenorski solist. — Najbolj je ugajala občinstvu Parmova skladba »Cvetočih deklic prsa bela«, za mešan zbor s sopranovim-solo, ki ga je pela g. Jerinova. Vsak kdor pozna to skladbo, ve da so tu zahteve stavljene na sopran v vsakem oziru velike. Solistinja mora imeti prvič mnogo in dobre šole. drugič mora razpolagati z obsežnim glasom. Vse te lastnosti so združene v g. Jerinovi, le žal, da je bila tudi nekoliko pre-hlajena. Upamo pa, da Jo kmalu slišimo zdravo, potem jo bomo šele lahko pravično sodili. Da je bil tu mešan zbor na višini, o tem mi ni treba govoriti. Te tri točke spremljala je na klavirju gosp. Zimermanova, ki se je zelo potrudila, a «ima tudi talen i ravno za spremljevanje, ki je, kakor vsakdo ve, sila težavno. To je moč, na katero sme biti »Glasbeno društvo Zagorje« ponosno, da jo ima. — »Naša pesem« in »Vrbica« sta skladbi, ki zahtevate od mešanega zbora kar največ. — Treba je tu mnogo pevske izvežbanosti. Koliko truda pa ta poslednja stane, predno se doseže, to pa ve samo pevovodja. Ta bi lahko povedal, kaj vse je treba prebiti in kako siten, naravnost neznosen, mora včasih biti, da s tetu doseže ono, kar zahteva pesem od njega in od zbora samega. To nalogo rešuje častno g. Levstik. Vnet in požrtvovalen za vse dobro in lepo se trudi neumorno, samo da bi imeli drugi kaj od njega in da imajo v resnici, to je pokazal prvi koncert. Vsa čast pa tudi z borovim pevcem in pevkam, ki tudi vedo, kaj leži na njih ramenih in kako je treba to breme nositi, da ne pade na tla in se ne razdrobi.
K sklepu bodi Še omenjeno, da je posetilo to prireditev s korporativno udeležbo pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri   Litiji, ter
LISTEK.
Dunojslio časopisje.
Velika mesta dajejo vsaki stva-i svoj posebni več ali manj lokalni •lorit in značaj. Naturalizem v- lite-nri in v slikarstvu je v Parizu, kakor v Berolinu in na Dunaju slonel a enih in istih načelnih temeljih, a endar je imel v vsakem teh mest j.j p<jsebni zuačaj in svojo posebno arvo. Za valček veljajo   v Parizu ravno isti ritmični zakoni kakor na Dunaju, a kaj je dunajski valček in ":aJ j* pariški!
Še bolje se to spozna pri stvareh, pri katerih so se svojstva prebi-alstva v zvezi s tradicijo kar mogo-svobodno razvila. Sem spada po-^•bno časopisje. Sicer so naloge časopisja povsod piecej ene in iste — da-ati čitateljem informacije, komentirati in kritikovati javne dogodke, zabavati občinstvo in je pridobivati za gotove ideje — a vsaka večja dežela, la vsako večje mesto ima vendar le '•asopisje svojega značaja in vse drugačno, kakor druga mesta in druge ležele.
Nikjer pa ni časopisja, ki bi bilo tako izrazito lokalnega značaja, kakor je dunajsko časopisje. Med ' rancoskimi pruskimi, angleškimi in italijanskimi listi je kraj vse lokal-
ne barve vendar nekaj precej podobnega ; dunajsko časopisje pa se od omenjenih listov bistveno razlikuje.
Pred vsem je dunajsko časopisje deliti na dve veliki skupini: na tiste liste, ki imajo politično veljavo in na tiste, ki nimajo nobene veljave. Povsod drugod na svetu je tako, da imajo politično veljavni listi tudi največ odjemalcev. Na Dunaju je pa ravno narobe. Taki listi kakor »Ex-trablatt«, »Neuigkeits -Welt - Blatt«, »Kronenzeitung« imajo veliko vec bralcev, kakor »Neue Freie Presse«, »Arbeiter Zeitung« ali »Deutsches Volksblatt«, >,Reiehspost« ali »Neues VViener Tagblatt«.
Za liste, kakor je »Kroneu Zei-tung« so Dunajčanje našli sicer jako karakteristično imenovanje »Gesin-delzeitung«, a pravično je to imenovanje le glede načina, kako so ti listi pisani, nikakor pa ne glede občinstva, ki jih čita.
Vse to, kar je velikim in uglednim listom glavna stvar, vse to je tem drugim listom postranska zadeva. V teh listih se posveča glavna pažnja umorom in ubojem, zanimivim in nezanimivim procesom, požarom in nesrečam in najneznatnejšim lokalnim dogodkom. Navadno imajo ti listi vsaj na prvi strani kako skrajno primitivno in surovo izdelano sliko, časih pa tudi po vec slik. Vzemimo na pr. »WeltbiatU % dne 19. mar ca. Cečcenju Pepetov in Pepic je ta-
korekoč posvečena vsa številka. Cela vrsta podob služi temu namenu. In kakih podob! Človek bi si kar lase izmval! Sv. Leopold je deležen ravno takega češcenja kakor sv. Jožef. Sploh so cerkvene zadeve deležne posebne pozornosti in ljubezni tega časopisja.
To časopisje daje tujcu vpogled v dušo kršč.-socijal. Dunaja, v dušo Luegerjevih čet. Kajti če so izdajatelji teh listov vseskoz Zidje, so odjemalci in čitatelji vseskoz krščanski socijalci.
Će pregledaš tak list, najdeš v njem same stvari, ki bi jih noben boljši list ne prinesel. Reportaža teh listov je ordinarna in čenčava; ti spisi se čitajo, kakor da so jih spisale stare babe z »Naschmarkta«. A gotovim krogom to ugaja in zvesto se drže teh listov in vse grmenje eq-c i jal nedemokratične »Arbeiter Zei-tung« nič ne zaleže, zlasti ker se ti listi svojim krogom na vse načine laskajo. Ti listi n. pr. skrbe z velikim aparatom, da zaslede vsako najmanjšo srebrno poroko in priobčijo ti podobo slavljenccv in njih otrok in ganljiv članek o vrlinah teh zakoncev. Na Dunaju je že dovolj, da jr kak hišnik legitimno poročen in da se je 25 let prepiral in prekljnl s svojo ženo — pa očaka, da priobčijo njegov portret raalični časopisju i* mu posvečajo nI—ire ter ga
zlatih porok, zlatih maš itd. pa uganjajo ti listi prave orgije sentimentalnosti in — hinavstva. Kaj takega je v vsakem drugem mestu popolnoma nemogoče.
Med boljšimi dunajskimi listi, med tistimi, ki imaj3 evropski tip, je na prvi pogled zapaziti, da je večji del priobčenih spisov v vseh listih skoro — doslovno enak. Ti veliki listi imajo vsak svoje, vedno interesantno pisane uvodnike in svoje vedno ejegantne in duhovite feljtone, a drugače dobiš v vseh listih malone doslovno eno in isto. To je nekaj spe-cijelno dunajskega. V Parizu, v Londonu, v Rimu ali v Berolinu bi ljudje strmeli in se nad vse skandalizirali, če bi le dva lista prinesla popolnoma enaka poročila o kaki sodni obravnavi, o kakem javnem shodu, o kakem senzacijonalnem umora, o kakem velikem plešo, ali o kaki seji parlamenta. Na Dunaju pa se ob sebi razume, da «e taka poročila v vseh listih enako glase.
Mogoče je to vsled številnih »Korespondenc«, ki izhajajo samo aa časopise. Namesto da bi uredništva imela svoje reporterje, pooatMnje-jo kar poročila teh »Korespondenc«, ker je to dosti cenejše. Vos te kores-
precej občinstva iz onih dveh krajev. Po koncertu zapeli sta obe'društvi 6kupno par pesmic in aplavza ni bilo ne konca ne kraja. Navdušenje se kar ni hotelo poleči in vedno znova je moralo to ali ono društvo zapeti novo pesem. Vendar pa je prevzelo glavni del zabave po koncertu pevsko društvo »Zvon« in z res izbranimi točkami zabavalo občinstvo do pozne ure. Na tem mestu bodi izrečena zahvala »Zvonu« za njegovo agilnost. Zagorjani pa obljubljamo, da vrnemo ta obisk v ravnotako obilnem številu, kakor nas je ono posetilo. L.
Dnevne vesti.
-r Konfiskacija. Včerajšnjo številko nam je državno pravdništvo zaplenilo zaradi članka »Državni pravdnik kot zagovornik«. V članku smo na podlagi suhih dejstev kritizirali postopanje namestnika državnega pravdnika dr. Neupergerja pri sobotni obravnavi proti lovcu Eisen-passu.
-j- Popolna   retirada nemškega
časopisja. Zadnje dni so nemški časopisi zopet enkrat strahovito rohneli, da se je nemštvu zgodila velikanska krivica in da se je praktično začelo deliti štajersko deželo. Nemški časnikarji so pomakali svoja peresa v srčno kri in pisali res krvave članke, češ, delavsko ministrstvo je izločilo obrtnonadaljevalne šole v Šoštanju, v Št. Jurju ob juž. železnici in v Žalcu iz inšpekcijskega okrožja graškega in jih priklopilo inšpekcijskemu okrožju ljubljanskemu. Strašno! Celjski poslanec Marckhl se je koj peljal na Dunaj, s trdnim name nom, da bo primerno zaropotal v ministrstvu. Tam pa je izvedel take reči, da je kar pod mizo zlezel in da je nemško časopisje takoj nastopilo retirado. V ministrstvu so Marckhl n povedali, da obrtnonadaljevalna inspekcijska okrožja sploh niso določena po deželnih mejah in da spada h graškemu okrožju razen imenovanih šol v Žalcu, v Šoštanju in v Št. Jurju ne le vsa Štajerska in Koroška nego tudi nekaj Šol na Tirolskem. Dalje so Marckhlu povedali, da so tudi slovenske šole v Žalcu, v Šoštanju in v Št. Jurju pripadale graškemu okrožju, a da je nadzornik Ku-tsehera sam prosil, naj se izločijo iz njegovega okrožja, ker zaradi nepo-znanja slovenskega jezika ni zmožen jih nadzorovati. In končno so Marckhlu povedali, da se je ta raz
inaoai nmdelile vaa dela, tako da si ne delajo konkurent*. Vsaka atnAa ima svojo knrespoadanen Ifc se bavi m poifeijettmi, ta s
mi, ta s sodnijskimi, ta s šolskimi, ta z zdravstvenimi poročili in vse izhajajo dobro. Uredništva delajo sam«> s škarjami.
Seveda je to v očitnem nasprotju z žurnal isti eno umetnostjo ali na Dunaju je žurnalistika podjetje kakor vsako drugo, kupčija s publicitete, in vsled tega igra denar, ki si ga prihranijo uredništva s porabo »Korespondenc« tako veliko vlogo.
Avstrijski provincijalni listi stoje v tem oziru na veliko višji stopnji, zlasti slovanski listi, kjer sc s škarjami ne da prav ničesar storiti in je treba vsaj prevesti če že ne sestaviti vsako najmanjšo stvarico, kar daje potem listom posebno barvo iit poseben značaj in se ugodno razlikujejo od dunajske uniformitete.
Sistem »Korespondenc« se je ta* ko raavil na Dunaju, da že sili v rubrike namenjene političnim razmotri vanjem, kritiki in zabavi. Samo Se največji listi imajo svoje članke svoje listke, svoja politična poročila. Mali jih že samo posnemajo. Klerikalne liste cele Avstrije pa je »Pius-Verein« sploh rešil dolžnosti samostojnega razmišljevanja. »Pius-Ve-rein« oskrbuje sa vse klerikalno časopisje v Avstriji uvodne članke, pa tudi feljtone, kritike, polemike.
Po času in po obliki poročajo torej dunajski listi, kar jih je smatrati sa liste evropskega
in nhsnaai in je t tem
delitev hrvriila še 30. julije 1*>7. In da je ravnatelj ljubljanske obrtne šole g. Šubic že tri leta nadzornik teh šol, a ker se nadzorniki vedno imenujejo samo sa tri lota, da Je bil sedaj zopet imenovan, novega pa as ni s tem ničesar ukrenilo. Marckhlu je moralo biti pa6 težko pri srcu, ko je to slišal, kajti to razkritje pomeni sanj veliko blamažo. Marckhl .>e šel intervenirat-, a je bil prek o moden, da bi se bi^prej sploh informiral; totalno neinformiran je prišel v ministrstvo in tam se sedaj seveda smejejo nevednosti tega poslanca in se norca delajo iz politika, ki zajema vso svojo modrost iz tako brezpomembnega lista, kakor je zakotna >Marburger Zeitung«. Ker je nemško časopisje nastopilo retirado, je stvar s tem seveda odpravljena in ostane od nje samo blamaža poslanca Marckhl a, ki jo bo pa že prebolel, saj ni ne prva ne zadnja.
-f- Nemški strah pred trljali»-inom. Celovškega poslanca Doberni-ga tlači že dlje časa posebna mora. Strah pred trijalizmom, to je pred združitvijo vseh jugoslovanskih dežel in pokrajin habsburške monarhije, mu je prešel v kosti tako, da pri vsaki priliki lamentira in tarna in svari nemški narod. Zadnjič je bil v Celovcu shod. na katerem je klical proti trijalizmn ne le vse avstrijsko nemštvo, nego tndi Madžare in Italijane, da, celo Nemčijo ter Bosno in Hercegovino ponudil v dar Madžarom, če dajo zanjo nem-štvu nekaj koncesij. Izvajanja poslanca Doberniga sicer nimajo aktualnega pomena, ker je vprašanje o irijalizmu takega /uiačaja, da še ne pride tako hitro na vrsto, pač pa so MmptomafiČnega pomena. Znano je, da je idejo o trijalizmn sprožil nemški poslanec princ Lichtenstein in i a so se na njegovo stališče postavili vsi krščanskosocijalni in klerikalni nemški poslanci. Dobernigove pridige imajo namen alarmirati nemštvo proti temu projektu in pridobiti za nemško stališče Madžare in Italijane, provzročiti, da bi v tem smislu vložila na Dunaju svojo jako tehtno besedo tudi Nemčija in končno iz-podbuditi krono, naj bi poskusila ?iriti z Madžari do sporazum ljenja v bančnem, carinskem in armadnem vprašanju na ta način, da jim kot nagrado za odnehanje prepusti Bosno in Hercegovino. Dobernigove sicer precej neslane lamentacije razodevajo načrte nemškega nacijonaliz-ma in zato smo jih zabeležili.
-r Iz deželnega odbora. Imenovali so se novi člani in namestniki v licencijske komisije. Stvar s politiko nima gotovo ni kake zveze, ker do sedaj še ni bilo klerikalnih, niti naprednih bikov. Od slej bo drugače! Iz vseh komisij je klerikalna večina vsakega izbacnila, ki je bil količkaj na sumu, da diši po napredstviL Vsled tega so padli: V Ljubljani K. Počivalnik, na njegovo mesto pa je prišel strokovnj. Skof v Koranov i ulici; v Ljubljanski okolici Vinko Ogorelec; v Postojni Arko; v Novem mestu Dolenec in tako dalje. Sedaj pridejo pobožni časi kranjskim bikom! Dr. Tavčar občuduje, da ima grof Barbo toliko lokalnega znanja po celi deželi. Grof Barbo: (pokazavši na dr. Lampeta). Zajemal sem iz tega izvira! Dasi je predpisano, da se ima glede imenovanja poprej zapisati kmetijsko družbo, se je vendar sklenilo, da naj se predpisano zaslišanje ne izvrši! Za provizorna paznika v prisilni delavnici se imenujeta Bučar in Tomažič. zadnji proteže nekega deželnega odbornika! Meseca julija se prirede na Grmski šoli kmetijski in zadružni tečaji, ki
med njimi popolna podobnost. Ko bi hotel označiti vse, po čemur se ti li-<ti razlikujejo, bi pa moral popisovati vse avstrijske politične razmere, kar pa odločno ne spada v okvir te-#a poročila. Naj se torej omejim na znraalistično - tehnično stran. Da so feljtoni nekaj posebnega, speeijelno dunajskega, sem že omenil. »Cause-rie«, kakor jih je dobiti v francoskih in italijanskih listih, niso na Dunaju več v modi. Listi so treznejši.
Odlikuje se dunajsko časopisje •zlasti po enem svojstvu. Italijani imenujejo to »sensibilita giornalisti-r-a«. Dunajski list ima hitro sodbo, je politično orijentiran, spozna takoj ves pomen vsake situvacije in zna vsako stvar predstaviti tako kakor ugaja njegovim. V tem oziru nadkri-ljnjejo dunajski listi vse druge, to jim priznava vsa Evropa.
Razlikujejo se pa od drugih svetovnih listov po eni lastnosti, ki je malo žurnalistična in se je mogla razviti samo v Avstriji. To je gosto-besednost. Kratkih komentarjev političnih dogodkov Dunaj ne pozna. Članki so dolgi in klepetavi, vsaka malenkost se komentira na dolgo in na široko, se obrača na vse strani in beli na vse načine, samo da je stvar daljša. Ta slaba lastnost je nastala iz koncesij, ki jih je moralo delati časopisje, ko je bilo občinstvo še na nizki stopnii izobrazbe.
Na Dunaju, 2. aprila 1910.
K. L»
bodo trajali trt tedne. T drogi viei oktobra in prvi polovici novem bra pa bodo v Marijaniiču gospo-dinjski tečaji aa učiteljice. — Učiteljem, ki bodo obiskovali risarski tečaj na obrtni šoli se planejo su-plentje ia normainoeotskegm zaklada
Prestajanje ■■tiinega kolka. Na ljubljanski poŠti Je bila oddana razglednica, na katero sta bila prilepljena dva narodna kolka in sicer kolek »Narod sobi« in kolek »Sola na Mati«. — Ta dopisnica je bila na posti uradno i spi rajona in nanjo zapisano »Nazaj«. Narodni kolek »Ptuj« kot politio. demonstrativnega značaja isključen iz postnega prometa.« — Narodnega kolka »Ptuj« pa sploh ni na tej razglednici. Mogoče je torej le dvoie: ali se je ia površnosti prezrlo, da kolka »Ptuj« sploh ni na razglednici, ali pa se hoče s šikanami sploh onemogočiti rabo narodnih kolkov. Površnost se sicer ne da opravičiti, a je odpustljiva, šikanirati pa se ne bo dalo narodno občinstvo in je največja nesramnost če se to uradoma zgodi.
-f- Jeseniški Pongratz proti nafte m u listu. Koncem lanskega leta smo priobčili dopis z Jesenic, v katerem se je tovarniškega uradnika Antona PongTatza, tistega ki je bil najprvo liberalec, potem klerikalec, sedaj pa je postal nomškutar, pristaš ptujskega »Štajerca«, slikalo v prav živih barvah. Pongratz se je čutil žaljenega in je vložil proti nam tožbo. Ker pa je izvedel, da imamo proti njemu v rokah silen materijal, je mož takoj zlezel pod klop in umaknil svojo tožbo. Škoda! To bi bila senzacija, če bi se pred porotniki pralo Ponmratzovo zelo. T'clo uma a-no perilo.
4- Učiteljska imenovanja na Štajerskem. Za definitivnega učitelja in voditelja v Žusmu je imenovan Avgust Rozman. Definitivni so postali sledeči učitelji^ ozir. učiteljice: Boza lija 2olgar v Št. Petru. Ana Pfeifer v Kapeli pri Brežicah in Ana Pire - Gabrič v Zabukovju.
— Dramatičnega društva občni zbor se vrši jutri, v soboto, dne 9. t. m. zvečer v mali dvorani -Narodnega doma--. Radi važnosti občnega zbora pričakuje se obilo udeležbe.
— Narodne čitalnice ljubljanske
letošnji redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob 2. popoldne v čitalnični dvorani v ?> Narodnem, domu«. Odbor vabi vse cenjene člane na obilno udeležbo.
— Šentpeterska moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Ljubljani je imela sinoči pri Zupančiču na Sv. Martina cesti dobro obiskan letošnji občni zbor. Predsednik moške podružnice občinski svetnik g. Fran Mali v otvori zborovanje, pozdravi navzoče, zlasti g. prvomestnika, vladneg-a svetnika Senekovica ter pojasni, da. imajo pravico voliti samo člani in morebitni med zborovanjem pristopivši člani. Pozivu k pristopu k podružnici so se odzvali vsi navzoči nečlani. — Nato poroča tajnica cdč. Helena B a v d e k o v a. V svojem poročilu po vda rja, da je bilo pred 18. leti, ko je ona prevzela tajništvo, vse bolj navdušeno za narodno stvar. Danes pa postajajo nekateri brižni, drugi pa cek> sovraži pram naši šolski družbi. Gra nice in tudi nekatere odbom: se vse premalo zanimajo za Metodovo družbo. Podružnico resnici postane vzor vs^m < j>odružnicam; naj skuša, prekositi v narodni požrtvovalnosti vse druge. Ce nam nasprotujejo bratje in sestre, ]>otem delujmo mi požrtvovalno iu nesebično za vzvišeno narodno stvar. — Podružnica šteje 6 pokroviteljev, 32 ustanovnih in 111 rednih članov. Je sicer ros, da plačujemo ogromen naroden davek, vendar bi se dalo z marljivo agitacijo število članic znatno zvišati. Saj je znano, da se nahajajo na nabiralnih polah vedno isti narodni davkoplačevalci, naj bi se pritegnili tudi oni, ki doslej niso plačevali ni kakega narodnega davka. Družba sv. Cirila in Metoda je najbolj potrebna družba, da, celo bolj je potrebna kot gasilna društva, kajti ta rešujejo posvetno blago, naša šolska družba pa nam rešuje otroke. Posnemajmo velikega dobrotnika Kotnika v kolikor ga kdo more: kdor ima mnogo, naj žrtvuje mnogo, kdor ima malo, naj žrtvuje manj. Delajmo neumorno, kajti vinograd je velik, delavcev pa je malo. — Poročilo tajnice je bilo z navdušenjem sprejeto. — Blagajničarka ga. Pod-krajškova poroča, da je imela ženska podružnica v minulem letu 1181 K 55 v dohodkov. — Nato se vrfi volitev ženskega odbora. Ker Je dosedanja predsednica ga. M al ly jeva radi boleh nosti odklonila vsako izvolitev, je bila za predsednico izvoljena ga. Franja Pod krajškova, sa odbor-nice pa gospodične Helena Bavdekova, A. Vičičeva,Veronika Kenda ter gospe Helena Šel k o tova, J. Potočnikova in Kat Zanova. Kot zastopnice sa veliko skupščino so bile izvoljene gdč.Zora Bavdekova, ter Ana In Ivana Vičičovi; zastopnice pokrovitelj-
brezna-h čla-e, ki
Ciril-naj v mgim
tm aa glavni shsojiHal pa so ge.
Podkrajskova in Potočnikova ter gdč. Helena Bavdekova in gdč. Kenda. — Is obširnega poročila tajnika moške podružnice g. Fr. P od k rajska povsamemo Meneče: Oba odbora, moški in ženski, sta imela 7 sej. Članov ima moška podružnica 246 in sicer 14 pokroviteljev, SO ustanovni-kov, 2 brambovca (obrambni sklad) in 201 letnika. Glede števila je podružnica nekoliko nasadovala, v gmotnem oziru pa je klub temu dosegla mnogo večji uspeh nego v letu 1906. Poročilo omenja Roeeggerja, nekdanjega Giontinijevega vajenca, ki je užival slovensko gostoljubnost, v zahvalo pa zdaj poziva Nemce na boj proti Slovencem. Nemci res delajo in pritiskajo na nas, toda to njihovo delo je nemoralno, kajti oni potujčujejo našo deco, dočim je nase delo moralno, ker skušamo resiti našo mladino. Mi ne lovimo nemških otrok, kakor love Nemci naše. Toda žal, slovenskih delavcev je malo, pa še te delavce ovira v njihovem delovanju lastni brat. Ampak pomislijo naj zaslepljenci, da kadar pade Slovenec, bo padlo med nami tudi katoličanstvo. Dolžnost vsakega Šentpe-terčana bodi, da nabere čim več udov za Ciril-Metodovo družbo. Pred letom še so dohajali družbi znatni dohodki od Mohorja no v. Tistih dohodkov ni več; kolikor se nabere, gre za »obmejne Slovence«. Nabrati se je morala že precejšna svota, vendar še danes ne vemo, kateri so tisti »obmejni Slovenci«, ki so deležni klerikalnega blagoslova. To je treba uva-ževati ter poučiti ljudi o sumljivi uporabi njihovega denarja. Od leta 1886, ko se je ustanovila šentpeterska podružnica, smo imeli na dan blag' vest ni kov sv. Cirila in Metoda svečano mašo, zdaj pa smeši nestrpna katoliška duhovščina slovanska apostola s Cirilmetodarijo. Dasi se vrši na družbenih šolah verouk pod državnim in cerkvenim nadzorstvom, vendar lažejo katoliški poštenjaki, <ia so šole liberalne, da propagirajo liberalizem. Ljudem, ki vedoma lažejo pravimo lažnjivci. — Končno omenja poročilo društvene prireditve v minulem letu, ki so prinesle družbi lepih dohodkov. Zahvaljuje se vsem faktorjem, ki so pri dotičnih prireditvah sodelovali. — Poročilo ie bilo z odobravanjem sprejeto. — Blagajnik g. Fran M a s e 1 j poroča, da je imela moška podružnica 866 kron dohodkov. — Nato se vrše volitve. Izvoljeni so bili: za predsednika: Fran Mallv; za odbornike: Fran Maselj, Tomo Mencinger, Ivan Bo-nač, Vihtor Rohrman. Fran Potočnik, Vek. Lenček, Fr. Podkrajšek, Drago Vučnik in Fr. Žan; kot zastopniki za veliko skupščino: Fran Mallv, Fr. Podkrajšek, Fr. Potočnik, V. Lenček in V. Rohrman; kot zastopnika pok rovi tel jnin: Miroslav Malovrh in Rudolf Šega, — Nato poziva prvomestnik g. vladni svetnik Se-n e k o v i Č , naj bi obe podružnici delovali tako vestno in vstrajno kot doslej: uspeh gotovo ne izostane. Poti dana* da se od družbe vedno več zahteva tako, da je nemogoče vsem zahtevam ugoditi. Družba namerava zidati pri Beljaku trirazredno ljudsko šolo, v Trstu pa veliko trinad-stropno poslopje, v katerem bi bilo prostora za 20 razredov. Uspehi naše šolske družbe* se kažejo povsod. zla-H pa v Trstu. Za zdaj je vodstvo dri'/be z delovanjem podružnic lahko zadovoljno, ker pa po navdušenju rada nastopi mlačnost, zato mora družba postopati zelo previdno. Blagi pokojni Kotnik je res zapustil družbi lepo premoženje, od katerega pa bo treba plačati 40—50.000 K na pristojbinah. Kotnikov dar mora biti nekakšen rezervni fond za poznejše čase. Gospod prvomestnik se končno zahvali podružnicama in ge. Mallv je v i nft požrtvovalnosti, nakar zaključi predsednik občni zbor z zagotovilom, da hodeta obe podružnici delovali tudi v bodoče v korist slovenskega naroda, — Po obenem zboru se je nabral znesek 38K 11 v kot dol kamna občnih zborov Sentpeterske moške in ženske podružnice.
— Eksekutiva narodno-radikal-nega dijaštva je imela te dni svojo glavno sejo, na kateri so podali za-stojmiki narodno-radikalnih akade-mičnih društev poročila o delovanju v teh društvih. Obravnavalo se je spet tudi razmerje med narodno-radikalnimi akademiki in narodno-ra-dikalnimi starejši nam i. V debati se je izreklo, da celokupna narodno-radikalna organizacija ne more In neče nositi odgovornosti — katera se ji je ie tolikrat od vseh strani naprtila — za politične cine narodno-radikalnih starejčin. Razume se pa seveda samo ob sebi, da s tem nima nobenemu biti otežkočeno delovanje v katerikoli politični stranki, katere program ni v navskrižju s narodno-radikalnimi idejami.
— Cerkle f rance . lllvrtea ima jutri, v soboto, ob pol 9. zvečer ▼ »Merkurjevi« dvorani v »Narodnem domu« zabavni večer.
_Ihmtlnskl večer »NDOl«. Včs-
rajia* notico glede ihaiiaahaga večera »NDO.«, ki se vrii jatri, ▼ aa.
tene ▼ areni »Narodnega doma« ob pol a zvečer, popravljamo v toliko, da je vstopnina: sedeži pri mizah ei vinarjev, stojišča pa M vinarjev, in no 10 vin., kakor Je bilo naznanjeno. — Pripominjamo tudi ie, da se po predstavi vrii prosta zabava, kjer bodo mlade plesalke in plesalci lahko pokazali svojo umetnost. — Jetri v »Narodni dem«!
— Popravek. V tajni seji ljubljanskega občinskega sveta dne 6. t. m. je bil imenovan za vrtnarskega pomočnika Anton Ferant in ne Feranto, kakor se je pomotoma poročalo.
— Tvrdkam, ki bi bile napro-šene za naročbo mednarodnih naslovnih knjig ali za inseriranje v njih, se nujno svetuje, o podjetju se informirati pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Bitka zaradi deklet Na parni opekarni v Kosezah pri II. Bistrici steplo se je 180 prekomorskih delavcev radi deklet. Na bojišču pustil je kruti sovražnik mnogo pošteno pretepenih oseb; eden je bil celo z nožem težko ranjen. Orožništvo je izročilo šest glavnih krivcev sodišču v Ilirsko Bistrico.
Iz Begunj na Gorenjskem. Tukajšnje gasilno društvo je priredilo pod zelo spretnim vodstvom naduči-telja in tajnika gasilnega društva g. Zavrla z izdatno pomočjo njega gospe soproge dne 28. sušca t. 1. v Gasilnem domu gledališko predstavo s petjem. Spored je bil sledeči: 1. Petje. 2. »Nemški ne znajo«, in 3. »Starinarica«. Ker je bil naval občinstva k tej predstavi naravnost velikanski, tako da skoraj polovica došlecev ni dobila vstopnic in je bil tudi gmotni uspeh za društvo dokaj povoljen, je sklenil odbor to predstavo ponoviti, kar se je dne 4. malega travna t. 1. tudi zgodilo. Pri obeh predstavah so sc pevci kakor tudi igralci, koji so sploh prvikrat na odru nastopili, izvrstno obnesli in želi tudi občo pohvalo. Ker je zanimanje občinstva za enake predstave jako veliko in tudi društvo potrebuje še dokaj drobiža, bi bilo želeti, da bi se gospod nadučitelj z svojimi pevci in igralci kmalu z novimi igrami na našem jako ukusno napravljenem odru pokazal. Seveda, kakor je že sploh v poedinih občinah na Kranjskem navada, se tudi dobe ljudje, koji bi takorekoč moralično morali se zanimati za uspeh gasilnih društev, oziroma njih blagostanje, ne jim pa naravnost nasprotovati (glej dopis v »Slov. Narodu« 2. aprila t. 1. št. 74 ^Gasilno društvo« v Šmartnem pri Litiji). Naše mnenje je, da stoje gasilna društva nad strankami in so v obče jako blagodejna; zato se nam zdi, da to ni lepo ali vsaj ne umestno. Vam pa gospod nadučitelj, pevke, pevci, igralke, igralci in gasilci kličemo: Držite se, na pomoč!
Več prijateljev društva.
Iz Gorenje Doline. Ni dovolj, da so nam vzeli jeseni kar dva vlaka, zdaj je državna železnica še povišala vozne cene. Od nas do Ljubljane kar za 70 vinarjev. To niso mačje solze. Ako imaš dopoldne opravek v Ljubljani, oziroma nižje od Jesenic, moraš iti že prejšnji dan od doma. da pravočasno dospeš na svoj cilj. Koliko moraš izdati za prenočišče, ve vsakdo. Naša županstva so se sicer trudila, da dobimo odvzeta vlaka. Tudi naš državni poslanec se je trudil za dosego zopetnih vlakov. A zdaj vse spi spanje pravičnega in kot novoletno darilo, — pa zvišanje cen. Gospod poslanec in župani, se priporočamo za krepek ugovor. — Dolince.
Neprijeten sestanek. Posestnik Ivan Hrovat v 6t. Jerneju ima na svoji kašči več golobnjakov, kjer imajo ločeno golobje in postolko vsako leto svoje mladiče. Postolke so si bile to pravico v gostoljubni hiši po veČini s 6ilo izvojevale in si te zastarane pravice nikakor ne dado kratiti, kakor se je to videlo ta teden. Prišle so bile iz toplega juga ter si poiskale svoja priljubljena bivališča na kašči. Tu pa so doživele veliko presenečenje, ker se je bila v odsotnosti postolk dvojica golobov naselila ter pravkar pitala dvoje slabotnih mladičev. Vnel se je ljut boj, v katerem sta končno podlegla goloba in postolka je pograbila mladiča vsiljenca ter ga nesla gospodarju pred prag; za njim pa de drugega, češ, glej, kako slabo varuješ naš stan.
&L Vid - Grobelno. Tukajšnje Šolsko poslopje je zaprto radi lanskega potresa za negotov čas. Dela v svrho poprave so se pričela. Kako so zidana novejša, ravno Šolska poslopja, priča ta stavba!
Bodite previdni! Po Kranjskem se klati mnogo seveda nemških, či-futekih potnikov. Ponujajo rasne slike, ki se po fotografijah reprodu-oirajo. Ako naročii po sliki, ki jo seveda moral oddati agentu, da ti reproducira ia nje sliko ta obesek, broso itd. in mn daš prednjem, misliš, da Je a tam kupčija sklenjena. V par dneh pride senat drogi agenti
Iste firme, premoti ie, 3a ima tovarna krasne okvirje in ako dodaš nekaj kron, je tovarna »le radi reklame« pripravljena s krejonom napravljeno krasno sliko zastonj dati. Navadno se ta nakana agentu povsod posreči. Ta »špas« stane 15 do 30 K. Ko dobiš potem seveda po povzetju krasen okvir, še krasne j šo sliko in najkrasnejši obesek ali brošo, sprevidel bodeš, kako naravnost briljantno si bil opeharjen, kajti vse krasote niso vredne piškavega oreha. Torej pozor!
Zaročila sta se gdč. A. A. Ku ster, vrtuarica v Hrastniku in g. Fr. Peklar    gostilničar   na   Dolu pr^ Hrastniku.
Stavka v Trbovljah. Čuje se, da je stavka, katero je uprizorilo v Trbovljah okrog 1500 delavcev, radi preslabe plače in radi nekega uradnika, že končana. Delavstvo se jo povrnilo na delo, pogajanja pa se še nadaljujejo.
Preprečena poroka.   Vid Dobič, trgovec z apnom na Mestnem Vrhu pri Ptuju in njegova    18letna hči Josipina sta se dne 6. aprila zago varjala pred okrožnim   sodiščem v Mariboru  radi   hudodelstva javn. nasilnosti.   Dobičeva sestra Marij;* je že pred par leti podedovala lep«, posestvo, vsled česar je sklenila, dasi stara že 55 let, da se omoži. Nje nemu bratu Vidu pa to ni bilo p( volji, kajti hotel je, da preide sestri no posestvo po njeni   smrti v rok« njegovim otrokom. Radi tega je zagrozil sestri,   da ji bo hišo na vsel> štirih vogalih za žgal. ako se poroči Sestra je takrat res odnehala, tod; letos so jo zopet prijele ženitvanjsk« muhe. Napravila je s hlapcem Fran cetom Svenškom iz Stanošine ženit no pogodbo iu bi imela biti tudi žt v cerkvi oklicana.Ko se je to izvede lo, je šla Josipina Dobič k svoji teti Mariji ter ji grozila,   da je oče že kupil revolver in da jo bo ustrelil, ako ne odneha od poroke. Naslednji dan je Vid res prišel z revolverjen nad svojo sestro ter ji grozil,   da b« ustrelil najprej njo, potem pa še ženina. Vsled strahu je Marija Dobi< odnehala od svoje nameravane por<> ke. — Vid Dobič je bil obsojen na tri mesece teške ječe, Josipina Dobi-pa je bila oproščena.
Četvoreke je povila 26ietna Ka« rolina Marinič v Vedrijanu v Brdili. in sicer tri dečke in eno deklico. Dv. dečka sta takoj umrla- en deček in deklica živita. Dasi je žena poroč«1 na, je župnik izjavil, da je to kazčr božja, ker ljudje preveč preklinjajo
Izlet primorskih sokolskih društev v Komen. V nedeljo prirede — ob lepem vremenu — primorska so kolska   društva   izlet v Komen u; Krasu.
Cerkvena tatvina v Senožečah. V noči od   6. na 7. aprila   je bib vlomljeno pri stranskih vratih v se nožeško cerkev. Tabernakelj velikega oltarja so tatovi odprli s ključem. tabernakJja stranskih   oltarjev p; vlomili.   Ukradeno je: monstranca, katero   je najbrže   podaril cerkvi knez Porcia, bivši posestnik senožc škega gradu, dva mašna keliha., sn brn   križ in   krona velikonočnega Kristusa. Cerkvene shrambe so vio milci popolnoma preiskali, razmeta li cerkveno obleko itd. Oltarno bhi zino so raztrgali. V zakristiji so ra/ bilimonštrancoker seje našel košček zlata, lunino steklo in notranji sred nji del, ki veže gornji del monstrance s podstavkom. Ciborij so pustili pač pa razmetali hostije po oltarju a dve so se našle pred pragom v za kristiji. Ukradene predmete so naj brže zavili v zakristijsko brisačo ii v raztrgano oltarno blazino. Kljv. čavnice tabernakijev   stranskih oltarjev so popolnoma potrte;   a tan niso našli dragocenosti, ker sta bila prazna.   Na velikem oltarju se pb-znajo sledovi čevljev, ker je vsek; kor moral tat stopiti na oltar, da jc snel velikonočnemu Kristusu zlat<> krono.   Dobili smo vest, da so isto noč opazili v Divači sumljivo troji co, a da jo je pravočasno odkurila.
Avtomobilna    zveza Opatija' Trst  in   obratno je postala prav;; »šiba božja« za ubogo istrsko ljud stvo. Le nekaj slučajev! Radi nagi vožnje je bil povožen neki Račičai in usmrćen.   Šofer je bil pri okraj nem sodišču v Podgradu popolno m; oproščen.   Zagovarjal   se je,   da še voznik ni umaknil na pravo stran — Te dni povožena je bila neka že na iz Poljan pri Podgradu. Seveda se šofer za to malenkost   ni brigal' Ubožico, ki je po zatrdilu okrajnega zdravnika   dr. Bileka   v Podgradu smrtno   ranjena so naložili na voz. Ko je voznik povoženo revico peljal proti Podgradu,   pridivja   za njim drugi   avtomobil   in ker se mož ni mogel  tako naglo izogniti,  se ie z avtomobila — streljalo! — Nič nimamo proti dnevni avtomobilni zvezi* pač pa energično zahtevamo, naj se vozniki avtomobila pouče, naj previdno vozijo;  slavno c. far. okrajno glavarstvo v Voloskl pa bode storilo le svojo sveto dolžnost ako lađa strog ukas na šoferje! Tndi ubogi Kraso-vec in Brkin je človek!
Zamenjali mrlič v iriaakl bet-
nišairi! Pišejo nam iz Trsta: V tržaški mestni bolnišnici vladajo neverjetne razmere, ali da bi kar mrliče zamenjavali, kaj takega se pa do minule srede vendar se ni pripetilo. — V sredo namreč, sta bila v mrtvašnici mestne tržaške   bolnišnice dva mrtveca, iu sicer:   521etni Anton Scarpa.ravnatelj kavarne »Alle Na-zioni« in težak Ivan Plesničar iz Bojana št. 357. Družina Scarpa je naprosila vodstvo mestne bolnišnice, naj isto dovoli prevoz trupla pokojnega očeta, oziroma soproga v družinsko   stanovanje,  nahajajoče se v zagati Marmella št. 3. Vodstvo bolnišnice je prošnjo   sorodnikov uslišalo in v sredo ob 1. popoldne je pogrebno podjetje   Zimolo prepeljalo mrtveca v krsti v stanovanje gori omenjene družine. Sorodniki so na vso moč plakali okoli zaprte krste in neizrečeno  žalovali   za pokojnikom, .i brumne ženice in brivec so že čakali, da mrtveca prcohlečejo in obri-lejo. — In res, že so odprli krsto in brivec, neki Oreste Spadoni,    ki je ■>il   prijatelj Scarpovih, prične mrt-M-ca »žajfati« in briti. A ko ga je is 'olovico obril, spozna, da ta mrtvec -ploh ni pokojni Scarpa, temveč nek lepoznanee.    Tudi sorodniki   so koj -jKDznali, da jim je mrtvec čisto tuj n ne njih oče, oziroma soprog. Tekli > takoj v bolnišnico, kjer so konsta-rali, da leži truplo Scarpe še vedno mrtvašnici, a ono Plesničarja je ilo odpeljano na dom Scarpe. Straž-ik mrtvašnice, neki Franc Stoker, . ko je zaprl obe krsti, pomotoma opisal na ono Scarpe,  ime Plesni-"arja, in na Plesničar je vo ime Sear-i >e. Ko so radovedne babnice iz sodnih ulic zaznale o tem čudnem ogodku, je bil v Scarpino stanova-je tak naval, da je morala posredn-ati policija. Seveda je Zimolo zopet romab- z mrtvim, na pol obritim desničarjem nazaj v bolnišnico in ripeljal Scarpo v družino, ki je bil krat vendar le — pravi!
Krvav čin osvete.   V Kastelir-v Istri je neko kmečko dekle po-odilo nezakonsko dote.   kar je vse omače, posebno pa očeta dekletove-_a močno razjarilo. Oče. ki misli, da ■ u je hči ^osramotila;: pošteno hišo i ime, je pograbil novorojenčka in -ra presekal na dvoje. Grozovitega ivjaka so zaprli.
Južna železnica   bo   vendar na reski   progi   s   1. majem pričela z hrzovlaki hitreje voziti. Večerni re-i hrzovlak bode okoli 70 klm dol-progo prevozil 3 minute hitreje, a kor   njegov   jutranji   kolega — mi vlak! Je pa le tič. ta reški br-nvlak!
Se vtopila v morju.   Pišjo nam
: Pulja:V morskem kopališču »Sac-»rpriana« je kot oskrbnik   u mirov-i eni podčastnik    vojne mornarice, 'ruckl, Moravče po rodu. in je imel kopališču  tudi svoje stanovanje. Njegova žena. 351etna Frančiška Prnekl. doma iz Mozirja na Štajer-kem, je bila že delj ča->a bolehna in <>žna. V sredo ob 4. zjutraj je vsta-in ne da bi se popolnoma oblekla, izginila iz sobe, ter se ni več vrni-Ob 6. zjutraj se je možu ven-.jr le čudno zdelo, kam je izginila proga in jo gre iskat z dvema mla-ničenia. ki sta pri njem stanovala, res so zagledali nedaleč od kopa-lezati v morju žeusko truplo, itero so potegnili h kraju in v njej »oznali Prucklovo. — Pokojnica je ustila na soproga pismo, v katerem • tu naznanja vzrok izvršenega čina. ica prosi oproščen ja in mu daje rasta navodila, kako naj vzjzoji njuno 2Icfno hčerko.
Vroča ljubezen. Kada, ztdo rada * a se imela. On mlad, zal mladenič bogate rodbine na Reki. Ona zala klica -— Rusinja. Seznanila sta se -lučajno<\ Moj bo|r, kaj vse slučaj jiravi! Tudi ona, tako je vsaj prala, je v/, jako, jako bogate rodbine ma, tam daleč, daleč na Ruskem... » prostih uricah    šla    sta v bujno rasno Opatijo, v svetovnotnaao po-ojnsko  jamo.   v prijazno Bistrico, celo po ulicah sta v vroči ljubezni •njavala poljubčke. Pred par dne-pa je izginil debeli portmone bo-tega mladeniča, tudi jako bogata -inja je slučajno izginila. Da bi raprej   zali   mladenič dobil svojo ibico nazaj, dal jo je iskati po mo-< h, ki jo, ako jo dobe, gotovo nazaj Vpeljejo!
Amerikanske novice. V Cleve-?aodu sta umrla Fran J a k š i č iz Sodje vaai, fara Žožemberg in 241et-na Marija   Blatnik iz Cerknice.
Ponesrečil se je v tovarni za železo Ivan Polovic. Zadel ga je železen drog v glavo tako, da je bil v ne-.iterih urah mrtev.   V Ameriko je prišel pred dvema mesecema.
Po Martinovi cesti   se pripelje voz težko naložen z dolgimi hlodi za drva,   ki bi ga navadno vlekla dva onja. Toda tukaj je bila drugačna prežna »živinam.    Koj spredaj^ pri j niči vlečeta za verigi dva vojaka, po obeh straneh poriva po kakih 10 vojakov, a zadaj tudi tišči še kakih "» teh   uniformiranih c. in kr. teža-
lcov. Nikoli Se nisem vMsl r tjab liani, da bi vlekli tako teiek vea re eimo prisiljenci iz Kodeljevega ali kaznjenci iz Sodne ulice. In tembolj žalostno me je to dirnilo, ker so bili -vpreženi« ,vojaki slovenskega pes polka. Kaj bi storil n. pr. v tem slučaju naš si. nemški pespolk! Gotovo bi štrajkal! Zakaj se pa redi v Ljnb-!jani pri topničarjih na stotine konj? Mogoče li samo zato, da nastopajo pri raznih paradah? In v Selu pri žrebčarni? Li samo zato, da se vozijo častniki ua sprehod in njih deca v mesto v šolo? C. in kr. konj, ki želi |h> delu, saj je zato, stoji v hlevu, a njegov posel opravlja slovenski mladenič, gledajoč sramežljivo ob tla, sramujoč se dela, ki ga mora opravljati tukaj javno v mestu na ulici, ki ffa je pa opravljal doma kot kmetski t'ant z rogato ali dolgouhato živino.
Pot ukradenega prstana. Dne 13. marca je bil v Trnovskem predmestju ukraden neki bran je v k i zlat prstan. Preteklo sredo je prstan našla neka služkinja sosedne stranke v kanalu ter ga potem pokazala ženi nekega potnika, katera je služkinjo pregovorila, da ji ga je prodala za "> K. Le - ta ga je pozneje kazala branje v ki, katere last je bil, in se hvalila, kako poceni je prišla do njega. Branjevka je prstan spoznala za svojega in zadevo naznanila policiji, ki je vse oddala sodišču, ki bode izgovorilo zadnjo besedo.
Na Ljubljanici imajo sedaj zopet, kakor vsako leto, pijonirji običajne vaje. Ko sta veslala te dni proti prisilni delavnici dva prostaka z brodom, sta zadela v most, kjer se je razbil in sta vojaka padla v vodo. Poveljnik pijonirskega oddelka, neki nadporočnik 47. pcspolkn, je takoj skočil za vojakoma v vodo ter ju rešil. Ker se je bilo bati, da se tudi sam ne prehladi, je odšel po rešitvi v garnizijsko bolnišnico.
Včerajšnji nabor v »Mestnem domu« se je vršil zelo mirno. Po mestu je semtertja kak mladenič j>o-kazal nekoliko običajuega poguma, a za aretacijo pa policija ni imela nobenega povoda. Nekoliko živahnejše pa je bilo danes. Ovenčani s cvetlicami so bili ponekod veseiejši, čul se jc tudi kak »Aof! <, a do posebnosti ni prišlo. Policija je dopoldne aretirala zaradi kričanja le tri novačence.
Tatvina pri naboru. Včeraj je bilo med naborom v ^Mestnem domu« Andreju Masteku ukradeno 20 kron denarja. Tat je znan.
S ceste. Ko je včeraj po Tržaški cesti peljal izvošček Karel J ager, mu pride nasproti z vozom posestnik Jožef Šenk iz Podpeči s svojim iOletnim sinom. Šenk je zadel v Ja-srrov voz, ter mu napravil 25 kron •^kode.
Poskusen samomor. Danes ponoči se je v vojašnici tukajšnjega c in kr. 17. pešpolka s svojo puško ustrelil trobentač Ivan Cedilnik. Zadel se j<- v pljuča in se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v gar-nizijsko bolnišnico. Ponesrečenec služi pri vojakih že četrto leto.
Samomor. Cetovodja pri topničarjih. Viktor Travni c ze k, rodom ogrski Slovenec, se je včeraj zjutraj radi dobljeno kazni. 21 dni, ustrelil.
Izgnbila je    postrežnicn    I tnn
Zmrzlikarjeva bankovec za 10 K. — Postni slupra Ivan Rekar je izjrnbil bankovec za 10 K.
Delavsko gibanje. Včeraj - je z južnega kolodvora odpeljal • v Ameriko 40 Macedoncev, 30 Hrvatov in 2 Slovenca. V Heb je šlo 25, v Buchs 45. v Inomost 50, v Št. Mihe! pa \~> Hrvatov. Na Dunaj je šlo 00, v Budimpešto 40, v Kočevje 35, v Ljubljano je prišlo pa 50 Lahov.
Slovenska Filharmonija' kou-certira jutri in v naprej vsako sobota v restavraciji hotela »Južni kolodvor« *A. S^idh. in sicer ob slabem vremenu v notranjih prostorih, ob ugodnem vremenu pa na vrtu od 8. do 12. zvečer. — Vstop prost.
Slovanski Jug.
-   Jugoslovanska enciklopedija.
Svoječasno smo po >Agramer Tag-blattu« priobčili vest, da je radi izdaje jugoslovanske enciklopedije nastal spor med zagrebško in Udgrad-sko akademijo. Na to je »Obzor« priobčil interviv, v katerem je predsednik »Jugoslovanske akademije« v Zagrebu, profesor Tade Smičiklas kategorično izjavil, da glede jugoslovanske enciklopedije ne obstoji nobeno nesporazum ljenje kamoli spor med zagrebško in bel-gradsko akademijo. Mi smo tndi ta dementi zabeležili ter izrazili svoje zadoščenje, da se je vest »Agramer Tagblarta« izkazala kot neresnična. Toda, kakor vse kaze, je na stvari vendarle nekaj resnice. V »Agramer Tagblattu« z dne 6. t. m. namreč čitamo to-le: Naš belgradski dopisnik g. Svetozar Grebena«, glavni so-trudnik »Štampo« je nam poslal tole izjavo: »Moja vest o akademiji znanosti je absolutno točna, Poročal
_ _„ o feam na UMmeno nekega oglednega akademika in sam vest priobčil tndi v »Štampi«. A te vesti dosedaj se ni nihče niti poskusil demontirati.« — Kaj je torej na stvari f V interesu stvari bi bilo, da sedaj spregovori tudi srbska kraljevska akademija v Belgradu.
— Naslednik škofa Strossmaj. erja. Za naslednika pokojnega Stroseraaverja bo imenovan, kakor poročajo hrvatski listi, zagrebški pomožni škof Krapac, zagrizen klerikalec. Papež je baje to imenovanje že odobril, da je torej stvar toliko kakor gotov«. »Pokret« pravi, da Krapčevoga imenovanja Tomašiee-va vlada ni zakrivila, češ da je bila stvar definitivno rešena že pri odstopu bana barona Raucha. Končno pripominja »Pokret«: »Prepričani smo, da bo to imenovanje bridko zadelo ves naš narod in da bo povzročilo vihar ogorčenja v vsi djakovski škofiji. Zato pač ni bilo treba čakati toliko let, da se sedaj spomin Strossuiaverjev na takšen način obla t i.«
— Dopolnilne volitve v hrvat* skl sabor bodo 18. t. m. Na podlagi pakta, sklenjenega med banom dr. Tomašičem in hrvatsko-srbsko koalicijo bodo kandidirali: v Varaždinu vsenčiliški profesor dr. Julij Rorau-er, v Gospiću vsenčiliški profesor dr. Krišković, v Novski vseučiliški profesor dr. Hilovič, v Bošnjakih sekeijski načelnik dr. Amruš, v Zemunu i-ori han pl. Chavrak, v Ogulinu velet ržec Si pun, v Moroviču pa bivši |xxlban dr. Šunianovič.
----- Organizacija klerikalcev na Hrvatskem. Pod potronanco škofa Antona M ah niča so se včeraj v Zagrebu zbrali hrvatski klerikalci, da si osnujejo svojo organizacijo. Na sestanku so bili, kakor čitamo v ^Agramer Tagblattu«. večinoma sami duhovniki. Sestanek je bil precej buren, ker je dr. Ortner nastopil proti ustanovitvi uove organizacije. Zlasti so med duhovniki povzročile velik vihar Ortuerjcve besede: »Na sestanek ste povabili samo pripadnike duhovniškega stanu, kje pa imate ljudstvo, za katero baje hočete ustanoviti novo organizacijo.« Po daljši debati se je sklenilo, da se ima nova organizacija imenovati »Hrvatska katoliška narodna zveza«.
Po slovanskem sveta.
— »Vseslovanska časnikarska zveza«. Odbor »Vseslovanske časnikarske zveze« ima v soboto 23. t. m. sejo v Prerovu na Moravskem v hotelu »Prerov«. Na dnevnem redu te seje bo posvetovanje o vseslovan-skem časnikarskem kongresu v Sofiji. Kolikor smo informirani, je odbor -Vseslovanske časnikarske zveze« sklenil, da bo predlagal za predsednika kongresa, katei*ega se prvič vdeleže časnikarji iz vseh slovanskih zemelj, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, o katerem se z gotovostjo računa, da se vrleleži kongresa.
— Shod češkega dijastva, ki bo od 6. do 8. maja v Brnu, ima sledeči program: Dne 6. ina ja pozdravni večer. Dne 7. maja dopoldne zborovanja odsekov, in sicer: L sekcija: dijaško socialno vprašanje: a) stališče revnejrn dijaka v dobi studij: h) razmere dijakov neposredno po končanih študijah; II. sekcija: A. Češko dijašfvo in visoke šole v Avstriji. B. Organizacija češkega visokošolskega dijaštva; III. sekcija: Češko dija-štvo in slovansko vprašanje. - - Dne 7. maja popoldne plenarna seja, sprejetje resolucij posameznih odsekov. Dne 7. maja zvečer predavanje o Moravskem. —■ Dne 8. maja dopoldne velik manifestacijski shod za II. češko univerzo v Brnu; zvečer pa večer v slovo.
— Zrno do zrnu • . . V znani praški restavraciji »U Vej vodu« se je v preteklem letu zbralo za. »Ustf. Maf. škol.« 1600 K, za »Severočcsv. jednoto« 300 K in za Pošnmavsko« tudi 300 K.     Torej skupaj 2200 K.
— »Slovanski klub« v Pragi jo imel dne 30. marca svoj občni zbor. Delovanje je bilo tudi v preteklem letu prav vsestransko in marljivo: slovanski večeri, shodi v prilog kulturnim težnjam Slovanov, informacije Slovanov, ki prihajajo v Prago, kurzi slovanskih jezikov itd. Sekretarijat »Kluba«, v Pragi na Poriči »Hotel angleški dvor«, je v resnici slovanski konzulat za Slovane, ki prihajajo v Prago. — Predsednik »Kluba« je dr. Vratislav Cemy, nje-ifov namestnik pa dr. Jos. Scheiner; ostali odborniki so iz najuglednejših praških čeških krogov.
BflZBC stvnL
», an je oni glasoviti Na-stič, ki je sa dobro plačilo denunei-ral srbske rodoljube kot veieMejal-ee, kupil kavarno »Klagenfurt« na Dunaja. Ce je to resnično, potem je Nastie plačal kupnino a
9 Delavski vlak je pripeljal te dni is Italije v Avstrijo 14 vagonov italijanskih delavcev. Naši delavci heie v Ameriko, k nam pa dohajajo nadležni Italijani.
* Mesto toii deželo. Mestni za-stop v Libercih je sklenil tožiti češko deželo na plačilo že 31. decembra m. 1. zapalega prispevka za regulacijo reke Nize v znesku 78.000 K.
1 Vojna v Južni Ameriki. Med republikami Čile, Ekvador in Kolumbija na eni in med republiko Peru na drugi strani pride skoraj gotovo do vojne. Peru je popolnoma mobiliziran. Napadi na konzulate se vrše skoro vsak dan. Vzrok prepirom so državne meje.
4 Splošna stavka grozi izbruhniti v Nemčiji med slavbinskim delavstvom. Vse zidarske, tesarske in podobne organizacije so sprejele resolucije, v katerih zahtevajo znatno zvišanje plače. Organizacije podjetnikov so pa soglasno izjavile, da o kakem zvišanju plač ne more biti govora.
:: Kitajcev je samo 1H5 milijo-
nov. Neka nova statistika, ki jo je napravila Kitajska vlada, je spravila na dan presenetljivo dejstvo. Doslej s«' je splošno sodilo, da ima Kitajska okolu 400 milijonov prebivalcev. Toda ugotovilo se je, da je to število prit i rano. Ker se Kitajci upirajo ljudskemu štetju, je dala Kitajska vlada šteti le hiše v cesarstvu, ker je bilo to edino sredstvo, da se je moglo zadobiti približno število prebivalcev. Našteli so 33 milijonov hiš, in ako se vzame povprečno na vsako hišo po pet prebivalcev, šteje Kitajska skupno 165 milijonov ljudi. Prestolnica Kitajskega cesarstva. Pekinsr ima s predmestji 250.000 hiš, torej okolu 2,250.0OU prebivalcev.
Književnost.
Hrvatske »Moderne biblioteke« je izšel 15. snopič, ki obsega originalne povesti mladega in nadarjenega pisatelja Josipa Baričeviču ]>od naslovom »Novele i Portreti«. Te novele so nekaj posebnega po svojem slogu in jeziku in po tipih, ki so v njih opisani. Letna naročnina na »Moderno biblioteko« znaša 12 K. posamezna knjiga 1 K 20 v. Naročbe sprejema :>Mod. bib.« v Samoboru pri Zagrebu. Naročnino je vnaprej poslati.
Telefonska hi hrzoiavna poročna.
Don Faidutii — tržaški škof?
Trst, 8. aprila. Prost dr. Fridut-ti je bil brzojavno poklican v Rim. Govori se, da je Faiduttijevo potovanje v Rim v zvezi z vprašanjem izpopolnitve tržaške škofove stolice. N;? dobro poučenem mestu zatrjujejo, da je don Faidutti najresnejši kandidat za novega tržaškega škofa. Seja »Zveze južnih Slovanov.«
Dunaj, 8. aprila. Dr. Ploj sklicuje sejo »Krene južnih Slovanov« v četrtek, dne 14. aprila ob 11. dopoldne, ter ]>oziva vse člane, naj se te seje zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih.
Vpokojenje sekeijskega načelnika. Dunaj, 8. aprila.   Sekeijski načelnik    v    finančnem ministrstvu. Kniazialucki. stopi v pokoj in bo pri tej priliki dvignjen v baronski stan.
Baron Bienerf in stranke.
Dunaj, 8. aprila. Ministrski predsednik baron Bienerth je za prihodnjo sredo povabil k sebi predsednike »Slovanske Enote«, predsedstvo »Poljskega kluba« in načelstvo »Nemško - nacionalne zveze«.
Ogrski finančni minister.
Dunaj, 8. aprila. Cesar je danes zopet sprejel dr. Lukacsa, da mu jc poročal o raznih carinskih zadevali. Lukacs jc napram žurnalistom de-mentiral vesti, da bi vladalo kako nesporazumi jen je med člani vlade in da bi bila kakšna visoka oseba vplivala na to, da so se zadušili razni procesi, naperjeni proti narodnostim.
Poljedelski minister v Gorici.
Dunaj, 8. aprila. Vodja poljedelskega ministrstva, dr. Popp,   se je odpeljal v Gorico. Crnogorski poslanik v Belgradu.
Bel grad, 8. aprila. Semkaj je prispel črnogorski poslanik v Carigradu, Gregovič. Zatrjuje se, da je prišel semkaj v posebni misiji. Včeraj je kenferiral z raznimi politiki. Vstaja v Albaniji.
Skoplje, 8. aprila. V bližini Prištine je sedaj koncentriranih 30 bataljonov, a na bojišče se pošiljajo vedno novi voji. Bolnica v Prištini je prenapolnjena ranjencev in bolnikov. Uporni Albanci imajo svoje taborišče v Belevi. Turška armada je vzela Albancem 6 topov, ki so jih nedavno tega vstaika čete zaplenile nekemu vojaškemu oddelku. Borba uporniki in vojsko ie vedno tra-
ja. Topovi še vedno neprestano grme, da jih je slišati do Skoplja. Turška artiljerija je bombardirala I pek in Djakovo ter razdejala več albanskih trdnjavic. Več upornih Albancev je izvršilo samomor, da niso prišli v roke Turkom.
Skoplje, 8. aprila. Iz KumaiLo-va je došlo semkaj 5 bataljonov, ki so se nemudoma odpeljali z železnico v smeri proti Mitrovici. v Prištino je poslanih tudi več vojaških oddelkov iz Seresa in Soluna. Ponoči prihajajo semkaj vlaki z ranjenci. Govori se, da se Ševki paši precej slabo godi na bojišču.
Skoplje, 8. aprila. V Peči so Albanci ustrelili polkovnika Ruzdi bega, poveljnika ondotne posadke, ter ranili ondotnega mutesarifa Haki bega.
Srbski kralj v Carigradu.
Carigrad, 8. aprila. Kralj Peter je prisostoval svečani liturgiji, ki jo je imel sam ekumenski patriarb Joabim. Po liturgiji ji* cerkveni zbor zapei »Mnogaja ljeta«. Zgodilo se je to prvič, da se je v patriarhij-ski katedrali v Carigradu 7~>clo v slovanskem jeziku.
Carigrad, 8. aprila. Pri vojaški oaradi na holrmi svobode je sodelovalo 40.000 mož. Pred kraljem Petrom jc defiliralo 20 bataljonov pe hote, 2 topničarski brigadi in 14 eskadronov konjenice.
Proti  angleški gosposki zboruici
London, 8. aprila. Zbornica po
slancev je sprejela s 339 proti 237 glasovom resolucijo, s katero se omejujejo pravice gosposke zbornice v vprašanjih, tičočih se državnega proračuna.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšdk.
Jfuhati ne znajo,
to 5mo konstatirali vselej, ko so se postavile na mi^o Pef^ateie, ki niso sle posebno v slas* Zahtevajte zastonj 790
kuharsko knjigo
pri tvrdki Prva kranjske tovarna testenin v JI. ffistrici.
Žitne cene v Budimpešti
Dne 8. aprila 1910. Termin.
Pšenica za april 1910. . Pšenica za maj 1910 . . PScnica za oktober 191u. Rrž za april 1910 . Koruza za maj 1910 . . Oves za april 1910   . .
Efektiv.
10—15 vin. višje
za 50 ki£ 13*4."
za 50 kg 13*23
za 50 kg 11-03
za 50 kg 7*25
za 50 kg 601
za 50 kg 8'6<>
Neteorolosično poročilo.
SrMaji zračai tlak7Si*t art
fcbninr. 1	Čas •P*z0-vioja	Stanje barometra	Tempera- j (ura v C 1	*> 2 Nebo
7.	2. pop.	730 3	113	sr. jjzah. det. jasno
V	9.zv.	732o	8-1	slab jug dež
8.	7.zj.	7239	52	sr. vzsvzh „
Srednja včerajšnja temperatura 9*8*, norm. 8 P. Padavina v 24 urah 98 mm.
1234
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega ljublje-nefa sina, brata in strica, gospoda
Stanka Drmelj
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo preč*. g. župniku M. Kerinu za njegove tolažeče obiske, kakor tudi bla-gorodnemu gosp. dr. Schmirmaulu, zdravniku iz Rajhenburga za trud in lajšanje bolezni blag. pokojniku. Presrčno se zahvaljujemo darovalcem lepih vencev in sploh vsem, ki so v tako obilnem številu, vzlic slabemu vremenu, spremili dragega rajnika na njegovi zadnji poti.
Iskrena, presrčna hvala vsem!
V Boštanju, 5. aprila 1910. Žnlujoči ostali.
se vrši I24£
v soboto, dno 9. t m.
v
hotelu pri Seidlu
Zfitt s i zior.    Msnu mu
Sprejmem
strojepisca
veščega slovenske in nemške stenografije.
Advokat dr. Franc Frlan
v  Ljubljani v hiši Štefanove gostilne,
Miklošičeva cesta št. 4.
1197
službo
ph prvi veliki savarovalBlot na ttvlfsaio
ki hočeta resno samo neoporečno delati in se moreta izkazati z dobrimi uspehi. Ugodni, ceni tarif jako olajšuje poslovanje. Stalna in dobra plača, potni stroški in provizija. Nudi se res korenitim močem eventualno tudi živ-Ijensko preskrbljenje. Le obsežne, resnične in popolnoma odkrite ponudbe, z navedbo dosedanjih uspehov, *če moeoče s sliko, naj se pošljejo pod „W. S. 6504" na Rud. », Ounaf l, Seilorstatte 2. 1235
GODI
nn
Hlzanki
UPTefll
ovtit iiMmia
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica it. I.
Iz konlcurzne mase Ivaaa Ml«
klanca, trgovca v Ljubljani, 1207
le poceni na pmdaj
železna Vertheimova
blagaj
srednje velikosti.
Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni podpisanega upravitelja.
V Ljubljani, dne 5. aprila 1910.
Dr. Anton SvigelK odveloik v Ljubljani.
:va Humpoiee *aj »hnirJla? f u4
kNqMepj
ANT
toiponodmrobu
tv/rdtka
TOME
Humpoku
Sprejme ee
Zahvala.
Za vse izraze sočutia ob bolezni in smrti našecra nepozabnega soproga odnosno brata, gospoda
J$nka Hudovernika
c. kr. notarja v Kranjski gori
kakor tudi za darovane vence in spremstvo k zadnjemu počitku izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo Osobito pa se zahvaljujeva gosp. okraj, glavarju 2upneku, g. kranjskogorskemu županu gg. občinskim svetnikom, gg. sodnim in davčnim uradnikom, požarni brambi in gg. pevcem in vetera om v Kranjski gori za izkazano zadnjo čast predragemu pokojniku.
Marica Hudovernik roj. Gorup     Alexander Hudovernik
c. kr. notar.
papirne  ali  galanterijske   stroke kot podružnični vodja.  Stroke ve^ći imajo prednost.  Oziralo se bode le na najboljše moći. — Tudi
2 učenca
z najmanj 3 razredi srednje šole 80 sprejmeta.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1241
Prihranite usok dan
4-M do 24 kron, ako
zavži vate ŽOlOZDOtO
vino a kino lokarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev,
mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več
železa, kot navadno
VtnO in kotega bi morali izpiti eden do pot litrov na dan, da bi
dovedh organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi al-kobola le ikOdljiTO.
I stekl. Piccolijevega železnatega vina 2 K. — Naročila  proti povzetju.
z dobrimi spričevali, izurjen v pohišt ▼enem in stavbnem delu se za dobro plačo takoj eprejme v trajno delo.
Igaao Toplak, 1210 ■tfaar in goatilniear w Trkovijak
Opomin.
Dotični gospod, ki je na belo nedeljo pri Dcv. Mariji ▼ Polju izmaknil listniCO a 50 K, se tem potom nujno poživlja, da listnico z vso vsebino vrne oškodovanemu, do 12. t. m, sicer se ga bode naznanilo sodniji, če-ar se pa dosedaj le "sled prizane-sljivosti ni storilo. Pr«če o njegovi krivdi so na razpolago. 1242
i dvoma sobama in prltlklinamf
it lila s 1. raajnikom v WoIfovi Hiti 8
Obeh deželnih jezikov vešča
vzgojiteljica
ki je sposobna tudi za pouk v klavirju
se sprejme
k  dvema  deklicama  od   S—10 let
Ponudbe pod „65" poštno ležečo, Žalec. 1209
vina
priporoča po nlzl&ih cenah
1051
..Kranjska deželna vinarska zadrasa v Ljubljani" asss
Sprejema naročila na večje množine ter daje brezplačno informacije glede dobave vin pri prvih kranjskih vinskih producentih.
Naznanilo
otvoritve gostilne
aem svojo
Kralj, ogrsko davka prosto 4°/0 državno rentno posojilo v kronah iz 1.1310
v nominalni vrednosti 112,550.000 kron.
Na podlagi pooblaščenja z zakonom člen VIII iz; leta 1900, ozir. s § 8. člen V. zakona iz 'eta 1902, dalie s členom zakona XIV. iz leta 1904 in s členom zakona XV. iz leta 1909. se izdaja (emitira) kralj, ogrsko davka prosto V'., državno rentno posojilo v kronah, ki bo služilo v pokritje po zakonodaji odrejenih deloma že pričetih in začasno iz blagajničnega stanja založenih investicij, deloma za investicije, ki se imajo šele pričeti.
Novo posonlo se i da v zadoižnicah, glasečih se na imetnika, v odstavkih po K 100*—, 200—, 500—, i 000 -. 2 000—, 5 000— in 10.000 —
Komadi so izvršeni v ogrskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku in nosijo od-uske podpisov kralj, ogrskega finančnega ministra, ravnatelja kralj, ogrske državne osrednje blagajnice in predstojništva kralj, ogrskega kreditnega knjigovodstva ter lastnoročni podpis enega kontrolnega uradnika.
Zadolžnice se obrestujejo pričenši s 1. decembrom 1909 s 4% na >Xo v poluletnib obrokih dne 1. junija in 1« decembra vsakega leta za nazaj
Zadolžnice so opremljene z obrestnimt kuponi, katerih zadnji zapade 1. decembra 1919, in pa s talonom, s katerim se svoj čas lahko dvignejo pri plačilnicah nov   kupon»ke pole.
Po splošnih zakonitih določilih si kralj, ogrsko finančne ministrovo pridržuje pravico, to posojilo vsakčas po prejšnji najmanj trimesečni odpovedi deloma ali pop* aoma v nominalni vrednosti plačati nazaj.
Zadolžnice in njih obrestni kuponi so oproščene vseh obstoječih kolkov, pristojbin in davkov in se jim popolna kolkovna. pristojbinska in davčna prostost zagotavlja tudi za bodočnost, tako, da se zadolžnice in kuponi izplačajo brez vsakega odbitka.
Kupom zastarajo po Šestih letih, zadolžnice pa po dvajsetih letih, prvi računjeno od roka zapadlosti, zadnje pa od roka, določenega za končno izplačilo.
Vsa razglasila, ki se nanašajo na to kralj, ogrsko davka prosto 4% državno rentno posojilo v kronah, *e bodo prijavljala razen v »Budapesti Koz!ony« in v »Wiener Zeitung« še v šestero inozemskih časopisih, in sicer v dveh berunskih, enem fiankfurtskem, enem hamburškem, enem monakovskem in enem hpskem časopisu.
V Buda-Pešti, 1. aprila 1910.
Kralj, ogrski finančni minister: Ladislav pl. Luknca s r.
Glede na predstojeći razglas Nj. ekscelence gospoda kralj, ogrskega finančnega
ministra, se znesek
aominale 112.550,000 kron kralj, ogrskega davka prostega 4% državnega rentnega posojila Iz leta 1910
razpisuje v subskripcijo.
Subskripcija bo
ob uradnih urab, običajnih v vsaki subskripcijski posredovalnici in po določilih,
ki se objavijo na dotičnih mestih:
1 Na Dunaja:    a) pri C. kr. priv. Avstrijskem kreditnem zavoda za trgovino ia obrt,
b) „ C. kr. pri v. Sp^Siem avstrijskem zemljiško-kreditaem zavoda,
c) „ banki S. M. pl. Rotbschild.
2. V Ljubljani: pri podružnici C. kr. priv. Avstrijskega kredit*
nega zavoda za trgovino in obrt (France Jožefa cesta štev. 9.)
3. V Bolcanu, Bregencu, Brnu, Feldkirchu, Gabloncu, Gorici, Inomostu, Karlovih varili, Lvovu,
Moravski Ostravf, Olomucu, Pulju, Pragi, Libercah, Teplicah, Trstu, Opavl in VVarnsdonu pri podružnicah C. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt.
4. V Buda-Pešti: pri kralj, ogrski državni osrednji blagajnici,
„ Ogrski splošni kreditni banki, Kralj, ogrski poštni hranilnici,
5. V deželah ogrske krone: pri vseh državnih blagajnah, poverjenih z izplačevanjem ku-
ponov 4% kralj, ogrskega kronskega rentnega posojila, dalje
6. V Brašovu, v Debrecino, na Reki, v Rabi, Kašovu, Kečkemetu, Velikem Varadinu, Pe-
čuhu, Požunu, Subotici in Temešvaru pri podružnicah Ogrske splošne kreditne banke; dalje
v Berlinu, Frankfurtu na M., Hamburgu, Monakovem, Lipskem, Vratislavt in Kolina.
Za subskripcijo v deželah ogrske krone in v Avstriji veljajo nastopni pogoji;
2 /#f
prištevši kosovne obresti po 4'
1. Subskripcijska cena je dol cena na 921 računjeno od 1. decembra 1909 do dneva odjema.
2. Subskr i birati se mora po za to določenih prijavnih tiskovinah, ki se brezplačno dobivajo pri preje imenovanih poslovalnicah.
3. Ob snbskripciji je založiti varščino 5% znamenovanega zneska in sicer al? v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu zaračunjenih efektih, ki jih dotična sub-skripcijska poslovalnica sprejme za dopustne.
Dodelile pe bodo zadolžnice Čimprej mogoče po zaključku subskripcije in se bodo znaaaenovalci o tem obvestili. Vsaki subskripcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da po svojem preudarku določi višino zneska vsake posamezne dodelitve. Ako je dodelitev manjša nego znamenovani znesek, se presegajoča varščina nemudoma vrne.
5. Dodeljene obligacije morajo znamenovalci dvigniti od 25. aprila t 1 do naj kasneje 31  maja t. L   Znamenovalcem je prosto, dvigniti dodeljene jim obligacije v teku te dobe tudi v delnih zneskib ne pod 5000 kron.   Po popolnem dvignenju se založena varščina zaračuni ozir. povrne.
6. Prijave na določene odstavke ae morejo vpoštevati samo toliko, kolikor je dopustno po preudarku subskripcijskih posredovalnic.
7. Dvigniti je treba zadolžnice tam, kjer so bile znam eno van e.
V Buda-Pešti in na Dnnaju, aprila 1910.
CL fer. priv. Awslri|ofel
1233
C. k. priv. Spletal svatritaU MadJUko-kredttsl uvod.
•
86
MLF