advertise in the best slovene newspaper ★ Conunerical Printing of 3 I & EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: chicagi, new yorku. detrorru. sploh po in izven Amerike 0 # XXXIX. — LETO XXXIX, CLEVELAND, 0Ш0, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 27, 1956 Zadnle vesti ŠTEVILKA (NUMBER) 186 ^®benih temi sprememb v vreme solnčno z najvišjo "4№raturo 66, najnižjo 50 sto- pmj, pfavi vremenska napoved Oh viuiiieiis j* obali imajo dežev- kot posledica orkana ®y> ki je v bistvu že pojenjal. niske komunistične , ke Nildta Hruščev je bil v kakor so trdili \ privatno. Danes je z le-odpotoval nazaj v Mos-1»Грн ^ **^®Sovi družbi pa je tudi jj^^đnik Jugoslavije, maršal gre zopet v Moskvo pot, tako pravi vest iz Beogra-' "^pričakovano. 5ji^^^hingtonu ima predsed-Eisenhower tiskovno konfe^ j>iJ®* ^ tej seji s tiskom se bo ®"ower moral Izjaviti na ђ.. ®^^vljena vprašanja, pa bo razgovor ta, da je Sg , javila, da bo imel Ei-kot političnih shodov prvotni načrt. In zar ^ 8 , če ne gotovo, ra- ^^nega političnega razpolo-silJ^ P® Ameriki. Posebno radi fS'tacije In velikih uspehov T'krabk stranke. Pon pride prihodnji ®"®ljek v Cleveland in bo po govoril na Public Square. ^ delajo velikanske pri ® kako zavarovati osebno Eisenhowerja. Iz Cleve-odleti Eisenhower v Lex Ad?' b «ai Stevenson je nastopil v b ^ City in v St. Louisu. V C'ty je skupno z njim tudi Harry Truman. Ste-"k zaključil svoja izvaja-® teatnie značilnim stavkom, ^®'_da se Eisenhower sam je kdo je odgovoren za Ei owerjevo administracijo. Se začne na Poljskem ^ Proces zoper 12 obtoženih, povzročili znane nemire Oo » junija v mestu Poznan. se delavci uprli "komu-®Masti in je prišlo do јђ 1 krajevne revolucije in јец® 53 mrtvih. 12 obtoženih jo , ^ prva skupina, druge sledi-Ig . '**®^0jšiini obtožbami. Prvih "^"Direč obtoženih tudi de-' ^ katere se zahteva ^ kazen. imajo na otoku Cipru Qj.jj 1955, ko so se začeli upori ^per angleško oblast, 48 Siti v • bila 48. žrtev angle-Ц y šofer. Vozil je avtomo- Predmestju prestolice Ni-padel strel in ga po-Avtomobil je div-sam brez voznika, tre- ^ hišo 4i ki in se razbil. OkoUča- Ццј bili priča prizoru, niso Пп1>1. .. ддђрдр angleške % iu ^ Volilne imenike v okra-je končan. Za no-volitve je manj regi-litvg I kot jih je bilo za vo-^ 1952. Ta razlika znaša Suez-kakor morska kača; v New Yorktt debate o Suezu NEW YORK, 26. septembra—Varnostni svet Združenih narodov je začel razpravo o Sueškem prekopu. Varnostni svet ima 11 članov, od teh je šest stalnih. Vlogo to-žitelja imata Velika Britanija in Francija, ki obtožujeta predsednika Egipta Gamala Nasser j a, da je s tem, ko je podržavil Sueško družbo, spodkopal temelje svetovnega miru. Položaj kot je, da je nevaren za svetovni mir. Na drugi strani je Egipt obtožil Angleže in Francoze, da so oni krivi svetovne napetosti, ker pripravljajo oborožen napad na Egipt. Računa se, da bodo debate*-dolgotrajne, da bo velika razlika v državah zapadnega bloka, pa tudi med azijskimi državami, kako katera gleda na rešitev Sueške krize. Ameriški zastopnik je prepričan, da bi bojkotiranje Sueškega prekopa ne imelo j/raktičnega uspeha. Bilo bi tudi predrago. Ladje, ki bi se izognile Sueškemu prekopu, bi morale iti na dolgo pot okrog Južne Afrike. Amerika naj poskuša pripraviti Nas-serja na sodelovanje, če bi Nasser to sodelovanje odbil, naj se začne z gospodarskim pritiskom na Egipt. Angleži se zavedajo slabega položaja, priznavajo pa, da bi bila kaka vojna zoper Egipt nevarna in dvomljiva. Tudi Angleži so za gospodarski pritisk na Nasserja. Francozi nimajo lahkega položaja. Zahtevajo namreč, da n?ij se Nasserju tudi prepove, da bi se vtikal v razmere v Severni Afriki. Nehru v Indiji je sicer za po-državljenje Sueške družbe, noče prelomiti z Nasserjem, s katerim se ne strinja v točki, da bi le Egipt skrbel za plovbo po Sueš- . ., . kem prekopu, Nehru pa ve, da аг^бшшв ш sta obe državi med seboj gospo-darsko povezani. VVlllVc Veliko vprašanje je, kakšno Export-Import Bank je skle-taktiko bo zavzela — Sovjetska nila, da za prvo obletnico, ko so zveza. v Argentini vrgli diktatorja Ju- ana Perona, da posojilo $100,-000,000. Prav toliko, kolikor je zahteval sedanji predsednik Pedro Aramburu. Posojilo naj pomaga argentinskemu gospodarstvu, ki je na tleh, zopet na noge. Popravijo naj se železnice, ki so v takem obupnem stanju, da ne zmorejo prevoza niti pšenice, niti mesa, od katerih produktov je Argentina odvisna. Finančna kritika tega koraka je ta, da je prenaglen. Nihče ne ve, kako trden je položaj vlade Aramburu in kdaj bo posojilo vrnil. Politična kritika je ta, da hočejo ravno za volitve pokazati, da podpirajo "demokratsko Argentino." manj letalskih nesreč Iz dneva v dan beremo, da se je ponesrečilo kako vojaško letalo. Vojaško poveljstvo sedaj javlja, da je bilo na sto tisoč ur poletov, letos 14.7, lani 17%, leta 1954 pa 20% nesreč. Letošnje leto bi bilo v primeri s prejšnjimi leti še razmeroma dobro. Zadnja velika letalska nesreča se je pripetila v gorovju Colo-rada, kjer se je ponesrečilo vojaško letalo, namenjeno iz Colo-rada v Californijo. •lan, so objavili sez- finskih zločinov v letos- 'le ђ Slika je žalostna, če fen^j^^ost porazna. V Ohijt v tem pogledu nadpov- izvršenih mladinskih ^М)ћ^ У ^"^eriki in so ti zločini z letom 1955 poskočili «»88%. bfej- —— g., ® unije so bogate, tako po sklepu unife ® stroke, ki je iz svojih Ponudila 20 milijonov do- larjev posojil na zasebne hiše. Odstotek obresti je štiri. Unija sama ima tako visok fondi, da znaša 20 milijonov dolarjev, ki naj gredo kot posojilo na hiše, le 10 odstotkov skupnega fonda. Po včerajšnjem streljanju med Judi in Izraelci in prebivalci sosede Jordana je na tej mej! nastopil mir. Vmes so vstopili zastopniki Združenih narodov Na strani Jordana, po vesteh vlade Jordana, je bilo ubitih 31 vojakov, jordanski vojaki pa da so pobili 90 dp 100 judovskih vojakov. Judje te številke označujejo kot nepravilne in pravijo, da so oni pobi# 50 jordanskih vojakov, sami pa imeli tri ubite in devet ranjenih. V Akronu imajo v otroški bolnišnici šest novih slučajev polia. Tudi v Akronu imajo v letošn jem letu manj polia kot ga je bilo lani. Lani je bilo 120 slučajev, letos ob istem času le 69 slučajev. Napredni Angleži Senator Estes Kefauver se na shodih pritožuje nad Eisenhow-erjem, da se ni pobrigal, da bi dal čim prv , atomsko energijo na razpolago civilni industriji. V Londonu se bavijo z načrti, da naj se atomska energija da čim preje in čim bolj učinkovito na razpolago civilni industriji. Amerika pa naj da posojilo. Angleži naj postanejo neodvisni od petroleja, ki prihaja s Srednjega vzhoda. Petrolej naj ostane v rabi za letalstvo in za motorna transportna sredstva. Sicer pa naj se opremi angleška industrija z atomsko energijo kot pogonsko silo. Ti gospodarski krogi tudi trdijo, da. se sueško vprašanje lahko reši povoljno, na Srednjem vzhodu pa bodo stalni nemiri in angleška industrija ne more biti odvisna od slučajnega petroleja s tega nemirnega Srednjega vzhoda. Angleži imajo že pripravljene načrte, da njihove elektrarne goni v bodoče samo atomska energija. pri volitvah moramo biti pač strankarji! Adlai Stevenšon in republikanski predsedniški kandidat Eisenhower sta začela z volilno propagando—z loparjem po glavi. Gre torej zares. Kar je belo, naj se pokaže kot črno. Podpre^ednik Richard Nixon je v družbi svoje žene na agitaciji po Texasu. Pred tem je agitiral po ameriški sredini in je imel shod tudi v Oklahoma City. Govoril je 16 minut, pa mu je glas odpovedal. Nixon ima neko vročinsko bolezen. Ko je nehal Nixon, je začela govoriti njegova žena, govorila je vsega skupaj dve minuti. Kaj je v dveh minutah povedala, si lahko predstavljamo. Tehnično formalno vodi demokratske volitve Jamesi Finnegan. Finnegan je mrzel računar. Ve koliko glasov mora dobiti stranka, če naj zmaga in kje naj jih dobi. Na občnem zbora demokratske stranke v Chicagu so izvolili na&lnika stranke Paula Butlerja, postavili pa Finnegana za načelnika volilne pisarne. Tisti, ki vodi stranko, mora biti strankar od vsega početka. V Philadelphiji je ena takih strankarskih družin, demokratska, pa je v družini več sinov in ena hči. Družina je protestantov-sk;a. Hči se je zadnje dni obnašala nekam otožno, kakbr d!a jo nekaj tare. Ko so jo bratje vprašali, kaj ji je, je vendarle izdala, da je zaročena, zaročenec pa da je druge vere kot ona. Bratje ; so jo potolažili, da nič zato, glavno je, da id republikanec! Ko je Finnegan bil na visoki šoli in se je nahajal na plesu, je plesal s svojo sošolko, pa je pogovor na-nesel na politiko in plesalka mu je povedala, dla je repu-blikanka. Jam^ Finnegan jo je pustil sredi dvorane in sredi plesa. Eden-Eisenhower v Atlantiku so položili nov prekooceanski telefonski kabel. Predsednik Eisenhower je predlagal, da naj bi imela prvi razgovor po novem kablu on in britanska kraljica Elizabeta. Ker gre za politično vprašanje, ki se lahko izkoristi, pa tudi izrabi, je Eden Eisenhowerju odgovoril, da za angleški dvor tega razgovora ne more dovoliti. Amerika se nahaja v volilnem letu in bi se znal razgovor Eisenhower— Elizabeth na shodih politično izrabiti. produkcija jekla Ameriška industrija jekla ceni, da bo letošnja produkcija jekla 128 milijonov ton, kar pomeni rekord. Kapaciteta produkcije se izrablja preko sto odstotkov. Anton Zbašnik v čikaški bolnišnici Kakor nam sporoča Mr. Anton Terbovec, urednik "Nove Dobe," glasila Ameriške bratske zveze, se glavni tajnik Anton Zbašnik nahaja v St. James-bolnišnici v Chicago Heights, HI. Mr. Zbašnik se je prošli teden nahajal v Waukegan, 111., na 20. redni konvenciji A.B.Z., ki se je zaključila v četrtek popoldne. V petek se je vršila seja glavnega odbora, nakar se je s svojo soprogo podal v Park Forest, 111., kjer sta nameravala prebiti par dni na domu sina Gilbert. Že na konvenciji se je slabo počutil in ko sta z ženo prišla na dom sina je bil tako bolan, da je bil poklican zdravnik, ki je takoj odredil za premestitev v bolnišnico. Zbolel je na pljučnici. Želimo mu, da bi se čim preje zdrav povrnil iz bolnišnice. Slovenka v igri V Playhouse gledališču na E. 77 St. in Euclid Ave. predvajajo sedaj igro "Roomful of Roses," v kateri igra eno vlog, in to od lično. Miss Frances Gođnjavec iz Grovewood Ave. Ona je poznana in priznana ikot ena najboljših tudi na naših odrih. Ce bi bile predsedniške volitve danes, bi zmago gotovo odnesli demokratje! IMENUJEJO SE ČLANI BODOČE FEDERALNE VLADE LOS ANGELBS, 26. septembra—Kalifornijsko časopisje je poslalo na lice mesta v posamezna volilna okrožja svoje urednike, da pregledajo, kakšno je volilno razpoloženje. Ti uredniki so se vrnili in objavili tele politične sodbe: Če bi se vršile volitve danes, bi v Oregonu demokratski senatorski kandidat Wayne Morse porazil republikanca Douglasa МсКауа, bivšega notranjega tajnika federalne vlade. V državi Washington bi demokratski kandidat Warren Magnuson premagal republikanskega senator-skega kandidata, sedanjega governerja Arthur j a Langliea. Na Alaski se vršijo krajevne-*-- James Finnegan je točno napovedal že pred volitvami, kakšen bo izid volitev v Maine. Ko so ga vprašali, kako je računal, je odgovoril, da s številkami, političnimi številkami in če bi bili demokratje pri volitvah leta 1952 pravilno računali, bi bili dobili še tistih 850,000 glasov, ki so bili takrat potrebni za zmage Adlaia Stevensona. Finnegan je nadalje napovedal, da mu iste politične številke danes kažejo zmago demokratov pri volitvah. voUtve dne 9. oktobra, tri dni kasneje kot predsedniške volitve v Združenih državah. Politična poročila iz Alaske trdijo, da bo demokratom tudi na Alaski pomagala novemberska zmaga pri presedniških volitvah. Senator Harry Byrd iz Virgi-nije je bil leta 1952 za Eisenhow-erja, sicer pa je demokrat. Byrd se je izjavil za Adlaia Stevensona. Novi državni tajnik Bodisi da se dvigne volilno razpoloženje, ali pa da so demokratje popolnoma prepričani v zmago, dejstvo je, da so razširili v ameriški javnosti listo članov bodoče federalne vlade v Wash-ingtonu. Vsa mesta niso zasedena. Za posamezna mesta je na tej listi več kandidatov, odločitev bo v rokah Adlaia Stevensona. Kot bodoči državni tajniki — zunanji ministri U.S.A. se imenujejo: sedanji governer države New York, Averell Harriman, ki je bil že ameriški poslanik v Sovjetski zvezi; dalje George Ken-nan, tudi bivši poslanik v Moskvi : Chester Bowles, bivši governer in bivši ameriški poslanik v Indiji. Tudi senator Mike Mansfield iz Montane. Mansfield je član zunanjepolitičnega odbora v senatu. Obrambni tajnik naj postane Thomas Finletter, ki je bil že tajnik za letalstvo. Tajnik za pošto James Finnegan, ki je ravnatelj volilne pisarne Adlaia Stevensona. Federalni tajnik za kmetijstvo naj postane senator Hubert Humphrey iz Minnesote. Tudi Anna Rosenberg, ki je bila pod Trumanom v obrambnem tajništvu, kot strokovnakinja za rekrute, naj pride v federalno vlado. Prevzela bi tajništvo za narodno zdravje, vzgojo in socialno politiko. Računi Finnegana Kakor voli Maine, tako voli vsa republika. James Finnegan kaže na volitve v Maine, kjer je bil prvič po 22 letih drugič izvoljen za governerja demokrat Edmund Muskie. Demokratje bodo poslali v kongres prvič svojega poslanca, doma bodo v zakonodajni zbornici dobili dva nova senatorja, 21 krajevnih poslancev ter razne višje uradnike. Republikanci morajo, če hočejo v novembru zmagati, pokazati, da imajo v Maine vsaj 60 odstotkov volilcev. Pri volitvah leta 1952 so dobili 67 odstotkov glasov, dve leti kasneje le še 55 odstotkov, pri zadnjih volitvah le še 51 odstotkov. Senatorica Margaret Smith iz države Maine opozarja republikance, da kakorkoli se že vzame izid volitev v Maine, ne smejo na slepo računati v republikansko zmago. eisenhower v moskvo? Poročila iz Moskve trdijo z vso zanesljivostjo, da je vojni mini-ster sovjetske vlade maršal Georgij Žukov povabil predsednika Eisenhowerja, naj pride v Moskvo. Stanley P. Zupan poslovodja posojilnice • Na seji eksekutivnega odbora posojilnice St. Clair Savings and Loan Co. je predsednik Paul J. Schneller sporočil, da je bil Stanley P. Zupan imenovan za poslovodjo podružnice na 6235 St. Clair Ave., da zavzame mesto pokojnega Anthony C. Kromer, ki je pred kratkim umrl. Zupan izhaja iz poznane Zupanove družine. Njegov pokojni oče Ivan je bil dolgo let urednik Glasila K.S.K.J., Stanley pa je bil urednik angleške sekcije Glasila. Graduiral je iz Western Reserve univerze in se nahaja v službi posojilnice od leta 1946. Bil je pomožni tajnik posojilnice v uradu na 813 E. 185 St., pred-no je zavzel mesto poslovodja. Ker je vešč slovenščine, se bodo klijenti, katerim sloveščina teče gladke je kot angleščina, osebno lahko pogovorili ž njim o bančnih zadevah. Mr. Zupan živi s svojo ženo Frances, hčerko Anito, staro dve leti, in sinčkom, starim osem let, na 28773 Johnson Dr., Wick-liffe, O. пШ ftckcUi I JOHANNA MENART Po štirimesečni težki bolezni je preminila v Huron Road bolnišnici Johanna Menart, rojena Slana, stara 65 let, stanujoča na 14911 Sylvia Ave. Doma je bila iz vasi Ila gora, fara Kupje na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. in podr. št. 10 S.Ž.Z. Tukaj zapušča soproga John, doma iz vasi Peč, fara Polica, šest otrok: John, Mrs. Mary Su-stersic, Rudolph, Edward, Mrs. Magdaline Dobnikar in Dorothy, 10 vnukov, tri brate Joseph, John in Anthony Slana ter več sorodnikov. Sestri Mrs. Mary Vidrich in Mrs. Anna Jarc ste umrli pred več leti. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Zele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. JOHN ROBAS V soboto, 20. sept, je umrl John Robas, star 69 let, stanujoč na 2027 Laurel Ave., Indianapolis, Ind. Uposlen je bil pri New York Central železnici in je delal v Beech Grove, Ind. V Indiano se je družina preselila iz Clevelanda pred več leti ko je bil od železnice premeščen v on-dotno tovarno. Zadnji dVe leti je bil upokojen. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 T.M. Tam zapušča žalujoča soprogo Mary, sina Leo, hčere: Jeannie, ki se nahaja v Columbus, O., Mrs. Mary Tomšič v Republic, Pa., Mrs. Olga Gadlent in Mrs. Rose McDaugall ter štiri vnuke. Pogreb se je vršil v torek, iz Stevens pogrebnega zavoda, 1136 W. 16 St., v Indianapolisu in na ondotno pokopališče. FRANK KOSMERL Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminil v Charity bolnišnici Frank Kosmerl, star 69 let, stanujoč na 6024 Glass Ave. 2ta,dnja tri leta je bil v pokoju radi slabega zdravja, preje pa je delal 35 let pri Park Drop Forge. Doma je bil iz Sodražice, odkoder je prišel v Ameriko leta 1911. Bil je član društva Naprej št. 5 S.N.P.J. in društva France Prešeren št. 17 S.D.Z. Tukaj zapušča soprogo Jennie, rojena Pogorelec, doma od Ribnice, hčer Mrs. Sophie Genovese, sina Franik ml. in tri vnuke ter sestro Mrs. Angela Cimperman. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 7.30 uri iz Zakrajžkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 8. uri in nato na pokopališče Calvary. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Prfnting & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEndenon 1-5311 — HEnderton 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W.-ek in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Cafrier and Mail in Cleveland and Out of Town: , (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_______ For Six Months — (Za šest mestecev)_____ For Three Months — (Za tri mesece)_______ .-$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto)____ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Three Months — (Za tri mesece)__ -$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DAN IVANA ZORMANA (1) V nsdeljo dne 30. septembra bodo slovenski pevski zbori peli pesmi, ki jih je zložil ali uglasbil Ivan Zorman. Ali gre za počastitev osebe, ali gre za praznovanje kake obletnice? Ali bo Ivan Zorman s slovenskimi pevci vred, pa tudi s slovenskim občinstvom v najbolj pomembni slovenski dvorani v Ameriki, v narodnem domu na St. Clairu, kakor utrujen popotnik romar, ki komaj čaka, da pride do sence, pa se tam vleže in odvrže popotno palico? Vsega je dovolj, ne morem več, utrujen sem? Gotovo ne! V Ivanu Zormanu, v slovenskih pevcih, v nas Slovencih v Ameriki je še življenje, še je volja, še bomo ustvarjali. Nam gre za slovenske pevce in pevke. Ali ni značilno, da je pesem združila kar naenkrat razne zbore, pa, ko se je porodila ideja, da se napravi koncert Zormanovih pesmi in skladb, je bila takoj sprejeta. Pesem druži! Pesnik in skladatelj kuje človeške misli v lepo obliko v tihi kamrici svojega srca. Pesnik in skladatelj dela za narod. Pa če bi mi vsi tudi v naših kamricah srca enkrat do dobra pomislili, kaj je s slovensko povezanostjo med nami, bi naj-brže gledali na svet prav kakor gleda pesnik ali skladatelj. Pesem, izliv naše notranjosti, ni nikdar hudobna. Lahko je bojevita, lahko je strankarsko pobeljena, lahko je narodna ali državna himna, pomislimo le, če je sploh mogoča pesem, ki bi bala hudobna, pa bi razdvajala, ne pa združevala! Pesniki in skladatelji so vzori, pa tudi boji, ki narod združujejo! Ce so se clevelandski pčvski zbori odločHi, da en dan posvetijo izključno listu naše gore Ivanu Zormanu, ali Ivan Zorman to zasluži? Imamo pred očmi dvoje postav, dva kulturna delavca. Prvi je sedaj že pokojni Lojze Adamič, drugi je naš Ivan Zorman. Lojze Adamič je pisal pisano besedo, je izdal lepo skladovnico knjig. Ivan Zorman je pesnil, je dal pesmi lepe tone; tako lepe, da če bi bilo slovensko življenje v Ameriki, kakor je v starem kraju, pa bi bili tudi v Ameriki fantje na vasi, bi njegove pesmi postale z melodijo vred gotovo narodna last. Pravimo, da bi ponarodele. Lojze Adamič je bil zaplaval v splošno ameriško morje. Zajel je vso Ameriko, pečal se je z vsemi ameriškimi problemi. Njemu je bila dostopna Bela hiša v Washing-tonu, prav tako, kakor kak privatni ameriški ali slovenski dom, kaka javna ameriška ali slovenska dvorana. Lojze Adamič je pisal, hi pel. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da je pač malo Slovencev tu v Ameriki, ki bi se bili prikopali do tega, da bi prebavili knjige Lojzeta Adamiča. So pač strokovne, angleško pisane. V Ameriko smo prišli za delom, za kruhom in takrat, ko je Lojze Adamič postal na svojem polju že popoln, smo se ostali po večini še gospodarsko pehali. Cista angleščina Lojzeta Adamiča ni tako lahko prebavljiva preprostemu človeku. Ivan Zorman je ostal prav tu med nami, prav tu med slovenskim človekom v Ameriki. Ta slovenski človek z vsem žit jem in bitjem je bila in je še vedno njegova skrb. Pravimo, da se pesnik kot pesnik rodi, pisatelj lahko postane. Pesniku, če naj bo pravi pesnik, mora biti z njegovim rojstvom nekaj prirojenega, to je pesniški talent. Ta se ne da priučiti. Pisateljevanje se da priučiti. Seveda je treba gotove nadarjenosti tudi v osebi pisatelja. Tisti, ki pišejo znanstveno, tudi romane, tudi gledališke igre, lažje zaidejo na splošno mednarodno polje. Pesnik se vrti v krogu svojih ljudi. Pesnik poje misli, ki so zakopane v notranjosti njegovega sočloveka, pa jih on odkrije in jih uklene v lepo obliko, kateri pravimo pesem. Nam se zdi, da je pesniška nadarjenost narodna nadarjenost. Če pogledamo na slovensko pesništvo ha splošno, moramo priznati, da se v njih izliva domača slovenska notranjost. Popolna cista slovenska notranjost se izliva in pr'eli-va v vseh pesmih in skladbah ameriškega Slovenca Ivana Zormana. ' Nič čudnega, če je Ivan Zorman res dobesedna ame-liško-slovenska ljudska last! ^ UREDNIKOVA POŠTA V nedeljo bo Zormanov dan CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 30. septembra priredijo pevski zbori Akademijo v počast Ivanu Zormanu. Ne samo Cleve-landčane, ampak tudi vse naše rojake in rojakinje iz bližnjih in daljnih mest vabimo, da pridete na to proslavo. Tudi Kanadčane (saj tam je dosti Slovencev, ki ljubijo lepe pesmi) vabimo, da pridejo. Če pride kak zavber samec, naj se ustavi tudi v Euclid Winery na E. 200 St., kjer ga bomo- pogostili z dobrim, domačim vinom. Nisem vajena pisati dopisov, naročnica sem že 18 let. čitam prav rada , za pisati pa nimam dosti časa odkar mi je umrl mož v najlepši dobi. Frank Rupert je napisal prav lep dopis in življenjepis slavljenca Ivana Zormana in se pridružujem njegovemu vabilu, da izkažemo vsi čast na-š e m u ameriško-slovenskemu pesniku in skladatelju, katerega so se spomnili pevci in mu določili Zormanov dan. Proslava se prične ob 4. uri popoldne. Vrši se v Slov. nar. domu na 'St. Clair Ave., kjer se bomo zbrali vsi ljubitelji lepe sloven ske pesmi, ne glede če smo stari ali mladi, zakonci ali vdovice ali vdovci. Lep pozdrav vsem in na svi denje na Akademiji v počast Ivanu Zormanu v nedeljo, 30 sept. Tončka Lekan. SUPERMARKET IN ITALIJANI Ameriško tajništvo za kmetijstvo je priredilo veliko riazstavo v Rimu in je Italijanom hotelo pokazati, kake prednosti ima trgovina "supermarket," ideja, da se v eni trgovini nakupi po izbiri življenskih potrebščin, živil in pijač, vse v enem poslopju. Ame-rikanci so Italijanom pokazali, da se v eni in isti trgovini lahko nakupi kar 2,500 raznih vrst blaga. Ideja sama je bila za Italijane začetkoma privlačna. Kar je bilo razstavljenega blaga, so Italijani pokupili. Ne samo blago kot ta ko, marveč razne pulte in stala že, sploh, kar je bilo na razstavi V Rimu so osnovali posebno go spodarsko organizacijo, ki naj začne s supermarketi v Rimu kakor tudi drugod po Italiji. Nastale so težave, ki so tipič no italijanske. V Italiji mrgoli malih in srednjih trgovcev, ki vsak zase prodaja eno dobrino. So trgovine, kjer se prodaja le olje in vino, drugod le mesni izdelki, zopet posebne trgovine, kjer prodajajo perutnino in jajca. Italijanska gospodinja si ne more misliti dneva, da ne bi, in to vsaki dan, zapravila dveh ur pri nakupovanju. Seveda obišče cel ducat malih trgovin. Prvo vprašanje, če mali in srednji trgovci na drobno propadejo, kam z njimi? V Italiji je že itak dva milijona ljudi brezposelnih, čemu še nadaljni brezposelni? Ce naj se nakupi več, kakor za potrebo enega dne, kam naj se blago spravi? V Italiji je na splošno vroče, tam nimajo hladilnikov, hladilnike imajo samo bogataši. ^ Za vsako trgovino je treba i obrtnega dovoljenja. Zo obrtno dovoljenje se plača davek, ki gre v državno blagajno. Ali se bo državna blagajna temu davku odpovedala? Ko se išče obrtno dovoljenje, se podkupuje na vse strani. Nastopajo plačani posredovalci. Ali naj tudi ti postanejo brezposelni? Če bi se supermarket'razširil po celi Italiji, bi izeinilo mnogo več malih in srednjih trgovcev kot se na splošno misli. Marsikateri italijanski trgovec ima le 30-40 odjemalcev, pa skromno le shaja.'Jih je torej precej in če bi propadli, bi bilo tudi število novih brezposelnih visoko. SKRIVNOST RASTLINSKEGA RAKA Raka prištevamo k tako imenovanim novotvorbam ali bulam. V rastlinskem zdravništvu mu pravimo tudi golšavost. Začetka samega mu ne poznamo. Rak ni nalezljiva, niti dedna bolezen. Rastlinski rak se pojavlja prav tako na obdelani, kakor tudi na deviški—prvič obdelani—zemlji. Doslej je rak ugotovljen na približno štiridesetih rastlinah. Najhujša bolezen, kateri doslej še ni pomoči, je rak. To velja v enaki meri za človeka, kakor za živino in za rastline. V vseh delih sveta povzroča rastlinski rak veliko škodo. V drevesnicah napada gojeno sadno drevje, tako koščičasto kot peč-kato. Napada pa tudi zelenjad-ne rastline. Rak je bil doslej ugotovljen v vseh kontinentih, posebno močno pa je razširjen v Ameriki. V Jugo. so v zadnjih letih ugotovili raka tudi na krompirju. Veliko škodo je povzročal že v letih pred drugo svetovno vojno. Sam osebno sem vodil zadevno raziskovalno delo v letih 1937-38 na področju od Splita do Dubrovnika. Vzgoja mladih breskev je bila tedaj na omenjenem področju zaradi raka tako rekoč nemogoča. Bistvo raka je neomejena' delitev posameznih celic. Tako zelo razmnožene celice preraščajo zdravo telesno tkivo, ga razjedajo in uničujejo, pri tem pa same razpadajo. Rak je pri ljudeh, kot znano, pogostejši na gotovih delih telesa, v gotovi dobi in gotovih poklicih. Pri rudarjih, v kemični industriji itd. je zelo pogost v obliki pljučnega raka. Profesor kalifornijske univerze dr. Stanley je v Detroitu poročal o svojih raziskovanjih virusov, opsebno še virusa, ki povzroča raka na tobačni rastlini. Obstaja tedaj neka zveza, ko sumimo, da je nikotin tisti, ki nekako povzroča raka na jeeiku, goltu in pljučih. Poznamo veliko število .virusnih bolezni v rastlinskem zdravništvu. Virusne bolezni ugonab-Ijajo človeštvo posebno v posameznih letih, ko obstajajo za njihov razvoj najugodnejši pogoji. Otroška paraliza, mumps, ošpice, influenca, navaden prehlad, to so najvažnejše viroze, kot jih imenujemo, ki tarejo človeštvo. Tako pri ljudeh kakor tudi pri rastlinah sicer po- znamo te bolezni, jih skušamo zdraviti, vendar ne vemo še prav ničesar, kakO' bi jih res učinkovito zdravili in predvsem preprečevaU. Dobro pa vemo, da kaj lahko povzročijo še vse kaj hujšega, kar pa ostane lahko leta dolgo skrito. Ti skriti virusi v telesu, ki so v njem zaostali po "ozdravitvi," se tako pogosto, nenadoma in nepričakovano pokažejo in človek, žival in rastlina jim v kratkem podle-žejo. V rastlinskem zdravništvu povzroča raka bakterija, kakor je to doslej ugotovljeno. Mnogi raziskovalci pa menijo, da se bakterija sama nikdar ne pojavi. Pojavlja se le kot življenjska skupnost brezštevilnih posameznih bakterij. Znanstveniki so ugotovili doslej naravnost neverjetno sorodnost in številne skladne posameznosti pri na-stanjanju novotvorb-golš, tako pri ljudeh, živalih in r'astlinah. Znanstvenik Smith, ki se je dol-ja leta s temi vprašanji pečal, je z mnogimi poskusi in raziskavami ugotovil docela enake zunanje znake rakastih obolenj, ki nastajajo po zaznavni "infekciji." Ta je morda že leta stara, zaznavna pa je postala šele čez, čas. Smith misli, da je bakterija, odnosno skupnost bakterij, ki povzroča rastlinskega raka, le pospeševatelj hitrejše množitve stanic in da jih le uničuje. To se dogaja vse dotlej, dokler ni nastala velika množina rakastih celic, ki nimajo medstaničnega prostora. Kasneje se te rakaste celice še zelo povečajo. Hitra rast celic зе pospešuje tudi na ta način, tako trdi Smith, da se mejne, sicer normalne in zdrave celice, prav tako pretvorijo v rakaste. Teh lahko nastane v eni sami normalni celici več kot sto. Seveda so pri vsem tem razkrajanju in nastajanju vplivni v znatni meri kemični in fizikalni vplivi, ki so posledica življenjskih pogojev, zajedanja bakte-rije-virusa in zamotanih fizioloških procesov v. napadenem organizmu. Z ozirom na gornjo omembo je povsem razumljivo, da bomo morali v bodoče s skupnim raziskovalnim delom zdravniki, ži-vinozdravniki in rastlinski zdravniki proučevati številna doslej nerazjasnjena vprašanja v zvezi z rakom. Inž. Lojze Prezelj V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI JE BOLJE! Industrija avtomobilov je meseca septembra poklicala nazaj na delo 34,000 delavcev, katere je preje odpustila od dela. Je pa zopet odslovila 15,000 delavcev, to pa v zvezd s spremembami modelov avtomobilov. Vendar pa se povdarja, da je bil vpol^lic nazaj na delo več kot za polovico višji, kot pa število novo-odslovljenih. Ameriška industrija jekla poroča, da izrablja svojo kapaciteto produkcije nad sto odstotkov. K temu so pripomogla velika naročila ravno od industrije avtomobilov. Prekupčevalci z avtomobili so imeli v letošnjem letu težak položaj. Začetkom leta so imeli čez 900,000 neprodanih avtomobilov, njih zaslužek je padel na en odstotek, dočim je znašal v dobrih časih vsaj šest odstotkov. V letošnjem letu je že osem tisoč teh prekupčevalcev ali opustilo trgovino, ali pa šlo v kon-kurz. Začetkom septembra so imeli prekupčevalci z avtomobili 497,-000 neprodanih avtomobilov. Tekom meseca oktobra jih bo še vedno kakih 350,000. To število pa da ne povzroča nobenih skrbi. Ko pridejo na trg novi avtomobili modela 1957, se delajo računi za leto 1957. Produkcija avtomobilov v letu 1956 bo okroglo šest milijonov novih osebnih avtomobilov, za leto 1957 je na- poved ta, da jih bo vsaj 6,750,-000. Rekordna produkcija avtomobilov je bila v letu 1955, ko so vrgli na trg 7,900,000 novih vozil. Prekupčevalci z avtomobili tudi izkazujejo družine, ki imajo po dva avtomobila. Te družine z dvema avtomobiloma se na leto povečavajo za pol milijona. Ameriške družine namreč postajajo številnejše, raste mladina, ki doseže starost, ko sme z odgovornostjo staršev voziti, pa zahteva avtomobil; večje število zaposlene ženske delovne moči ki ne mara čakati, da ko gre na delo, pa jo kdo 8" "e "n, nese na javne avtobi'so kupi lastni avtomobil. Važno je nadalje, da se predmestja š rijo delavci hodijo na delo na večje razdalje, pa jim je nujno potreben avtomobil. Osebnih avtomobilov je na ameriških cestah 47,000,000. Med temi je štiri milijone avto-mobilov, ki so bili napravljeni še pred drugo svetovno vojno. Avtomobilska industrija, pa tudi prekupčevalci z avtomobili, računajo s tem, da bodo te stare škatlje morale izginiti. Modeli se hitro spreminjajo, stari vozovi se prodajajo prepoceni, če jih hočejo popravljati, so stroški previsoki. Modeli 1957, ki pridejo na trg M začetkom oktobra, naj pomenijo pravo revolucijo. INDIJSKI JUŽNOAFRIKANCI Južnoafriška vlada je objavila odlok, po katerem bo moralo več tisoč Indijcev, ki prebivajo v predmestjih Johanes-burga, zapustiti svoje domove in se naseliti v posebnih rezervacijah. Za svoje premoženje ne bodo dobili nobene odškodnine. Podobna usoda čaka tudi Indijce v drugih mestih Južne Afrike. Južnoafriške vlade poskušajo že dobrih šestdeset let spraviti Indijce nazaj v Indijo. Toda tudi precej visoke denarne nagrade za tiste, ki se vrnejo, niso imele večjega uspeha med južnoafriškimi Indijci. Res je, da so med južnoafriškimi Indijci ljudje, trgovci, advokati in podobno, ki bi utrpeli s preselitvijo v Indijo občutno gmotno izgubo. Toda velika večina južnoafriških Indijcev živi v obupni revščini, morda še večji kot njihovi sotrpini—črnci. Zakaj se nočejo vrniti? Ah ni morda to dokaz, da so se asimilirali, da so postali Južnoafrikanci, čeprav nobena južnoafriška vlada doslej tega ni hotela priznati, še posebno pa seveda Stry-domova. V Južnoafriški Uniji živi okoli 400,000 Indijcev, od tega jih živi večina v Natalu. Okoli 90 odstotkov se jih je rodilo v Južni Afriki, in vsaj petdeset odstotkov Indijcev je Južno-afrikancev, druge, tretje, ali celo pete generacije. Okoli 70% Indijcev že Hindujcev, 15% je muslimanov, 6 odstotkov kristjanov, poleg teh pa so se budisti, zoroastrijci, agnostiki. Govorijo vsaj pet glavnih indijskih jezikov: tamiliščino, telegu, gu-jerati, hindu in urudu, kakor tudi angleščino in afrikanščino. Obstaja maloštevilna intelektualna elita in nekaj tisoč nepismenih, politično vodstvo in revna masa, ki se bori z dnevnimi težavami. Del Indijcev si služi dober kruh z raznimi poklici, trgovanjem, vrtnarstvom, nekaj jih je, ki so kvalificirani delavci, toda okoH 70% Indijcev se komaj preživlja s težaštvom. Devetdeset odstotkov Indijcev je potomcev delavcev, ki so se priselili med leti 1860 in 1911, že vnaprej vezani s pogodbami za delo na plantažah, pa tudi v drugih podjetjih. Južnoafriški podjetniki so jih na vse načine vabili, naj pridejo, ker tedaj v Južni Afriki ni bilo cenene delovne sile—Zulu-ži so bili vojaki in preponosnl, da bi opravljali težaška dela, to, kar delajo sedaj. Pogodbe so jih vezale za tri in pol leta. Po tem času jim je dajala pogodba pravico do brezplačne vožnje domov, če pa so ostali v Južni Afrik, so po pogodbi postali enakopravni državljani Južnoafriške unije! V tem primeru, 30 jim obljubljali, bodo dobih toliko zemlje, kolikor se je dobi za ceno voznega listka domov. Го zemljo jih je dobilo dejansko sam6 nekaj sto. ' In vendar so prihajali. Zakaj, ni težko razumeti. Življenje v Indiji v devetnajstem sto-etju je bilo izredno trdo! Do--nača industrija je propadla ob conkurenci britanske, zemlje je limanjkovalo, kot je še sedaj, . 1)0 deželi so divjale lakote, ki ;Ui indija ne jjomni v zadnjih štiridesetih leth. Leta 1891, ko so bili Zuluji žs "ukročeni," so postali Indijci odveč. Vlada jim je ponudila vožnjo domov. To-ia odšlo jih je le neznatno število. Zakaj ? Dejstvo Je, da so je že privadili nove dežele, da za večino izmed njih to ne bi bila repatriacija, ampak ekspa-Lriacija! Zato so ^stali—ne glede na to, da je njihovo življenje vedno težje, saj si vlada prizadeva, da bi jim ga popolnoma onemogočila. Kjer so večje naselbine Indijcev, tam imajo tudi svoje šole. Glede na skupno težko življenje, so že povečini odmrle kaste in otroci se šolajo skupaj. Šole v Južni Afriki zK Indijce niso niti brezplačne niti obve^ ne. Okoli 300 šol, kolikor Г imajo Indijci, so si zgradili ^ mi. Toda glede na to, da je jezik angleščina, se vedno pači njihova materinščina, nes indijski popotnik, ki P / Južno Afrko, komaj se UCDl bdj Da- iride raZ"' me, kaj mu pripoveduje] o # je v njegovem lastnem jezikU' Kot v Indiji je tudi v Afriki sredina življenja na. Tudi v Južni Afriki indijske družine skupaj Južni druži- živijo cele »'*n) neracije (hčere, ki se omoz'] pa gredo živet k svojim iem), vendar postaja to v Jih mestih vedno bolj težko, morajo živeti v majhnih s /anjih. Toda družinske " aosti kljub ločenemu ле prenehajo: tisti, ki mora skrbeti za ostale, za starše, bratje za mlajš® te in sestre itd. Ta ф oblika družinskega živ .ma prav gotovo svoje Kljivosti, toda obenem je ..g, v današnji Južni Afriki način "socialnega -ija," ki ga ima revnejši ti ' Tako kot ostalo prebiv ^ Južne Afrike se tudi лјо v vedno večji meri v Го jim prinaša še posebne /e, ker so v razmeroma, šem položaju kot črnci: nimajo rezervatov (ali ji^ , imeh), niti kmetij v ših pokrajinah, kjer bi ^ pustili svoje družine, ko v svet za kruhom. To se f da mora priti v mesto žina, kar je povezano z Ležav, ki imajo po navadi z Bledico še večjo revščino- . Vsekakor pa jim Stryd«^ vlada sedaj zadaja kon smrtni udarec. S tem, ^ јјђ prepovejo bivati v bodo dokončno uničih sko bodo v slabšem P° kot črnci, saj Indijci dar živeli v rezervatih. posledice bo imel Stry^^^g ukrep na odnose z ostalimi državami wealtha, še ni iO' prav gotovo pa je, da 2 dijska vlada ne bo * pja-snega preganjanja svoji kov. Možno je celo, da ho jg pognal да površino razko , bil doslej latenten. jpia Vprašanje pa je tudi, Strydom prav, ko цЧ' dijce, namesto, da bi 3 dil n^ožnosti za razvoj- jjeii-je, da so prav mdijski pri-ci marsikateri afriški dez spevali k razvoju, mor kot katera koli druga ® j^ža' ljudi. Celo v sedanjem P ju je med južnoafriški'^' ^ iO ci najmanj ločitev zako najmanj nezakonskih kljub nemogočim j.el3' skim in drugim pogoje"^^ {[ti" tivno najmanj mladinsK®®^ minala in med odraslii^'^^gj^e. lo obsojenih za večje ^^j^gtii'^ Najbolj zgovorno i" , ^ pa je dejstvo, da imaJ" od vseh etničnih skupi'^^ ji odstotek samomor®^' o enakopravnost* ženskih ust e Filmsko igralko W trich so v Londonu vpr^^^ gpO" misli o enakopravnosti f ^^i^a lov. Odgovorila je, da J® še vedno precejšnja: imc- "Neporočenega mo^^ Žei^' nujejo samca, ncporoc® sko pa staro devico. ores italic "če mož.v družbi »epr.^ _ opazuje svojo ženo, skrbnega soproga# izpusti svojega moža i^P, pa je ljubosumna trap^' t" "Če mož veliko ^ predragocene novice, to čenče." vgp ill "Molčeč mož bo tip. ocenjen kot močan, i"" ^jgto Mirna, tiha ženska J enostavno neumna Oglašajte^- Enakopravno* 1 [ % SE DUNAJ MODERNIZIRA Politi'^^' križišče kult gospodarskega in dogajanja v sred-^°donavju, ne more pri-](1 '. ^^oje zgodovinske prete-ja g'zlasti stoletnega sožit-2цђ^ ® ^^^•'^skimi narodi v svoji ^'^^^"^Gntalne stav-ri Vi 4'лттл **л пл dobfi se je zahtevam so- г obn^^ velemestnega prometa ga ђ ^Чапјет svojega vozne-^'^^2 uvedbo novih, teh-Vo^ii ^^Popolnjenih in udobnih Le v ^ P°^®čano zmogljivostjo. mesto cestna že-žeigg . ^^no še ne vozi. Mestna ako^i JG speljana deloma •ђа p ^°d^Gmske predore, delo-ob gj visoko zgrajenih progah cij^^ cestnih komunika- in jg' dolgo elektrificirana je razsežno omrež- železnice s svojimi Prestopanje k .(^tne Potjiij- progami. M., ov je dopustno brez do- Мабц. Pfoi 'gah Cena vozovnic je na vseh ttice' " testne in cestne želez-^ območju razsežnega me-Za en šiling in 90 (okoli 45 lir) se lahko ^ЧПа ■ finega konca velikega Set drugega, tudi dvaj- Q^"ometrov daleč. je za tujca na razmeroma lahka, kajti prostranega veleme-.P°^^^oča v tem pogledu ga težav. Okrog notranje-igO(j ^^tnega okraja, ki tvori iro in topografično je ^"^aja, se ob radialno na ^strani etajj speljanih glavnih ce- razvrscajo ji, zunanji mestni okra- V ijj. služi "Ring," glavna »ta mimo notranjega me-jana široka cestna ko- munikacija, kot nekaka geometrična baza za ves sistem proti periferiji vodečih cest in pa z Ringom vzporednih uUc. MONUMENTALNE STAVBE NA RINGU Na obeh straneh Ringa so razvrščene velike monumental-ne stavbe, ki so nastale v drugi polovici XX. stoletja, v cvetoči dobi bivše monarhije. Njihovo središče zavzema v gotskem slogu zgrajena ogromna mestna hiša "Rathaus," s skoraj 100 metrov visokim stolpom; na tem stoji ogromen kovinski zastavonoša. Desno od te stavbe, če gledaš v Ringu proti njenemu pročelju, stoji v slogu italijanske renesanse zgrajena univerza, levo od mestne hiše pa parlament, krasna v slogu klasične grške arhitekture izvedena stavba. Med temi poslopji se raztezata dva posebno lepo vzdrževana parka s sprehajališči, cvetočimi nasadi in umetniškimi spomeniki. Nasproti mestni hiši, na notranji strani Ringa, stoji svetovno znani "Burgtheater," največje dunajsko dramsko gledališče; na zunanji strani Ringa, levo od parlamenta, pa vidiš v ozadju mrko poslopje justične palače, ki je bila med nemiri leta 1934 pozorišče hudih bojev. Ob Ringu stojita tudi obe ogromni monumentalni stavbi umetnostno zgodovinskega in prirodoslovilo zgodovinskega muzeja, med njima znani spomenik cesarice Marije Terezije, na proti njima pa, na notranji strani Rii)ga, stari in nov dvor. Ob Ringu so z vsem razkošjem obnovili veliko državno operno gledališče, ki je bilo zgrajeno pred 90. leti, a mu zadnja vojna ni prizanesla. Sledovi vojne so na Dunaju sploh že večinoma izginili. Le tu pa tam vidiš še kak ograjen, nezazidan prostor, kjer je v prejšnjih časih stala velika stavba, ali pa poslopja v gradnji, kjer so še pred nedavnim bni vidni ostanki ruševin. PRIVLAČNOST "OPERNE PASAŽE" Cestno križišče, ki ga tvorita "Karntnerstrasse" (Koroška cesta) in Ring, je bilo poprej križišče najgostejšega prometa pešcev in vozil in njegova največja ovira. Tu se namreč sekata smeri prometa med notranjim mestom in južnimi mestnimi okraji ter prometa okrog notranjega mesta. V prejšnjih časih so se tu v obeh smereh na štirih prehodih v časovnih presledkih, ki jih je diktiralo uravnavanje prometa zbirale množice pešcev in kolone vozil, zdaj pa je promet pešcev speljan šču odvija samo še promet vozil. Ves razsežni prostor pod Ringom na tem križišču ima sedaj svoje podzemlje, z zastekleno kavarno v središču in z okusnimi cvetličarnami, knjigarnami in drugimi prodajalnami ob straneh; stopnišča s premičnimi in z navadnimi stopnicami omogočajo množicam pešcev dostop s cestnih hodnikov in prehod na drugo stran. To je "operna pasaža," najnovejša atrakcija dunajskega mesta. OKUSNO UREJENE TRGOVINE Izložbe dunajskih trgovin so bogate in okusno urejene ne samo v po sredu mestu, kjer prevladuje razkošje, temveč tudi v sosednjih zunanjih mestnih okrajih, kjer kupujejo večinoma široki sloji prebivalstva. Posebno slovi v tem pogledu "Mariahilfer strasse," prometna arterija, ki spaja Ring s nad tri kilometre oddaljenim Schon-brunnom. Ob tej cesti se vrstijo največje dunajske trgovine, kjer dobiš vse, karkoli hočeš kupiti. Tu sta tudi dve najbolj znani dunajski veletrgovini, Her-zmanky in Gemgroes, ki nudita v svojih ogromnih prostorih v številnih nadstropjih najrazličnejše vrste blaga, ki jih meščanska družina utegne potrebovati. Dvigala in premične stopnice olajšujejo množicam, ki se tu zbirajo zaradi nakupov ali iz radovednosti, promet med posameznimi nadstropji; prodajni aparat s številnim prodajnim in nadzornim osebjem posluje brezhibno in točno. KAVARNE ZGINJAJO Kavarne, ki so nekoč za Dunaj bile značilne, polagoma izginjajo. Kakor v drugih velikih mestih je tudi tu vedno več "'barov," ki so povečini označeni z , italijanskim nazivom "Espresso." Posledic desetletne zasedbe po štirih velesilah, zmagovitih zaveznicah v drugi svetovni vojni, skoraj ne opaziš več. Le velik umetniški spomenik na Stalinovem trgu posvečen padlim ruskim junakom, s simbolično stražo v oblik ruskega oklop-nega vozla z dvignjenim topom, ki meri proti mestu, in okusno urejeni grobovi ruskih vojakov v nasadih Ljudskega vrta nasproti parlamenta pričajo o dogodkih, ki so pred enajstimi leti prinesli Dunajčanom osvoboditev izpod nacistične vladavine. —Gospodarstvo v vsaki slovenski družini, ki se Zanima za napredek in razvoj Slo-\^Gncev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo, priljubljene povesti ■K- FEMALE HELP WANTED HOUSEWORK — LIGHT Must Like Children. Live In Private Room & Bath SK 2-0830 ШАЕОРИД^ОвТ DRUŠTVENI KOLEDAR SEFfEMBRA 29. septembra, sobota — Ples društva sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 30. septembra, nedelja—"Zor-manov dan" v S.N.D., St. Clair Ave. ОКТОКВА 6. oktobra, sobota—Ples društva Svob. Slov. št. 2 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.2.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. oktobra, sobota—Ples Shar-peys kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 13. oktobra, sobota—35-letnica društva CoUinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 13. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja — Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 20. oktobra, sobota — Ples društva Danica št. 11 S.D.2L, v S.N.D., St. Clair Ave. 20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v 8.D.D., Waterloo Rd. 26. oktobra, petek—Ples Pisca-tors kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 27. oktobra, sobota—Ples društva Carniola Tent št. 1288 T. M., v S.N.D., St. Clair Ave. 27. oktobra, sobota—Halloween zabava društva 566 S.N.P.J. na Farmi S.N.P.J. 28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave. NOVEMBRA 2. novembra, petek—Ples Rich-man Memorial Post št. 661 v S.N.D., St. Clair Ave. » 3. novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. HI-ŠA NAPRODAJ HIŠA ZA 2 DRUŽINI SE PRODA 5 in 4 sobfe. Nahaja se na E. 76 St. Spodaj je prazno. Za podrobnosti pokličite po 3. uri popoldne. HE 1-8920 HOUSEKEEPER: Must live in; 5 days; full charge of house and 2 cliildren. Must be experienced. References. SK 2-0483 HOUSEWORK — GENERAL Age 25 - 40 No Washing or Cooking Small Modern Home — Boy 5 Own Room — Live in — Wages EV 1-2500 HOUSEKEEPER Prefer Live In Own Room From 25 - 50 — East Side PO 1-6621 after 5 HELP WANTED MALE m a c h i n e repairman Good opportunity for qualified man with minimum of 5 years experience; must be able to machine repair parts; night shift; some overtime; favorable employee benefits. the gabriel co. 14500 Darley UL 1-1000 Off 140 between St. Clair-Lake Shore REGULA#LY^ В2И HIŠE NAPRODAJ ■ Na Neff Rd. od Lake Shore Blvd. — Krasna zidana hiša za eno družino, 6 velikih sob; preproge, beneški zastori, rekreacijska soba in mnogo drugih posebnosti. Garaža. Lota je nad 200 čevljev dolga. 3. novembra, sobota—Ples društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J., v S.N.D., St. Clair Ave. 4. novembra, nedelja—Koncert • in ples Mlad. zbora v S.D.D. Waterloo Rd. 9. novembra, petek—Ples American Disabled Veterans kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 10. novembra, sobota—Ples društva Slovenec št. 1 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 10. novembra, sobota—45-letni ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z., v Slov. društvenem domu, Recher Ave. 11. novembra, nedelja — Koncert zbora Abraševič v S.N.D., St. Clair Ave. 11. novembra, nedeljSr-i-Priredi-tev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd. 16. novembra, petek—Ples Jack & Jill kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 17. novembra, sobota—Ples društva Ribnica št. 12 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 17. novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd. 18. nov., nedelja—Glasbena Matica poda opero "La Boheme" v S.N.D., St. Clair Ave. 18. novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. 21. novembra, sreda—Ples Car-rolton kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 22. novembra, četrtek — Ples Gay Knights kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 24. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Člair Ave. 25. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave. lighters kluba v S.N.Đ., St. 30. novembra, petek—Ples Twi-Clair Ave. ВЕСЕШЈКА 1. decembra, sobota — Ples American Croatian Pioneers društva št. 663 H.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 1. decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd. 2. decembra, nedelja—Predstava Prosv. odbora hrvat. se-Ijačke organizacije v S.N.D., St. Clair Ave. 7. decembra, petek—Ples Nomads kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd. 8. decembra, sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D., St. Clair Ave. STRAN S 9. decembra, nedelja—60>letiiica Slov. nar. čitalnice v S.N.D., St. Clair Ave. 15. decembra, sobotar—Ples Bon-navets kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 16. decembra, nedeljam—Božični-ca Cleve. federacije S.N.PJ. v S.N.D., St. Clair Ave. 22. decembra, sobota — Plea Maccabees Red Jackets kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 25. decembra, torek (Božič) — Ples Jolly Jesters kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 29. decembra, sobota — Ples Glav. odbora Prog. Slov. v S.N.D., St. Clair Ave. 31. decembra, ponedeljek (Starega leta večer)—Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev S.N.D. na St. Clair Ave. MARCA —1957 4. marca, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave. 17. .marca, .nedelja—Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 31. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. NOVEMBRA — 1957 17. novembra, nedelja—Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znam.he MAv: Na Lake Shore Blvd. — Zidan veneer bungalow, 4'/2 sobe spodaj. Lepo 3-sobno stanovanje zgoraj. Rekreacijska soba, garaža za 2 avta, lepa, velika lota. Cena samo $24,800. Za te in druge dobre nakupe, se obrnite na KNIFIC REALTY 820 E. 185 St., IV 1-7540 HIŠA ODPRTA NA OGLED v nedeljo od 2. do 6. ure Nova zidana "ranch bungalow" hiša; pritrjena garaža za dva avta, 3 spalnice, kopalnica in kuhinja obiti s, ploščicami, zgotovljena ' rekreacijska soba, porč zadaj, gorkota na plin, lota 73x230 čevljev. Primerno bivališče za kakega slovenskega trgovca. Nahaja se na 3224 Richmond Rd. (med Euclid Ave. in Chardon Rd., Richmond Heights). Za podrobnosti .pokličite ROBICH CONSTRUCTION CO, RE 1-6230 JE TUI...JE VELIKANSKA! V POSEBNOSTIH... V VELIKOSTI ZALOG ... V OBŠIRNI IZBERI... BARVI... MERAH! letna Pričemi v ponedeljek, 1. oktobra BO TRGOVINA ODPRTA OB PONEDELJKIH OD 10. ZJ. DO 9. ZY. Največji dogodek dobrih nakupov v tej sezoni! Ne zamudite te razprodaje! ★ To je velikanski dogodek za prihranitev denarja v tej sezoni—ta velika 57. letna razprodaja pri The May Company! Zaloge so kompletne—v vseh oddelkih, vključivši v kleti. iJODih boste vse v meri, in izberi barve ter v obširni zalogi, ki vam bo na izbero. nadstropje je založeno do vrhunca—z jesenskimi in zimskimi potrebščinami za vso družino, za otroke, za hišo, po cenah, ki so tako nizke, da boste lahko uravnovesili budžet m imeli denar na preostanek! Blago po najnovejši modi za sedaj in prav tia v iesen m zimo. 4Г J J Dobili boste na stotine novih idej za olepšavo vašega do-ma. Dobili boste delo prihranjujoče pripomočke po prihrankih, o katerih se vam ni sanjalo. Vsi so tu, priročno razstavljeni za vašo hitro in lahko izbero. ★ POSLUŽITE SE •"CHARGE ACCOUNT" Nakupi napravljeni sedaj, ne bodo zaračunani do 1. novembra. KUPITE NA LAHKE OBROKE Nabavite si novo peč ali zofo BREZ PREDVPLAČILA in plačajte na lahke mesečne obroke do 36 mesecev. PRIČNITE Z NAKUPI NA AVTOMATIČNE BUDŽETNE OBROKE Vam ni treba PREDVPLAČILA, imeli pa boste v skupnem kredit 12-kratnega mesečnega plačila. Vi poveste nam kaj hočete plačati. Naprimer: Vi se sporazu-mete plačati $20 na mesec, vaš skupni kredit je $240 in vi plačate samo $20 na mesec. 8 Ћ dobrimi nakupi natrpana nadstropja vključivši oddelka v kleti STRAN $ ENAKOPRAVNOST Ш ; § ARTUR BERNEDE: BELFEGOR PUSTOLOVSKI ROMAN Nadaljevanje "Ali gre za posameznega zločinca ali za novo dejanje mednarodne tolpe, ki je oplenila že neki italijanski muzej? To bomo dognali. Vsekako pa lahko že zdaj rečemo, da v Louvru ne straši, ampak da more biti govora samo o tatovih in morilcih." Bellegarde je bil pravkar končal, ko je potrkalo na vrata. Pisarniški sluga mu. je prinesel za-lepko pnevmatične pošte. Ko jo je prečital, je nehote vzkliknil od presenečenja. Sporočala mu je tole: "Opozorim vas, da vas brez obtavljanja pošljem za paznikom Sabaratom, če se ne prestanete ukvarjati z louvrsko zadevo, Belfegor." "Belfegor," je začudeno ponovil Jacques. "Kaj naj to pomeni?" Komaj je izrekel te besede, je vprašal neučakan, živčen ženski glas. "Alo! Tu Simona." "Kako se imaš,.mala?" je brez posebnega navdušenja odvrnil poročevalec. "Alo! Slišiš? Ne, pozabi, da sem za drevi povabila nekaj prijateljev. Brezpogojno se zanesem, da prideš." "Veliko posla imam," je z vidno nejevoljo dejal Bellegarde. "Ta istorija v Louvru .. "Kakšna istorija?" "Oh, ali ne veš? Tak čitaj vendar jutri 'Petit Parisien'!" "Tedaj prideš?" je skoro moledoval neučakani glas. •'Pridem, če bom utegnil." "Če hočeš, tudi utegneš." CHICAGO. ILL, FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 REAL ESTATE SKOKIE — 8935 Laramie — 7VŽ rooms, 4 bedrooms, 2 car garage, enclosed porch, full basement, automatic gas heat. Near transportation and schools. Low 20's. Owner. ORchard 3-5469 VILLA PARK — Open — By builder — 102 N. Cornell. 3 bedroom brick veneer ranch. Mid $20s. Also tustom built. F. Kane, Builders TErrace 4-6882 Ш STORY BRICK INCOME HOUSE — 546 N. MonticeUo Ave. — 1-4 rooms: 2-3 rooms apartments. Hot water oil heat. For appointment call — John Schmitt — JUniper 8-7124 BUSINESS OPPORTUNITY FURNITURE STORE — Will sacrifice plus 2 room furnished apartment. $1,000 cash. 2841 Lincoln Ave. Bittersweet 8-6572 SHOE REPAIR — Good business, equipment. Selling due to son's and wife's death. Reasonable. Best offer. 2929 N. Broadway in best section. Bittersweet 8-6061 AUTO PARTS SALES & SERVICE — 1 story biulding With stores, for sale. S. S. Old established business. Gross sales $180,000 annually. Terms. Call Kelly or Doughman. KEnwood 6-2113 CANDY SCHOOL SUPPLY STORE — S.E. side. With living quarters. Vicinity of 3 schools. SAginaw 1-9577 "Vsekako morem priti šele pozno." "Samo da prideš! Do svidenja, dragi!" Bellegarde je položil slušalo nazaj in se zamislil. Ramena so mu nehote vzdrhtela, kakor bi otresal z njih breme, ki mu je postajalo pretežko. Nato je iz-nova pazno preČital čudno svarilo: "Brez pomišljanja vas pošljem za paznikom Sarabatom. Belfegor." Oči mladega novinarja so se drzno zabliskale. "Prav, Belfegor!'" je vzkliknil. "Sprejmem tvoj izziv, da vidiva, kdo izmed naju je močnejši." Ш. POGLAVJE Tisti večer ob enajstih je stala pred novodobno zgrajeno hišo v Boileaujevi ulici v Auteuilu vrsta zasebnih avtomobilov. Gostje so v predsobju odlagali plašče in klobuke ter odhajali pod vodstvom lakejev skozi dolgo pritlično galerijo in senčnati vrt v velik atelier, ki je bil opravljen z najnovejšimi mojstrovinami dekorativne umetnosti. Ob medlem soju pristrtih sve-tiljk si videl v tem prostoru veliko, zelo raznoliko družbo. Bilo je dokaj tistih snobov, ki se takoj navdušijo za vse, kar drugim ne ugaja, starih dam z lasmi a la Ninon in deškimi glavicami, mladih bohemienov obojega spola in le malo članov resnične družbe, ki jim je bilo očividno že žal, da so se bili iz radovednosti dali zvabiti v to ozračje. Močna luč skritih podstropnih svetiljk je mahoma oblila s svojimi žarki mlado in nenavadno lepo žensko, ki je stala na temno pobarvanem odru. Oblečena je bila v nekakšno belo haljo, ki je uveljavljala njena marmorna ramena in krepke lakti, človek bi bil mislil, da vidi vilo, ki je pravkar stopila iz nočne teme. Ta dama je bila domačica, gospodična Simona Desrochesova, mlada svetska pesnica, ki se je pripravljala, da bi deklamirala prijateljem svoje najnovejše delo. Najprej je spustila velike oči po gostih, ki so vdano pričakovali, kaj bo. Njen pogled se je ustavil na vratih, kakor da pričakuje samo še nekoga, toda BAUBLE DANCER DANCING TO DAZZLE the eye In Mxialcarnivare current production "Kismet," flnal show o£ the tent theater's season, is provided by exotic Manchurian-bom Mara, who also did the exciting and authentic choreography for this musical Arabian Night show, which also stars Norwood Smith, Libl Staiger, Stephanie Augustine, Jack Ring-stad and a sparkling array of dancing talent that includes Jean Coates from the Broadway east, Lillian RoIIo, Hazel Chung, and Diane Ađler as the three princesses of Ababu, David Leber and Dave TogurL "Kismet" 1» studded with such songs as •baubles, Bangles and Beads", and "Stranger in ParadiM.'* vrata so ostala zaprta. Simona je nehote vzdihnila, a ker je videla, da postaja gostom že neudobno, je s skladnim glasom pričela; "Cvetke ljubezni (Simfonična oda) Moja duša je trdnjava, iz katere sem napravila vrt svojega srca. Moje srce je zemeljski vrt, kjer bledi tuje cvetje . . ." A stihi Simone Desrochesove gotovo ne zanimajo naših bralcev toliko kakor ona sama. Edinka znanega pariškega bankirja, je bila zgodaj izgubila mater. Oče, ki je imel preko glave opravka s posli, je moral zaupati hčerino odgojo učiteljici skandinavskega porekla, gospodični Elzi Bergenovi. Ta je bila dala učenki odlično znanje in razvila njen prirojeni umetniški dar, ni ji pa mogla vcepiti tistih načel, ki so dobremu dekletu najbolj potrebna. Simona, v kateri se je družil svobodoljuben značaj z romantičnim čuvstvovanjem, je bila zaživela po očetovi smrti zelo samosvoje življenje. Kupila si je bila hišo v Auteuilu in se tam naselila z EIzo Bergenovo. Ta je zdaj zavzemala pri nekdanji učenki mesto družabnice. Simona, meneč, da je velika pesnica, je bila zbrala okoli sebe dvor častilcev, ki so se nekaj klanjali njeni lepoti, nekaj pa so jih mikale govorice o njenem velikem imetju. Med njimi so opažali Mauricea de Thouarsa, sina obubožane rodbine, ki je zastopal neko tovarno avtomobilov in je bil večno v zadregi za denar. Zali mladi mož, vnet športnik, Don Juan plesnih dvoran in barov in zaradi tega trdno prepričan o svoji osebni vrednosti, si je začel kaj kmalu domišljati, da mu je treba reči le besedo pa bo lepa Simona njegova. A kako se,je začudil, ko mu je Simona odgovorila; "Ne potrebujem ne moža ne ljubimca. Sklenila sem, da osta- 4 SOBU ZGORAJ v collinwoodski naselbini se odda v najem družini brez otrok. Ravno tam se odda tudi opremljeno spalno sobo in kuhinjo, spodaj, s prostim .vhodom. Pripravno za peClarja. Pokličite ali pridite pogledati 15925 SARANAC RD. MU 1-8774 nem sama in se ne obtežim z vezmi, ki bi samo omejevale mojo prostost." A Simona ni pomislila na ljubezen. Tri mesece po tem, ko je bila odpravila Mauricea de Thouarsa, je postala sužnja svojega srca. Trdnjava se je bila vdala in njen zavojevalec je bil Jacques Bellegarde. Toda sčasoma se je izkazala Simona tako nemirno, ljubosumno in samosilniško družico, da se jelo odkrito in globoko nagnjenje Jacquesa Bellegardea ohlajati in ugašati. Jacques, ki je hotel pred vsem ohraniti svoje moško dostojanstvo in brezhibno izpolnjevati poklicne dolžnosti, je le komaj še nosil verige suženjstva, v katere ga je ukle-pala Simona. Njo pa je čedalje bolj vleklo k Jacquesu; sanjarila je celo o ženitvi. Ker se je branil, je bilo nemalo nastopov, očitkov, solza in prošnja, ki so ga silno razburjale. Mislil je že na prelom s Simono in le strah, da si ne bi storila kaj zalega, kar mu je bila že večkrat zagrozila, mu je še branil, da se ni popolnoma od-vezal od nje. Čeprav se mu je mudilo, da bi zbral svoje moči za neizprosni boj s prikaznijo v Louvru, se je prav iz tega razloga namenil, da vendarle ustreže Simoninemu vabilu. Seveda je pa sklenil, da se "po angleško poslovi," če bi trajala stvar le predolgo v noČ. Ko je stopil v atelier, je bila Simona ob navdušenem odobravanju gostov pravkar dokončala svojo odo. Ko je zagledala Jacquesa, je zasijala na njenem obrazu radost, ki so jo drugi po krivem imeli za pesniško zmagoslavje. Oh, tako malo se je menila za vse to. On je bil tukaj, on, samo njega je še videla, le k njemu se ji je mudilo, samo njegova je hotela biti. Toda vrvež gostov ji ni dal z mesta, kar dusil jo je. Es- PRODA SE davenport, stol in dve enaki končni mizici ter dve enaki svetilki: "cocktail" mizica, ogledala, slika in majhne (runner) preproge. Pokličite po 6. uri zvečer aH v soboto kadarkoli. RE 1-1338 V' službo se sprejme dekle, za splošna pisarniška dela in sprejemanje klijentov. Vas treniramo. Pošljite ponudbo z navedbo izobrazbe, izkušnje in priporočil ter dodajte sliko. Pošiljite na RECEPTIONIST Box 64, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave. STATE PARKS SOHIO » ...... . <....., ■ ^ Not far from Gibisonville in Hocking County is one of the most interesting road marker signs in the State of Ohio. On one post one sees directional markers pointing the way to some of the most popular recreational spots Ohioans hold in joint ownership, the points of interest in the Hocking State Park. Six separate scenic areas make Xip this rugged State Park which lies within the 8868-acre Hocking State Forest. Ash Cave, shown in this picture, lies on State Route 56 about a dozen miles southwest of Logan. Old Man's Cave and Cedar Falls are on State Route 374 and all three of these parks are within five miles driving distance from each other. The other Hocking Parks are Conkle's Hollow, Cantwell Cliffy and Rock House. Ash Cave consists of a giant horseshoe-shaped cavern with --------- jutt^ rocks overhanging the trail for some 700 feet. In the spring of the year a 80-foot waterfall spills over the tip of the rocks to the creek below. A picnic area and concession stand are located near the entrance to this park. АЦ of the Hocking State Park scenic areas are noted for their! n^ed beauty, hiking trails, unusual plaota, waterXall% precipitous i Cliffs and smsefc 'Л tetje so ji hoteli poljubiti roko, baron Papillon, bogati zbiralec, in njegova baronica, oba enako bedasta in domišljava, sta se kosala, kateri jo bo bolj poveličeval. Lepemu Mauriceu de Thou-arsu se je posrečilo, da se ji je približal in jo obsul z najbolj laskavimi pokloni, a Simona ga je zavrnila. Kakor hitro je mogla, je stopila k Jacquesu Bellegar-dedu, ga prijela za roko in rekla z zamirajočim glasom: "Oh, vendar si že prišel!" Tako govoreč ga je objela z dolgim pogledom, polnim nežne graje, in začela tiho kramljati z njim. Maurice de Tholiars, ki ju je z zlovoljno ljubosumnostjo opazoval, je pristopil k petdesetletni ženi s skoro belimi lasmi in strogim obrazom, ki se je že od pričetka soareje tenkočutno umikala v ozadje. Bila je Elza Bergenova, Simonina družabni-ca. Pomembno ji јф mežiknil na zaljubljenca in grenko dejal: "Ali je še vedno tako neumna v tega novinarja?" "Nikar ne govoriva o tem!" je zlovoljno odvrnila Elza. "Omo-žiti se hoče z njim." Lepi Maurice se je zdrznil. "A on se brani," je nadaljevala Skandinavka. "Pravi, da je zanj prebogata. Meni se kar zdi, da mu že preseda." "Videti je, da se nekaj prepirata." "Kakopak, prizor mu je napravila. Še odgnala ga bo," je prerokovala gospodična Bergenova. "Tem bolje," je z zloveščim muzanjem dejal Maurice de Thouars. V tem je pristopil k Simoni baron Papillon; Jacques Bellegarde je porabil priliko in odšel. Ko se je Simona ozrla, ga je rav- no še videla, kako je stopil skozi vrata. Le stežka se je premagala da ni zavpila. Spustila se je v naslanjač in z rokami zakrila dve veliki solzi, ki sta se ji utrnili iz oči. Jacques Bellegarde se je na svojem stanovanju v Antinski aveniji dobro prespal. Obilen zajtrk ga je spravil v kar najboljšo voljo, da nadaljuje razis-kavanja louvrske skrivnosti. Ko Ј9 šel iz oblačilnice v sobo, je zagledal svojo gospodinjo, ki je sedela v naslanjaču in čitala "Petit Parisien." Vrla žena ni bila nobena druga kakor Marižana, zakonska družica Pierra Gautra-isa, paznika v Louvru. "Ali mi lahko storite veliko uslugo?" jo je vprašal Jacques. "Drage volje, gospod Jacques, saj ste vedno tako dobri z menoj. Če količkaj mislite, da morem Novinar ji je prijazno mignil, ■лај molči, in nadaljeval z resnim obrazom, natanko tehta je vsako besedo: "Vaš mož mi mora pomagati, da se drevi skrijem v dvorani barbarskih bogov." "Vraga," je vzkliknila Marižana, "to pa ni kar tako." "O pač," je vztrajal Jacques, "samo dobre volje je treba." "Poizkusila bom rada, le . . ." V predsobju je zapel električni zvonec. "Stopite pogledat," je velel no- MiREN MOŠKI želi dobiti 2 ali 3 opremljene ali neopremljene sobe pri Slovencih, med E. 55 in E. 79 St. Pokličite med 5.30 in 7. uro zvečer. UT 1-6833 ali v uradu "E" — HE 1-5311 DEKLE za splošna pisarniška dela in tipkarica za prodajni oddelek rastočega podjetja na vzhodni strani. 5 dni — 40 ur tedensko. THE BOWMAN PRODUCTS CO. 850 E. 72 81. — EX 1-7200 Talis Studio 7106 Superior Ave. HE 2-0040 Napravimo umetniško izdelane slike porok, portretov, skupin in posameznih posnetkov. 6% na leto obresti plačljive četrtletno Prihodnje obresti plačljive 1. okt. 1956 vsem lastnikom naših certifikatov zadolžitve. Pišite za brošuro UNITED STATES FINANCE CO. CONSUMER FINANCING 404 THE ARCADE 420 SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874 ZAVAROVALNINA na ШбО BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings s & Loan Co. tel. KE 1-1934 vinar. "Vsekako me ni za gar doma." nikO" yniils "Gospodinja se je takoj in zlovoljno napovedala: "Že spet ona." Jacques je srdito skomigni ^ rameni: _ „ "Naj počaka v moji pisalBici- Ko je šel nekajkrat po sem ter tja, ugibaje, kako bi brez velikega hrupa otresel mone, je odprl vrata v dela^'®^ Gospodična Desrochesova je D' videti zelo vznemirjena in P plašena. Stopila je k novin^j^ mu pomolila pisemce in z dr čim glasom rekla: "Glej, kaj sem pravkar do ' k" . n* Jacques je vzel pisemce in tal: "Gospodična! Znano mi je, kako se zanim^^^ za gospoda Jacquesa Belief dea. Zato vam nujno svetuje porabite ves svoj vpliv, da prestane ukvarjati z zadevo ... Če ne, je izgublje • ^ Belfegor- "Nemogoče!" je s posUj^^'^ nasmeškom dejal poročeva "Kdaj si dobila to pisanje? "Davi." "Enakega sem dobil s"" jaz." "Ali misliš, da je, brezpoi«®"' bno ?" „ "Namen je preveč prozoren (Dalje prihodnjič) EUCLID POULTRY . 549 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Petkovlek. 1"*^ Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna * itd mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice. ^ NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano ter si lahko nabavite samo one kftse. Id vam najbolj ивајај^ Hočete videti slike? Ker ima naša firma: "GRDINA in SINOVI" veliko v'®*!] nih premičnih slik in, ker so časi jesen in zima najbolj Pj ^ kladni, in, ker mnogi naši ljudje ne pohajajo v ameriška 9 dališča, videli pa bi radi domače zgodovinske slike bi jim nudila prilika, in, ker je najbolja domača zabava * sem določil, da bom slike pokazal na račun naše firme, katera je itak izdala denar za nabavo teh slik, ki mnoge naše ljudi velike vrednosti. Namen je slikovne predstave pokazati kjerkoli dobijo prostor, dvorano ali kaki drugi prostor. Vsaka predstava b'^^^ nekaj minut več. Vsaka predstava bi obstajala i* uro in ncivdj mmur »cc, TsdKa preasTara di jjka gačnih slik. Ako bi se v eni in isti dvorani vršila dvakrat predstava, bi bila slike druge vsakikrat. Vse preds^^ve ^ vstopnine proste, in nobenega pobiranja ne bo. Program* bo naznanjen poprej za vsebina slik. Ko sem poslal P*"* Narodnim domovom in društva m sem dobil odgovor, od ' torija Delavskega doma na Waterloo Rd., da mi je prosta vsaki petek če ne bo že oddana. Tudi društvo S.2.Z. se je že priglasilo. Za prvo predstavo v Domu na W g loo Rd. sem določil, da uprizorim predstavo: "MLAD ZBORE," KATERI SO PRED NEKAJ LETI imeli veliko manje v vsej naselbini. Te zbore bo veselje, da jih vidiJ® stariši in otroci sami jih bodo radi videli. Sijajna je ^ ' .дЦ izleta, iz Narodnega doma na St. Clairju so se slovesno P pred mestno dvorano naravnost z vso živahnostjo, krasen samo ta prizor. In slike bodo spremljane z glazbo ene9^ zborov. Pred vsako predstavo bom naznanil vspored i" predstave. Ste vsi uljudno vabljeni. Za naše trgovsko podjeN^' A. GRDINA in SINOVI, Anton G'" Vloge napravljene do 15. oktobra bodo obrestovale od 1. oktobra obresti hranilne /VVINGS & LOAN 813 E. 185 St. IV. 1-7800 two lOCATtONS 6235 St.Clol'A'^ HE. 1-56Јв