tetettXVlH št, 37 Fc'mina plaćana v gt»ci*niu Po5tgebuhf bar bexahlt Ljubljana, ponedeljek 18. 1944 Preis — Cena 1«— L TJREDNT5TVO, UPRAVA IN INSEIRATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCTNIJEVA UL. 5 TELEFON 6T. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-28. PONCDCIJSKA IZDAJA MJ1IRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA > JUTRA <. Schvverpunkt der KampSe vveiterhin bei Aachen Besonders erbirterte Kampfe im Kaum von Stolberg — Zu**amenhangeiide Front an der Burgundischen Pforte von unseren Truppen bezo^ren — V 1-Feuer auf London forigesetzt — VVeitere Feind-Grossangriffe in Italien gescheitert — VoIIer deulscher Abvvehrerfolg nordostlich VVarschau — Krbitterte Abvvehr-schlacht im Nordabschnitt der Ostfront dauert an — 96 Sov* jetflugzcuge vernichtet Aus dem Fuhrerhauptquartier, 17. September. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Beiderseits Aachen setzte der Feind seine starkcn Versuc he, unsere Front zr dureh-brechen, fort. Mehrere Angriffe gegen ?lie Sin! front đer Stadt scheiterien. Besonders erbitteii uurde im Kaum von Stolberg ge-kiimpft. Gegen den Feind, der aorđwestIich Ecli-ternach ftber die Saaer vordrang, sind eige-ne Gegenanfrriffe in gutem Fortschreiten. Beiderseits Xanoy gehen die harten Kampfe iveiter. An đer Burgnndischen Pforte haben im-sere i>i\isionen naeh erfolgrelcher Abwehr ailer Durchbru tli^\<-rsu<-h<' der Nordamoii-karier eine zu.sa.mmeiihiino feindliche Panzer uurden verni ehtet. Brirische Jagdbomber griffen am 16. September in der Adria das deutsehe La>.arett-seliiff »Bonn« an. In Sud-Siebenburgen schlugen deutsehe und ungarisriielit. Im NordabsehinJtt der Ostfront tobt die erbitterte Ab\vehrsohlacht ueiter. Die unter hohem Menschcn- und Materialeinsatz ge- fuhrten Angriffe d«*r Bolwcliew i»ten \mrden im Zusanutienuirken mit Verbiinden der Luft\vaffe im uesentliehen abgesohlagen. Nbrdiich Banske sind Gegenangriff e im Gunge. In den letzen drei Tagen vvurden hier 234 soujetisehe Panzer vernichtet. In Luftkiimpfen, dureh Flakartillerie und durch Luftverteidignngskriifte der Kriegs-marine verloren die Soujcts gestem an der Ostfront 96 Flugzeuge, Bei Tag uarfen einzelne feindliehe Flugzeuge Bomben auf Bremen - Kleppenburg, nachts in den Raumen Braunschueig und Kheine und auf ungarisehem Gebiet im Raum von Debreeen. O splošnem vsfusrti položaju BerTin, 17. sept. O položaju na bojiščih poroča vojaški sodelavec agencije DNB dr. Max Kruli: Sovražnik je osredotočil močne sile na področju pri Maa>trichtu in Aachnu. B Io je torej jasno, da bo napadel tamkaj in uspel v prvih napedih. Na kopičenje »zred-nih količini gradiva mu je omogočilo, da je zasedel kraj Maastricht, toda tudi ob zgornjem teku reke Mosel in pred Bur-gimJ-k:mi vrati je prišlo do živahnega bojnega dedovanja. Južno in južno vzhodno od Aachna divjajo še ogoičeni boji za dve nemški zapadni utrdbi. Sovražnikove izgube v teh bojih, predvsem pa tudi na pred-bojiščnih postojankah nemške obrambe t>o izredno velike. Ob Nancyju je strnil sovražnik proti Lunevilleju. Ker je pritegnil sovražnik nove oddelke, boji še trajajo dalje. V splošnem pa so se Anglež: k^kor tudi Američani pripravili na to, da bo priš o do hudih borb in da bo treba v Be-giji. kakor tudi pred nemško mejo plačati vsak meter ozemlja s potoki krvi. Tudi pri Bel-fortu kopičijo Američani čete in orožje, da bi lahko izvedli prebijtilne poizkuse. Nemška obramba >e Izkazuje še naprej kot zelo uspešna. Napad in protinapad se izmenju jeta. Kjer je našel sovražnik manj odpora, kakor na področju sevemozspadno od Langresa, ki je postalo zaradi nadaljnjega razvoja nezanimivo, je bi'o ozemlje načrtno izpraznjeno. Tem močnejši pa je nemški obrambni odpor pred Burgundski-mi vrati, ki so široka nekako 20 km med Vogezi in pogorjem Jura. katerih vzpetine je možno koristno izrabiti za postavitve topniških baterij ter predstavljajo idealno obrambno polje. Glavnina B laske whzeve armade je bila sprejeta v obrambni sistem in nameščena južno od Vogezov. Stevio izgub te armade je izredno mrnhn.>. č^.rav je napravila dolgo pot skozi južno Francijo. Borba za obalna oporišča pri Brestu je stopila v tragično obdobje. Iz gorečega pristaniškega mesta je javi! general Ram ke Funrerju, da je odklonil obnovljene za- hteve po predaji, ki mu jih je predal so vražnikov poveljnik Troyh-M!ddlet. Borb se nadaljuje tukaj, kakor tudi v Lorientn, St. Nazairu, Boulogneju, Cap Gris N zu. Calaisu in Dunkerqueju kljub sovr žniko-vi premoči v orožju in moštvu. Nemške posadke vežejo sovražnik ve štev lne divizije in povzročajo sovražniku veike izgube. Nadaljnja uspešna obramba sovražnikovih napadov na apeninskih postojankah nas spominjajo, da se zavezniki v Ita'i i že eno leto zaman trudijo, da bi dosegli odločitev s premočno nadmočjo. Potek bojišča se izpreminja vedno le s polževo naglico, ki pa nikakor ne opravičuje velikih zavezniških izgub. Na severnem finskem področju je prišlo dopoldne 15. septembra do bojev med nemškimi oddelki, ki se umikajo, in za njimi prodirajočimi sovjetskimi četami. Na sovjetski strani iščejo povoda, da bi zasedli finsko zem'jo, s tem, da sami onemogočajo Fincem da bi se dizali dogovorne; egi roka. Na baltskem področju so se pričela rova sovjetska prizadevanja pri Bausku, Mo-dohnu in na obeh straneh Valka. Omembe vreden je poseg več kot 40 strelskih divizij. Da se je prvi val boljševiških napadov zlomil v toči nemških obrambnih sredstev in dosegel le krajevne vdore, kaže napredovanje izgradnje uspešne nemške obrambe. Na področju vzhodno in južnovzhodno od Varšave so nemške čete rapustfe del ozemlja, ne da bi sovraž"!:^ dosegeJ včeraj kak vdor. Preložitev predmostja na severno obalo Nareva pomeni taktično popravo. Občutljivejša je izguba predmestja Prage, ki je bilo prepuščeno sovražniku; onemogočen pa je bil sovražniku poizkus, da bi ce polastil mostov preko Visle ter si pridobil s tem dostop v mesto. Vse mostove so pravočasno razrušili. Na bojišču pri Sano-ku in kros-nu so se pričeli nemški protinapadi. Tukaj se boljševiki ne morejo oa-daije razvijati. Hss&I obrambni boji m prstlsunki na zapadu Britansko predmestje pri Neerpeltu zoženo — Neuspešni ttr.^ii pred Aaachenom in pri Metru — Sovražnik odbit pred Burguiitiskirifti vrati Berlin, 17. sept. Na zapadnem bojišču so bila v pet^k težišča bojev prav na istih točkah kot zadnje dni. Ob Rokavskem prelivu in v Flandriji so se izjalovili močni sovražnikovi napadi. Ob prelivu Maas-Sehelde so napadle nemške čete na cesti Hasselt-Eindhoven britanska predmostja pri Neerpeltu ter so kljub žilavemu odporu dalje napredovale. Med Maastrichtom in Aachenom so se znova zrušili ponovni krvavi severnoame-riški napadi Ob teh zapornih postojankah, ob katerih so se že dan prej izjalovili sovražnikovi prebijalni poizkusi, so udarile močnejše sovražnikove sile severno od Maastrichta in pri Aachenu preko preliva Maas-Schelde. da bt jih na ta način cbšle. Sovražnikove izgube so bile velike. Dalje proti jugu je zavil nasprotnik z delom svojih sil proti Nancvju. Neka druga napadalna skupina je krenla proti jugovzhodu in poizkušala napredovati ob Meurthi. Tu in še bolj južno, kjer so se .boji s področij pri Neufchateauju in Mirecourtu premestili bolj proti Epinalu. so v teku hudi obrambni boji in protinapadi. Napadalna težišča sedme severnoameriške armado so bila še nadalje na področju ob izvirih Saone in pri Vesoulu Ob Saoni se je nasprotniku posrečilo, da je močno pritisnil za nemškimi zaščitnicami in nekaj napredoval. Severnovzhodno, zapadno f in južnovzhodno od Vesoula pa so se izja-J lovili njegovi številni napadi. Zapornice ob Burgundskih vratih so bile dovolj močne, da so krvavo odbile prebijalne poizkuse severnoameriških in degraullističnih čet. V Brestu so se težki boji ves dan nadaljevali. Zaradi vzgledne hrabrosti in žilave odpornosti nemških padalcev, gjenadirjev in mornarjev ni mogel neprestano napadajoči sovražnik doseči nikakih novih uspehov. Berfin, 17. sept. Boji na področju južnovzhodno od Aaachena so se pomaknili sedaj v utrjeni nemški zapadni pas. Ob tej priliki so na pristojnem nemškem vojaškem mestu opozorili, da je pojem >zapadni branik«, ki je veljal še leta 1939/40 za utrjeno zapadno bojno črto/vsled modernizacije naprav že zastarel. Tudi Maginotova črta je bila leta 1940. spričo ojačenja bojnih sredstev, zlasti pa vsled novih oklopnikov in uporabe letalskih oddelkov zastarela in nič kaj odporna. Na mesto takratnega nemškega zapadnega branika pa je stopil sedaj velik pas utrdb na zapadu, ki se odlikuje prav po svoji Izredni globini. V prvih črtah tega globoko razporejenega zapadnega pasu se vrše trenotno boji na področju pri Aachenu in severnozapadno od Trie^ja, ne da bi se oddelkom tamkaj boreče se tretje s*nerišl*e armade posrečilo, da se približajo samim ujtrdbenim napravam. Roji v Italiji Berlin, 16 sept. Zavezniški velenapad na italijanskem področju ob jadranski obali se je tudi včeraj ves dan nadaljeval. An-gloameriik m oddelkom se je !e z najtežjimi izgubami posrečilo, da so prodrli za nekaj km proti severu. Nameravani vdor v Padsko nižino pa se jim spričo hudega nemškega odpora zopet ni posrečil. Ži valili o boljševičko delo-vanje v B^iiuK-IJevi Italiji Bern, 17. sept. i Suisse« ugotavlja v po-ločilu iz Chiassa, da se Bonomijevi krogi boje državnega udara desničarskih strank. Uradni komunistični organ »Unita,* pripominja, da so hoteli monarhisti S. septembra t. 1. zrušiti Bcnomijevo vlado. Ob tej priliki naj bi se proklamira! princ Umberto za italijanskega vladarja ter imenoval vojaško vlado T.ist Dripominja. da so pred nedavnim na marksističnem kongresu v Neaplju govorniki omenjali tajna gibanja ter izjavili, ..da se bo talijanski proietariat z orožjem zoperstavil tem gibanjem«. Ker pa komunisti domnevajo, da bi zavezniki podprli prevrat, je pričelo časopisje o priliki obletnice premirja kampanjo proti sposobnosti in izdaji Eadoglijevskih italijanskih armadnih poveljnikov. Marksistični list »Avanti« očita zaveznikom, da so zahtevali kapitulacij'o italijanskih oboroženih s'l ter s tem onemogočili, da bi postala Italija resnični zaveznik združenih narodov. Ženeva, 17. sept. »Nevv York Times^ poroča iz Rima, da so bili Angloameričani doslej nezainteresirani pri notranjepolitičnih sporih v Italiji. Tem bolj aktivni pa sc bili sovjetski agenti, ki streme, da bi dobili v svoje roke oblast v Italiji. Tozadevno je zanimivo, da je predsednik osrednjega sveta sovjetskih delavskih sindikatov napovedal, da bo čim prej prišlo v Rim sovjetsko delavsko odposlanstvo, da bi izgradilo in pomnožilo tovariške odnose med delavstvom obeh narodov«. Tudi ta obisk spada v okvir nameravane boljševi-zacije Italije. Bad&^Tjevski generali pred sodiščem Milan, 17. sept. Po vesteh italijanskega tiska je postavila Bonomijeva viada generala Roatto, ki je bil od leta 1942-43 načelnik italijanskega generalnega štaba in je nato prešel k Badogliu in postal tako po kapitulaciji dne 8. septembra znova načelnik Ba-doglijevega generalnega štaba pred vojno sodišče ter ga razrešila vseh funkcij. Kazensko postopanje je bilo uvedeno tudi proti generalu Carbonu, ki je po Badoglijevem nalogu lam poleti sprejel zavezniške tajne mirovne pogoje. Obtož: :.a sta tudi generala Barbieri in Belingheri. Bitka za Varšavo Berlin, 17. sept- Bitka za Varšavo se nadaljuje z naraščajočo silovitostjo. Težke nemške baterije so obstreljevale predmestje Prago, v katerem so zbrali boljševiki močne oklopniške sile. Spričo besnega obrambnega ognja si boljševiki doslej niso upali prekoračiti reke. Severno od Prage drže madžarske čete skupno z vojno SS izpostavljeni iok bojišča, na katerem so odbili vse boljše-viške napade. Boljševiki so izgubili skupno 31 oklopnikov. Bern, 17. sept. Moskovski radio je razširil o bojih v Pragi sledečo značilno vest: >Ugotoviti moramo, da kljub velikemu hrupu, ki ga je napravil general Bor s svojo »podtalno« armado na področju Prag-e, v resnici nismo mogli v Pragi izslediti niti enega samega vojaka takozvane »podtalne« vojske. Rogajoči prizvok te vesti jasno kaže cinizem, s katerim obravnava Moskva samomorilski boj varšavskih upornikov. Sedaj, ko so v Varšavi izkrvaveli tisoči, ki so jih zapeljali moskovski pozivi in zaupanje v angloameriško pomoč se Kremelj še norčuje iz teh žrtev. Proglas madžarskega generala Budimpešta, 17. sept. Poveljnik druge madžarske armade, generalni polkovnih Ve-res je izdal poziv, v katerem pravi: Eventualno gibanje bojne črte, začasna izpraznitev ozemelj in podobne stvari naj nikogar ne motijo. Vse to je nujno potrebno za uspešno vojevanje. Boj bomo uspešno iz-vojevali lahko le v tem primeru, ako bo prebivalstvo neglede na spol, starost in druge okoliščine podpirale boreče se vojake. Čete stoje v boju proti boljševikom, ki hočejo uničiti deželo. Pokazali smo. da smo pripravljeni opraviti dobljeno nalogo. Prispela so nemška in madžarska ojačenja. Imamo upanje in tudi moč, da bo vojska vsilila sovražniku svojo voljo. Nadzorna kosirislja za Runmnijo Stockholm. 17. sept. Po podpisu sovjet-sko-i-uniunskega premirja ali bolje rečeno pogodbe za nadaljevanje vojie je bila ustanovljena nadzorna komisija, ki ji na-čeljuje, kar je značilno, sovjetski general. Londonski radio pravi, da mu stojita ob strani britanski in severnoameriški za-topnik. Neuspel **?rr*** na nemški konvoj Berlin, 17. sept. V Severnem ledenem morju so sovražnikovi brzi čolni napadli neko nemško spremljavo. Posrečilo se je odbiti sovražnikovo napadalno skupino in pri tem potopiti en napadajoči čoln. Angloamerička letala nad Švedsko Stockholm, 17. sept. Mnogo angloameri-ških letal je preletelo v noči na soboto zapadno obalo zapadri oš vedske pokradine Schonen. Letala >o letela proti jugovzhodu ter s ozapustila Švedsko nad vzhodno oba-Io Schonena. Letela so zelo visoko. Težišče bojev še nadalje pri Aachnu Posebno hodi boji na področju Stolberga — Ob Burgundskih vratih so zasedle nemške čete strnjeno bojno črto — Obstreljevanje Londona z »V 1« se nadaljuje — Nadaljnji sovražnikovi velenapadi v Italiji so se izjalovili — Popoln nemški obrambni uspeh severnovzhodno od Varšave — Srdita obrambna bitka na severnem odseku vzhodnega bojišča se nadaljuje — Do* sovjetskih letal uničenih Fuhrerejev glavni stan, 17. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob obeh straneh Aachna je nadaljeval sovražnik s svojimi močnimi poizkusi, da bi prebil našo bojno črto. Več napadov na južnem bojišču mesta se je izjalovilo. Posebno srditi so bili boji na področju Stolberga. Proti sovražniku, ki je severnozapadno od Echternacha prodrl preko Sauerja, protinapadi dobro napredujejo. Ob obeh straneh Nancvja se nadaljujejo hudi boji. Ob Burgundskih vratih so naše divizije, ki so uspešno odbije vse severnoameriške prebijalne poizkuse, ustvarile strnjeno obrambno Črto med Epinalom in švicarsko mejo. Tudi po vdoru sovražnika v popolnoma razrušeni Brest se več oporišč in odpornih gnezd še drži. Nadaljevalo se je obstreljevanje Londona z »V 1«. V Italiji so Angloameričani tudi včeraj nadaljevali svoje ve'enapade. Severno In severnovzhodno od Florence so se po sira in tja valujočih bo.^ih izja'ovili z visokimi izfrubami za sovražnika. S protinapadom smo sovražniku zopet iztrgali Monte Ve-ruco. Ob jadranski obalj so žilavi odpor in protinaprdi naših grrenadrjev in padalcev preprečili sovražniku napredovanje proti Riminiju. Uničili smo 35 sovražnikovih cklopnikov. Britanski lovski bombniki so napadli 16. septembra na Jadranu nemško bolničarsko ladjo »Bonn«. V južni Sedmosraški so odbile nemške in madžarske čete pri Turgi in Neu-marktu silovite boljševiške napade. Z !ast-nimi leta'skimi napadi smo težko prizadeli sovražnikov oskrbovalni promet in uničili številna vozila. Med Sanokom in Krosnom je nada'ioval sovražnik svoje napade z upornbo no\ ih SlL V hudih bojili smo jih zavrnili ali s protinapadom prestreči. Severnovzhodno od Varšave sa đotegHl čete vojske in vojne SS ter madžarski od-de'ki popoln obramben uspeh nad znova no padajočimi boljševiki. Uničili so 31 sovražnikovih oklopnikov, Južnozanađno rd Mituve JC vdH't oklopna napadalna skupina v sovražnikove postojanke ter jih razbila. Privedla Je ujetnike. Na severnem Odseku vzhodnega h^jT"ča divja še nadalje srdita obrambna b'tka. Z ve'ikimj oddelki in mnogo materiala tzr- vršene boljševiSke napade m »o v sodelovanja z oddelki letalstva v »ilavnem odbili. Severno od Banska SO V trku protinapadi. V zadniih treh dneh SinO un234 sovjet-sk'h oklnnn:kov. V letalskih bn'h vs>d delovanja proti- letalskeira tepništva in p^'tilcta'skih oD~ rarnhnih si! vojne mornarice so izgubili bol.išrviki včeraj na vzhodnem bojišču 06 letal. Podnevi so vrsr'n pesnineznn sovraž"iko-va letnla bombe "rcmcn-K'opnfnb'.irg, ponoči pa r.a podror.fa Praunsehweiga in Rheineja ter na madžarsko ozemlje okrog Dehrecena. Dr. Gobbels o nsteku dose^asairii sfcrepov Tokio, 17. sept. Minister dr. Gcebbes je berlinskemu zastopniku Usta »Mainiči Šimbun« izjavil o poteku dosedanjih ukrepov za totalno sodelovanje nemškega naroda v vojni: Za nas je sedaj najvažnejše še. da izčrpamo svojo lastno narodno moč n poskrbimo za to, da bomo uporabili ogromne rezerve, ki so v nemškem narodu S tem bomo ustvarili stanje, ki nam bo zopet omogočilo, da se ne bomo le branili, temveč postali znova ofenzvni. kajt-trdno smo sklenili: Na bojiščih hočemo preiti zopet k ofenziv:. V to svrho smo izvedi: pre-čiščenje javnega življenja in postavili ob stran vse, kar ni neobhodno potrebno za ta edini cilj končne ofenzive in s tem tud: zmage. Minister je poudaril, da bodo vsi ri ukrepi končno dalj število divizij, ki jih Nemčija potrebuje za ponovno ofenzivno boje\anje. Oborožitveni potencijal zadostuje za oborožitev teh divizij po modernih načel'h in z orožjem, ki Se je obneslo na vseh bojiščih in ki je orožju nemšk:h nasprotnikov vsaj enakovredno, če že ne mnogo boljše. Dr Goebbels ie poudaril, da so divizije, ki jih je bil za avgust zahteval maršal Keitel. v avgusitu tudi sestavili. Za september je določen obrok, ki je še za polovico višji, kakor je bil v avgustu. Dr. Goebbels je dejal, da bodo tudi njega dosegli. Za oktober je določen isti obrok kakor za september, tako da bo imela Nemčija kmalu diviz'je, ki ji bodo omogočile, da prične zopet ofenz;vne akcije. Sovražnikova letalska ofenziva ni mogla napraviti nikakeg^ zastoja v proizvodnj:. Kljub odtegnitvi mnogih div'zij iz oboroževalne pro- VCJ330 izvodnje ta ni padla, temveč Se narašča »Lahko torej ugotovim,« je dejal mfnister, »da se bodo nade. ki smo jih stavil: v totalno bojevanje, gotovo izpolnile. Gotovo je. d- >c bo v razmeroma kratkem časa slika vojne v liv-ropi b.stveno izpremenila v nem ko kor.st. Na dopisn kovo vprašanje, al v zve/ s preureditvijo oboroževanja lahko v kratkem računamo z novim orožjem :n kak učinek bo to orožje imelo, je odgovoril m n ster: »O tem smem naravno govorit: le zelo rezervirano, toda na podlagi točnega poznavanja teh stvari lahko rečem, da predstavlja naše orožje naravn st senzacijo :n da se bo moral sovražnik v bližnjih mesecih ž njim pomeriti Na vprašanje, kak vpTv je imel odpad nekaterih malih zav e./niških držav ru nemško vojaško vodstvo, je dejal dr. Goebbels da je bil za Nemčijo rcsn'čno pomemben odpad Italije, ker se jc dejaneko izločla 'z vojne velesila, k; je stala cb njeni strani Zfl velesilo kakor Nemčijo pa ima zavezništvo kakega 4-milijonskega naroda le relativen pomen Minister je odločno zanikal, da bi bile nemške zaloge surovin izemane. Dejal jc: »Na tem področju smo preskrbljeni zj nedogledno dobo. Na surovinskem področju nas ni mogoče izstradati. To spoznate lahko že iz dejstva, da uporabljamo pri proizvodnji vedno več delovnih Sil. Ob koncu jc dejal nrn'ster o vojni morali nemikeda naroda da je v sedanj h okoliščinah pač nemogoče, da bi vrgel nemški narod pu-ško v koruzo ter prenehal boj za svojo stvar. To sploh ni vprašanje. Siloviti boji na PaciHku Nad 30 izkrcevalnih čolnov zašlo na mine — Odločen in uspešen odpor japonske obrambe Tokio, 17. sept. Japonski glavni stan je objavil, da se je 6. pojavilo v vodah zapadnih Karolinov močno sovražnikovo vojno brodovje. V zvezi s sovražnikovimi letalskimi silami, nameščenimi na Novi Gvineji, je sovražnik napadel otok Jap, Palauske otoke, Filipine, Celebes in Moluke. Del sovražnikovih vojnih ladij je obstreljeval otok Jap in Palauske otoke. 15. septembra je pričel sovražnik z izkrcevalnimi poizkusi na Palauskih otokih in na Molukih. Japonskim četam na Palauskih otokih je dvakrat uspelo, da so vrgle na otoku Pi-liliu sovražnikove čete nazaj. Popoldne istega dne pa je nasprotniku vendar uspelo, da je prišel na otok. Od tedaj ojačuje svoje čete. Japonske čete se upirajo z vso energijo in se odločno bore. Japonske edinice na Molukih so napadle na otoku Morotaju izkrcane sovražnikove čete. Prišlo je do silovitih bojev. Po dodatnih poročilih z bojišča se je v zgodnjih jutranjih urah dne x5. septembra pojavilo v vodovju jugozapadno od otoka Pililiu nad 40 sovražnikovih prevoznih ladij, od katerih se je pričelo bližati otoku kak^h 360 polno natovorjenih izkrcevalnih čolnov. Iz 30 čolnov sestavljena prednja straža je kmalu dosegla koralne čeri pred Pililujem ter zašla med mine. Sredi težkih eksplozij je našla skoraj vsa formacija smrt v valovih. Po kratkem presledku so ostali čemi nadaljevali svoje prodiranje ter so kmalu nato pričeli izkrcevati oklopnike in pehoto. V tem trenutku je pričela japonska obramba morilski ogenj ter je po dveh urah vrgla sovražnika popolnoma nazaj. Umikal se je tako naglo, da so morali preživeli kar bežati do morja. Sovražnikove izgube pri teh izkrcevalnih poizkusih cenijo na 3500 mož in več. Japonski vojaški krogi Izjavljajo, da so Palauski otoki spričo svojega ozemeljskega sestava odlični za obT|ambo. Glavna otoka p*ilan-Koror in Pililiu sta gorata in obdana a kJečmi, ki dopuščjo prehod le na nekate- rih mestih. Ako bo sovražnik še nadaljeval svoje izkrcevalne poizkuse, bo moral za to tvegati izredno visoke žrtve. Tokio, 17. sept. Domei javlja z nekega južnega oporišča na Pacifiku: V petek ob 8. uri zjturaj so izvršile sovražnikove edLii-ce izkrcevalne operacije na otoku Morotaju (Kalmaherska skupina). Sovražnikovi oddelki, ki so dan prej operirali na filipinskem odseku so se pomaknili do točke severnovzhodno od Halmahere ter so v petek zgodaj zjutraj napadli Menado in razne druge točke na Helmaheri, pri Čemer so jih podpirale nosilke letal. Istejra dne ob 8. uri zjutraj so se izkrcavali sovražnikovi oddelk^ na otoku Morotaju. Tokio, 17. ?ept. Poročila z boj =Ča na Pacifiku javljajo, da so se skušali zavezniki v petek zgodaj zjutraj s 40 prevoznimi ladjami izkrcati na otoku Morotaiju severno od skupine Harmahera. Japonske čete so takoj izvršile protiukrepe ter so pognale po dvournem boju sovražnika, ki je pustil na obali 2500 mrtvih v beg. Zakl|iieek konference v Quebeeu Amsterdam, 17. sept. R&oseveltov tajnifc Early je izjavil v petek, kakor javlja britanska poročevalska služba, da bosta Churchill in Roosevelt kcnčala svoje razgovore v soboto opoldne. Razgovori zastopnikov britanskega in severnoameriškega generalnega štaba pa se bodo v Quebecu še nadaljevali. Stockholm, 17. sept. Udeleženci konference v Quebecu ne verujejo preveč vesti, da bo postal general Eisenhovver zavezniški poveljnik na Daljnem Vzhodu, kakor javlja agencija Reuter. Pri tejm pravi, da ni padla odločitev o poveljniku v Quebecu, ker je Rooseveltov tajnik v petek Izjavil, da v Quebecu niso prav nič razpravljali o imenovanju tako zvanega vrhovnega poveljnika na Pacifiku. Stran 2 »SrOVENSK! NAROD«, ponedeljek, 38. eepternbra 1944 štev. 37 V domači kroniki, ki je zadnje čase . omna in malenkostna, je bil dc^jodek ia požar v Trnovem. Nesreća, ki je dole- id veliko trnovsko župnijo, ko je zahrbtni i iamen grozil, da bo uničil župnijsko cer- -kev, se je globoko dojmila vseli Ljubljančanov. V četrtek in petek je bila povđoJ glavni predmet razgovorov, ko je v družbah canesel govor na domače dogodke. veliki požari so v Ljubljani zadnja desetletja redki. Časi, ko je neukrotljiva sila ognja uničila najmanj en okraj, so že davno minili. Napiedek našega stavbarstva je tolik, da si takega požara ob dobri gasilski organizacij; skoro ne moremo misliti. Izjema velja za vojne dogodke, torej tam, kjer izbruhne ogenj po voljf ljudi sami, kjer se z vsemi modernimi sredstvi uničujejo in požigajo materialne dobrine. če so danes veliki požari redkost, so še večja redkost požari cerkva, kjer je običajno tako poskrbljeno za varnost pred ognjem, da si njegovega uničujočega uveljav-ljenja skoraj predstavljati ne moremo. Novica, da gori v trnovski cerkvi, je bila zato tem bolj presenetljiva in ni čudno, da js ljudska govorica prvi trenutek krenila v razlagi vzrokov v najmanj neverjetnejse domneve. Preiskava je dokazala, da je veliko nesrečo in škodo povzročila skromna električna iskra, plamcnček, ki sicer prinaša vsemu človeštvu toliko koristi in napredka. Kakor pri mnog""h drugih so se tudi pri tem požaru izkazali naši gasilci, zlasti poklicni, ki so s svojim neumornim in požrtvovalnim delom pokazali, da so na višku izvežbanosti in znanja in da so jim znana vsa sodobna načela najuspešnejšega gašenja. Njim gre hvala, da je bila sila pla- mena toliko omejena, čeprav je bila ze v velikem razmahu, da notranjost cerkve ni bila prav n:c prizadeta. Njim gre hvala, da so mogli trnovski verniki že naslednje jutro zopet prisostvovati jutranji maši. Cerkvena opravila nesreča ni prizadela in se opravljajo naprej v skoro istem obsegu kot doslej. Včeraj so cerkev obdali z lesenimi pre-giajami. Delavci so na strehi pospravljali še zadnje neuporabne ostanke in jih odstranjevali. Ostrešje je toliko uničeno, da ga. bo treba v celoti obnoviti. * Kopališča se po malem zapirajo, toda krasni sončni dnevi vedno izvabljajo šte-viine kopalce in kopalke k vedam. V vodo sicer ne silijo preveč, zato pa s coležeea-njem na soncu nabhajo pos.cdnje zaklade odpornosti za zimski čas. Z za^kijučevanjem poletne sezone pa že spet stopa v ospredje kulturno življenje. V obeh gledališčih se že pridno vadijo in sestavljen je že nov repertoarni načrt, k: obeta zanimive novosti. Načrt bo v kratkem objavi jen. Tudi koncertna sozuna bo kmalu oživela in sicer bo spet naša marljiva radijska postaja pripravili novo sezono simfnpi^nh prireditev. Prvi koncert bo že pr.hodnji pone-c-k f»b 19. uri v u.nion-ki dvorani. V ostalem pa so v našem radiu otvorili jesensko sezono to soboto zvečer z zabavno . anico »Na planincah iustno je«. Zvofcia igra, ki jo je napisalo spretno p:ro, je dobro zabavala vse poslušaje. Govor v narečju jo bLi pri-ten in ušesu nadvse prijeten, dob: i lovski dovtipi so solili vso prireditev, poživljali pa so jo pevski in glasbeni vložka, v celem je bil to prav pr.je-ten večer, kakršnih si še želimo. Nsvl T2$£TZ&aT v Hrami ia Operi Razpis aksan^ajev za pr,&c£^-> zledzUžiio sezc^a Predstave Drame in Opere so razdeljene na stalne abonmaje: red :>Sreda«, red četrtek« in red -Sobota«, in gibljive abonmaje A, B in C. Abonma bo obsegal 36 predstav, :n sicer: 20 dramskih (od teh 2 predstavi Dramskega studia) in 16 opernih (od teh 1 predstava Opernega studia in 1 Baletm večer opere Baletne šole). Prijave za abonma bodo sprejemali v veži dramskega gledališča od pon j^rljka, 18. do vštevši petka, 22. septembra t. 1. in od ponedeljka, 25. do vštevš; petka, 29. t.m. od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonentom lanske sezone bodo rezervirani njihovi lanski sedeži do petka, 22. t. m. ob 17. Od ponedeljka, 25. t. m. dalje pa bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. REPERTOAR DRAME Drama bo v novi sezoni nudila svojim abonentom dela iz naslednjega repertoarne-ga načrta: a) Izvirna dela: Iv. Cankar, Jakob Ruda. 2npančič: Veronika Deseniška, Skalan: September, Kunčič: Triglavska roža (pravljica). b) Klasiki: Shakespeare: Kar hočete. Ri-hard III., Vihar, Schiller: Marija Stuart, Grillparzer: Ljubezni :n morja valovi, Tirso de Mclina: Don Gil v zelenih hlačah, Go-golj: 2enitev - Kvartopirci, Nestroy: Dekle iz predmestja. c) Moderni avtorji: Frank: Džungla, Hauptmann: Pred sončnim zatonom, Knittl: Sokratov zagovor, Hellvvig: Bogovi na dopustu, Schreyvogl: Titania, Hoffmannstha!: Slehernik, Gotz, Dr. Praetorius, Bahr: Koncert, Braun: Moj pogled. Kamare: Platno iz Irske, Lagerlbf-Begovič: Gosta Eerling, Bergmann: Markurell, Ibsen: Divja mačka, Sha\v: Cezar in Kleopatra, Wilde: Gospa brez pomena, Claudel: Oznanenje, Gheon: Igralec in milost, Rolland: Igra ljubezni m smrti, Letraz: Bichon, Cassella: Smrt na dopustu. Dostojevski-Debevec: Bratje Ka-ramazovi, Vverner: Severni sij, šram?k: Poletje, Kratochwill: Ladja, Budak-Raba-dan: Ognjišče. Izven abonmaja bo uprizorila Drama poleg mladinskih izvirnih iger še Gdrnerjevo sPepelko«, ponavljala pa bo tudi iz pretekle sezone delar Moreto: Dona Diana, Scribe: Kozarec vode, Fodor: Matura. Linhart: Matiček se ženi (Dramski studio). REPERTOAR OPERE Barok-klasika: Mozart: čarobna piščal, Don Juan, Havdn: Apotekar, Donizetti: Don Pasquale, Rossini: Seviljski brivec. Klasična romantika: Vener: čarostrelec, Parma: Stara pesem. Dvorak: Rusalka, Smetana: Prodana nevesta, Verdi: Trubadur, Tiaviata. Romantika: Puccini: Tosca. VVagner: Tannhauser, Janačck: Jenufa, Čajkovski: Fikova dama, Verdi: Aida, Rigo-letto. Boi to: Mefistofeles, R. Strauss: Šaloma, Legenda o Jožefu, J. Massenet: Wer-ther, Manon, Tliais, Gouond: Faust, Tho-mas: Mignon. Naturalizem: Mascagni: Ca-v&lleria rueticana, Leoncavallo: Pagliacci, \Yolf-Ferrari: Suzanina tajnost. Gotovac: Ero z onega sveta, Bizet: Carmen, Puccini: La Boheme. Madame Butterflv. Modema: Suttermeistcr: Romeo in Julija, Rc-spighi: Plamen, Alfano: Vstajenje. Svetel: Višnjegorci, Thomas: Mignon. De Falla: Triogelnik, D'Albert: Mrtve oči. dr. švara: Kleopatra. Opereta: Dostal: Clivia, Strauss: Netopir, Lehar: Zemlja smehljaja, Pagani-ni, Gregor: Melodije srca. CENE ABONMAJA Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu. C'^r« stalnih abonmajev: Sreda, četrtek in Sobota (celoletno): Loža v parterju št. 1^-6 5000 lir, loža I. reda štev. 1—5 5900, loža I. reda Stevi 6—-9 6700, parterni sedeži: I. vrste 17G0. II.—III. 1500, IV.—rX. 1380. X— XI. 1100, XII—XIII. 900, balkonski sedeži: I. vrste 950, II. vrste 760, III. vrste 680, galerijski sedeži: I. vrste 5S0, II.—III. vrste 4S0. IV.—V. vrste 400 lir. Cene abonmaja redov A, B, in C (celoletno): Loža v parterju št. 1—6: rrn. a-nk 5.300 lir, džavni in samoup:avrii uutdi,; 4.750 lir, loža I. reda št. 1—5 5.300 iir. urr.dniški 4.750 lir, loža I. reda št~v. 6—0 6.000, uradniški 5 400 iir, parterni sed:ži I. vrste 1.580, uradniški 1.400. II.—III. vrste 1.350, uradniški 1.200 Ur, IV.—IX. vrse 1.240. uradniški 1.1G0 iir, X.—XI. vrstj 900 lir, uradniški 890. XII.—XIII. £0. uradniški 720, balkonski sedeži: I. vrste 850, uradniški 760, II. viste 6?.0. uradniš' 600. III. vrste 600. uredniški 540, galerijski sedeži: I. vrste 520, uradn'Ški 460. II.—Etl vrste 430, uradniški 3S0. IV.—V. 3H0. uradniški 320 lir. — Uprava Državnih g'eda i č v Ljubljani. I'?o vcžzi za sovfefske pogoje Stoekholm, 17. sept. ?>Folkčts Dagblad^: objavlja z močnim poudarkom sledečo vest, ki jo prinaša pod naslovom sMannerheim je vedel za sovjetske pogoje. Boljševiki zahtevajo severno Finsko, Vaso, Aaland, Han-go in Sveaborg«. V Helsinkih objavljena vest, da je dobilo finsko odposlanstvo neomejena pooblastila za sklenitev mirovne pogodbe z boljševiki, poet?.ja prav posebno zanimiva, ako upoštevamo poročilo, o katerem trdi > Folk, r.s Dagblad«, da ga je prejel iz absolutno zanesljivega vira. Po tem naj bi maršal Man-nerheim vedel za sovjetske zahteve, še preden je zahteval pristanek finskega parlamenta na pričetek razgovorov o sklenitvi premirja. Maršal namenoma ni hotel informirati vlade in parlamenta o zahtevah Kremlja, ker si je hotel zagotoviti najpre-je načelni pristanek parlamenta. Bal se je namreč, da bi ne mogel dobiti potrebne večine, ako bi bil že prej objavil razne točke sovjetskih zahtev. Sovjetske zahteve obsegajo sledeče točke: 1. zasedbo vse severne Finske. 2. zasedbo Vaase, 3. zasedbo Alandskih otokov, 4. zasedbo Hangbjo in 5. zasedbo utrdb pred Helsinki in področja pri Sveaborgu. Stockholm, 17. sept. TT javlja iz finske prestolnice, da je danes odpotoval v Moskvo finski zunanji minster Enckell. Pričakujejo, da bodo v kratkem objavili kako izjavo. Zffr^vstv«5??** starih 5Ts?sVe^a Stockholm. 17. sept. Moskovski radio razširja naslednji bilten o stanju ministra Skega predsednika Hackzella: Včeraj je nastopilo v stanju bolnika vidno poslabšanje v zvezi z vnetjem v spodnjem delu desnega krila pljuč. Temperatura 37.8 do 38.1. Pulf 80. Krvni pritisk 220/110. nejasna zavest. Paraliza brez i/premembe. Stanje bolnika še nadalje težko. žena v Moskvi hudo obolelega finskega ministrskega pred^dn-ka Hackzella bo danes Odpotovala v Moskvo. Stockholm, 17. sept. Finske parlamentar- ne skupme so se bavile v petek posamič z vprašanjem vlade. Nato so se zbrala odposlanstva parlamentarnih skupin k skupni konferenci. Večina poslancev je zastopala stališče, da je treba preosnovati vlado. Ker pa je vlada hotela sttSati mnenje r.ov parlamenta glede namestnika za mi-Glstrskega* predsednika Hackzella, so se odločili v prvi vrsti za LTrh Castrena. predsednika vrhovnega upravnega sodišča, v drugi vrsti pa za mestnega ravnatelja Ryd-mana. Vlada se je v petek zvečer posvetovala na triurni seji o tem vprašanju ter zavzela svoje stališče. Bržkone bo prišlo do preosnove vlade šele po objavi sovjetskih pogojev za premirje. Bsg Fincev na sveUsUo Stockholm, 17. sept. Evakuacija pierj.val-stva iz finske doline Torne na švedsko se je pričela v petek zvečer kakor poroča dnevnik sStcckholms Tidningen«. Vzdolž vse meje se pojavljajo begunci in na švedskih tleh je bil osnovan cel evakuacijerd aparat. Tako v Haparandi kakor tudi v Harungi, Risuddih in Ruskoli pri zgorrji Torneji je pričel evakuacijski urad delovati že v petek zvečer ob 21. ur;. Včeraj zjutraj je prišlo v Haparando 1500 ljud: in 2J>oo srlav živine, švedski snrei^mni urad v Ha-pnrandi je tako obse? m, da lahko sprejme 7000 ljudi dnevno V severno švedskem obmejnem kraju Kiile^mnde računajo, da bo prišlo tjakaj v naslednjih dneh iz Finske preko meje 5000 severnih jelenov. V četrtek in v petek opoldne se je po vesti 2>Stoekholrris Tdningen« preselilo reč fmskih podjetij in institucij iz Torneje na Finskem v Haparando na švedskem, .»led drugim se je tja preselila tudi pokrajinska uprava finske pokrajine Lappmerken. London spet v ognju MV 1" Stockholm, 7. sept. Reuter javlja: V soboto Zgodaj zjutraj je sovražnik zopet počel s svojimi napadi z »letečimi bombami*. Obstreljeval je južnoangleške grofije in londonsko področje. Napredovanja pri železnici V območju tukajšnjega ravnateljstva dr- žavnih železnic so napredovali z veljavnostjo od 28. avgusta t- L naslednji uslužbenci: v VI. položaj no skupino: za poverjenika inž, Gspan Julij in za višje kontrolorje Kla- vora Vladimir, Urh Maksimilijan, DelRin Daniel, Bolle Ivan, Justin Sava in Toplak Lavoslav; v VII. položajno skupino: za višja pristava inž. Dolenec Janez in šešek Večeslav, za kontrolorje šlibar Jernej, Jarec Ernest, Což Maks, škerjanec Milan, Loborec Vele-slav, Pirnat Venčeslav, Vončina Karol, Jeglič Janko, Lestan Venčeslav in Kaškarov Dimitrije, za glavne arhivarje Močnik Josip in Klun Ludovik, za višjega prometnika Maganja Jožef, za višjega strojevodjo Dular Jožef ter za višja nadzornika proge Drovenik Emerik in Eršte Alojzij; v Vili. položajno skupino: Petrovič 21-vadin. Gregorc Friderika, Hvala Josip, Mesec Martin in Erjavec Leopold: v IX. položajno skupino: šubelj Lavren-cij, Dolgan Jožef, Kaiser Janez. Rajar Rudolf, Lampič Janez, Kampijut Leopold, Toplak Martin, Hoje Viljem, Kolar Stanislav in Kunčic Jožef, dalje zvaničniki I. kat.: v I. pol. skupino: Koren Valentin, Žagar Janez in Jenko Alojzij; v II. pol. skupino: Grat Dionizij, Dežman Ivan in Marolt Viljem; v III- pol. skupino: Jerina Anton, Gorjanc Martin, Kastelic Franc. Garvas Franc, Ro-jina Leopold, čamernik Martin, Zalokar Albin in Ham Franc, potem zvaničniki II. kat.: v I. pol. skupino: Sušnik Janez, Brecelj Božidar in Ravnihar Janez; v II. pol. skupino: Slivnik Franc, Vode Frančišek, Bizjak Andrej, Mikiič Anton, Kobi Janez, Srebernjak Matija, Trunkelj Anton, Zaviršek Anton, Pire Alojzij, Maver Josip, Meden Jožef, Gomolj Jožef, Korošec Anton, Pečar Frančišek, Anzeljc Franc, Planinšek Alojzij, Močnik Lovrenc, Okršlar Jože, Dremeij Anton, Tome Anton., Zadel Anton, Rozina Jožef, Resnik Matija, Bele Jožef, Selan Ivan, Paljuh Marko. Roner Maksimiljan, Klemene Avgust, Vertelj Jožef, Petrcvčič Anten, Predalič Jožef, Kapš Alojzij, Grahl: Alojzij, Kamnikar Dominik, Debevec Janez, Cerk Janez, Hodnik Anten, Petelin Fran, Gerdina Fran, Grmovš. v Alojzij, Treven Franc, Artač Jožef, Kocijan Anton, čamernik Rudolf, Luncler Janez, £$tare Ivan, Istenič Janez, Lojevec Anton, G rile Ivan in Mikiič Anton ter v I. pol. skupino sluiiteljcv: Dolmovič Alojzij. Z veljavnostjo od 29. avgusta t. 1. so bili pri istem ravnateljstvu povišani: v V. pol. skuphi^; inšpektorje Nachtl-gal Friderik, Nussdorfer Bruno, Ramer Jožef, Pavlovčič Franc in Poje Anton; v VI. pol. skupino: za višje kontrolorje Lužer Fri-Kc, Medvešček Vladimir, Volk Alojzij in Ahlin Stanislav; v VII. pol. skupino: za višjega pristava r>olenc Boris, za kontrolorje: Hrovatin Franc, Prek Janez in Velcpič Stojan, za glavne arhivarje: Cvar Vladislav, Roter Albin, Jeras Frančiška, Rozman Viktorija, >^mig Ferdinand, škofic Ivan in Prunk M • . v za prevajalko: Fettich-Frankheim Karolina, za višje prometnike: Nendl Envl, Jezovšek Frančišek, Petrič Matija, Sattler Janez in Eutnri Janez; za glavne blagaj-ničarke: Hodelj Antonija, Tavčar Ivanka in Villiar Matilda: za višjega strojevodjo M-ikovec Ferdinand, za viš. nadzornika električnih naprav Erjavec Rafael ter za vig: nadzornika proge Kališnik Janez: v VIII. položajno skupino: Sušin Vinko, \Velletz Ivan. Tavzes Štefan. Č:bej Rudolf. Gerželj Ivan, Levstek Anton. Jezovšek Ivan, Mlakar Stanislava, Akički Frančišek, Filippini Jcsip, Klančar Jožef. Drex!er Ludvik. Jeras Valentin, žerovnik Frančišek in štrajher Miroslav in v IX. paležajno skupino: Kalaš Ladislav in Okom Rudolf, dalje zvaničniki I. kat. v I. pol. skupino; Hribar Avguštin, Cunder Ignacij, Knez Franc. Bajt Jakob, Požar Anton in Ker-šič Fiiderik; v II. po!, skupino: Tomšič Franjo in Pirnat Ignac; v III. pol. skupino: Errirrnen Janez, Kamnikar Ivan, Snoj Anton. Tavčar Vineen-cij, Ponikvar Anten, Pogačar Alojzij. Mlinar Frančišek, Vodnik Ivan, čuk Milan in : ustič Gjuro. nato zvaničniki II. kat v I. pol. skupino: Kon- telj Anton, Pirš Frančišek, Rok Jožef. Žagar Janez. Hrovatin Ivan. Grgič Anton, Schvvenner Henrik. VeTikcvrh Jgnez. Pa-vlovčffc Janez, Bitenc Jakob in Drašier Janez ter v II. pol. Pknr'nn: Koprivrdk VeKoslav, Gros Jože BoStjančič Teodor. J^ž^k Janez. Vratarič A!ojzij in ?orman Peter. Slednjič so bili postavljeni ln imenovani še naslednji uradniški pripravniki: v VIII. pol. sotrpine: ing. Medica Zdenko, ing. Pestotnik Bogdan. Lavrenčič Nikolaj, in?'. Pot Vladimir, ing. Maj^er Henrik i p mg. Bufon Milan; v IX. pol. skunin^: Cibej Vineene. Menart ^r:>nc. Belcijan Martin inčadež Marijan ter v X. pol. skupino: Takacs Jovan. Bezlaj Stanislav, Pohleven Stanislav. Navijan Ludvik. Sel^n Martin, Marrčič Čedomir, Primar Franc Tnnež Leopold. Burn'k Bojan, Beljan Jc-že. živic Frančišek. Klopčič Stanislav. Berčič Stanis'av Tink Mihael, Kovic Alfonz. Kcvič Adolf. Drafllar ?'e!iks in Poeačnik Ivan. Zavedni LpfellaM T d. i':: Vsa nemška 2lcdTl:šea so 7-p"li svoja vrata, Ncm?kc- žene v totalni m< b"-lizaciji. Trajprrvaji oprav'ijajc de*o t(iv-»mih avtomobdov Civilisti-moVlizararjci ko-s-liejo jarke za obrambo d mo ine Ne^š;! protisurki na vzhodu. O'^ambni boji na invazaj?*em bojišču. ^V 1« kako- gn vidi rim°ršlin:.tični film. V javnih vlogah: AtfHa Horbi^er, Hansi Knoteck Kino Moste: »Nesmrtni vr.lčelc«. V teh težkih Časih, ko jo prisiljen vodi moći ta to borbo v veliki meri iz spomina svetili. Mi vsi, ki smo ostaii in se zbrali, *amo, vidimo v njih dokaz, da stvar, za k svetel zgled junaštva in požrtvo\-alnosti. Eno leto mineva, odkar so na Turjaku vini. Ob tej njihovi vzvišeni Zrt\l je nafta jim ga dolgujemo, da jim — pa Čeprav le v zmago nam skupne stvari. Zato priclimo spominom teh naših žrtev, v ponedeljek vzvišeni g. knezoškof daroval mašo zaduš ti boj za 9Voj jroli obstanek, ćrpa nafi narod žrtev, UI so jo že s svojimi življenji poeta njihovo borbo nadaljujemo ln dokon-atero so padli, ne more propasti ter hkraiu dali naSl fantje življenje na oltar domo- dolžnost, da jim izkažemo spoštovanje, ki na tako Iphek način dokažemo svojo \«t<» vsi, ki jW^z ginjenostje klanjamo pred ob osmih zjntr.ij v itolniCO. kjer bo pre-n»co za njihove duše. Pcssbna btsfiia sredstva vojne msrnarlce Vs^cšeti p^s^g Kozi^kiii razstrelita:Si čolstuv jr^ed »omiast-dijsko obalo — Odlično zadržanje netnškfh borcev — Velja do curčenja, čeprav za cesto lastnega življenja Darujte za Društvo slepih! Ob nornianski obali. 16. sept. (Mornariški poročevalec Max Kari Feiden. P. K.) Pri velikih uspehih, ki so jih dosegla v mesecu avgustu posebna bojna sredstva vojne mornarice proti sovražnikovim ladijskim edinicam na invazijskom bojišču pred normandijsko obalo, je odlično sodelovalo posebno novo orožje. Zadnja tajnost tega orožja sovražniku še nI znana, čeprav je čutil strašne in uničujoče učinke tega orožja v preteklih nočeh. 2rtve tega orožja so bile vojne in prevozne ladje. V zadnjih vesteh, ki jih je objavil sovražnik v zadnjem času, je govoril o naskakovalnih čolnih, ki se zadrve z ogromno brzino proti svejim ciljem ter povzročijo pri trčenju z ladjo ogromno eksplozijo. Njihovo razstrelilno učinkovanje je bilo v vseh primerih tako mogočno, da je bil zadeti objekt popolnoma uničen. Danes še ni nastopil trenutek, da bi popolnoma razkrili tajnost orožja Ln tudi nemškemu narodu objavili izredno požrtvovalno delo ljudi, ki se zaženejo kakor njihovi tovariš s torpedom sredi med invazij-sko mornarico ter potapljajo sovražnikove ladje. Le toliko se lahko reče. da gre za razstrelilne čolne, ki vsebujejo ogromno množino izredno močnega razstreliva. Kakor vodje torpeda z enim možem posadke, tako morajo vodniki razstrelilnih čolnov pri napadu prodreti skozi globok za-ščitni p?s sovražnikovih stražnih ladij, dokler ne dospejo do ciljev, ki se jih izplača napasti. Večkrat smo bili priče teh izrednih posegov naših hrabrih tovarišev. Večkrat so jih sovražniki izsledili še pred napadom, z žarometom so jih sovražnikove ladje obsijale in napadel jih je oaredoto ogenj. Kljub temu so izvedli vodniki svojo nalogo, se izmikali najhujšemu obstreljevanju sovražnikovih ladij, dokler niso s skokom čez krov čolna zapustili, potem ko so razstrelilni čoln usmerili z veliko brzino proti sovražnikovi Irdji. Ti hrabri vojaki so seveda potem z največjo težavo dosnoii do kopnega Pri teh podvigih so bili v življenjski nevarnosti, ki jim je kos le izredno hraber borec, ki se ne plaši smrti. Veliko uspehov pa ti borci niso dosegli le s posameznimi podvigi, temveč tudi s pametnim in taktičnim ravnanjem in neustrašenim delovanjem majhnih skupinic razstrelilnih čolnov, pri Čemer pa pomeni vse" brezpogojno prijateljstvo do smrti. Tudi pri tem bojnem sredstvo; ki je prikrojeno proti sovražnikovi pristajalni mornarici, razpolagajo hrabri vodniki le z napadalnim orožjem, nimajo pa nober, obrambnega orožja, s katerim bi se branili, če ga napadejo sovražniki, potem ko so opravili svoio nalog<->. Prvega, ki je napadel sovražnika s tem orožjem bojne mornarice, je odlikoval Ftih-rer z viteškim križcem Železnega križa. Kakor je bil prvi odlikovanje z viteškim križcem pri torpedu z enim možem posadke pisarniški oradnik vojne mornarice in pisarniški podčastnik Gerhokl, tako je prvi odlikovanec z viteškem križcem pri razstrelilnih čomih upravni častnih, poročnik Vet-ter. Posadke teh razstreliln:h čolnov tvorijo kakor one pri torpedih z enim možem posadke le prostovoljci. In kakor pri torpedih, so se prijavili za vodstvo čolnov bivši člani vojske in vojno SS, ki poznajo morje in ki so postali po odličnom borenju na kopnem s^daj drzni morski vitezi. Te dni je bil odlikovan z nrrnškim križem v zlatu nek bivši naredrnk-pionir, ki je potopil neko večjo sovražnikovo enoto. Kot vzgled za brezpogojno pripravljenost na vse kakor tudi za tovarištvo, k: -e pri tem bcmern sredstvu velik predpogoj za uspeh, naj - iuž: naslednji primer: Krmar nekega razstrelilnega čolna, ki je sunil sredi med oddelek sovražnikovih m-Silccv, je spoznal v vodi nekega svojega tovariša, k; je malo prej napadel sovražnika. Sovražnik je močno obstreljeval m uža v vodi in čeprav je bii sam in urez obrambe, je sovražnik osredotočil ves svoj strojni Oni □gonj proti temu vodnikn čolna* Takoj je krenil vodnik s svojim razstrelim.m čolnom k tovarišu v vodi ter je krožil okoli njega z vehko hitrostjo, da bi ga v danem trenutku vzel na krcv. Ta rešilni manever je izvedel s čolnom, lil bi iai.ko^ če bi ga zadela le ena krogla iz sovražnikovih strojnic, v stotinki sekunde zletel v zrak ter b: silni učinek razstreliva uničil njegovo življenje. Nenadoma pa "je nek sovražnikov rušilec zaplul preti razstrelilnemu čolnu. 43-letni borec je dobro vedel, da imata sedaj on, kakor tudi njegov tovariš priliko, da si rešita življenje, in to: ujetništvo. Toda do ujetništva je imel pravico le njegov tovariš, kajti on je izpolnil svojo nalogo. On sam pa se je odločil za dejanje, ki bi zahtevalo njegovo življenje. Nameraval je zadeti sovražnika tako silno, kakor mu je to možno le na pragu med življenjem in smrtjo. Odločno je zagrabi! krmilo. Sedaj je veljalo za njega le še: »Ti al: jaz!«, prav za prav pravilneje: >;Obadva!« Z izreano hitrostjo je zadrvel proti angleškemu ruš.lcu. da bi ga pognal.v zrak in z njim odletel tudi sam. Njegova pest ;e krčevito držala krmilo in z napetimi očmi je opazoval pot sovražnikove ladje. Skoraj bi zakričal, tako je občutil vso svojo silo, tako ga je prevzel občutek moči, Ki mu ga je podelilo njegovo napadalno orožje. Eden proti moji ladji! Uničiti, razbiti jo mora! Raztrgalo bo ladijsko steno, da se bodo zlomile ladijske pregrade in da bedo razleteli kotli na tisoč koscev! Na vse to je mislil, le na to ne, da je njegovo življenje izjrubljeno. Tako je krenil proti sovražniku, morski vitez na penečih valovih kakor vvinkelried danaSnjih dni! Tedaj pa je rušilec nenadno izpremenil svojo smer ter se izognil bližajoč! se propasti. Poveljnik mšilca je menil, da se je s tem rešil nevarnosti, ker je mislil, da ne bo vodnik razstrelilnega čolna sebe žrtvoval ter vnovič napadel rušilec. Toda slabo je poznal nemške mornarje. Vodnik je vzel na svoj krov svojega tovariša. Zopet se je začelo obstreljevanje. Sedaj, ko sta bila znova brez možnusti obrambe. Svetilni naboji so zadrveli preko morja ter udarili za njima, ko sta v drugo prodrla skozi zaščitni sovražnikov pas. Skoraj sta bila že na varnem, ko je prenehal delovat: motor zaradi zadetka ter je čoln obstal, še v bližini sovražnika. Toda tovarištvo se je v tej noči še enkrat izkazalo. Eden zadnjih čolnov ju je našel ter ju privlekel v domače pristanišče. Dolga je bila ta pot in tudi nevarna. Vsi mornarji pa se niso vrnili v tej noči domov. Umrli so posamezno ali združeni v tihem, zadnjem tovarištvu ter tako posvetili svoje orožje, ki je prvič udarilo sovražnika. Resi2323 Jelen f Sinoči je v Ljubljani Ul.mb s:ečno iiro-stani težki operaciji podlegel boU^jni gf p. Roman Jelen, sanitetni narednik-\od., k v pokoju, oče naše uradnice ge, Brune Voi-kaijeve. Razen nje je zapus i Se h£ttko Silvo Delejevo, Pokojnik, po rodu iz Trsta, je živel že dolga lo'a v Ljubljani in >; jo s svojim sijajmm, vedrim znač ijem pridobil širok krog dobrih rnancev in p:i:a* :.joy. Bii je star šole 58 let. Pogreb bo v to ek popoldne ob 16. uri z Žal. Hudo prizadetim svojcem iskreno soialje! Ksiruotlisti pr&tl De GauTlu Bern, 17. sept. »Feulle d'avis de Ne- rf-cnatel« potrjuje dejstvo, da so levičarski elementi v Franciji že sedaj razvili svojo aKtivnost. Komunisti javno izr.ažajo svojo opozicijo nasproti de Gaullu in zahtevajo povratek Thoreza, ki je leta 1939 de/.erii-ral. Nadalje so ogorčeni, da nista bila Le Troqucur in Philip sprejeta v novo vlado. Zaradi vedno bolj naraščajoče opozicije v Franciji je moral včeraj De Gaulle Francoze resno pozvati k enotnosti. V LJubrJani umrli od 8. septern-b'-.i io 14. septembra 1944: Ni kovic Sretan, 33 leu poiocnik, KofcoMba 14; Oluo Josip, 70 1-t, trgovec, posestnik in ljubljanski meščan, Siari trg 2; Kukovica Alojzija, 28 let. žena domobranca. Jezica 30; Pobijriko Aloizžj, 86 let, čevljar. Društvena ulic;! 11; Zadal-kur Franc, 81 !et, zasebnik. Hrenova ul. 17; ScbJev Frančiška, roj-cna Ke.cn, 87 let, vdova železničarja, Poljanska cesta 16 — Jožefinum; Majcen Oga, 11 let, hčerka železniškega uradnika, Ob Zeleni jami 31 9; Buliinger Leopold. S'i iet, zase :nik, Ne.eo-leonov trg 7; Tome Marjeta, rojena Bab-nik, 64 let, prevž. 11 ric a, Vodnikova 213; Abumer Franc, 67 iet, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske. Blei\veisova ce-ta 18; Železniik Maksimiljan, 31 let, služitelj, ASkerčeva 9; Sabeicr Otilija, sestra Roža, 64 let, Marijina sestra Cudo-dcIne svotin.e, Vidovdanska ce-ta 5. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Ambrožic Miro-!av, 59 'et, tiskarniški ravnatelj, Natlnčer.ova 23; Ja-vornik Anion, 45 let, knjigovodja. Cesta na Pomnik 29; Motaufl Julija, rojena Solina, 39 let, žena krojaškega mojstri, S een-skn ulica 61; Pavlin Antonija, 27 let, go-spocUnjstka pomočnica, Peruškova ulica 23; Salomon Hermina, 76 let, zasebmea, Sari trg 9; Sebjanin Aleksander. 77 let, ru-ki po..kovrik v pokoju, Pod t u mom 4; Krsti-čević Vido, 23 lett mehanik, interniran:c — se vračal domov; Hrovatin Karol, 36 !et, rja drž. žel., Borovnica 115; Novak Andrej, 14 let, sin posestnika, Sp. Brezova žl. 5 _ Višnja g«>ra; Martine Anionija, 36 let. pletilja. Poljanska cesta 20; Trbovc Gustav. 39 let. preglednik fin. kon.trole, Trnovski pristan 38- Lenč Ivana, 37 let, žena posestnika* Gor. Brezovica 12 — Pre-serje- Fe-ieon Ivan, 60 let, planina pri Rakeku; RUS Cee.l'ia, 65 let, vdova deleevca, Medvedova 38'. Ueenik Mairja, 16 let, poljska dnina:k-a. Dol. V4Bfl 113 — Ceiknica-I^o^ntec; Lindič Mariia. rojena Rokavec, 46 'et, šivilja, Ce-ta dveh cesarjev; Rintel M&crBa. 77 tet, Vo^nkova cesta 81; i - OČ Jožef, železniški delavec, Vevče št. i20 — Dev. Mar. v Poljtx_ OthlajniSta Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA 7 00—7.10: Poročila v nem'č:ni. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Po-rreila V slovenščini. 9.00—9 10: Poročala v nem'čini. 12.00—12.30: Opo!dansk: koncert. 12.30—12.50: Poročila v ncmšč:ni in sloven-^č^ni. napoved sporeda 12.50,—14.: Salonski orkester vodi A. Dermeli. 14.—14.15: Poro-2 • v nem"č;ni. 14 15—15.: Prenos osrednjega nemškefifl sporeda: Glasbeno kratkceasje. — 17.—17.15: Poroč la v nemščini in slovenščini. 17 15—18.30: Prenos osTednjctja nemškega snoreda: Pihano polje, daj zidane volje. 18 30 do 18.45: Glasbena mediora 18.43—19 : S:m-čič Zorko: Literat Senka 19.—19 30: Pcv^'.i k\intct Premclc. 19.30—19.45: Poročila v eio-ven'-čini 19 45—20.: Aktualno predavanje f prenos) 20.—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—22 15: »Iz opemeda s-veta« — Radijski orkester vod- D. M Šiiamc. sodelujejo: Valerija Hevbal — sopran Elza Karlovac — alt,. Vekoset meni. — 11.—22.15: Poro- eila v nern>čini -n napoved sporeda 22.15 do 2300: >>kol;ko poezije in sladki napevi. — 23.—24.: P or.os osrednjega nemskesja sporeda. Jtevv 37 »SLOVENSKI NAROD*, pcT*ce!jek, IS. septembra 1944 Stran 3 mmmm Delavske je istini ksmea med dvema gospodarskima dobcraa našega na*oua Ko sc je ustanovila Delavska protikomu-nistična akcija in przneje. ko je začela s svojim delom jo bilo komunistom in terencem Osvobodilne fronte izredno všeč. da se v imenu te formacije nahaja beseda »protikomunistična«. Mislil; so namreč, da se bo slovensko ljudstvo borilo picti komunizmu s3ino z dotedanjim orožjem, namreč z znanimi frazami, da je komunizem slab. da 90 letovale«" razmere v Sov je-tiji neurejene, da komunizem ne more ustvariti paradiža na zemlji itd. Toda njihovo veselje je bilo prehitro. Delavska protikomunistična akcija je res najprej prikazala delavcem in vsem delovnim stanovom slabe strani komunizma, teko j satena pa j«* stopila na plaii z las-t-nLm. do potankosti Izdelanim prograjnoin, kako naj se slovenske soc'alne in gospodarske prilike urede brez židovskega ka-priali/.mi in brez marksističnega koma- Za'dnja komunistična fraza, češ da je vse. kar sloji izven komunizma, ^reakcionarno«, je bila s tem prikazana v vsej goloti njene zlaganosti, kakor pred njo že vse druge komunistične fraze. Danes vemo, da so reakcionarni komunisti in zaslepljene! lažiosvobodilne frrnte. ki ponavljajo nad sto let staro. zgrešeno teorijo Žila Karla Mgrksa o delu kot edinem gospodarskem faktorju. D.!avska protikemtmistična akcija se ne bori proti komunizmu s topim orožjem ali z udarci v prazno, temveč se bori proti komunizmu, kakor tudi proti židovskemu kapitalizmu z os- rim orožjem, s svojim programom, ki temelji na slovenskih narodnih tradicijah in sretalni pravičnosti. Ob tem modernem programu, ki je edini slovenski gospodarsl|$ in socialni program, so n;:«-1-J! tuđ] b^omomsti&ii €lema*ro«ri, kn.;ti njihov program rnzdirania. in nniče-vanja, le % in državnega kapitalizma ni slovenski, temveč brc/naroden in protl-naroden. D^lavska v.rr'-Urvm.'st^na akcija pa ima k nt ncstTka tega programa v glavnem naslednje nalc-r< : ' 1. do korenin unVti med S'ovenćl, zlasti med delovjuVu stanovi Ivoljsevi"ki komunizem ; 2. Damesto framasonskega Std6vsfteaa kaptiPzirn h če ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po brtž;ih in naiav-nfh zakonih utemeljen, vsem sloven -?ra. !'! rh'estvenih interesov hoče pra\ ično preurediti in smotrno zavarovati piravice vseh rospođarskih panog s tem, da ustvari pravično razmerje med delom in kapitalom; 4. v -predstavništvih posameznih stanovskih enot in nareda n:> j bo jn mora biti varovana popolna cnakokravnost in soodločanje delavcev in delodajalcev. Na osnovi priznanih in pravičnih skupnih interesov naj rastejo nova socialno gospodarska za-Stopstva s skupnim vodstvom in s skupno odgovornostjo z istimi pravicami in istimi dolžnostmi. Kapital naj ne bo več sam srbi namen, ne človek njegov suženj. Dobrine naj služijo človeku in skupnosti. V teh kratkih točkah so obsežene nekatere osnove picgrama, za katerega se bori in katerega propagira Delavska protikomunistična akcija. S tem programom je v temo nnšofra razrvanega socialnega in go. spodarskega življenja posvetila nova močna lue. Ta program je prinese] načelno jasnost slovenski proiikcimtnfcv.irni skupnosti. V znamenju programa stanovske preureditve slovenskega naroda so se že začeli in ee bodo lečili duhovi. Kdor ni za zdravo ureditev socialnega in gospodarskega živi ion jn. ki je utemeljena v božjih in naravnih zakonih, ta bo še vedno naprej delovni proti slovenski skupnosti, ki je s tem programom zavrgla liberalni kapitalizem, zlagano demokracijo in barbarski komunizem. Narod pa bo brez ozira na levo in desno šel s trudom in znojem gradit nov gospodarski in družabni red ravno na osnovi programa stanovske preureditve. Zato je ta program že danes in Se bolj v bodočnosti mejni kamen med dvema gospodarskima dobama našega naroda. S'-'šijo se sicer glasovi zlasti iz ust enih. ki jih je narod za njihovo delo prebogato plačeval, da je ta program utopija, da je neizvedljiv in celo. da delavci sami ne bi bili z njim zadovoljni. Toda ti ugovori so prazni. Ali ni morda pravično, da naši prsteni delavci, ki so 'skupno s kmeti in s slovensko mladino p^evzelj nase vso težo protikomunističnega boja. lobe v bodočnosti v novem gospodarskem redu tiste ogromne vsote, katere so prej uporabljali razni protinarodni bogataši, prokuristi. poslovodje itd. ? Že samo. če se te vsote uporabijo za pravično plačo delavcev, bo na polju socialne pravičnosti storjen velik in važen korak naprej. T:našo Mino«. Vse. kar je prišlo po teh ^starih dobrih časih«, je prinesel gospodarski liberalizem in drugi zmotni gospo larski nauki polpreteklega in sedanjega časa. Proti vsemu, kar je gospodarski liberalizem odnrs-no kapitalizem rodil, pa velja naša borba, ravno tako. kakor proti zločinskemu komunizmu. Komun'stični agitatorji in trojkaši so v zadnjem času vrsrli med delovne sloje krilatico: ^Zahtevajte nov družabni red takoj! Povejte ljudem od Delavske protiko-rmrristične akcije, da nam je zadosti obljub in zadosti besed. Mi hočemo dejanj!* Toda delovno ljudstvo, ki pozna te demagoge, ki so ga 20 let jn več zavajali in mu ogromno škodili, ne posluša njihovih fraz. r:enrosti delavec v neki ljubljanski tovarni je takemu komun^ičnemu laži-modri-janu lejal: »V vel* k! ?:moti si H in vsi. ki misli io. da bomo zasur.!; v si.arem redu. zbudili pa se homo že v novem redu.« Ravno tako. kakor je bilo- za vsako važnejšo gospoda*sko preosnovo potrebno časa, mnogokrat celo dolgih deset let. bo tudi za prehod v stanovsko- ureditev potreben čas. Ta čas že prihaja. Samo tisti, ki si ■ zas'epljeni, ca ne vidite ln ne občutite. Klic po sfcm.novski preureditvi slovonskcea jrosnotln rskega življenja je že d"an«*s tako nv čan. da ga noben** s:la več no more udu-š*H. Bodočnost in realizacija «i.anovskega programa pa sta eno. (Iz gcvora tajnika Delavske protikomu-nistične akcije g. Jana Maksa v radiu.) Krlžev pot ttofcnfskiii družin Kruta postopanje fcsssrasrstov -cgraža življenje jsregrujmh staršfrov in ree:!£l2i2:ii ctrcK Ubogo ljudstvo na Do'enislem še zmerom čuti strahote komun i s t i en h m.tod. »O'o'ast. ki jo izvajajo nad nezavarovanim, bednim civilnim prebivalstvom, je z 1 > kruta. Seda i so pričeli v povečanem obsegu z odganianjem ter preseljevanjem š-e-vi'n:h nedolžnih družin. Pn-em ko so jih izropali ter jim vtvartvijo pogojev za sestavo nove hraziii j^ke vlao'e. Te namere so b le v političnih krofih brazilij ke prestolnice javna tajnost. Vargacova odločitev, zandi katere je moral Aranha dem;s;on-rati. pa kaže. da brazlijski nrcdscdn k nikakor ne mifli na to, da se dal potisniti v ozuije. Medtem jc razpustil fuds zdri'žcnjc serernoamer^kih prijateljev ki rmi fc b"l Aranha podpredsednik. NTovi bra-zilljski zun:nji min^ter Veloso ie diplomat po kaneri in znstcpn;k one brazilijske notra-njepo!:t:čne skupine, ki spreiema dosedanji brezpogojni kurz sleditve USA s pridržki in pomrsleic!. Po poroč I ih z brazilijske pres.-toi-n:ce se je notranj: položaj v zadnjem času zaostri rudi zaradi £Ospodarc&:h motenj V bra-' : k:h polirčnih krogih z'tr ju jejo. da ne ho Vargas več dorrustil nobenih prevozov bra^i-lijr.kh čet v Evropo, ker se boji. da bi ostala Rrazil'ja brez čet, ki jih danc6 ali jutri lahko sama potrebuje. tem priča poročilo iz Alžira, ki pravi, da so različne severnoameriške tvrdke opozorile provizorično francosko vlado na odplačilo odškodnine 50 milijonov frankov, ker je de Gauile pred svojo prešel.tvijo v Pariz razveljavil že sklenjene milijonske kupčije. Pri tem gre za več stavbnih načrtov, ki jih je de Gauile poveril rajnim severnoameriškim tvrdkam. De Gauile pa si je potem premisli1, ker so mu odklonili izplačilo :z francosksega državnega zaklada, ki je v' Ameriki na varnem. Zaradi tega je moral svoje načrte opustiti. Prizadete ameriške tvrdke pa terjajo se laj od ameriške vlade odškodnino iz biotičnega sklada. Ker gre za vplivne ameriške drža vijanje, je zelo verjetno, da jim bodo zadevna nnkazila izplačana. De Gaullova stavbna no.ročila pričajo o megalomaniji tega moža, ki je hotel po »zmagi« zgraditi poleg Pariza še drugo francosko prestolnico — Alžir. V resnici pa grozi sedaj Alžiru po nenadnem odhodu skoraj vseh angleških in amerišk'h čet ter po odhodu prov-zor.čne francoske vlade popoln gospodarski polom Milijoni in milijoni so bili investirani v Alžiru od izkrcanja Američanov in Angležev. Alžir je tez noč izumrl. Novi, krasni hoteli so praz ni, bari in nočne beznice so zapuščen:. Ostal: so le milijoni emigrantov brez sredstev, ki jim je de Gauile prepovedal vrnitev v Francijo. Alžir preživlja po mesecih, polnih upanja, brezmejnega muačka«. Naročite S2 na romane „Dabre knjige" ♦♦♦♦ Paradiž francoske rivijere izumsl M&ntcsse so zapustile cela rn.000 mentonskih prebivalcev se je Io v Italijo. Ledesia prha na izdajalske glave Kalifa bo estaia brez kolonij — Oster napa& ajssleSIiega lista na grofa Sfcrzo »V bodočnosti bo celotna južna obala Sredozemskega morja v angleško-ameriški posesti«. Tako piše britanski list 2>Specta-tor« v članku, ki je vzbudil v Italiji nemalo pozornost in presenečenje. Badoglio je menil, da bo s svojim izdajstvom 8. septembra 1943. rešil Italiji vsaj Tripolis, če že ni mogel upati, da bo zagotovil Italiji vse njene kolonije. Da bo Italija morala odstopiti Abesinijo. toga si je bil Badoglio od vsega početka v svesti. Glede Cirenaike je bilo znano, da je sklonil Eden poseben dogovor s senuškim šejkom. Po tem dogovoru se je Velika Britanija zavezala, da ne pride Cirenajka nikdar več pod italijansko oblast. članek v omenjenem listu je protifašističnim politikom v zasedeni Italiji odprl I oči. Tako je splavalo po vedi poslednje upanje, da bi Italija dobila v Afriki kakšno kolonijo. Neposredni povod tega članka je bil zunanjepolitični govor, ki ga je imel nedavne grof Sforza v Rimu. V tem govoru je sicer načelno izrazil pripravljenost protifašistične Italije, da se odreče kolonialnim posestvom, vendar je hkrati predlagal, da bi bila Afrika pod skupno upravo predstavnikov evropskih narodov. To je ista misel, ki je bila sprožena 1. 1933. v ženevskih krogih. Za to misel so sc zavzemali predvsem zastopniki onih evropskih narodov, ki niso imeli nobenih kolonij. Tedaj ni kazala Anglija niti najmanjšega sledu pripravljenosti, da bi razpravljala o takšnih predlogih. Danes pa je zelo malo verjetno, da bi kazala Anglija kaj več pripravljenosti za to. da bi prisluhnila takšnim željam. To dokazuje v polni meri oivenjeni članek, ki grofa Sforzo ostro napada. V VeSfea Britanija je dobita mandat nad svejir^ Vdreti Nora Gvineje šele po prvi svetsvm volzzi & ^is9 9 J Da Gaiallova megalomanija rszbnrja &?verJ*am*r:š2ce kpsge — Alžir pred papslnim g&spssiarsKm pslsnracn Nerazpoloženje amer'gkih krogov proti de Gauileu se je stopnjevalo ob nedavnem atentatu na ^ generala Girauda. Iz krogov zastopstva USA v Alžiru zatrjujejo namreč, da je sencgalskecia strelca, ki je streljal na Girauda, najel neki član alžirskega odbora. Senegalskemu strelcu so obljubili oprostitev kazni in vojaškega službovanja Gaullistični sodniki so se postavili na stališče, da je bil dotični seneeralski strelec pijan. To pa je resnično le v toliko, da je pred atentatom res pil, da bi imel zi svoje dejanje več poguma. Kakor pravijo, je bil atentat na Girauda že delj ča=a predviden, zlasti pa potem, ko se je izvedelo, da bodo postavili Američani Girauda v Franciji na visoko vojaško mesto. Ko je de" Gauile izvedel za to, je izjavil v prijateljskih krogih: »To je pričetek reakcije.<- Giraud sam je živel že n%kaj tednov v strahu, da ga bodo umorAi. Zaradi tega ni delal nobenih izletov, temveč se je zadržal samo v vrtu svoje vile. kjer se je Ih-prehajal. Njegova vila ie bila pod trojnm stražrtim nadzorstvom. Nikdo ni imel dostopa k upokojenemu generalu razen nie-govih najožjih prijateljev. Tuje obiskoval- ce je Giraud načelno odklanjal. Dejstvo, da je pripadal atentator Giraudovi telesni straži, nam dokazuie. s kakšno pretka-nostjo so gaullisti pripravljali atentat. Se-negalec je prejel izrecno navodilo streljati na Girauda šele potem, ko-bo de Lraulle že v Parizu, da he bi bilo nobenega suma. Atentat je bil izvršen skoraj sočasno z de Gaullovim oklicem alžirskim prijateljem; ki jih je pustil v Alžiru, da bi pazili na vdaka gibanje v Severni Afriki, ki bi bilo naperjeno proti de Gaullu. Pri tem so bili mišljeni v prvi vrsti Giraudovi pristaši, ki naj bi bilj popolnoma iztrebljeni. V Washingtonu so menili, da bo de Gauile pred svojim odletom v Francijo sam predlagal vstop generala Gii juda v novo vlado. Ker pa tesa ni storil in pa ker je razen tega organiziral nov atentat na Girauda, vidijo ameriški krogi v tem dokaz nespravljivosti* različnih francoskih političnih struj. Sprava med de Gaullom in Giraudom bi b*ila po ameriškem mnenju v sedanjem trenutku zelo koristna za vzpostavitev notranjega ravnovesja v Franciji. Severnoameriški krogi si zelo prizadevajo, kako-bi znižali de Gaulfov kredit. O V poslednjem času čujemo zopet pogosto v poročilih japonskega vrhovnega poveljstva razna imena bojišč na Novi Gvineji, kjer se bore junaške tenove divizije proti daleko nadmoćnim vojskam združenih ameriških in avstralskih vojakov pod poveljstvom generala Mac Arturja. Nova Gvineja je največji otok v Pacifiku in meri 7S5.000 kvadratnih kilometrov, to je toliko kakor Francija in pol. Dolga je 2400 km, kar odgovarja razdalji med Londonom in Carigradom, široka je do 700 km, kakor je široka razdalja med Hamburgom in Milanom. Politično je bila Nova Gvineja razdeljena med Veliko Britanijo in Nizozemsko. Nizozemski del Gvineje je obsegal 390.000 kvadratnih kilometrov z 403.000 prebivalci. Velika Britanija je dobila politični mandat nad svojim delom Nove Gvineje šele po prvi svetovni vojni, ker je dotlej pripadal ta del Nemčiji. Angleški del Nove Gvineje meri 235.700 kvadratnih kilometrov z 491.000 prebivalci. Nova Gvineja je eden najbolj redko naseljenih otekov na svetu, ker pride dober prebivalec na vsak kvadratni kilometer. Hrbtenico Nove Gvineje tvori visoko gorovje, ki se razteza od zapada proti vzhodu in je dvakrat tako dolgo, kakor so naše evropske Alpe, katere prekaša tudi po višini. Gorovje je sestavljeno iz prakamna in apnenca. Večina tega pogorja je pokritega s skoraj neprehodnimi pragozdi. Gozd sega do 3000 m visoko, kjer se šele pričenja pas sleča. Najvišji del pogorja leži v Nizozemski Novi Gvineji, kjer so gore, ki so pokrite vse leto s snegom in ledom, akeravno leže skoraj pod ravnikom. Najvišja gora med njimi je 5000 m visoki Car-stenov špik. Severni del pogorja je znanstveno še skoraj nepreiskan. V pogorju je še cela vrsta delujočih vulkanov, ki se raztezajo od Eitapeja, kjer so se Američani nedavno izkrcali, pa do Nove Pomorjan-Bke. Med vulkani je posebno znan Mandur ob reki Srpik, ki je prizorišče krvavih bojev med japonskimi četami in ameriškimi napadalci. Zemljepisna podoba Nove Gvineje je postala znana šele v našem stoletju. Do leta 1:^00. so bile znane samo obale in pa obrežja plovnih rek. Najbolj raziskan del Nove Gvineje so pokrajine, ki so bile pred prvo s\ etovno vojno nem§ka kolonialna posest. Ang'eži se za geografsko podobo svojih predelov niso dokaj zanimali in so še danes v njihovih predelih cele pokrajine neraziskane. Omejili so se samo na raziskovanje bregov rek, ki plavijo zlato. Skoraj vse obrežje Nove Gvineje je hudo zamočvirjeno z bilijoni mušic in leglo težke tropsk« malarije, ki danes kosi v tisočih ameriške vojake. V divjih pragozelih osrednje Nove Gvineje žive piermeici male rasti, temne polti, vitkega telesa in kodrastih las. 2ive še. kakor so živeli naši pradavni predniki v kamniti dobi. Naprednejši so samo toliko, da znajo uporabliati tudi les Iz lesa izdelujejo razna orožja kakor loke in sulice. Prebivaio v lepo izdelanih kočah, ki jih nostavljaio na kolišča, kakor svoje dni naši mostiščarti. Hranijo se z lovom In nabiranjem sadežev. Vsi brez izjeme so navdušeni liudožrei. kakor sploh vsi domačini na Novi Gvineji. Antropologi smatra- jo, da so ti pritlikavci najstarejši prebivalci Nove Gvineje. Na višji stopnji žive že Papuanci. Značilni znaki za Papuance so: temni kodrasti lasje, močno naprej potisnjeno čelo, temnopolta koža in židovsko semitski nos. Papuanci polagajo veliko pozornost na svoje lase, katere neprestano umetno kodra jo in barvajo z različnimi barvami. Telo si tetovirajo z raznimi barvami in to ženske, kakor moški. Papuanci govorijo toliko jezikov, kolikor naselbin Štejejo. Zaradi tega se med seboj kaj težko razumejo. Znani so kot pravi strokovnjaki za postavljanje lesenih koč in kot dobri lončarji. Poleg tega se bavijo šc z ribištvom in deloma že tudi s poljedelstvom. So pa silno praznoverni ljudje in prežeti strahu pred hudobnimi duhovi, ki jih vidijo vsepovsod. Na obalah Nove Gvineje prebivajo tudi številna melanezijska plemena, ki so kulturno na neprimerno višji stopnji, kakor Pigmejci in Papuanci. Melanezijci so odlični mornarji in uporabljajo pri vožnjah po morju tudi jadra. Po najnovejših ugotovitvah so melanezijski mornarji že davno pred Magaljenom prejadrali Pacifik ln stopili na ameriška tla pred Krištofom Kolumbom. So odlični ribiči in dobri lovci. Ukvarjajo se tudi s trgovino in zamenjujejo svoje lončene izdelke za okrasne školjke in sago. V zadnjih dveh desetletjih pred izbruhom druge svetovne vojne so se lotili posebno trgovine z železom in železnim orodjem, ki ga prodajajo divjim plemenom v notranjosti Nove Gvineje. Kakor smo že omenili, govore v Novi Gvineji skoraj v vsaki vasi svoj poseben jezik, tako da se često niti najbližji sosedje ne razumejo. Skupno pa je vsem plemenom obveščevanje z dogovorjenimi znamenji s pomočjo udarjanja na velike bobne. Tekom časa so uvedli tudi poseben poklic tolmačev in učiteljev jezikov, ki potujejo iz naselbine v naselbino ter poučujejo nadarjene dečke jezike sosednih vasi. Tolmači in učitelji jezikov so nedotakljivi in edini sigurni, da jih pri prihodu v tujo in neznano vas ne zakoljejo in požro. Socialne razmere so še pri vseh rodovih na zelo nizki stopnji. Plemenske glavarje poznajo samo naprednejši rodovi, vendar pa glavarji ne uživajo posebnega spoštovanja. Bolj se boje vsi čarovnikov. Med vsemi plemeni so razširjena razna tajna društva mož, ki imajo posebne obrede. Te prireditve se navadno končujejo z velikimi orgijami. Novo Gvinejei časte spomin svojih prednikov. Zato hranijo lobanje pokojnih in jih radi obdajajo z ilovico in oblikujejo v kipe pokojnih. Nekateri rodovi imajo posebne koče za shranjevanje lobanj. V takih kočah je naloženih včasih po policah na tisoče po stotine let starih lobanj. Pri nekaterih rodovih nosijo vdove lobanje svojih pokojnih mož neprestano s seboj vse do svoje smrti. Z nabavo oblačil si Novogvinejci ne belijo g'ave. Zadošča krpa, ki pokrije del telesa. Kjer pa ni krpe, pa si pomagajo z rastlinskim listom. Nobena sramota pa ni tudi promenirati po s#etu v Adamovem kostumu. Moški se radi lišnajo in nosijo s posebnim užitkom kovinske obročke in svežnje okrasnih školjk. Naročite se na romane Dot_-2 knjige! •S T. O V F V S K I V A R O O. ponedeljek, 18. septembra 1SJ4 Stev. 37 ometnGne puGCi&acije Bila je zelo posrečena zamisel povezati socialne, človekoljubne namene Zimske pomoči s kulturnimi nalogami našega časa in s spominom na znamenite predstavnike naše besede. Tako je bila porojena pobuda izdaje več knjig v bibliofilski in ljudski seriji. Zimski p:moči moramo biti hvaležni za predragocen kulturni .lar, k j ga je navzlic težkim vojnim časom položila na našo narodno knjižno polico. Na njej zavzema posebno častno meste reprezentativni Zbornik Zimske p°m«či 1944. O njem je bilo v našem listu obširno poročilo, ki je izšlo že pT. ed natiskom. Monumentalna publikacija, ki so jo uredili N. Velikonja. B. Borko. T. Debeljak in Z. S i m č i č , je bila uvrščena med dobitke bibliofilske knjižne tombole. Zbornik je razdelj?n na VI. delov in cbs-e-a 612 strani. V njem so priebčeni prispevki 108 sotrudn'kov, po večini pisateljev in pesnikov. Uredniki navajajo v svoji uvodni besedi, da so morali zaradi tehničnih razlogov opustiti prvotno zamisel o sodelovanju skladateljev in upodabljajočih umetnikov. Tako ima Zbornik izrazito slovstven značaj. Številna udeležba slovenskih književnikov in znanstvenikov povzdiguje trajno veljavnost reprezentativne publikacije Zimske pomoči. Tisk L? :dske tiskarne. S. Gregorčičeva 100 letnica je bila počaščena z ilustrirano izdajo njegove nesmrtne oie s Oljkj«. TJved je nanisal ožji rojak goriškega slavčka dr. Joža Lov-renči Č. ki z zanosom pesniške bese le poveličuje veličastno pesnitev. Izdajo krasi Gregorčičeva slika. Gvido B i r o 1 1 a je i pokazal pri svoji upodobitvi obilo strokovnjaškega smisla za skladno umetnostno ponazoritev. Je mojster crtkaste tehnike. Tisk J. Blatnika nasl. Univ. tiskarna. Tudi J. Jurčiču se je oddolžila Zimska pomoč ob 100 letnici rojstva prvega slovenskega romanopisca, barda naše idilične Dolenjske (2. marca 1844 — 2. marca 1944). Z ilustrirano izdajo njegovega drupega romana »Cvet in sada. Temeljito razčlenjeno uvodna besedo je prispeval kulturni ure Inik B. Borko, ki ugotavlja, da je slovstveni pomen Jurčičevega druge-romana bolj v orisu celotnega okolja in vsega domačega ozračja kakor v zapletu in razpletu čiste epičrve vsebine, bolj v nekaterih litararno dragocenih tipih kakor v, posameznih človeških značanh. Ob sklepu pripominja Borko, da ie izšel roman v jezikovni in stilistični obliki, kakor io je »z znaniem jezikoslovca in tankim čustvom slovstvenika« priredil prof. Je-s en o ve c. Prcf. S. šantel pa je s svojo nrrizkušeno mojstrsko roko sijamo pogodil v romanu nastopajoče osebe (Rožma-riuka. šepec itd.) Tiskala tiskarna M. Hrovarin. Ivanu Preglju, pesniku tolminstva. pa je poklcnila Zimska pomoč ob njegovi 60 letnici reprezentativno izdajo njegove odlične, vzorne novele »N a v a k a n c ec, ki je svojčas izšla v Mladiki, pozneie v VI. zvezku Pregljevih Izbranih spisov in v katere žarišču je Matija Ki ačroanov-Valja-vec. Knjiga je bila natisnjena v prirelbi Pregljevih sinov akademskega sMkaria Marija in prof. Bogomira. Iz njunega dela veje topla ljubezen, pa tudi ob- čudovanje očetove literarne stvarjalnosti. Vzoren tisk Narodne tiskarne. Tudi Franceta Balantičaseje spomnila založnica z mično izdajo n^esrovega »V ene a«, katerega vsebina je. kakor navaja dr. Tine Debeljak v svojem uvodu, ^odrešenje od smrtne gre-ze, od zem-skih strasti in enima v duhovno pojmovanje življenja. kako»- ga prinese občevanje z naTavo; v radostno pričakovanje zadnjega hipa, ki naj človeka pr;pe!;e v onostranstvo.« Hkrati postavlja T. Debcliak Balantičev »Venec-r. gle le umetnostne vrednosti na prvo mesto za Prešernovim in pred vse ostale neštete, kar jih ie vzniklo na slovenskih parnaških poljanah. V polnem skladiu g pesnikovimi prividi ie opremil Marijan Tršar knjigo z lescrezi. Tisk Učitepske IttMtt, Kolčno še S. S a 1 i j e v »Spev rodr.I zemlji«, ki se nam dozdeva kakor poživ-ljena ^TOmna« naših dni. Pesnik je prelil v ta Čudoviti spev vse sv'ie notram'e sozvočje, ki ga spaja z veličino in bolečino rodne zemlje. Akal. slikarica B. Remce v a je gTobcko dojela pesnikovega duha, kar priča io nieni onremni zasnutki. Tiskala Ljudska tiskarna. Zimrka pomoč je s temi in še drugimi izdajami, ki bo o njih še g"vora. prispevala pomenljiv delež h g.adnji naše naše narodne kulture in k pričevanju o nieni samobitnosti. S tem si je pridobila ne-venljive zasluge, ki i:h je treba tehtati tem više. čim temnejša so obzorja vojnih strahot, v katerih se je porajala dragocena kulturna pobuda. zdaj noč. zdaj sonca luč. zdaj led, zd-ij kres — s; trnek pekla al. kruh nebes? Cela vrsta vprašanj, na katere je Gradn k v svojem dosedanjem pesniškem delu zvesto "n skreno odgovarjal kot Še nihče v naši literaturi, je tu dobila njegov zadnji, presen et! j v odgovor: Pred tvojim žrtvenikom (=ljubezni) nem stoj;m n žgem in kar zgori, je samo dim. Presenetljiv, a \endar logičen in pr čakr.van odgovor ki je dobd svojo zaključno nr-^-el v eni izmed n slednjih pesm'. v Oe : jen ju k jot se pesnik zave, da je temneča reka nicgovih let že ukročena in b" lahko človek v nje i našel le še za ta zrnca, al pa »kal žev sperjeno smetn javo«. Vrsto pesmi, kjer ji* predel iz osebnostne lirike v chiekbvno. začenia sonet Na Cankarjevem grobu, kier Gradnik med rra ob pcrnikovi »božji skrinji« 'n zrn h ki leže v njej (:a pet-cm je med najboljšimi \ tem c'-klu!), preide Na Cankarjevo nabrežje, se ustavi Pred Vodnkovim snememkom. se ob Star cukranr spomni na življenjsko trafiko Kctrej ■ m Murna ter obstoj'" na Krekovem grobu kjer pokojnika ». . ozarierv obnv/ (zdaj zre na nas 'n na naš votlj čae) in na">ih mlflčn h SBc prenr in spor« Senika j spadata rudi Kmo-na in T vol: v je^cn , privida nekdmje n sodobne Liub'jene. V vsakem teh motivov je znal Gradn:k zaieti ne samo razpoloženje in zunanjo, z^clj formalno op:snost. temveč jc povsod izučil rud; miselno ali črstveno poan-to, k- je iele predmet prav osvetlila in ovred-no1 'a. Tem seme-tom sledi svoMco zapeta Vizija, kjer pesnik pove da »ZvcV ni potrebno Če fmo rosa. / le trav- v?ame nas, ne zemlji, | koč; Slovencev Med tem mNinim' deluje stiogo baladno Ob:sk v taborišču na Rabu medtem ko jc Pogreb na Kabu. ki ga je pesnk p(#n.cl po resničnem dogodku, gT.-iba, namenoma z mnrrgiro n 'ti:ral *t\'-n'in rjk\iz-ti podana zgooba. k'" pretrese čoveka rvno z'voljo svoje tragčn^sti n rcsn'čnosti. ko izvemo, da je oče nevede v krst prenašal n pre-kbnja] — lastnega srna SI čno krepko poanto n:iide G:idr»'k tud; v ljubljanskem pogrebu pri Svetem K: /u, nakar nam v P:smu no v m !v i, P'sanem v permi-tercu, razkrije vsn bolečino begnanstra in ertčen povratek k rodnemu og-n j išču. N' tu prostor, da «vc'ral: ;n vrednotni vs^iko po?nroc/no pcaom v zb rk;; dejstvo je, da n?s z izjcnui dveh. treh nr'mcrov. \fe pri-tegejo ;n zapuste \ r-?s rcsn;čen občutek mrene uetvarja'no cMe. Oblikovno in stilno Grad-n:k sicer m pokazal kai novega; rv^al ie zvest svojemu umerjenemu ritmu, zvest H/k , pre-ka'jcn- b^ed1. ranrt v cb'ko soneti in Stiri-vrst:čnic, brez bleščeč h. pretirano drznih metafor in figur V vFcm pj je — kljub nekaterim lahnim potezam lastnega prepcenjevanja — pokazal močno umetniško zidost, stvamovib »Novic« Porajajo pa se seveda tudi drobna, tehnično urejevalna neskladja. Tako odkrijemo lahko 1. 1860 v rubriki Dopisi č, ki so bili namenjeni domačim krajem, poleg poročil iz Ljubljane, Kranja, Cerknice, Tersta itd. tudi dopise iz Varaždina, Zagreba, Dunaja itd. V »Novičarju iz domačih in ptujih dežel« pa bomo našli poleg novic iz »Korva&kega, Tirolov, Češkega,, Laškega, Francozkega, Dunaja, Benetk, Krakova« tudi dopise iz »Tersta, Štajerskega« itd. Sploh je bil »Novičar« Bleivveisu zelo pri srcu. V svojih propagandnih vabilih k naročbi lista, se je rad skliceval nanj. V svojem bistrem novinarskem dojetju je dobro presodil pomen, ki ga ima čim gostejša in čim smotrneje izvedena dopisna mreža za širjenje novic. Zato je posvečal temu delu lista posebno skrb. »Novičar« se je prilagodil tudi Novičnim čitateljem, ki so se oglašali z željami glede povečan5a te rubrike. Nekateri so sprožili celo pobudo posebno plačane priloge. Blei\veis je prisluhnil njihovi želji glede »podaljšanega« Novičarja in j»m sporočil: »Nekterim gosp. naročnikom: Vašim željam bomo s tem skušali ustreči, da bomo v Novičarja« podaljšali in vselej gotovo vse povedali, kar se važnega po svetu godi; s posebno, če tudi plačano prilogo bi bilo preveč h oma ti j.«79 Na podobne strune je zabrenkal Bleiweis tudi leta 1859, ko je vabil na naročbo za drugo polletje: *Ker pa tudi vemo, da nefcterim ,novičar' ni nikoli predolg, bomo skusili vselej ,novičarju* polno torbico nabasati, da bode berila obilo in se ne bo nič imenitnega pogrešalo.«80 In je bil »Noviear« zares čudovito nabasan z novicami vseh vrst. Tako zelo se je razploclii, da je nastalo, v Novicah neko nesorazmerje med kronisticnim in ostalim delom lista. »Novičar« prevladuje. Iz novinsko estetskega vidika se vsiljuje vtisk Novičarjeve prenabreklosti in sočasne ekrnjenosti nekronističnega dela. »Novičart iz domačih in ptujih dežel nenavadno vzkipeva, zlasti tedaj, kadar zaseda dunajski državni zbor. Med drugim obsega petkolonsko poročilo o 12. zboru »deržavniga svetova vstva« ali o pomenkih »derž. zbora« o prenared-bah vladarstva (regirenge).81 Včasih naraste njegov obseg celo na več ko 10 kolon, tako da obsegajo Novice 10 strani82 Tudi pod »Dopise« uvršča včasih poročila, ki bi spadala prav za prav na posebno mesto in pod poseben naslov. Tako je priobčil leta 1861 iz Ljubljane dvokolonsko dr. L. Tomano-vo pismo. Čutil je Bleivveisovo prezaposlenost, zaradi tega tudi pomanjkljivo priredbo in predelavo dopisov. Č a s n i š k a členovitost ima svojo pri-čevalnost tudi v dr ugih bujno klijo-čih rubrikah. V uvodnem gospodarskem delu- ki pa nima še svojega skupnega napisa, se utrinjajo med drugim kot podrubrike Kmetijske skušnje, Kmetijske in ži-vinozdravniške skušnje, Kmetijske drobtinice, Gospodarske novice, Gospodarske skušnje, Gospodarske drobtinčice, Vrtnarska skušnja, Ži-vinozdravils ka skušnja, Gospodarske skušnje, ki vsebujejo pouk in nasvete kmetovalcem, Gospodarske in živino-znanske novice. Obrtniškemu stanu pa so namenjene Obertnijske reči, Obertnij-ske in rokodelske novice, Obertnij-ska skušnja, Za obertnijstvo. Kulturni del Novic se v tem razdobju tudi oplaja z novimi po! udarni, prvenstveno v obravnavanju jezikoslovnih in slovstvenih vprašanj. Ob »Slovenskem slovstvu« so vzklile S 1 o v -stvine reči, Slovstvo srbsko, Jugoslovansko slovstvo, Slovansko slovstvo, Slavensko slovstvo, Književnost jugoslavenska in Slovanska književnost, nadalje Nove slovenske bukve, Jezikoslovne drobtinice, Jezikoslovne drebtinčice, Jezikoslovni p o m e n k i ter Jezikoslovne reči V slednjih se zavzema M. M a j a r 1857 za uvrščanje krajših člančicev 10 do 20 vrstic v cirilici. V šoli za cirilico pa napoveduje objavo smešnic v cirilici. Prvič se poraja 1861 rubrika »Jugoslavensko časništvo« s poročilom o njegovem gibanju. Vsekako prerašča zasnova rubrik slovenski okvir in se razteza v jugoslovanska ter slovanska obzorja. Sploh narašča publikacijski smisel za slovanske kulturne vrednote. Z 1. 1852 je bila namreč uvedena v Novicah rubrika »Slovanski popotni k«. V njej seznanja F. C e g n a r No-vične čitatelje po večini s slovanskimi knjižnimi ter umetnostnimi novostmi. Značilno §e, da so pozneje v poročilih o srbsjtih knjižnih izdajah naslovi publikacij natisnjeni v cirilici.83 Prvi nastavki slovanskih rubrik v slovenskem časnistvu poganjajo iz »Življenja (življenjepis j a slavnih (imenitnih) Slovanov,« ki posreduje spoznavanje znamenitih slovanskih pisate- ljev, glasbenikov, slikarjev, učenjakov ter vodilnih kulturnih osebnosti od J. Kopitarja, D. Obradovica, J. Kolarja, I. Raića ter F. A. Ciglerja pa do J. Vege, Komenskega, Kopernika, Gundulića, Etobrovske-ga, Mickieviča, J. Žižke in Valvazorja. Rubrika »Priporočilo novih knjig je do neke mere nadaljevanje »Slovanskega popotnika«. Novično vnanjo podobo pa dopolnjujejo tudi znanstvene, poljudno znanstvene, poučne rubrike, ki naj Novične čitatelje poučujejo v najrazličnejših strokah in ki naj jim množijo znanje, širijo obzorje. Novicam vtiskajo pečat resnobne revialnosti, seriozne dostojnosti. Vprav znanstveno veljavo smemo prisoditi Zgodovinskim pomenko m«, ki pridobivajo od 1853 na obsegu, »Starozgodovinskim pomenko m ter »Starozgodovinskim čerti-c a m«. Glavni nosilec njihove pomembnosti je pred vsem D. Trstenjak. Njegove razprave so znanstveno eksaktne, med tem ko prinaša »O z i r v stare čase« z »Zgodovinskimi drobtinicami« le krajše zanimivosti in prispevke iz domače in tuje preteklosti. Pogled v snovanje prirode usmerjajo Novičnemu čitatelju atoroznanski pomenki«, Na-toroznanske reči, Potovanje po okrajnah natoroznanstva, iz natoro-znanstva in Naravoslovni pomenki. Za navržek še ta in ona »Natoroznanska drobtinica«. (Dalje) 81 Novice 1860, 39 in 40 82 Novice 1861, 37. 83 Novice 1860, 15. 79 Novice 1859. 2. 80 Novice 1859, 24. Stev. 37 »STO VENSKI N A R O D«, t»nedefjek, IS. septembra M > n enem L!&&l!anske skrivnosti Rdsca :n rumena oranžada — Star s&ldat po cesti gre IS: Poglavje o 3-Tžji kapljici Božjo kap!j:co smo »rĆatfh nr nas delih na nešteto vrst Najbolj priljubljena !n razširjena pijača pri nas r ie bil seveda naš cviček. Lahko bi reki:, da je b:La to takorekoč n.ia narodna pijača Tako je bilo nekoć. Zda^ pa je vojna in smo tud: kar se pijače tiče. po*tal' nckolko skromnejši. Zdaj delimo božjo kapljico na belo n črno v.no Pa rudi ti dve vrsti, sta zadnji čas postali nekam redk: \ številn-h ljubljanskih gostoljubnih h:'sh. kjer »bog roko vun mol?« Ce hočeš dan danes stop ti v taksno Gostoljubno h so. se ti zelo pogosto primeri da te že na vratiu vrže nazaj velik napis: Vina n;! T da so tud^ zjeme. za tc izjeme pa vedo !e nekateri, ki majo posebno oster nos. za izvohan je raznih skrivnosti Toda 0 tem vam ne -mem glasno govorit'.. Skrivnost je skrivnost. Zato vam samo cepetam. V - mer srečati se znanca in razplete *>c takšenle pogovor: »O s-ervus Tone. ve-- kaj dobrega?« »Khm. pra\ijo. da 6e dobi . ..« »Ki. se dobi? Pri »Oskubljenem pgčanctii?« »Tja ne hodim več. Ampak pr »Okrogli Špclcl« pravijo, da sc dob in niti ni še preveč krščeno.« »Glej. glej. to se p.i lepo sliši. Kdaj pa sprejemi ta »Okrcala Spclca«? »Ob sedm h zvečCT.cc Če greš slučajno mrmo, sc njun pogovor hitro preokrene v dru*jo »mer: »Hm. dež bo dcz. se ini zd\« čemerno pripnmne prv". »Menda bo res,« doda drugi in sc poslovi. Um h krač odhlacata \sk v sivojo smer. oba pa k stemu končnemu cd ju: v krčmo k »Okrr^Ii Špclci«. Pri nn.s doma smo zadnjič godovali. In ker so bil? dnevi pasji rt vroč1', nas- je z: že jal o vsaj pO ne^aj kapljic »božje kapljice«. Po skrbmh noiz\cdhah in zaupnih posvetovanj h 6 prijatelji in znanci, smo končno zvedeli za lok..L kjer §Q točijo vmo. Pr:! ^rn j tja proti sedmi, kajti to je zdaj nekakšna uradna ura za lok3le, kjer še točijo vino. smo vstopili, smo pa presenečeni obstali • groza nas ie obšla. Kajti v gostd-n:;'k h sobah, k- so bile nabito polne, jc vladala £ robna ti::r?a. Ljudje ob mizah so sedeli negibno, kakor da bi ne bili žrva bitja, ampak mumije ali kameniti kipi Tudi izraz v obrazih je bil pri vseh enak: nepopisno koprneč :n žalosten. Vsi so gledali v isto smer in ko smo sc še mi o^rli tja. smo v kotu pri točilni mizi zagledal; debelega krčmarja, ki je s svečanimi kretnjami, kakor, da se je čisto vživel v vlogo budističnega \elikega duhovna. — natikal vino Pred ni m na mizi ie bila že cela falanga natočenih steklenic. Končno smo se zrinili k nck; mizi ln ko smo sedi:, ^mo še in i no zgledu drugih okame-rreli in se pobožno z>istrmeli v »velikega duhovna« pr; toč Ini mizi. Grobno tišino v sob-le le zdaj pa zdaj pretrgal pridušen hrepeneč vzdih. Te d i pa je ura v gobi zveneče odb*la sedmo. V sobo s«-* r kakljale tri natakarice ;n pograbile polne steklenice na točilni mizi. V tem trenutku so ijudje oživeli. V sobi jo nastal vik in krk. »Grosp dična Mnca. sem. sem!« »O "n: T"nca. meni pol litrčka!« »G ena B nca, moj Hter je že plačan!« »Mnc:i, i;r> e.d:am že dve uri.« »Meni. dušica zlata, meni daj tisto steklenico, grlo mi kar noka. tako je že suho« Dekleta so se vrtela med mizami, prinašala vedno nove steklenice. Tudi mi smo neprestano klicali natakarice. Zdaj eno, zdaj drugo, zdaj tretjo. Neštetokrat so se prisukale do naše mze Sosedje na levi in deeni so že dobili svoje steklenice, si polnili kozarce in zadovoljno mfafifcali, nas pa kakor da ne vidijo in ne sli- »Gospod:čna Minca!« »Gospodična R:nca!« ^Gospodična Tinca!« N:e. Kakor da n smo ljudje, ampak nevidni duhovi. Končno. Vendarle. Ko eo nam glasovj od klicanja žc čisto ohripeli, so pri'lc. in celo vse tri »Žel te. pms'm?« j »Liter vina!« »Ga ni več. Samo oranžudo še imamo!« so vse tri kar v zboru zapele kakor trije mali pisarn papagajčki. In res na toč:!n mizi eo bde zdaj samo še steklenice z oranžado. »Kako da jc prav za nas zmanjkalo?« smo se razburjali. A za natakarice smo že spet postali ne von- m nesPšni Pač pa nas je s£šal sosed pri mizi in nam star takole pojasnil: »Veste, vas tukaj še premalo poznajo. Jaz morda tudi ne bi dobil, če bi ne imel bratranca, k ;c zaročenec natakar c? Mnce « »Mi pa hodimo v to gostilno že deset let.« -', nam pojasu li oni. ki so nam sedeli naspn.t:. »Da, z r -t-!n-čarjcm smo že p'1-i bratovščino in se t:kamo. zato vendar mora gledati na svoje ljudi.« Ozrli smo sc malo okrog in končno sprev-deli, da so vsi ti, k: so si 6 tolikšno vnemo na-taka! i •/ polnih steklen'c. najbrž sama velika ■■ ostilnč-irjcva žiahta Zato smo se osramočeni dvignili :n nevidni -n neslišni odšli v drug loka! pocjmatt srečo. V Gostilni je b;lo živahno kakor v dobrih starih č:7.*;h Gostje so b:li glasni in zadovoljni, toda na mizah je bla sama oranžada. »Ta oranžada mora frti nekaj posebnega, da *o ljudje tako dobre volje,« je menil naš Tone. Brž smo poiskal' prosto m:zo. sedli :n naročil: kar ducat eranžad. Tu ni bilo treba čakati in klicati natakarice. Ko b: tren:l, so ble oranžade na mira, To pa to, emn h li zadovoljni in si natočili oranžado v kozarce. Tre li smo in ponesl: kozarce k ustom — toda o io i ;n jojmene, pijača je bila čisto brez vonja in okusa. »Poglejte, pri oni nr'z\ tam na levi. imajo drugačno oranžado. V kozarc-h je rdeča, naša je pa rumena.« Rrž <-rr\n poklicali natakarico :n zahtevali, naj nam oranžado zamenja. Toda dekle je sveto trdilo, da imajo oranžado samo ene vrste. »Toda pr đrujr'h mizah pijejo rdečo oranžado, naša jc ra rumen;!.« dv - ¥**ztt^r*~^™wxmi^" C ali avanture, kakor že hočete to imenovati, pa poiščite med svojim sorodstvom kakšnega i takšnega nadebudnega Jurčka, obljubite mu rorejo s!ad:)!eda :n radevolje bo postal vaš lovec na »č kce«. Ne pozabite pa da je to skrivnost ;n takorekoč patentirana ljubljanska i/najdba. Torej ptst in pika. Sfcu-a ženica stoji na \-ogaiu. Poleg nje težka vreća. »Bi bili tako dobri, pa bi mi dali vrećo na voziček,« prosi st.arka moška., ki i>el.f«*-ta mimo voziček. Prazen je vozJček. Odgovora sploh n»' dasta. Komaj se ozreta na prosilko. Starka čaka, ktiaj »e je »» kdo nsmiliL Mlada gospodična- so pojavi z vozičkom. >Ta vozičku je nahrbtnik, s^e bi bilo na njem prostora- Starka lepo prosi, taja se migovor: »Mudi s«» mi. Nimam čas«.« Ženica teka. Dva dečka jo primahata mimo z vc/ičkom. Tudi na nju s«* ohrne starka s prt)šnjo. »Stara baba si sama pomaga« — zineta z žaljivim nasmeškom okoli ustrn. Bog ve, če je ženica naSla tisti dan dobre rtuše, ki ji je pomagali. Srčne kirlure je v tek pokvarjenih časih meti nami bore malo. Opazovalen. I^ralsse kgr^s so staro ksk@r člsvsška zgodovina "Dolgo Časa so mislili zgodovinarji, da so igralne Karte iznašli v Franciji, in sicer zaradi tega, da bi se umobolni francoski kralj Karel VI. zabaval. Igralne karte je namreč prinesel na francoski dvor kraljev zdravnik Jacques Gringoneur. kateremu so nekateri potem pripisovali, da jih je izumil. Zdaj pa je bilo odkrito, da so igre s kartami skoraj prav tako stare kakor človeška 1£;g"odovina. Razumljivo pa je, da so se karte in igre v dolgih stoletjih spreminjale in spopolnje-vale. 2e mnogo prei kakor v Evropi so bile karte znane v Egiptu. 52 kart je pomenilo 52 tednov leta, ena čezštevilna pa 365. dan leta. Njihove štiri barve so predstavljale zemljo, ogenj, zrak in vodo. Simbol zemlje je bila peterokraka egipčanska zvezda (zdaj križ), zrak je bil označen s konico stožen (zdaj karo). Pik je predstavljal ogenj. To je bila prav za prav slika priprave, s po- te1 močjo katere so ohranjevali ogenj v egipčanskih svetiščih. Sedanje srce je bilo tedaj egipčanski kelih, kar je predstavljalo vodo. Fant, kraljica in kralj so bili egipčanski bogovi. Čeprav so egipčanski žreci ljubosumno prikrivali skrivnost kart, vendar ni mogla ostati večno skrita. Karte so postale splošno znane. Najprej so se jih posluževali za vedeževanje cigani. Znano je. da so cigani prišli v Evropo iz Egipta. Morda so jih prav cigani prvi prinesli v Evropo. Karte so se s časom zelo spremenile. Ko jih je uvedel zdravnik francoskega kralja Karla VI. na francoskem dvoru, je kralje na kartah imenoval po slavnih kraljih iz zgodovine, kraljice pa po imenih slovitih žen. Fantje so bili vitezi iz srednjeveških časov, štiri barve so pomenile štiri stanove: srce duhovniški stan. pik vojaški, karo umetniški in križ kmečki stan. Me?is le staro nai dve mlliar^i let Kako dolge- že na zemlji morje ? Znanstveniki pravijo, da je prišla sol v morsko vodo iz rek. Rcčna voda ima sicer zelo malo soli, toda reke so velike in mnogo jih je in v morje teko že dolga tisočletja. Tako se je počasi nabralo v morju za okrog tri odstotke soli. že pred sto leti so skušali učenjaki izračunati staros4: morja po tem, koliko soli pride vanj v enem letu. To količino so primerjali z vso soljo- v morju in tako izračunali, da je trajalo morje 100 milijonov let, preden je postalo morje tako slano, kakor je zdaj. Ob koncu preteklega stoletja so nekateri znanstveniki spet hoteli Izračunati starost morja, pri čemer so razen soli upoštevali še druge okolncsti. Dokopali so se do ugotovitve, da je morje mnogo starejše, da je staro že najmanj 350 milijonov let. S tem vprašanjem sta se ukvarjala profesorja Spencer in Murata. Ta dva učenjaka pravita, da je morje še starejše. Trdita, da se učenjaki pri sedanjih računih niso ozirali na to, ali je kaj soli izginilo iz morske vode tako, da se je spojila z glino na dnu morja. Po daljših računih sta prišla učenjaka do zaključka, da šteje morje na zemlji najmanj pol milijarde let. O svojih izsledkih sta predavala na zborovanju učenjakov, kjer sta pa naletela na odpor. Nekateri učenjaki so namreč izračunali, da mora biti morje staro že najmanj dve in pol milijardi let. Emanuel Josin: Šole, šolniki m šolarji v star! LpMpu: Spomini ca ljubljansko realko (1875—1882) V Šestem razredu smo dobili za italijanščino zopet Josipa Borghija, ki smo ga bili prav veseli. Začetek šolskega leta je bil Borghi ves obupan, ker smo bili premalo podkovani, posebno v slovnici, ter je imel mnogo truda z nami. S svojim vedenjem in prijaznim nastopom si je pridobil simpatije in mi smo dobili veselje za italijansko literaturo, čitali smo klasike Manzonija, Danteja itd. — Profesor Kreninger je učil opisno geometrijo. — Baltazar K n a p i č pa kemijo. Pouk iz tega predmeta je bil zelo zanimiv, a učiti se je bilo treba tudi veliko, kajti Knapič je strogo redoval in podil učence v klop; šale ni razumel nobene. — Profesor Globočnik je učil prostoročno risanje ter slikanje v pastelu barv. Pri pouku nas je vedno zabaval ter nam pripovedoval razne šaljive anekdote. Seazs2l2na!na zgodba Pavla jo bila mlado dekle iz slavne, športne rodbine. Njen oče in trije bratje so posvečali ves presti čas športu. Ni minil teden, da bi vsaj eden ne dosegel novega rekorda. Ko je dosegla Pavla leta, v katerih misli vsako dekle na možitev, je izjavila odločno: s-Poročim se samo s takim, ki sploh ne goji nobenega športa.« Rečeno, storjeno. Seznanila se je z debeluh istim Borisom, ki je bil pravo nasprotje športnika: boječ in neroden, toda dobrega srca. >Podcbni niste ne mojemu očetu ne bratom: ljubim vas, mu je dejala nekega dne. Ali ga je res ljubila ? On ni dolgo razmišljal. Pavla je bila lepa, mlada, bistroumna. Treba je bilo samo še določiti dan poroke. čez tri tedne sta se sprehajala Pavla in Er--? kot srečna novoporočenca po franco-sld ri Pavla je zadovoljno držala v roksh ročno torbico iz kuščarjeve kože, po kateri je ne^oe tako hrepenela. Boris je pa racal ponižno ob njeni strani. Zdelo se je, da bo trajala njuna sreča večno: oba sta r;}~ fakn različnih značajev. Celih štirinajst dni mlada zakonca na svet sploh nista mislila. Pote : sta se pa vrnila domov. Boris je nastopil službo, Pavla je pa posetila roditelje. Bratje so se ji začeli posmehovati, da ima moža :'i ne igra ne golfa, ne ericketa. ne basket-balla. Spočetka se za njihove zbadljivke ni zmenila. Saj si je izbrala moža po svoji volji in okusu in zato je zbadljivke, češ da je njen mož klada ali straho-petnež. niso prav nič motMe. Toda čez nekaj tednov se je začel oglašati njen ponos. Počasi, a vendar le. En brat si je priboril prvenstvo v plavanju in tedaj se je oglasil v njenem srcu snomin na prejšnje navdu-Šenie za šport. Nekaj dni je hodila vsa zamišljena. Nekega dne je pa kar na lepem dejala'svojemu možu: čuj, Boris!« "•želiš, Pavla?« >Zdi se mi, da te nimam več tako rada, kakor prvi dan.« je dejala prostodušno, žal mi je, Pavla.« Sicer se mi pa zdi, da te sploh nimam rada, Boris.« je pripomnila. 3>Ah, Pavla! Kako je to mogoče? Jaz te ljubim vedno enako.« Mislim, Boris, da te zato nimam rada, ker nisi športnik. In sploh — saj nimaš niti trohice poguma.« r^Draga Pavla, reci, naj storim, kar hočeš, pa poskusim, samo da me boš imela zopet rada.« ^Dobro. Boris. Poskusim izpolniti tvojo Željo. V nedeljo je v sosednjem mestu letalski dan. Skoči vpričo vseh gledalcev s padalom- iz letala!« 2>Rad bi storil to, Pavia, pa se bojim, da postaneš vdova. A kaj bi potem počela? Razmišljaj o tem. dušica!« t>To je res, Boris. Razmišljala bom.« Cez dva dni je prišla Pavla k Borisu V pisarno. i Boris!« i Pavla!« »Lahko skočiš s padalom. Vse je urejeno.« 3»Urejeno? Kaj pa?« »če bi se ubil. O vsem sem se poučila pri znancu-pilotu. Dejal mi je: Ce jih skoči deset, se jih pet ponesreči, tem bolj, če SO začetniki in če niso posebno spretni, kakor je v tem primeru. Padalo se jim ne odpre in ubijejo se.« »Oh, grozno!« »Nikakor ne!« 'Zame se sploh ni treba bati. Domenila sem se s tvojim prijateljem Milanom, da ga vzamem. Če se ubiješ.« »Kako pa veš, Pavla, da te bo MIlan hotel?« »Pravkar sem govorila z njim. To ti je imeniten dečko! Povedal mi je vse, kar se tiče njegove eksistence. Domenila sva se celo glede morebitnega ženitovanjskega potovanja. Ima sijajne dohodke. Pokazal mi je tudi, kje bi stanovala, če bi se vzela. Zastran mene si lahko brez skrbi in prav nič ti ne branim skočiti v nedeljo s padalom iz letala.« Tišina. r Pavla!« sBoris!« »Kaj pa, če se ne ubijem, ali me boš imela zopet rada?« ^Seveda, Boris.« »Veš kaj, Pavla, imam te zelo rad in prav nič me ne veseli skakati s padalom, toda če želiš, storim to, samo da me boš imela zopet rada.« »Da, Boris, želim to.« S Dobro, Pavla, storim to.« V nedeljo se ozira do sto tisoč ljudi v nebo, kjer kažejo letalci svoje spretnosti in pogum. V kotu letališča pa stoji Boris ves zamišljen in čaka. Pavla je bila pravkar pri njem. Zdaj kramlja z znanci. Hoče se pobahati z junaštvom svojega moža. Baš gre mimo Milana. »Recite Borisu, naj se vendar že dvigne v zrak. čaka me obilo dela, če se vzc neva. In rad bi že vedel, kako bo. Ni preveč takten, da me pusti tako dolgo čakati,« je dejal nekam nejevoljen. Končno je pilot pozval Borisa, naj vstopi v letalo. Motor je zabrnel in že sta se dvignila v zračne višave. Ko sta bila tisoč metrov Visoko, je pilot namignil Borisu, naj skoči iz letala. Boris je padel na tla težko, kakor vreča peska. A kaj se je zgodilo potem? Komaj se je Boris zavedel, je zašli "al ploskanje, klice in godbo. Pod vtisom nepričakovanega moževega uspeha je smuknila Pavla vsa srečna mimo Milana in mu mimogrede zaklicala: »Oprostite, prosim — m brda drugič!« Boris pa, bled, toda zmagovit, je dejal hladno PavM, ko je pritekla vsa srečna k njemu: »Pavla, Izredno velik strah sem prestal po tvoji zaalugi, zato te ne ljubim več!« Takoj v začetku šolskega leta je izstopil iz razreda součenec baron Locatelli, ker je odšel v neko častniško šolo. Na tega so-učenca se prav dobro spominjam, ker je sedel v klopi poleg mene. Prav čeden dečko >e bil ter imel kot aristokrat lepe manire, a ni bil nič ošaben, ker je bil premožen. Pri slovesu mi je podaril nekaj učnih pripomočkov, nekaj šolskih knjig, med temi veliko Haberlovo matematično knjigo itd. Po preteku nekaj let, ko sem bil že računski praktikant, sem ga srečal v Ljubljani v Zvezdi; bil je takrat že avstrijski častnik. Po tem srečanju se nisva več videla, pač pa sem leta 1910 zvedel, da živi v Krminu neki baron Locatelli, ki je tudi župan tamkaj. Mogoče je, da je to moj nekdanji sošolec, ki je šel predčasno v pokoj in se naselil v svojem rojstnem kraju. Meseca maja smo napravili izlet v Mengeš s profesorjem dr. Binderjem, ki je bii naš razrednik. Kosilo smo imeli v restavraciji J. Stareta, znanega pivovarnarja v Mengšu; popoldne smo bili na keglišču, potem pa zopet na restavracijskem vrtu, kjer smo popili še ostalo pivo v sodčku. Součenec M. P., ki je bil pri dobrem apetitu, je dobil tudi svojo južino. Kolegi so pobrali vse žemlje; bila jih je velika kopica, ter so jih položili pred M. P. na mizo. Začudeno je gledal dr. Binder ta prizor in M. P. mu pravi: >^Ali menite, gospod profesor, da ne bom vse to snedel?« Dr. Binder pa odgovori: *Dobro, toda pojte kam drugam, pri mizi ne boste otepavali svoje zaloge!« Pobrali so nato žemlje ter jih nesli v kot blizu stranišča, čez dobro uro se je vrnil M. P. zopet k mizi, ker je pospravil svojo izdatno južino. Proti večeru se je pripetil incident zaradi neke pesmi. Imeli smo v razredu kolego Andreja Voj-vodiča, pristnega pravoslavnega Srba. V prvih razredih je stanoval v Walclherrjevem internatu, zadnja leta pa pri Franu Levcu. Vrli fant je bil suh in dolg, vsi smo ga imeli radi. Imel ni nobenega sovražnika: naročen je bil na literarni list i Srbska Zora«, tiskan v cirilici, pa tudi na več nemških ilustriranih listov. Mladenič je bil rahlega zdravja, dobil je sušico, na kateri je tudi umrl jeseni 1881. leta v Egiptu, kamor se je šei zdravit. Majniškega izleta se z nami ni mogel udeležiti, ker nI mogel tako dolgo hoditi peŠ. Leveč ga je povabil na izlet z izvoščkom na štajersko, kjer sta obiskala župnika I. Virka, priznanega slovenskega ljudskega pesnika. Virk je zložil veliko posvetnih in nabožnih pesmi. Obče znana je ljubka, lepa pesem ^Slovensko dekle«, katere zadnja kitica se glasi: »Dokler človeški rod — biva po zemlji tod, — bode slovelo — slovensko dekle.« Leveč je opisal svoj izlet z Vojvodičem v Ljubljanskem Zvonu 1. 1881. ob Virkovi in Vojvodičevi smrti. Od šolskega leta 1880/81 je postala telovadba na vseh realkah obvezen pradmet. Prav veseli smo bil* učenci te naredbe. Telovadili smo v dopoldanskih unah, vsak te- Cbsfo&e novice roročlla sta se g. Anton !\!°!eK. tr-ovec in gdč. Gabrijela Erjavec, kand. med. — 75 letnico rojstva je te dni praznoval uradnik sreskega načelstva v pokoju Jo*ko L&h, doma iz Dutovelj na Krasu. — Prevrne viran je bil za doktorja prava sodnik okiajnega sodišča domobranski stotnik Czerny Igor. — 70 letnico rojstva je praznoval g. Anton Kovic, delovodja d železnic v pok. — V terminu man »v- gust 1944 je pred izprrsševalno komisijo opravljalo strokovni i^pit za pooblaščene inženjerje 41 kandidatov, med njimi 10 ođ- lično. Izpit so napravili: Iz llldlltat stroke; inž. Rudolf Grcgorič (odlično), inž. Rudolf Grein, inž. Franjo Župec, iož. I^eon Kavčič, inž. Alfred Peteln. inž. Boria Pogačnik (odlično>, inž. Jože StariČ. inž. Anton Fatur. inž. Maiko Lavrcncič. I ni. l^or Omersa, inž. Zdenko Mofflca, inz. Rudolf Cimolini (ollično), inž. Adalbcrt Pirnat (odi.), inž. Teodor Il^flcr (ocll.), inž. Fianc Boltežar. inž. Izidor Martin jak, ini. Mi'.an Jeran, inž. Leon Skaberne (odl.1. inž. Franc Cepon, inž. Stane Avanzo, inž. Jozc Sturm, inž. Stane Zavirsck. — Iz arhitektonske stroke: ii-.;:. I>i5:in Blagajn« (o3t.), inž. Karel Simon Kregar, inž. Foži Aar Gvardijančič, inž. Emil Melvcšček (odi.), inž. Marjanca Kanc-Cučck. — Iz geodet-sko-knUumotehii:čn<> stroke: inž. Janez Žagar, inž. Anton Prele, inž. Ivan Semiko-lenov, inž. Jože Ferenčak odi.) — Iz strojne sti-oke: inž. Karel Košafc, ir.ž. Alojz Gregorič. — Iz elektrotehnične stroke: inž. Ivan Bizjak, inž. Ralivoj Poženel. inž. Miroslav Toros (odi.). — Za doktorja prava je bil promoviran g. Vladimir Fajfl,r, sodni pristav v Ljubljnni. Te dni je praznoval 25 letnico samotojne podjetniške delnvno-sti znani industrijec M;li\°j Lajovlc, 1 mt-nik tovarne kovinskih izdelkov, rodom Iz Vač pri Litiji, iz ugledne Lajovičeve rodbine. — Na praznik sta se poročila v *up-ni cerkvi Manje Device v Palju g. MUač Milan, magistratni uralnik, in gdč. P.oz-man Nada. — 12. t. m. jc praxnovala 80-letnico rojstva ga. Fr*nja Maherj^vn, ki živi zdrava in čila pri svoji hCtvki. I oJ prof. dr. R. Moleta v Koleziji. — V Kranju sta se poročila g. Viktor Krojrar tš 6t. Vida nad Ljubljano in gdč. Nuila fcinkov-čeva iz Kranja. — V župni cerkvi Marijinega Oznanjenja sta se poročila inž. Cokl Mardn, gozdarski inženjer, in gdč. Kobi Irena, uradnica. Aristof slsv živslslcl vrt Kakor nam je znano iz zgodovine. Je bil prvi, ki si je uredil v znanstvene svrhe živalski vrt starogrški modrijan in naravoslovec Aristotel (od 384 do 322 pred Kr.). Njegova atenska šola je imela tak vrt. kic so bile zbrane živali Bajr&zlicne i .v. h vrst od domačih v Grčiji do tujih, pripeljanih od vseh strani sveta, Aristotel ni uporabljal te zbirko živih živali samo za čolske namene, temvej za lastna znanstvena opazovanja in raziskovanja. Mnogi Aristotelovi znpnstveni podatki, ohranjeni v njegovih spisih, izvirajo iz njegovega dela v živalskem vi tu. Aleksander Veliki, ki je bil Aristotelov prijatelj, |8 dajal priljubljenemu modrijanu mnogo denarja za njegove znanstvene svihe. Tako je zapisano v stari zgodovini, da je prejel Aristotel od Aleksandra Velikega 800 talentov (skoraj pet miiljonov grških drahem). Kazen tega je bilo kraljevim vrtnarjem in lovcem zapovedano pomagati Aristoteli pri zbiranju živali in rastlin. Ce so ti podatki resnični, pričajo, da je kralj Aleksander razumel potrebe znanosti. Smsfce; ln njih navada V mnogih krajih Eviope je snubitev se danes svojevrstna. Tako si še danes mladenka v Andaluziji (v Španiji* . ma b:bere svojega življenjskega tovariša. Ce je nasla moža. ki ji ugaja, speče velik kolač in ga pošlje izvoljencu. Će temu dekle ugaja, kolač poje. V nasprotnem primeru pa ga pošlje nazaj in dekle mora svoj kolač poslati drugemu. V nekaterih nizozemskih krajih gre zaljubljenec k hi.^i svoje izvoljenke, potrka na vrata in vljudno poprosi za ogenj. Ce je dekle zadovoljna a fantom, pride sama iz hiše. mu ponudi cigaro in mu jo tudi prižge. Plamen vžigalice ponazoruje plamen, ki je zagorel v njunih srcih. Zdaj ni ničesar več, kar bi oviralo poroko. Na Sardinij meče fant za dekletom, ki si ga je na tihem izvolil, kamenčke. Ce dekle vrže kamenček nazaj, pomeni to, da želi seznaniti se z njim. Fant ve, da sme pod njeno okno, kjer opeva svojo izvoljenko kot rožo brez bodic. Dekletovi znanci pa opevajo fanta kot leva, naposled pa privedejo fantu nevesto in ta jo sme zdaj prv!č poljubiti. Najlažja je snubitev pri Kabilih. kjer gre dekle pred hišo svojega izvoljenca, tam zapoje ljubko ljubezensko pesmico, nato pa si odpne pas. kar je znamenje, da mu je naklonjena. den po eno uro; naš učitelj je bil Julij Schmidt, profesor z učiteljišča. Pri telovadbi smo bili v začetku prav nerodni, neokretni, toda sčasoma smo postali gibčni, pa tudi zdravi. Profesor Globočnik pa je vedno pri svojih urah godrnjal ter dejal, kako more imeti človek lahke roke. ko se pri telovadbi prekucuje. dela salto mortale itd. Mi mu seveda nismo odgovarjali, a s telovadbo smo bili prav zadovoljni, ker smo se razvedril] ter nato sveži zopet odšli v šolske sobe. Stran 5 •S L O V E N S K 1 NAROD«, ponedeljek, 18. septembra 1944 Stev. 37 j razveseljiva pomota v mojem življenju v« 1 • • Leto 1918. Fo Ringu na Dunaju gre mlad na d po ročni k Paul Hbibiger. BJjego-vo razpoloženje ni najboljše, kajti mučijo ga skrbi. Vojna je marsikaj prediugačila, možnosti za obstoj je manj. upanja raz-blinjena. Kaj naj začne? Preden je pred štirimi leti pobegnil k dragoncem v Bo-zen, je študiral medicino. Malo ga mika nadaljevati s študijem in potem leta dolgo čakati na slabo plačano namestitev. Paul Hbrbiger Povsem druge misli mu roje po glavi — gledališče. Sicer je smešno govoriti o talentu, ako znaš komično oponašati dunajske tipe. Skoraj vsak Dunajčan zna »igrati« teater, vsak drugi zna peti popevke, vsak tretji oponašati ljudi, si misli v svoji skromnosti. Od kod naj mu bo talent? Na svoje prelnike iz Hoibiga na Tirolskem, ki so bili znameniti graditelji orgel in organisti pri tem seveda ni mislil. Ko tako zamišljeno koraka po dunajskih ulicah, mu pomaga, kot že mnogim, slučaj. Povsem slučajno- ugleda napisno tablo gledališke šole. Vstopi in se za šalo vpiše. Nato obiskuje nekaj časa gledališki tečaj, to:la bolj iz radovednosti in za zabavo. čez nekaj tednov je izgubil veselje in posvetil se je prejšnjemu študiju. Gledališki načrti so davno pozabljeni, ko ga nekega dne preseneti poziv gledališke šole k zaključnemu izpitu. Sedaj ga je stvar pričela zepet zanimati. V naglici se nauči nekaj vlog in čez par dni gre k izpitu bolj za šalo ko za res. In glej. to kar se mu niti sanjalo ni, re uresniči: prejme angažman na mestno gledališče v Reichen-berg. Sicer stoji na odru, toda vrata do uspeha se mu ne odpro od danes do jutri. Poizkuša se v opereti, v operi, v drami in v komediji. V neštetih vlogah, značajih, usodah, klasičnih in modernih, Besnih in kičastih komadih se mora znajti. Vloge se mora naučit] čez noč. Nevarnost diletantizma grozi. Tedaj zmaga njegov humor in premaga vse težo ve. Velik komik tiči v njem. opravijo izkušeni gledališčniM, čeprav jemlje umetnost zelo rebrno. Pečaš-; se priigra v obredje. Nemško gledališče v Pragi ga zaposluje šest let, nato dobi angažman na gledališče, na Čigar deskah so rasli pre! leti Kraiiss, Jan-ninTa pa ne zna plavati.« Novejšega izvora je pregovor: »Marsikdo bi rad plaval, če ne bi moral v vodo.« Švedi in Rumuni imajo reklo: Kdor noče plavati, mora znati več ko vodo piti.« češči je že pregovor: »Kadar teče voda v grlo, ni več časa, da bi se učil plavati « Egipčani imajo reklo: »Plavati se da tudi v plitvini« — namreč, če se zna. če pa ima kdo posebno mnogo prijateljev, ki mu stojijo ob strani, govore o njem: »Tega pa držijo nad vodo!« Za tiste, ki so si nabrali v življenju mnogo izkustev, velijo: ?>Bo!je je biti zadnji plavač ko prvi.« In kadar se polomijo vsa kolesa, govorijo lju d je: ?>Zdaj se ladja potaplja in se ne bo več naučil plavanja.« reetopu |e zvena žival Nenavaden ^ožIvFiaj BsatsajjčarDaj mi poljub!« Ker njegova prošnja ni bila uslišana in tudi ni dobil dekletovega odgovora, se je Janez razhudil: »Ali si gluha?« Neža: »Aii si hrom?« čemu sta se ta dva stara vzela? Menda, da bi združila svojo osamljenost, nedvomno pa, da bi združila svoje interese. Oba sta bila že vdovela in trdila sta, da je bilo zakonsko živijenje obeh neizmerno srečno, če je dejala Jedert: »Moj mež«, ni šlo za sedanjega moža, temveč za pokojnega, a Viktor j islil tudi samo na svojo ko. In ranjka, Edg; in Virginija. sta bila edina vez med novoporečencema. nekakšno križišče njune skupne bolesti. Bila sta iz provineialnega mesteca, znana po svoji sko-posti. Ko sta se vzela, so ljudje govorili: »Ta ga bo pustila umreti od lakote!« >Ta jo požene v smrt s pomanjkanjem!« Najbolj je zanimalo sosede, kateri od obeh skopuhov bo blagajnik. Kolika naivnost! Saj sta bila oba dovolj previdna, da sta se 'varovala za bodočnost. Nobenemu ni niti na misel prišlo, da bi mogla svoje premično in nepremično imetje združiti. Vsak je obdržal svoje in z notarsko pogodbo je bilo določeno, da podeduje vse tisti, ki preživi drugega. »Viktor,« si je mislila Jedert, »ne uide kapi, to se mu pozna.« »Jedert,« je bil prepričan, Viktor. >ne bo več dolsro. preslabo srce ima.« Finančno vprašanje sta uredila tako. da je nosil streške za vsakdanje potrebščine en teden on, drugi teden pa ona. Zdravnik je stopil v sobo. »Mislim, da se najhujšega ni tre^ba bati,« je dejal Jederti. ki so se ji pri teh besedah nekam čudno zaiskrile oči. 2>Toda malo je manjkalo da ga ni zadela kap. Ne morem vam zamolčati, da bi bila nova neprevidnost smrtna.« »Viktor je velik požeruh, gospod dđktor. Povabljen je bil na svatbo, pa se ni mogel premagati, da bi ne jedel ko volk. Prisegam pa, da g"a držim doma na kratko.« »Saj baš zato,« je odgovoril zdravnik. »Tako kršenje navade je tem nevarnejše. Če hočete imeti svojega moža še nekaj let pri sebi, pazite, da bo v vsem zmeren. Lahka hrana, nobenega mesa. nič mastnega, malo sočivja in sadja, pa bo lahko še dolgo živel.« Po zdravnikovem odhodu se je Jedert zamislila: Lahka hrana? Vrag ga vzemi, kaj more biti še kaj lažjega? čebula, krompir, košček sira in nato malo vode . . . Ona sama, čeprav je bila vajena samozatajevanja, je že imela slabo srce in želodčne krče. In pogosto je morala Viktorja opozarjati, kadar je bil ^njegov teden«. Kar je preveč je preveč . . . Ta vra . . . Viktor jo je daleč prekašal v skoposti. Seveda je res da se je pošteno trudila, poplačati mu to. Slab sistem! Mislila je, da ga bo spravila v grob z gladom, zdaj pa imaš vraga! Ta režim mu celo koristi... še dolgo bo lahko živel — je dejal zdravnik. Nezgoda, ki je malone pobrala Viktorja., je odprla Jederti neskončne perspektive. Po glav* so ji rojile misli, katerih se je sramovala in jih gonila proč. Toda vračale so se neprestano, dokler se niso trdno vzgnezdile in začele glodati njeno srce. »Viktor,« je dejala nekega dopoldne, ko ie prinesla rekonvalescentu skodelico dobre juhe, ^razmišljala sem o tem, kar je dejal zdravnik: kap bi te zadela, ker si se odvadil dobro jesti. Hočem ti vrniti apetit po dobrih rečeh ... Od danes ...« »Kaj še!« se je ustrašil bolnik. Kajti na vrati je bil njegov žep. -Saj lahko počakaš do ponedeljka.« »Potolaži se, ta teden je moj. Zamen j a j-va vrstni red. Zdravje je vredno več kakor bogastvo. Moraš se malo utrditi, da boš mogel kmalu vstati. Kaj bi dejal pečeni gosi s kožico, ki kar hrusta v ustih?« ^Zlata moja Jedert, kako rada imaš svojega starega Viktorja!« je vzkliknil bolnik in prijel ženo za roko. * Od tistega dne so bi-i Jedertini tedni v znamenju obilne ijx izvrstne hrane. Viktor t je bil presrečen, da mu je jed zopet dišala. ; Dotlej ga je zadrževala sama skopost, da si ni privoščil nobenega prifcoljška. Jedert se je pa komaj dotikala dobrih jestvin: J njemu na ljubo se je odrekala. »Kako čudovita žena!« jo je hvalil sose-• dom poži"ljeni Viktor. Ves okraj se je čudil nenadni izpremembi in vsakdo je moral priznati, da dela tju-| bežen čudeže. V resnici je pa bila Viktorjev a prebava pogosto težavna. Bistro Je-dertino oko je bilo na straži in opazovalo je I obraz, ki je dobil včasih sumljive lise. »Lezi in počij se malo, dobro ti bo storilo,« mu je svetovala. Minilo je več tednov. Viktor se je bil menda imenitno prilagodil novemu režimu. Živahen in lero rejen je cvetel v blaženosti srečne starosti. Debeli in svv,i tedni v strogem vrstnem redu so mu bili prava prebavna gimnastika. Nasprotno je bila pa Jedert že sama kost in koža. »Uboga žena!« je razmišljal Viktor, ^njeno življenje visi na nitki. Nekega jutra se ji bo srce ustavilo.« V Priča vas ponovno in povsem zanesljivo spoznava kot vlomilca.« Obtoženec: To je nemogoče, gospod sodnik! Kako pa me more spoznati, saj je ves čas čepel pod posteljo!« IZ LJUBEZNI ženka: »Povej, dragi, ali si se poročil z menoj iz ljubezni do mene ali moje dote?« Mcžek: »Samo iz lju' ezni do tebe. dušica, saj je tvoja deta že vsa oddana za moje dolgove!« NA ZENITOV AN J SREM POTOVANJU Mlada zakonca bta na ženitovanjskem potovanju in sedita v gostilni. On vzhičeno: ^Zdaj sva naposled ena oseba!« Ona: ?Da. dragec, toda obed naroči za dva.« DRUGAČEN JE VZROK Hotelir i lotovišearju. ki je že poravnal račun, pa hoe^ pred odhodom še fotografirati njegov hotel): ^ Zelo me veseli, da hoče gospod vzeti s seboj za spomin še sliko mojega hotela « Gost: Pa. vaš hotel si moram zapomniti, da ne Eaidem vec k vam, če pridem še kdaj v ta kraj.« VZTRAJNOST »Gospod tovariš, kako je z vašim sinom?« »Hvala, izvrstno! To vam je tako potrpežljiv in vztrajen, da sedi v vsakem razredu po dve leti.« MALO norjfš ZA DENAR Urša: »Izobražen našega sina nas je stala nad sto tisoč lir.« Neža: Neverjetno, kako malo dobiš dandanes za denar!« ŠOLI ie čas v stavku: Naša V Učitelj: -Kakšen krava muka?« Pepček: Naša krava pa ne muka!« Učitelj: »Vsaka krava muka!;; Pepček: »Naša krava pa ne muka, ker smo jo včeraj zaklali.« NARAVA POLNI PRAZNINE Bolnik: »Večkrat čutim močan naval krvi v glavo. Kaj pomeni to, gospod zdravnik?^ Zdravnik: »Zadeva priroda stremi za tem, nine . . .« je čisto preprosta: da izpolni vse praz- Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pripadnik modemih napadalnih čet, 8. osušenje zenice, 15. slovenski pesnik. 16. besedica iz koroškega narečja, 18. izumrlo mongolsko pleme, 20. d:l kolesa, 22. jeza. srd, 23. kratka rečenica, rek, 25. pesmi, 25. >tu:a beseda za pivo, 27. mesto v Italiji. 29. na n-šem knjižnem trgu jih je več kakor izvirnih sovenskih del, 31. glavno mesto Korzike (fon.), 33. vrsta zemlje, 34. velikan v grškem bajesUjvju, ki nosi ra svojih ramrnih ves svet, 36. brez veselja, br^z volje, 38. inohistrijaka rast na, o9. ilalijar:-ki spolnik, 41. zunan;a P°-doba snovi, 43. predlog, 4j. v skali, 46. ve-u e v v e b >rf< ., 48. ime Štefanov:ča Ka-radžiča, 49. del patrone, 52. tekoča voda. 53. neprožen, trd, 54. na univerzah praktične vežbe slušateljev, 56. nočni lokal, 57. hrib v Ljubljani, 59. vojaška enota, 60. večje mesto ne more biti brez njega. 63. pokoj počitek, 64. edvuja vodo, 67. priradn k plemena, ki živi v Tunisu. 68. del stavbe. e*9. siliTi. jak. 71. v -lotu, 73. mo"ska riba. 75. del jediinega pribora, 76. italijanski spolnik, 77. skupina žuželk. 79. okvir, temeljna zaloga, skupina, 81. igra na karte, 8?.. nabrana vrsta. 84. cerkveno opravilo. S6. država v USA. 88. ug'ajrno vedenje. 90. pecioba in veznik, 91. skrajšano moško ime, 93. jezero na Fin>kcm. 94 žensko ime. 95. znak za kemično prvino, 96. navdušeao. s prepričanjem, 98. nedoločni zpimek, 101. snov, predmet, 102. visok steber v obliki p"ra rr ide. Navpično: 2. zne-k za kemično prvino, 3. era, čas, 4. žensko«ime, 5. del glave, 6. znak za kemično prvino, 7. prit:dilnica, 9. egipčansko božanstvo, 10. splošen naziv za ženske, 11. del boja, 12. krivoverec, ki ga je obsodil koncil v Niceji 1. 325., 13. začetek življenja, 14. kup, gr-rb, 16. športna oblega, 17. krepko definfekcijsko sredstvo, 19. slovenski jezikoslovec in prevajalec, 21. moč. jakost. 23. svečana oblaka. 24. pristanišče v Arabiji, 26. svetopisemska osaba, pa