Poštnina plačana v gotovini, Leto XIX., št. 162 Ljubljana, petek IS. 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šeleiv-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ameriška letala za Francijo in Anglijo Veliki evropski listi objavljajo ravno te dni nove podatke o mogočnem zračnem oboroževanju Velike Britanije. Po teh podatkih bo Anglija samo v sedanjem proračunskem letu 1938/39 izdala za svoje vojno letalstvo 126 milijonov funtov, kar znači v našem denarju okrog 30 milijard dinarjev. Poleg te orjaške številke se vidi izredna važnost, ki jo Angleži pripisujejo svoji vojni pripravljenosti v zraku, tudi iz dejstva, da se je Anglija prvič po svetovni vojni odločila naročiti nova letala tudi v Ameriki, dcčim je doslej vsa izdelovala sama. Vojno letalstvo spada danes v Angliji in v Franciji med probleme, o katerih se i v odgovornih vladnih in vojaških krogih i v javnosti že par let največ razpravlja. Prva posledica razprav je bilo spoznanje, da sta obe za-padni velesili v zraku nezadostno pripravljeni. Iz tega spoznanja se je rodil sklep, da morata iz temeljev reorganizirati svoje vojno letalstvo. V Franciji je moral zavoljo očitkov o nezadostni zračni pripravljenosti zapustiti svoje mesto letalski minister Pierre Cot. čeprav je na glasu prvovrstnega strokovnjaka in velja za ustanovitelja moderne francoske zračne vojske. V svežem spominu je tudi še velika afera, ki se je v zvezi s kritiko zračne vojne pripravljenosti razvila pred tedni v Angliji in ki še sedaj ni spravljena s sveta. Po angleškem načrtu o oborožitvi v zraku iz 1.1936. bi morala Anglija v štirih letih dobiti 1750 letal »prve linije«, to je letal, ki so vsak trenutek sposobna stopiti v borbo s tujimi letali, bodisi v obrambi ali napadu. Že takrat so se pojavila odločna svarila, da je to število mnogo premajhno za uspešen nastop angleškega letalstva. Ti glasovi niso utihnili, dokler ni končno do enakega prepričanja prišla tudi angleška vlada sama. Po zanesljivih podatkih imata Anglija in Francija danes skupaj nad 2000 letal prve linije, sposobnih za ofenzivo in defen-zivo. To je v primeri z nemškim, italijanskim in sovjetskim letalstvom po mnenju angleških in francoskih vojnih strokovnjakov mnogo premalo. Zaradi tega je sedaj pozornost angleške in francoske vlade usmerjena v prizadevanje, da bi se čim bolj razširila možnost graditve novih letal. Dosedanji zastoj razlagajo s tem, da so odločilni francoski vojni krogi do nedavnega gledali v letalstvu le pomožno in v prvi vrsti obrambno orožje, Angleži pa so resno računali z uspehom razorožitvene akcije in zato, kakor za druge panoge oborožitve, morda z edino izjemo mornarice, tudi za letalstvo niso doprinašali ogromnih žrtev. ki jih oboroževanje terja. Tako je štela angleška zračna eskadra prve linije v začetku lanskega leta baje samo okrog 600 letal. Danes je stanje že mnogo boljše, vendar pa za angleške vojaške strokovnjake še vedno nezadovoljivo. Po računih londonskega letalskega ministrstva bo kriza prebro-dena šele v marcu 1940, ko bo štela angleška vojska 3500 letal prve linije. To število je prevzeto sedaj tudi v vladni oborožitveni program. Približno enaka sta položaj in razvoj v Fraciji, čeprav je o francoskem letalstvu manj znano kakor o angleškem, ker so vojaške zadeve v Franciji ne obravnavajo tako javno kakor v Angliji. Vsekakor pa se ve, da je tudi francoska vlada sklemlai energično pospešiti svojo vojno pripravljenost v zraku. Tudi ona je v to svrho določila za naše razmere ogromne vsote. Stremljenje obeh vlad, angleške in francoske, gre za tem, da bi čimbolj povečali produkcijo letal. Danes je v angleški letalski industriji zaposlenih 90.000 delavcev, v francoski pa 40.000. Nemčija sama ima v svoji letalski industriji zaposlenih 120.000 delavcev. Se večje je to število v Sovietski Rusiji, kjer dela v letalski industriji baje okrog četrt milijona ljudi. O njeni kapaciteti in kvaliteti so razširjene zelo različne vesti, ki si deloma močno nasprotujejo. Zato sta angleška in francoska vlada spomladi poslali v Rusijo posebni komisiji, da bi preštudirali sovjetski način izdelave letal. S kakimi poročili sta se ti komisiji vrnili, javnost seveda ni znano. Pač pa je bik) poročilo komisi}, ki sta se istočasno mudili v Kanadi in Z edin j enih državah, tako pozitivno, da sta i Anglija i Francija začeli naročati v Ameriki letala prve linije. Baje izdelujejo zlasti v Zedinjenih državah prvovrsten letalski material. Postavili so doslej na letališča najboljše motorje za dolge polete in uvedli serijsko proizvajanje letal po vzorcu izdelave avtomobilov. Preko lastnih potreb Zedinjenih držav lahko njih letalska industrija izdela že «daj na leto okrog FRANCOSKI 14. JULIJ Pomembne izjave francoskega poslanika Brugera pri proslavi francoskega narodnega praznika v Beogradu Beograd, 14. julija, p. Veliki francoski narodni praznik je bil danes v Beogradu nad vse svečano proslavljen. Uradna svečanost je bila na francoskem poslaništvu. 2e pred napovedano uro se je zbrala v novih prostorih poslaništva množica zastopnikov naših oblasti ter raznih organizacij, ki delujejo za poglobitev jugoslovensko-francoskega prijateljstva. Od tujih diplomatskih zastopstev so bili navzoči belgijski poslanik Romre de Vichney, poljski poslanik Roman Dembicki in vse osobje češkoslovaškega poslaništva s svetnikom dr. Spačkom na čelu. Nadalje so bili prisotni zastopniki naših vojaških oblastev in poleg njih še večje število generalov in drugih višjih oficirjev. Nekoliko po 11. uri je poslanik Brugere, ki je zaradi svečanosti posebej prišel z Bleda v Beograd, otvoril proslavo s prisrčnim in pomembnim nagovorom, v katerem je med drugim izjavil: Francozi, ki so daleč od domovine, proslavljajo svoj narodni praznik često z do-motožjem v srcu. Sredi prestolnice prijateljske države pa jih ne obhajajo taka čustva in praznujejo zato svoj praznik s toliko večjim veseljem in dobrim razpoloženjem. Posebno prijateljstvo, ki se jim dan za dnem izkazuje v Jugoslaviji, in razumevanje, ki se kaže za francoske narodne ideje, povzdigujeta v toliko večji meri tudi v naših očeh simbolični pomen našega praznika In če je bilo med nami takih, ki so bili omajani v svoji patriotski veri po prehodnih in površnih občutkih ter mislih, tedaj naj se ti malodušneži ozro na število naših jugoslovenskih in drugih prijateljev, ki so se zbrali danes tu okrog nas Tedaj bodo v hipu razumeli, da ideje, ki jih predstavlja Francija, ne le niso bile oslabljene po tendencioznih manevrih in propagandi, temveč so nasprotno kljub vsem udarcem in izkušnjam izšle mnogo jačje in silnejše, tako da morajo vzbuditi v slehernem človeku pravo spoštovanje. Na veliki poti, ki jo je določila zgodovina in ki ji bo Francija zmerom ostala neomajno zvesta, se danes francoski narod bolj nego kdaj prej čuti obdanega in spremljanega od vseh onih, katerih pogledi segajo preko utesnjenih življenjskih mej ljudi in generacij. Odpornost in doslednost Francije je eno najtrdnejših jamstev miru in mednarodne varnosti. Prav zadnje mesece je Francija, trdno oprta na sporazum z Anglijo, dala nov velik prispevek za stvar pravice in medsebojne pomoči med narodi. Zato se vsi Francozi in vsi njihovi prijatelji, ki so hkratu skupno prijatelji miru. veselijo obiska angleških suverenov v Parizu, ki bo angleško-francosko tesno sodelovanje še bolj utrdil. Kar se tiče jugoslovensko-francoskih odnošajev, moram z zadovoljstvom ugotoviti, da se z ene kakor z druge strani kaže trdna volja za zaupno in tesno sodelovanje. Vem, da je na gospodarskem področju mogoče povečati izmenjavo blaga preko mej, ki so bile doslej dosežene. Nedavno se je v Beogradu mudila francoska trgovinska delegacija. Njeno delo je bilo najboljši dokaz, da Francija v resnici želi povečati svoj uvoz iz Jugoslavije. Investicije kapitalov in pomoč strokovnjakov francoskih podjetij, ki že delujejo v Ju-goslavij, pričajo o duhu sodelovanja in pospešujejo povečanje blagostanja in produkcijskega potenciala Jugoslavije. Mogel bi dodati še obče znane kulturne momente, ki še vse bolj dokazujejo, da korakata Francija in Jugoslavija tesno druga ob drugi v bodočnost. Prav zaradi tega morejo baš skupne proslave v edinstvu duha in razpoloženja srečno izpopolniti prijateljsko sožitje obeh narodov. Danes proslavimo 14. julij, kmalu bomo skupno proslavili 201etnico slavnega osvo-bojenja vaše domovine. V misli na ti dve veličastni proslavi, dvignimo, polni enakih čustev čaše na zdravje Nj. Vel. kralju Petru II. in preži dentu francoske republike Lebrunu ter za veličino in napredek naših dveh držav. Ovacije in ploskanje, s katerim je bil sprejet govor poslanika Brugerea, so pričali, kako globoko v srce so segle njegove besede vsern prisotnim. Poslanik je nato še izročil red legije časti direktorjema rudnika v Kostolcu Josipu Škvaricu in Charlesu Marechalu, s katerim ju je odlikoval prezident Lebrun. Vsi gostje so bili nato bogato pogoščeni. Proslava v Zagrebu Zagreb. 14. jul. o. V Zagrebu eo danes I>rav tako kakor drugod po vseh večjih jugoslovenskih mestih svečano proslavili francoski narodni praznik. Dopoldne od 10. 60 ee zbrali prijatelji Franciie v veliki dvorani Francoskega doma, kjer je sLavnoet otvoril podpredsednik društva prijateljev Francije. Ivan Mošinskv, s pozdravnim govorom, v katerem je poudaril, da slavi danes ves kulturni svet skupno s Francijo praznik 14. iuliia. ki pomeni s>mbol zmage načel bratstva, enakosti in svobode. Veliki borbi, ki jo ie pred poldrugim stoletjem pričel francoski narod nele zase, nego za vse človeštvo. je res treba izkazati dostojno veo čast. Profesor Šrepel je predaval o zgodovinskem in ideinem pomenu padca BastiUe za Francijo kakor tudi za vse narodne liberalne pok rete na kontinentu daleč preko njegovih mej. Franooßki konzul Gueyraud ee ie iskreno zahvalil vsem prisotnim, ker so manifestirali svojo solidarnost e francoskimi nacionalnim; idejami. Ta manifetacija je bila tem bolj umestna, je dejal, ker grozi duh nasilia pogaziti Evropo, v kateri že velik del mladine izgublja snri&el za etaro civilizacijo, za stara in večna moralna načela, ki eo jih omajali udarci povojnih viharjev, načela svobode in bratstva, ki so si jih ljudje iin narodi v 6toletiih prisvojili in jih uveljavili z mtiogimj žrtvami. Ideja miru in svobode je skupna tudi obema našima narodoma ki spričo svoje kmečke osnove odklanjata pustolovščine in se navdušujeta zgolj za ideale miru. Uro pozneie je bü sprejem v prostorih francoskega konzulata. Prjšlj so zastopniki oblasti ter kulturnih ustanov, člani francoske kolonije ter vseh frankofilskih organizacij. Poleg drugih so bili navzoči podban dr. Mihaldžič, župan dr. PeiČiC, armijski general Jurišič im kot zastopnik dr. Mačka poslanec dr. Andres, ves zagrebški konzularni zbor in mnogi drugi ugledni Zagrebčani. Ob priliki sprejema je konzul Guevraud izročil funkcionarjem združenja rezervnih Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo oficirjev in bojevnikov, vojnih prostovoljcev jn vojnih invalidov odlikovanja, kj um jih je podelil prezideot frameoske republike. Veličastna revija čet v Parizu Pariz, 14. jul. d. Svečanosti v proslavo francoskega nacionalnega praznika bodo letos zaradi obiska angleškega kralja trajale celih osem dni in dosegle višek ob prihodu angleškega kraljevskega para. Povsod vihrajo francoske in angleške zastave. Tudi avtobusi so okrašeni s francoskimi in angleškimi zastavicami. Prav tako so okrasili svoja vozila šoferji taksijev in drugi avtomobilisti ter biciklistL Tradicionalna revija čet je bila na trgu pred Slavolokom zmage. Krasno vreme je svečanost še povečalo. Velikanske množice ljudi so napolnile trg do zadnjega kotička. Revija vojske se je začela ob 9. zjutraj. Moderno opremljena vojska je defilirala mimo predsednika republike Lebruna, min. predsedr.;ka Daladiera in drugih ministrov. Na tribuni sta bila tudi Herriot in Sarraut ter večji del članov diplomatskega zbora z nuncijem Valerijem na čelu. Pred vojsko je korakalo 400 francoskih gimnastov, ki jim je sledila godba republikanske garde, nakar je prijezdil general Bigaut vojaški guverner Pariza, v spremstvu svojega generalnega štaba. Sledili so gojenci politehnične šole Saint Cyra in drugih vojaških akademij, za polkom pomorskih strelcev in za polkom alpinskih lovcev pa je prikorakal polk spahijev. Vse oddelke je množica navdušeno pozdravljala. Ko so odkorakali mimo predsednikove tribune, je nastal odmor nekaj minut, nakar se je začulo repotanje motoriziranih oddelkov, katerih defile je izzval največje navdušenje. Defilirale so vse vrste motoriziranega topništva, razni mali in veliki tanki, oklopni avtomobili in druge pomožne vrste orožja. Današnja revija je pokazala, da je francoska vojska najmoderneje opremljena, ter je zapustila pri vseh mogočen vtis. Množica je prirejala vojski, predsedniku republike in vladi dolgotrajne ovacije, ki so bile veličastna manifestacija patriotskega navdušenja. Velike proslave narodnega praznika so bile tudi povsod drugod v Franciji, zlasti v mestih z vojaškimi posadkami. V štirih dneh okrog sveta Hughes pred ciljem — Včeraj opoldne je prispel Iz Fairbanksa na Aljaski v Minneapolis, odkoder ima do New Yorka le še 1600 km New York, 14. jul. o Milijonar Hughes, ki sc je v družbi štirh strokovnjakov podal z letalom na rekordni polet okrog sveta, je danes ob 12.38 po ameriškem času nenadno pristal na letališču v bližini Mine-apolisa, glavnega mesta države Minnesote na ameriškem severozapadu. V dveh naglih poletih je kljub vsem vremenskim neprili-kam. ki so letalce zlasti na poti od Jakut-ska proti Fairbanksu zelo izčrpale, ob napeti pozornosti vsega sveta malone dovršil svoj polet. Minneapolis je od New Yorka oddaljen le še 1600 km. Iz Jakutsika je odi e tel Hughes včeraj ob 13. srednjeevropskega časa preko vzhodno-sibirsikih ravnin, skozi meglo, viharje in mraz, zaradi katerega se je na krilih in po trupu letala nabiral led. Razdaljo 3330 km do Fairbanksa je letalo preletelo v 12 urah in 17 minutah. Na najsevernejšem ameriškem letališču je pristalo sredi noči ob 1.30 srednjeevropskega časa. Že dve uri pozneje se je bliskovito nagli polet nadaljeval. Hughes se je nameril proti Winnipe-gu. §e v zgodnjih jutranjih urah je sporočil ameriškim kontrolnim radijskim postajam, da merilec naglo beleži kilometre. Letalo je bilo tedaj kakšnih 3500 m visoko nad Aljasko. Tedaj je še sporočal, da bo okrog poldneva pristal v Winnipegu. ker mu je pričelo primanjkovati bencina. Letalo se je brez težav povspelo preko najvišjih in najnevarnejših kanadskih gora, vendar pa so se radijske zveze med letalom in ameriškimi postajami okrog 9. povsem nenadno prekinile. Za celih pet ur je zavlada! molk, ki je pričel povzročati radijskim kontrolnim organom že hude skrbi. Sicer so bile na poti od Aljaske do Zedinjenih držav premagane že vse glavne težave, vendar pa bi se bilo na letalu lahko pripetilo karkoli, saj je Hughes sporočil, da mu je pričelo primanjkovati gorilnih snovi. V Winnipegu so se že vse jutro zbirale na letališču množice ljudstva, da pozdravijo letalca, ki je postal v zadnjih treh dneh silno popularen po vsem širnem svetu, Hughesa in njegovega letala pa ni bilo od nikoder. Zamuda se je bližala že 3. uri, ko je na začudenje vse nestrpne množice prispela vest, da so letalci pristali v Min-neapolisu, kjer jih nihče ni pričakoval. V dobrih 12 urah so preleteli na tej svoji šesti etapi kar 3932 km. Tudi nad ameriškim kontinentom jim je nagajalo vreme. Prodirati so morali skozi goste megle preko silno nevarnih kanadskih 4000 m visokih vrhov. Povsem gotovo je, da bo pomenil ta polet nov mejnik v razvoju letalstva. V dobrih treh dneh okrog sveta ne pomeni samo rekorda, s katerim je skoro razpolov-ljen čas. ki ga je pred petimi leti rabil pokojni Post za isto pot, nego tudi junaško dejanje, podobno Lmdberghovemu. Hughes je s svojimi tovariši doslej preletel dobrih 26.000 km. Nedvomno mu bo uspela tudi zadnja etapa do newyorskega letališča. Proti New Yorku London, 14. julija. AA. Pri sprejemu na letališču v Minneapolisu je letalec Hughes izjavil: Bili smo zelo utrujeni, orecej skrbi pa nam je zadal radio. Med potjo smo izgubili anteno in se zato šest ur nismo mogli iaviti. Ko so se preskrbeli z bencinom, so Hughes in njegovi tovariši ob 15.50 odleteli v smeri proti New Yorku. New York, 14. julija, h. V Newyorku pripravljajo Hughesu in njegovim tovarišem velikanski sprejem. Policija je ukrenila obsežne varnostne mere. Skoraj vsako uro izhajajo posebne izdaje listov, ki objavljajo brezžične razgovore z Hughesovo ekspedicijo. Misija Majskega v Londonu S posredovanjem Francije išče Sovjetska unija prijateljskih stikov z Anglijo Pariz. 14. jul. o. Ruski poslanik v Londonu Majski, ki je že pred devetimi tedni odšel v Moskvo na dopust, se bo po zanesljivih vesteh že prihodnji teden vrnil v London. Tedaj se bodo izkazale za popolnoma neutemeljene predvsem govorice, da je bil tudj Majski osumljen sodelovanja 6 Trockim in pozvan v Moskvo na odgovor. Nasprotno bo Majskemu tokrat poverjena še prav posebno kočljiva naloga. Po naročilu StaJiina naj bi angleški vladi ponudil pogodbo o medsebojni pomoči. Moskva je pripravljena opustiti kampanjo proli An- gliji in urediti vsa še nerešena vprašanja, pa skleniti z Anglijo tudi gospodarski sporazum. Kakor zatrjujejo v Parizu, Je ta preokret v ruski poiitiki pripisati uspeli francoski diplomatski akciji- Francoskemu poslaniku v Moskvi 6e je posrečilo prepričati Stalina, da je amgleško-rusko zbližanje nujno potrebno za nadaljnjo uspešno obrambo evropske demokracije. V interesu Rusije 6a. me ti bilo, da uredi svoje odnose z Anglijo na podoben način, kakor si jih je s Francija 1500 letal, lahko pa to število še znatno pomnoži. . Podrobnosti o angleških in francoskih naročilih v Ameriki seveda niso znane. Uradno je potrjeno le to, da so bila ta naročila res oddana. Ze to dejstvo samo pa priča dovolj jasno, kako resno skušata obe zapadni velesili pospešiti svojo vojno pripravljenost v zraku. Kralj Jurij VI. okreval London, 14. julija, h. Zdravstveno stanje angleškega kralja Jurija VI. se je danes znatno zboljšalo. Zdravniki so izjavili, da se bo mogel udeležiti bližnje vrtne slavno-sti v Buckinghamski palači in da bo v torek lahko brez nevarnosti odpotoval na državni obisk v Pariz. Novi ruski poslanik pri Hitlerju Berlin, 14. jul. d. Včeraj popoldne je kancelar Hitler sprejel v Berchesgadenu novega ruskega poslanika Merekalova, ki mu je ob tej priliki izročil svoja pove ri Ina pisma. Poslanik, ki je prispel v spremstvu prvega poslaniškega svetnika in trgovinskega atašeja, je izjavil v svojem nagovoru, da se bo prizadeval ustvariti in vzdrževati normalne razmere med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Kancelar Hitler je v odgovoru izjavil: Tudi jaz sem naziranja, da je vzdrževanje korektnih stikov tako v interesu obeh držav kakor siplošnega miru. Pri izvajanju svojih nalog boste uživali potrebno podporo tako od mene. kakor od moje vlade. Revija ameriške vojne mornarice San Francisco, 14. juä. A A. Predsednik Roosevelt bo jutri prisostvoval v San Fran-ciscu reviji ameriških pomorskih sil. Odločilna bitka za Sagunt in Valencijo General Franco hoče za vsako ceno že v kratkem zasesti Valencijo — četrt milijona vojakov v boju Valencija, 14. juL o. Po informacijah agencije »United Press« se je snoči začela že nekaj dni napovedana velika nacionalistična ofenziva, ki sta ji zadnji namen zavzetje Valencije in obkolitev Madrida od vseh strani. Na fronti, ki je dolga 20 kilometrov, se je snoči pričela velika bitka, v kateri je na obeh straneh angažirano četrt milijona ljudi. Od včerajšnjih poznih popoldanskih ur bruha 170 cevi težkega nacionalističnega topništva ogenj in smrt v republikanske rove in kaverne. Ponoči so se razvili prvi spopadi na nož. Cele serije postojank so do jutranjih vu- nekajkrat menjale gospodarje, do odločilnega napada nacionalističnih čet in prostovoljskih bataljonov pa še ni prišlo. Republikanci branijo vsako ped svoje zemlje z nezaslišano odločnostjo. Veliki uspehi generala Varele Pariz, 14. julija, d. Poročila francoskih listov opozarjajo, da gre za enega izmed odločilnih bojev v španski vojni. Francoski poročevalci, ki zasledujejo potek bojev na Francovi strani, javljajo, da so Francove čete, ki so bile ojačene z novim moštvom in vojnimi potrebščinami, dosegle že včeraj znatne uspehe. Rano zjutraj je Fran-covo topništvo in letalstvo poseglo južno od Teruela v borbo z vso silo, da bi porušilo nasprotne postojanke in pripravilo vse za napad, dopoldne pa je pehota v več vrstah prešla v naskok, dočim je topništvo preneslo svoj zaporni ogenj dalje v sovražne vrste in so letala bombardirala zaledje republikanskih čet, da bi preprečila prihod novega vojaštva. V prvih popoldanskih urah so bile republikanske vrste že na več krajih razbite ter prve obrambne črte na široko vtisnjene. Iz Segorba in Sagunta se je civilno prebivalstvo že izselilo, po došlih vesteh pa odpravljajo tudi že oblasti v Valenciji svoje akte in arhive v Albaceto in Murcijo. Teruel, 14. julija, d. Francove čete so po uradnem poročilu izvojevale včeraj v srednjem odseku fronte Teruel—Sagunt veliko zmago. Potem, ko so se v tem odseku v zadnjih tednih pripetile le malenkostne iz-premembe fronte, so oddelki generala Varele v noči na sredo začele napadati z močnimi ojačenji obsežne nasprotne utrdbe ter so včeraj zjutraj osvojile Sarrion, za katerega so se bili v zadnjem času srditi boji, in prodrle nasprotno fronte v širini 12 km, nakar so napredovale 10 km daleč. Na ta način je bila odrezana močno utrjena Mora de Rubielos, ki se je pet tednov upirala napadom Francove vojske, od zveze z Valencijo po cesti Teruel—Sagunt Angleški krediti balkanskim državam London, 14. juL o. V spodnji zbornici se je snoči razvila zanimiva debata o angleški gospodarski in finančni akciji v srednji in jugovzhodni Evropi. Laburistični poslanik Brice je vprašal ministra za zunanjo trgovino, katere države v jugovzhodni Evropi bodo od Anglije prejele podobna posojila kakor Turčija. Državni podtajndk Hudson je na mestu ministra izjavil, da bo Anglija finančno podprla one države na Balkanu in v srednji Evropi, od katerih bo prevzela njihove pridelke in ki ji lahko nudijo zadostna poroštva. Notranji mildster Simon je na neko drugo vprašanje o dobavah orožja Turči-bo angleška industrija določeno množino topov ji odgovoril, da dobavila Turčiji in vojnih ladij. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe? >JUTRO« št ÌB2. 2 Petek, 15. VH. 1938 Konference pri dr. Hoda Informativni razgovori z voditelji opozicijskih stranic o narodnostnem statutu Praga, 14. julija, h. Ministrski predsednik dr. Hodža je danes nadaljeval svoje informativne razgovore z opozicionalnimi strankami. Popoldne je bila seja odbora političnih ministrov, ki je pod predsedstvom dr. Hodže nadaljevala razpravo o narodnostnih zadevah. Parlamentarni odbor še-storice je posvetil svoja današnja posvetovanja redakciji zakonskega osnutka o narodnosti. Jutri bo to delo zaključil, potem pa pride na vrsto jezikovni zakon. Kakor računajo, bo jutri zvečer zgot. ovij eno besedilo narodnostnega statuta in jezikovne novele ter dokončno pripravljeno za pogajanja v parlamentu. Seveda je še vprašanje, ali bo parlament osnutek sprejel v takšni obliki, kakor ga je izdelal koalicijski odbor, in se zato dr. Hodža sedaj pogaja tudi s strankami opozicije. V soboto bo odbor šestorice razpravljal o noveli reforme samouprav ter bo to vprašanje najbrže razčiščeno že v prvih dneh prihodnjega tedna. ' Slovaška — samostojna upravna enota Praga, 14. julija, h. »Slovenski Hlas« poroča, da bo po novem zakonu o reformi javne uprave postala Slovaška samostojna upravna enota. Vse kulturne, gospodarske in politične zadeve, ki se bodo nanašale na slovaško področje, se bodo reševale v pristojnosti njenih predstavnikov. Po vsem tem torej v novem zakonu o tej reformi ne gre za samo decentralizacijo in odpravo pristojnosti osrednjih organov državne eksekutive. temveč za samoupravo Slovaške v pravem pomenu besede. Resna situacija v sudeiskih pokrajinah Praga, 14. julija, h. V zvezi z včerajšnjo vestjo, da pripravljajo sudetsko-nemški delavci v sudetskih krajih splošno stavko, je zvedel vaš dopisnik, da so danes nemške socialno-demokratske in češke strokovi^e 1 organizacije poslale svoje zastopnike v Prago, ker smatrajo, da je situacija zelo resna. Dr. Krofta o položaju Pariz, 14. julja. w. »Petit Journal« objavlja razgovor svojega praškega posebnega poročevalca s čsl. zunanjim ministrom dr. Krofto. Na vprašanje, ali je omiljenje napetosti v Srednji Evropi resnično in trajno, je dr. Krofta izjavil, da se je napetost res polegla in bi tudi utegnila ostati trajna. Ni verjetno, da bi katerakoli država trenutno želela vojno. Na vprašanje, ali je Češkoslovaška pripravljena ugoditi zahtevam narodnih manjšin, je odgovoril dr. Krofta, da je čsl. vlada pripravljena celo za bistvene koncesije. Francija in Anglija jo bodrita, naj hodi po tej poti, in nasvete teh držav bo Češkoslovaška poslušala tem rajši, ker sta opetovano dokazali, da imata interes na neodvisnosti Češkoslovaške. Pri ureditvi teh vprašanj bo šla češkoslovaška vlada do skrajnih možnosti. Dala bo v duhu sprave narodnim manjšinam velike koncesije na lokalnem, komunalnem in deželnem, področju. Posamezne pokrajine bodo imele pravico samoodločanja o celi vrsti vprašanj, ki se bodo nanašala nanje. Na vprašanje, ali je sudetsko-nemška stranka pripravljena za sporazum, je menil dr. Krofta, da je v tej stranki nastal v zadnjem času preokret in se lahko upa, da bo prišlo do sporazuma. Glede odnošajev Češkoslovaške do Madžarske Krofta ni hotel zavzeti stališča, pač pa je izjavil, da odnošaji s Poljsko žal niso taki, kakor bi bilo želeti. Francoski in angleški poslanik pri dr. Hodži Praga, 14. julija, h. Ministrski predsednik Hodža je danes sprejel francoskega poslanika de Lacroixa, ki bo jutri odpotoval v Pariz. Včeraj je dr. Hodža razpravljal tudi z angleškim poslanikom Newto-nom. avici v Zunanja ministra Munters in Beck o prijateljstvu in sodelovanju med Letonsko in Poljsko K'ga, 14. jul. AA. Na snočnji večerji na čast poljskemu zunanjemu ministru ISeeku je imel zunanji minister Munters govor, v katerem je med drugim dejal: Letonska zunanja politika temelji stalno na dveh načelih; na miru in mednarodnem sodelovanju ter organski prilagoditvi zahtevam regionalne politike. Danes s ; držimo teh načel bolj kakor kdaj prej, posebno v mednarodnem položaju, ki ne dopušča prevelikega optimizma. Naše delo ima predvsem za cilj, da zberemo lastne moči in zavarujemo ž njimi svobodo naših odločitev. Poleg tega iščemo skupne poti z državami ,ki imaj0 v zunanji politiki iste cilje kakor mi. Trudimo se tudi, da bi se izognili vsemu, kar bi nas moglo potegniti v kak spor. Razumljivo je, da hodita naša politika spor?tino s poljsko zunanjo politiko. Moram poudariti, da naši skupni pogledi na mednarodno politiko kakor tudi sklepi na tej osnovi v teku zadnjih let popolnoma omogočajo in olajšujejo razumevanje in sodelovanje med našima dvema državama. Poljska je velika sila na Baltiku, začetnik neodvisne zunanje politike, ki nasprotuje blokom vsake vrste, ter je zato v naši državi vedno uživala veliko spoštovanje in prisrčno prijateljstvo. V odgovoru je poljski zunanji minister Beck dejal med drugim: Prijateljstvo, ki veže naši dve državi, je trajno in tem bolj pomembno ln dragoceno. ker bo tudi nadalje ostalo prisrč-. no. Dobri odinosi med sosedi so važen či-nitelj v mednarodnem življenju. Ko ustvar jamo ozračje prijateljstva in zaupanja v neki odmerjeni geografski celim in ko prispevamo k političnemu pomirjenju ter poglabljanju razumevanja za naše življenjske interese, koristimo obenem tudi razvoju mednarodnega sodelovanja. Letonska politika je zvesta idealu neodvisnosti. Zaradi tega bo imela vedno ob' strani Poljsko pri vseh naporih, da doseže svoje cilje. Na podlagi srečnih izkušenj v preteklosti in upoštevajoč sedanje stanje stvari, upam, da bo tudi v bodočnosti pomenil razvoj stikov med Poljsko zvezal med seboj vse države na obali položaja obeh držav, prijateljstva med njima ter da bo še bolj tesno in prijateljsko zvezal med seboj vse države in obali Baltiškega morja. Poljski zunanji minister Beck je včeraj obiskal več predstavnikov oblasti, nakar je položil venec na grob letonskih junakov. ©ramiti med Anglijo in Italijo ogrožen Zaradi zavlačevanja uveljavljen ja angleško-italijan- skega sporazuma se polašča italijanske javnosti že razburjenje Rim, 14. jul. o. Italijanska listi zahtevajo čim dalje bolj takojšnjo ratifikacijo itali-jan&ko-angleškega sporazuma. Po njihovem mnenju naj bi se določil poseben praktičen postopek, ki bi zagotovil izvajanje sporazuma tudi v primeru, če bi se brez krivde Italije izjalovil sporazum nevtralnostnega odbora o ureditvi španskega problema. » Tribuna« naglaša v zvezi s tem predlogom, da se je v londonskih krogih že itak pojavil dvom. da bi bilo sploh mogoče v določenem roku" v sm:slu omenjenega sporazuma urediti špansko vprašanje. Akcija /a umik tujih prostovoljcev in priznanje vojaških pravic obema španskima taboroma je zopet na mrtvi točki in je Chamber-lainov načrt za pacifikacijo Evrope znova ogrožen. Londonski diplomatski krogi sodijo, da bosta vladi v Burgosu in Barceloni šele v dveh ali treh tednih pristali na sporazum londonskega nevtralnostnega odbora in še tedaj s celo vrsto pridržkov, tako da sporazuma ne bo mogoče realizirati v kakem določenem roku. To bi zavleklo v nedogled tudi ratifikacijo italijansko-angleškega sporazuma. Zato je v italijanski javnosti po poročilih italijanskih listov nastalo veliko razburjenje in se vedno bolj širijo govorice, da italijanska vlada na odločitev Londona ne bo čakala dalje kakor dva tedna. Če se dotlej vsa stvar ne bo razčistila, bo odločno zavzela svoje stališče. Predvsem bo formalno zahtevala, naj angleška vlada onemogoči akcijo onih činiteljev, ki očitno podpirajo Špance pri sabotaži sporazuma londonskega nevtralnostnega odbora. Italijanski listi kažejo pri tem na Francijo, češ, da spada med glavne zarotnike ob strani Barcelone. Odnošaji med Italijo in Francijo London, 14. julija, h. Iz Rima poročajo, da posvečajo tamkajšnji uradni krogi znaten pomen današnjim izjavam, ki jih je dal francoski odpravnik poslov Blondel o priliki proslave francoskega narodnega praznika v rimski francoski koloniji. Blondel je med drugim naglasil, da dokazujejo nedavni dogodki, da obstoje možnosti za zbližanje in boljše razumevanje med Italijo in Francijo. Anglija in Francija bosta storili vse, kar je v njenih močeh, da bi dosegli sporazum z ostalimi državami ne glede na njihove notranje režime. Francija in Anglija sta sicer politično in vojaško močni, vendar pa želita mir. Ugoden odmev Blondelovih izjav v italijanskih vladnih krogih je napravil v Londonu najboljši vtis in tamkaj mislijo, da se bodo zdaj kmalu izboljšali diplomatski odnošaji med Italijo in Francijo. V Londonu računajo, da bo italijanski tisk zdaj prenehal s proti-francosko kampanjo in da se bodo pogajanja med Rimom in Parizom v kratkem spet pričela. češkoslovaški srednješolci v Kragujevcu Kragujevac, 14. jul. p. Snoči je prispela v Kragujevac skupina češkoslovaških srednješolcev, ki so na daljšem potovanju po naši državi. Kragujevac jih je nad vse "ljubeznivo sprejel. Množica ljudstva in zlasti mnogo Sokolov ter zastopniki oblasti 90 jih pozdravili izredno navdušeno fn manifestati vno. Zupan jim je v oficirskem domu pri. redil banket. Iz državne službe Beograd, 14. jul. p. V sodni službi so napredovali: v 6. pol. skupino oficiala Nikolaj Furlan pri sreskem sodišču v Ljubljani in Fran Oblak v Šoštanju, ter voditelj zemljiške knjige Ivan Drame v Mariboru, v 7. pol. skupino pa Josip Makuc pri sreskem sodišču v Mariboru Upokojen je bü višji oficial Josip Fink v Ormožu. V železniški službi sta bila upokojena prometnik Peter Sušič in vlakovodja Jurij Jagodic, oba pri železniški direkciji v Ljub. i ljani. I Beležke Povsod enako Sarajevska »Jugoslovenska pošta« priob-čuje v daljšem članku razne vtise s praškega vsesokolskega zleta. Za uvod pravi: »Povprašali smo celo vrsto sarajevskih Sokolov, članov in naraščajnikov po njihovih vtisih s sokolskega zleta v Pragi. Prve besede, ki smo jih slišali v odgovor, so povsod bile: Bilo je prekrasno, nepozabno. Zlet nam bo vsem ostal neizbrisno v spominu. Dnevi, ki smo jih preživeli v Pragi, so najlepši dnevi vsega našega življenja.« Kakor vidimo, so se jugoslovenski Sokoli vrnili iz Prage z enakimi mogočnimi vtisi, iz katerekoli naše pokrajine so bili. Uspehi naših Sokolov v Pragi »Samouprava« seznanja svoje čitatelje z uspehi in nastopi naših jugoslovenskih Sokolov v Pragi in pravi, da je »naše so-kolstvo v Pragi poleg največjih uspehov pri skupnem nastopu s prostimi vajami želo tudi vsega zavidanja vredne uspehe pri raznih telovadnih tekmah. Sedaj, ko razpolagamo s končnoveljavnimi rezultati vseh tekmovanj vidimo, da je naše Sokol-stvo osvojilo na X. vsesokolskem zletu 4 prva, 6 drugih in 6 tretjih mest.« Nato navaja organ JRZ podrobne rezultate uspehov našega sokolstva pri praških tekmah. Upamo, da bo sedaj »Slovenec«, ki je vedel povedati, da*je zasedla naša moška sokolska vrsta četrto in ženska vrsta tretje mesto pri mednarodnih tekmah, svojo »pogreško« popravil in objavil točne številke. Ako že ni verjel nam in vsem ostalim listom sveta, da je dosegla naša ženska vrsta drugo in moška tretje mesto, bo sedaj pač verjel svojemu vodilnemu listu. „Prirodno stapljanje" »Samouprava«, službeno glasilo JRZ. komentira nedeljski tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in pravi poleg drugega: »Tudi mi nismo zadovoljni in navdušeni zaradi vsega, kar se je v teku zadnjih 20 let pri nas počelo. Nasprotno. Težke in usodne napake so biez potrebe k0mpfici-rale in zavrle prirodni proces organskega siapljanja v edinstvo. Tega niso kriva jugoslovenska plemena, niti narod, temveč samo politični trgovci, ki so se zaradi nesrečnih okolnosti prerili do oblasti nad narodom.« Kaj bi pač napisal »Slovenec«, če bi n. pr. v »Jutru« stalo, da je treba obžalovati, ker se je brez potrebe kornpliciral in zavrl prirodni proces organskega stapljanja v edinstvo? O dr. Mačkovem beograjskem obisku V Zagrebu se je mudil zadnje dni zem-ljoradniškj voditelj dr. Miloš Tupanjanin, kj je obiskal najprej nekatere voditelje bivše Kmetsko demokratske koalicije, nato pa še v Kupincu dr. Mačka, s katerim se ie dalje časa ržizgovarjal. Iz Zagreba je odpotoval v Beograd kjer «e bo sestal s šefi združene opozicije in jim poročal o nekih pripombah dr. Mačka k programu njegovega obiska v Beogradu. Hrvati in Francija »Hrvatski dnevnik« objavlja izpod peresa svojega glavnega urednika dr. Toma Jančikoviča pozdravni članek, naslovljen na francoski narod cb priliki včerajšnjega narodnega praznika. List smatra letošnji 14. julij za posebno priliko, da čim bolj podčrta prijateljske odnošaje, ki vežejo hrvatski narod s francosko nacijo. Prijateljski odnošaji med obema narodoma slone na zdravi presoji skupnih interesov in iskrenem spoštovanju skupnih idealov. Hrvatski narod je naseljen na enem najbolj važnih geopolitičnih predelov Evrope. Zaradi tega so na rešitvi hrvatskega vprašanja interesirani tudi ostali narodi. Od francoske revolucije sem še niso bili interesi hrvatskega naroda in francoske na-cije tako istovetni, kakor so danes. Hrvatski narod je globoko prepričan, da bo našel v francoski naciji vedno najgloblje razumevanje za vse svoje probleme in da bo francoski narod računal s tem, da je lahko samo zadovoljen hrvatski narod zanesljiv pobornik miru in dober prijatelj Francije.« Iz „Vremena" >Yreme« poroča, da je bil v občini šuiici v livanjskem srezu shod. ki ga je sklical neki Nikola Barič-p jz Sarajeva. Shoda se je udeležilo okoli ' kmetov Hrvatov, kj so protestirali proti politiki HSS. Z borova lei so baje zelo ostro obsodil} delovanje svojega narodnega poslanca Ivana Čelana, ki je bil izvolien na listj dr. Mačka. Prav tako so izrazili svoje nezadovoljstvo s politiko ta-mošnje krajevne organizacije HSS. Končno ie bila sprejeta resolucija, v katerj prosijo zborovalci vlado, naj dodeli primerne kredite za zgraditev vodovoda v občini Šujici. Obnovljena „Phönixova" aSera »Völkischer Beobachter« poroča z Dunaja, da se bliža h koncu velika preiskava proti vodilnim 'činiteljem avstrijskega »Phönixa«. Proti osmim glavnim funkcionarjem »Phönixa« bo vložena obtožba zaradi goljufije in goljufivega bankrota. Obtožnica bo, kakor napoveduje isti list, vsebovala tudi obširen material o zvezah avstrijskega »Phönixa« z inozemskimi podružnicami in razkrila mahinacije, ki so brle v zvezi s posebnim oddelkom »Phönixa« za podkupovanje raznih uglednih osebnosti v Avstriji in drugod. „Samouprava" o federaciji Službeno glasilo JRZ »Samouprava« z velikim zadovoljstvom pozdravlja predlog predsednika češkoslovaške vlade dr. Milana Hodže za ureditev manjšinskega vprašanja. Posebno je zadovoljna z njegovim odklonilnim stališčem napram zagovornikom federacije in nacionalnih avtonomij. O tem pravi med drugim: »Naglasiti je treba, da odklanja dr. Hodža vsako misel na kako federacijo, ker hoče čuvati državno edinstvo in preprečiti cepljenje države z raznimi konfederacijami. Pač pa je predsednik Hodža proti pre-krutemu centralizmu in daje samoupravam široko avtonomijo z zakonodajno močjo, toda vedno pod nadzorstvom dr- Sporazum v Evianu Na mednarodni konferenci za pomoč beguncem so se včeraj sporazumeli o besedilu resolucije, ki bo sprejeta danes Evian, 14. jul d. Načrt resolucije, ki so ga predložili zastopniki Zedinjenih držav, Anglije in Francije na mednarodni konferenci za begunce, je naletel na ugovore. Južnoameriške države s Čilem na čelu so izjavile, da je Rooseveltovo povabilo na konferenco izrecno govorilo o nemških in avstrijskih emigrantih, resolucija pa izraža sedaj željo, da bi se upoštevali tudi drugi emigranti, zlasti glede na morebitne bodoče dogodke. Čile, Venezuela in Nikaragua in druge države so poudarile, da morejo konvencijo samo tedaj podpisati, če bo ostalo delo londonskega begunskega urada omejeno izrecno na begunske in avstrijske begunce. Nekatere druge države s Švico na čelu so izrazile v razgovoru s predsednikom Taylorom druge pomisleke. Te države so bile mnenja, da vsebujejo izrazi v resoluciji glede Nemčije gotove nevarnosti. Besedilo resolucije, ki so ga predložile velesile, jasno opisuje vprašanje odgovornosti ter poudarja, da mora kaotična emigracija, ki jo je razvnela Nemčija, dovesti do svetovnih gospodarskih zapletljajev. V tem stavku vidijo nekatere države grožnjo, ki je ne bi hotele izreči. Predsednik Taylor je sporočil, da gleda- jo mnogoštevilne organizacije s skrbjo v prihodnje tedne in da goji tudi sam to skrb. ker sili Nemčija mnogoštevilne ljudi, da zapuste njeno ozemlje že v roku 2 do 6 tednov. Pri vsej naglici, s katero dela konferenca v Evianu in s katero skušajo najti Zedinjene države primeren način za sprejem emigrantov, kakor tudi pri vseh upih v ugoden potek konference, gre v prvi vrsti za to, da se zagotovi brezdomovin-cem prehodno zavetje. Zato nameravajo Zedinjene države na londonski konferenci, ki se bo pričela 3. avgusta, predložiti načrt, čigar podrobnosti se bodo še izdelale. V splošnem zahtevajo Zedinjene države. naj bi nekatere države dovolile emigrantom, ki jim je zajamčena izselitev preko morja, vsaj bivanje za tri do šest mesecev, ter da bi se izjavile pripravljene za takojšen tranzit. . Za danes je bil napovedan Rooseveltov odgovor, ki so ga naprosili, naj sporoči svojo odločitev glede imenovanja zastopnikov v stalno centralo. Na popoldanski tajni seji je bil končno dosežen popoln sporazum o besedilu načrta resolucije, ki bo odobreno jutri na zaključni seji konference. Budge drugič poražen V teniškem dvoboju med New Yorkom in Zagrebom, ki smo ga izgubili z 1:2 Je Punčec priboril edino točko Zagreb, 14. julija ftke Ilirije in 1 član splitskega Jadrana. Od Na teniških igriščih na Salati je bil da nes teniški dvoboj med New Yorkom in Zagrebom, v katerem sta za New York nastopila ameriška mojstra Budge in Mako, ki sta zjutraj prispela iz Beograda. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje in se je zbralo na igrišču do 5000 gledalcev. Med odličniki je bil navzočen tudi armij-ski general Jurišič in številni zastopniki diplomatskega zbora. Tekme so se začele ob pol 16. V prvem singlu je igral Mako proti Mi-tiču, ki je bil videti precej truden od poti in turnirjev, tako da ga je Američan brez posebnih težav porazil v treh setih 6:4, 6:4, 6:1. Igra ni bila posebno zanimiva. V drugem singlu je Punčec nastopil proti Budgeu. Ta dvoboj je bil že vse bolj živahen, čeprav se je tudi Punčecu videlo, da ima mnogo vožnje in igranja v nogah. V prvem setu je gladko izgubil, v drugem pa se je močno razigral in .vodil že s 4:1. Budge je skušal izenačiti, toda pri stanju 4:3 je Punčec spet zaigral odlično in dobil set s 6:3. V tretjem setu je Punčec absolutno -dominiral na terenu in je v sijajnem stilu dobil set in igro. Budge je igral prav dobro, toda dovolj ležerno. Tako je tudi Punčec po dolgem prišel do zmage nad Budgeom v treh setih s 3:6, 6:3, 6:1. Nazadnje je bil nà vrsti double, v katerem sta Budge ln Mako gladko zmagala nad našim parom Mitič-Kukuljevič v treh setih 8:6, 6:4, 6:3. Američana sta bila ves čas v premoči in njima zmaga sploh ni bila nikoli v nevarnosti. Medmestni dvoboj New York-Zagreb se je torej končal 2:1 za New York. Zvečer je iz Beograda prispela vest, da sta bila Budge in Mako odlikovana z redi sv. Save — za zasluge propagiranja teniškega sporta v Jugoslaviji. šipoš je bil drag Zagreb 14. jul. o. 7adeva znanega zagrebškega nogometnega igralca Viiima Ši-poša je zdaj dokončno urejena. šipoš ie podpisal pogodbo, da bo tri leta igral za Gradianskega, klub pa je m*>ral plačatK francoskemu klubu Cette. odkoder je Šipoš prišel. 64.000 din, niemu na roko pa 50.000 din. Znesek 114.000 din je Gradjanskj že izplačal in šiooš bo 7. avgusta prvič nastopil za njegove barve v tekmah v ligi. Trije Slovenci v Londonu Zagreb, 14. jul. o. Plavalna zveza je morala pred izbirnim tekmovanjem za sestavo plavalne reprezentance, ki bo nastopila v dnevih od 6. do 12. avgusta na evropskem prvenstvu v Londonu, javiti približno sestavo prir ed i tel jskem u odboru v Londonu. Iz te prijave je razvidno, da bo sestavljalo reprezentanco 10 plavalcev dubrovnižkega Juga, 5 članov Viktorije 3 člani ljubljan- žave. Stališče predsednika Hodže bi morali pazljivo proučiti tisti naši državljani, ki se navdušujejo za federacijo. Med njimi so tako Hivati kakor Srbi, čeprav smo prepričani, da ti poslednji sploh ne vedo, kaj je federacija, posebno pa še plemenska federacija, ki je njena najbolj opas-na oblika, ker ruši državno edinstvo in celoto.« Zagrebške polemike Nedavno je bila v Novem ob Jadranu skupščina HSS. Udeležila se je je tudi skupina hrvatskih skavtov s Sušaka. »Novosti« so to zabeležile v posebni notici, v kateri so rekle, da so skavti skoro izključno srednješolci, ter nato obžalovale, da se srednješolci vlačijo v strankarske borbe. Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« zelo ostro odgovarja »Novostim«, ki jim očita poskus denunciantstva, obenem pa zatrjuje, da med hrvatskimi skavti na Sušaku sploh ni srednješolcev, temveč da so to mladi delavci, trgovski pomočniki in privatni nameščenci. Grof Sforza v nemilosti v Zagrebu »Hrvatska straža« se ne bori z vsemi silami samo proti jugoslovenskim nacionalistom, temveč je huda že tudi na inozem-ce, ki so kdaj uporabljali naziv »jugo-slovenski narod«. Tako je prišel sedaj na njen indeks tudi sam grof Sforza, eden največjih publicistov našega časa in nekdanji vodilni italijanski državnik. Sforza se je namreč v svoji knjigi »Evropa in Evropci« drznil pisati o borbi jugosloven-skega naroda za svoje osvobojenje in sploh v knjigi uporabljal naziv »jugoslovenski narod«. Glasilo Hrvatske katoliške akcije vidi v tem korak, »ki mora revoltirati vsakega poštenega Hrvata«. Pri tem pa je bil sam direktor »Hrvatske straže« še pred dvajsetimi leti največji zagovornik narodnega edinstva. 1 Ilirijanov so določeni za 100 m prosto in 100 m prsno ter za štafeto 4 krat 200 m prosto Wilfan, za 200 m pnsno Cerer, za skoke pa Ziherl. Verjetno je, da bo ta sestava dokončna tudi po izbirnem tekmovanju. ki bo obenem s tekmami za državno prvenstvo v dnevih 23. in 24. t m. v Ljubljani. Japonska olimpiada odpovedana London, 14. jul. d. Japonski prosvetni minister Kido je objavil sklep japonske vlade. da ne bo dala izvesti olimpijskih iger leta 1940 v Tokiu. Ministrstvo za narodno zdravje je obenem prepovedalo japonskim atletom udeležbo na tujih olimpiadah. Vest, da so Japonci odpovedali prihodnjo oliro-pijado. je povzročila veliko veselje v finskih športnih krogih, ki upajo, da bo zdaj poverjena njim. Sliši se pa, da bo to organiziranje — vsaj za zimsko olimpiado — zahtevala zase tudi Norveška. Po drugi verziji pa bi bili tudi v Londonu pripravljeni prevzeti to nalogo, če bi se Finska ne odločila zanjo. Diplomati na Bledu Bled 14. jul. o. Turistično življenje na Bledu je v polnem razmahu. Na Bledu je sedai zbranih tudi mnogo vodilnih državnih funkcionarjev in inozemskih diploma^ tov, akreditiranih pri našem dvoru. Poleg drugih so tu angleški poslanik Campbell, turški poslanik Ali Hajdar, bolgarski Popov, ameriški Bij« Ling in novi Češkoslovaški poslanik Jaroslav Lipa. Na Bledu je bil do včeraj tudi francoski poslanik Brugere ki pa je odpotoval v Beograd, da ie tam prisostvoval proslavi francoskega državnega praznika. Na Bled se bo vrnil jutri ali pojutrišnjem. Stavka zavarovalnih nameščencev Zagreb. 14. julija, o. Stavka zavarovalniškega uradništva se nadaljuje. V pokretu sta že včeraj nastopila dva nova momenta. Družbi »Dunav« m »Sava« sta sc odločili za neposredna pogajanja z zastopniki svojega uradništva. Danes je ravnateljstvo »Dunava« že pozvalo zastopnike uradništva k razgovorom. Ostale zavarovalnice, ki so prizadete po štrajku, pa vztrajajo pri svojem prvotnem stališču in odklanjajo vsa pogajanja, dokler se uradniki ne vrnejo na delo. Neka zavarovalnica je dala danes po policiji odstraniti štiri uradnike, ki so strazili pred vhodom v pisarne. Delegacija stavkujočega uradništva je bila danes pri podbanu dr. Mihaldžiču in ga prosila za posredovanje. Podban je obljubil, da bo takoj interveniral pri vseh prizadetih zavarovalnicah. Krvava družinska tragedija na Sušaku Sušak, 14. jul. o. Ves Sušak je danes popoldne pretresla strašna rodbinska tragedija, ki se je dogodila na Trsatu. Mestni nameščenec Franjo Troha je že dolgo živel v hudem sovraštvu s svojo ženo. Ko se je danes popoldne vrnil iz službe domov, se je razvnel nov prepir med njim in ženo, ki sta ji sekundirala njen oče in brat. Troha je končno v razjarjenosti pograbil revolver ter z nekaj streli ubil ženo. tasta in svaka. Ves zmeden se je odpravil v bližnjo gostilno. V dušku je spil liter vina in si nato pognal zadnjo kroglo iz samokresa v glavo. Tudi on je bil pri priči mrtev. Od vse njegove rodbine je ostal pri življenju le njegov mali sin. Smrt beograjskega gledališkega umetnika Beograd. 14. jul. o. V pretekli noči je v sanatoriju na Vračam preminul znani beograjski gledališki igralec in režiser Mihaj-lo Ivkovič. Pokojni je pripadal generaciji naših starih dobrih gledaliških igralcev. V dolgih letih svojega delovanja ie popolnoma preusmeril beograjski teater in ga postavil na solidnejše umetniške osnove. Sam ie bil odličen karakterni igralec. Njegov namen je bil dati beograjskemu gledališču hudožestveniškj značaj. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Hladnejše, zvedrilo se bo v zapadnih krajih, delno oblačno v ostalih krajih države, kjer bo v teku dneva tudi nekaj dežja, krajevne nevihte. Dunajska: Pretežno jasno in toplo, ponekod nevihte, na zapadu vetrovno. Naši kraji in Ifudfe Slavje francoskega narodnega praznika Francoskega odlikovanja so bili deležni trije naši vojni dobrovoljci-rezervni oficirji in dva invalida Ljubljana. 14. julija V spomin na zgodovinski dan 14. julija leta 1789., ko je padla Bastilja in si je francoski narod priboril svobodo, je francoska kolonija danes ob sodelovanju vse naše oficielne in kulturne javnosti — znamenje, da živo občutimo povezanost usode našega naroda z usodo velikega prijateljskega naroda na zapadu — s prisrčno slovesnostjo praznovala svoj narodni prazinik. Dopoldne je konzul francoske republike g. Remerand ob spremstvu tajnika prof. Detele in ob navzočnosti zastopnika bana, načelnika dr. Ra:eja, predsednika mestne občine dr. Adlešiča in pomočnika komandanta divi- njimi konzul ČSR Minovsky, ter predsedniki združenj vojnih dobrovoljcev, rezervnih oficirjev in invalidov. Te tri organizacije so bile letos deležne posebne počastitve. O priliki letošnjega francoskega narodnega praznika je namreč francoska vlada odlikovala tri člane organizacije vojnih dobrovoljcev in rezervne oficirje ter dva predstavnika združenja vojnih invalidov. Pred recepcijo na konzulatu je odlikovan-ce nagovoril g. konzul Remérand, ki jim je čestital k odlikovanju ne le kot zastopnik francoskega naroda in države, temveč tudi kot bivši solunski borec, ki se je z ra- Àje, brigadnega generala Dodiéa, položil ca vznožju Napoleonovega spomenika venec s francosko trikoloro, sipomin na mrtve pa so prisotni počastili z eoominufcnim molkom. Odtod so se odpeljali na Vodnikov trg, kjer je francoski konzul položil šopek svežega cvetja pred spomenik velikega glasnika »Ilirije oživljene«. Ob 11. se je na konzulatu v Beethovnovi ulici nato vršila svečana recepcija in pri tej priliki so prišli čestitat poleg predstavnikov naših obJastev tudi zastopniki rasnih organizacij in ustanov, člani konzularnega zi>ora, med mo ob rami boril z našimi dobrovoljci za našo svobodo in zna zaradi tega še bolj ceniti naše velike vojne žrtve. G. konzula se je v imenu odlikovancev zahvalil proL Jeras. Odlikovani so bili dobrovoljec Josip Jeras s Palmes aoademique, dobrovoljec Edvard Prinčič z Etoile noire, z Nichan Ifti-kar pa dobrovoljec Joco Žagar ter predstavnika invalidske organizacije Matko Sto-fe in Stanko Tome. Na sliki so od leve na desno: Joco Žagar, Edvard Prinčič, Šte-fe Matko, Josip Jeras in Stanko Tome. desni strani glave. Ranjenega Rogana &o takoi prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je dve uri kasneje izdihnil. Rogar je bil doma iz VečesJaveev blizu Pertoče. kjer so njegovi starši imoviti gostilničarji jn trgovci. Ugledna 80-letnika Viktor Rohrmann 80 let je dočakal. Lepa starost, a lepo in zgledno je tudi njegovo življenje, posvečeno idealom nesebične domovinske ljubezni. Od mladosti se požrtvovalno udej-stvuje v nacionalnih organizacijah in za generacije je najboljši vzornik narodne zavednosti in požrtvovalnosti. Ko je po dovršenih študijah in večletni praksi v Gradcu, na Dunaju in v Monako-vem prevzel trgovino in posestvo svoje matere v Novem mestu, se je že v zanosu narodnega navdušenja udejstvovat v Narodni čitalnici in pri gasilskem društvu. Seznanil se je s pisateljem Josipom Jurčičem, dopisoval je »Slovenskemu narodu devet zelo prometnih žil. Pri tem 6ta dotoka iz Wolfove in Miklošičeve ceste povrh še pokrita s podaljškom Šmalčeve hiše, pa z ostrim zavojem po strmini od Unjona nizdol in mimo frančiškanskega stopnišča pro® mostu. Prav predvčerajšnja smrtna nesreča je dokazala, kolikšne previdnosti je treba voznikom in pešcem, ki prihajajo iz te smeri, pa tramvajskim vozačem, ki jim je pri vožnji od pošte nizdol pogled na promet iz vzhodne smerj šele v zadnjem trenutka možen, ko imajo voznika ali pešca že pred seboj. Povsod po svetu se odstranjujejo ve© ovjre, ki motijo pregled na prometnih križiščih. v Ljubljani pa stoji na pločnika pred Frančiškansko cerkvijo vsem pešcem v napotje baš pri prehodu čez cesto, zajeten kiosk e transformatorjem, ali kaj, ki povzro ča, da opazijo vozniki m pešci z Miklošičeve, Šentpetrske ceste šele v zadnjem trenutku prihod tramvaja ali avtov od pošte. Ali res ni mogoče to napotje spraviti pod zemljo ali kamorkoli ter v korist vsega prometta in javne varnoefi prispevati k zmanjšanju števila dragocenih človeških žrtev?! Nova dela na cesti od Radeč do Krškega Pri novozgrajeni postaji Jelovcu je banovina zgradila pod vodstvom tehničnega svetnika inž. Matka železobetonski most, ki je kras tamkajšnje okolice. Želeti bi bilo le, da bi banovina razveselila s takimi načrti bolj potrebna in vidna mesta, saj je znano, da so v krškem srezu skoro izključno sami leseni mostovi, ki ne ustrezajo sodobnemu prometu. Tudi most v Krškem, ki je bil grajen 1865 kot zasebna stavba, katero je leta 1890. prevzel bivši deželni odbor, je iz različnih vrst lesa, tako da je nosilnost zelo majhna in zato nikakor ne odgovarja današnjemu težkemu motornemu prometu. Tudi tu bi bilo potrebno, da bi odločujoči činitelji oskrbeli pripravljalna dela za zgraditev novega, ker je most v takem stanju, da se je bati, da ne bo mogoče redno odstranjevati vseh poškodb ter da bo most v kratki dobi za promet zaprt. Dobro bi bilo, da se vsaj enkrat ugotovi mesto, kje naj bi stal novi most, saj zadevni predlogi in govorice od leta 1914. do danes še niso dovedli do enotnega predloga. Alojzij Košak 70letnik Danes slavi v Ljubljani svojo 701etnico g. Alojzij Košak, ki je dolga leta zvesto služil črni umetnosti. V tiskarski stroki se je izučil v takratni »Katoliški tiskarni«. Več let je služboval kot ročni stavec pri »Slovenskem narodu« v »Narodni tiskarni«. Ko je tiskarna dobila prvi stavni stroj, se je g. Košak kot eden prvih izučil na tem stroju. Po dolgoietnem dehi na stroju si je nakopal zahrbtno svinčeno bolezen, ki ga j» prisihia, da je moral delo na stavnem stroju prekiniti Kasneje je bdi zaposlen nekaj časa v tiskarni D. Hribarja, vendar je moral tudi ta zaradi bolezni službovanje prekiniti. Ko Je potem spet začel staviti na roko, je bil prj delu tako spreten in uren, da s^ ga tovariši rtazvali »živ stavni stroj«. Zadnja njegova služba je bila v »UciteljsSd tiskarni«, nakar je stopil v zasluženi pokoj. Simpatičnemu jribaantn želimo, da hi nm usoda naklonite, še mnogih srečnih let ▼ krogu ljubljene družine in številnih paš» fat&jeivi Slovenski visofeoSold v Pragi so pred dnevi obiskali grob prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka v Lanih. Poklonili so se spominu velikega državnika in misleca ter položili na njegovo zadnje počivališče lep venec. Slika nam kaže dijake pred prezidentovim preprostim grobom na lanskem pokopališča želela dokazov o telesno kulturni višini bratskega naroda. Tu je bil zdaj dokaz podan z neznansko silo. Po motivih naših najznamenitejših nacionalnih in bodrilnih pesmi, ki so pač znane tudi slehernemu dobremu Cehu, so trije oddelki jugoslovenske vojske in mornarice prikazali tuž-no in slavno zgodovino svojega naroda na način, ki je zares zaslužil občudovanje. Ne trdimo sami, temveč so nam trdili Cehi in tuji gostje, da je bil nastop jugoslovenske vojske edinstven, najlepši na vsem letošnjem zletu. Od početka do konca enovit in uvežban do res umetniških fines je nastop naših fantov pričal o visoki stopnji sokolske vzgoje v naši vojski. Po divnem nastopu našega sokolstva. po tako številni udeležbi našega članstva v zmagoslavnem sprevodu, so trije oddelki naše vojske neizrečeno dvignili naš ugled. In mi gledalci, prevzeti od tega zmago-slavia, smo črpali novo vero. da se pri nas v tišini in samoti vojaških vežbališč stori in se da storiti mnogo dobrega, o čemer v dnevnem vrvežu nimamo niti pojma. Kakor da se je razvnel orkan, je grmelo po tribunah, ko je naša vojska v zaključnem prizoru dvignjenih rok pozdravila prezidenta bratske republike in nato po krasnem sestopu odkorakala mimo glavne tribune tja doli proti desnemu izhodu. Ko se je glavna tribuna že umirila, so tam doli še bučale ovacije, v zraku je plapolalo na tisoče zastavic in robcev, klobuki so frčali v zrak ... Zaključni defilé in snemanje državnih zastav Male antante sta še enkrat dala povod k prisrčnemu pozdravljanju vojske. Dan se je globoko vtisnil v spomin. Po bravuroznih nastopih, ki so nam pokazali toliko odpornosti, izvežbanosti, spretnosti in svojevrstne lepote, so se nas kar nežno dojmili prizori, ko so v tišino prevzete množice zapored donele himne treh držav in so zastave počasi drsele z jamborov. Spet so grmeli topovi. Še vse bolj burno kakor ob drugih dneh in še vse prisrčne j e je narod na tribunah in pred stopniščem pozdravljal prezidenta dr. Beneša. Krasen dan je ugašal, zlatordeča večerna zarja je žarela nad praznično razpoloženim mestom. ki je dokončalo zlet in se je hotelo za slovo gostov le še prisrčno poveseliti. Vedel sem, kje bom ta večer našel naše fante. Bila je deseta ura, ko sem stopil na prostrani vrt pri Fleku. In sem brž bil priča prijetnega mučeništva. Okrog dolge mize je bila gruča mladih in starih. Sokolov, fantov in deklet. Pri mizi so imeli ujeta dva naša pešaka in zalega mornarja, pred vsakim se je bahato ponujalo po deset vrčkov črnega piva. »Pijte!« ... »Poj-te!«... »Pri nas ostanite!«... Naši trije fantje pa so se smehljali v prisrčni otroški zadregi. Počasi so vendar začeli srkati pivo in so želi velikanske ovacije, kajti krog se je venomer širil in opogumila so se tudi že prva dekleta, ki so naše fante kar brž objela in poljubila. In potem so prišli še drugi, pokazali so se naši mornarji, vsi v belem, omizja so se trgala za nje... Pijte!... Pojte!... Res se je kmalu oglasila ubrana pesem, zarajak) je tudi kolo. Ko sem o polnoči odrinil od Fleka, mi je v ušesih venomer šumela pesem bratovščine tisočerih razneženih in ta večer sila opogumljenih ljudk »Zovi, samo zovi Ü« *« Domače vesli * Zborovanje vojnih dobrovoljcev iz črne gore je bilo te dni v Podgorici in je biLa velika udeležba iz vseh črnogorskih pokrajin. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva v prvi vrsti dobrovoljske pravice za bivše izseljence, ki so se med vojnami iz Amerike in iz drugih držav prostovoljno vrnili domov ter stopili v srbske ali v črnogorske vojaške odrede. * Učiteljski Kongres bo letos v Zagrebu. Jugoslovensko učiteljsko udruženje b0 imelo svoj XVHL kongres 20., 21. in 22., po potrebi pa tudi 23. avgusta v Zagrebu. Prvi dan bo seja glavnega odbora. JUU, naslednji dan pa bo slavnostna otvoritev glavne skupščine. Letošnji kon-gies ima na programu razna zelo važna vprašanja učiteljstva in učiteljske stanovske organizacije. * Veliko zanimanje za tekmovanje letalskih modelirjev. Za prvo mednarodno tekmo letalskih modelirjev, ki bo v Ljubljani v dneh od 20. do 25. t. m. in pri kateri bo najboljši modelir prejel pokal Nj. Vel. kralja Petra II., vlada v vèeh evropskih letalskih krogih veliko zanimanja. Doslej je gotovo, da se bodo tega tekmovanja udeležili zastopniki Češkoslovaške, Francije, Bolga-Tije. Rumuni ie, Švice, Egipta, Madžarske in Italije. * Razstava mladih jugoslovenskih likovnih umetnikov v Pragi. »Klub slovenskih necdvis. likovnih umetnikov« v Ljubljani pripravlja s hrvatskimi in srbskimi somišljeniki reprezentativno razstavo moderne jugoslovenske likovne umetnosti v Pragi. Kamor smo zvedeli, si je agilni Klub ne-ocivisnih zasigural paviljon Jednote vyt-varnych umelcü, ki je med najuglednejšimi razstavnimi prostori v Pragi. Pred razstavo v Pragi priredi Klub neodvisrnih svojo in. reprezentativno razstavo v Ljubljani. Oni, ki mnogo jedo In veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josef o ve« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl reg S. br. « * Naše narodne noše. Nobena država na svetu se ne more ponašati s tako množico in krasoto najrazličnejših narodnih noš, kakor naša Jugoslavija. Že sama Slovenija je glede narodnih noš zeio pisana. Kako velike so razlike med gorenjskimi, koroškimi, belokranjskimi, primorskimi, prleškimi in drugimj narodnimi nošami! Če pa si ogledamo še hrvatske, dalmatinske, črnogorske, bosanske, srhske, maoedon&ke itd., dob;mo tako bogastvo raznolikosti, da ga moramo ri^snično občudovati. Vendar je bila doslej le malo komu dana prilika, da bi mogel Sftoznati vso to pestrost naših narodnih noš. Zato moramo res odkritosrčno pozdraviti sklep vodstva letošnjega VII. Mariborskega te ina da priredi pri nas sploh prvo popolno razstavo narodnih noš iz vseh pokrajin Jugoslavije. Razstava bo z drugimi prireditvami vred otvorjena 6. avgusta. * Lepa dobrodelna ustanova beograjskega trgovca. V Vranju bodo v nedeljo slovesno otvorili in posvetih kirurški paviljon, katerega je banovinski bolnišnici zgradil in opremil z vsemi potrebnimi predmeti beograjski trgovec Jovan Jan-kovič, ki je doma iz Vranja. Trgovec Jan-kovič je nabavil za kirurški paviljon tudi vse potrebne aparate in instrumente. S tem se je oddolžil svojemu rojstn mu kraju z najlepšo in tudi najpotrebnejšo zapuščinsko ustanovo. Po osvooojenju je bilo za Vranje zgraditev in oprema bolnišnice najvažnejše in tudi najtežje vprašanje. Med vojno je bila tam mala bolnišnica nekega ameriškega dobrodelnega društva in nekaj let po osvobojenju so se v to bolnišnico morah zatekati bolniki iz 23 občin vranjskega okraja. S pomočjo občine in banovine j.e bila pozneje zgrajena bolnišnica, M je zdaj tako lepo izpopolnjena z ustanovo velikega dobrotnika. * V nedeljo vsi v Šmartno ob Savi! Veliko kmečko slavje, ki bi se moralo vršiti preteklo nedeljo, je bilo preloženo zaradi slabega vremena na prihodno nedeljo 17. t. m. Ob 14. uri bo v Jaršah zbirališča. Potem odkoraka sprevod z godbo na čelu na tekmovališče, ki bo v Šmartnem. Sledila bo tekma žanjic, ki bodo pokazale, kaj zmorejo kmečka dekleta in žene. Po tekmi bo velika kmečka veselica pri Lovšetu Ivanu v Šmartnem. Vsi, ki ljubite naravo, pohitit? v nedeljo v Šmartno in oglejte si to veliko slavje. Pokažite, da ljubite kmečke ljudi in jih spoštujete, saj so temelj države. Šmartno je prav prijazna in lepa vas. že od daleč vas kliče in pravi: »Posetite to lepo »šmarsko vas, ki domovini je v kras.« Torej v nedeljo vsi v Šmartno! * Hotel »Zlatorog« ob Boh. jezeru, je letos Slovensko planinsko društvo v Ljubljani popolnoma preuredilo. V pritličju vabi prijazna kmečka soba, moderno urejena kuhinja nudi najboljša jedila, prvo in drugo nadstropje ima na razpolago sobe in tekočo mrzlo in toplo vodo za eno in dve osebi, tretje nadstropje ima 12 sob z dvema posteljama in krasnim razgledom na jezero. Redni obrat se prične od 15. julija dalje ter bodo od tega dne dalje na razpolago vse sobe. Z žel. postaje Bistrica Boh. jezero vozi od vsakega vlaka avtobus do »Zlato-roga«. Kopališče je .preurejeno, enako tudi čolnarina. Letoviščarji najdejo v tej postojanki najprimernejši oddih za svoje počitnice. Prijavite svoj prihod upravi hotela s-Zlatorog«, pošta Sv. Janez ob Boh. jezeru ali telefonično na številko 7. potom pošte Sv. Janez ob Boh. jezeru. * Planine so dobile v noči od sobote na nedeljo belo snežno odejo, ki pa jo je vroče solnce že pobralo. Sneg niti najmanj ne ovira turistov na turah v planinah, saj je večinoma že skopnel. Ture v planinah so najlepše v mesecih julij in avgust. Pota so popravljena, markacije obnovljene tako, da vsakega pripeljejo do zaželjenega cilja. Planinci, ki hi opazili pomanjkljivosti na markacijah in planinskih poteh, se naprošajo, da to nemudoma sporoče pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1, da se takoj izvrši popravilo. Vse podrobne informacije o planinskih kočah, raznih turah in članskih ugodnostih daje pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. * Zanimive glasbene prireditve v R°ga-gKj Slatini bodo dosegle svoj višek z dvema predstavama ljubljanske opere Ljubljanski operni orkester in nekaj odličnih gostov iz zagrebškega in beograjskega gledališča bo dalo predstavam pod muzi-kalnim vodstvoma dirigentov A. Neffata in D. žebreta posebno reprezentativen značaj. Sodelujejo: Zlata Gjunjenac-Ga-vella, Zvonimiira župevc, Gostič, Vičar, Marjan Rus, Janko, Španova, Heybalova, Petrovčič i dr. Dne 16. L m. bodo izvajali Maasenetevo »Manon«, 17. t. m. pa Domizettijevo opero »Lucia di Lammermoor«. * Za prireditev nove jadranske razstave v Zagrebu. Po Zagrebu se še vedno veliko govori o veliki jadranski razstavi in splošno se naglaša da tako poučne razstave Zagreb že davno ni videl. Organizacija je bila vzorna in vsi sotrudniki so vestno in požrtvovalno izpolnili svoje naloge. Razstava pa je imela v prvi vrsti kulturni pomen in bi zaradi tega kazalo prirediti prihodnje leto v Zagrebu veliko jadransko gospodarsko razstavo, ki naj nazorno pokaže, kaj vse imamo ob našem morju. Marsikaj, kar pridelujejo primorski kraji, zaledje uvaža iz inozemstva in cesto celo v slabši kakovosti. Prirodno bogastvo in pridelke primorskih kraiev mora spoznati vsa naša javnost in to bi se dalo doseči z veliko jadransko gospodarsko razstavo. * Kremacifa v Češkoslovaški. V mesecu juniju ti. je bilo v češkoslovaških kremato-rijih meseca junija upepeljenih 542 umrlih oseb. Po številu kremacij je na prvem mestu Praga z 230. dalje Liberec 55, Pardubi-ce 43, Brno 39 Moravska Ostrava 35, Most 27, Plzeo in Strekov po 22, Ribare 17, Nim-burg 16, Olomouc 14. Češke Budjejovice in Semily po 10. Iz skupnega števila je bilo 321 mos in 221 žen, med temi brez konfe-sije 142 rimskih katolikov 240, češkoslovaških 89 protestantov 53. izrealitov 17 in neznane vere 1. Iz Češke jih je bilo 451, iz Morave in Šlezije 80, iz Slovaške in Pod-karpatske Rusije 10 in iz inozemstva 1. Od otvoritve prvega krematorija v republiki po prevratu je bilo že upepeljenih 74749 oseb. * Podiranje beograjskega »kvarta« revščine Jatagan male Zdaj z vso naglico izvajajo odlok beograjske občine, da se mora popolnoma porušiti del Jatagan male, ki leži ob občinski tržnici. Tam je kakih 40 hišic in koč, kakršne najdemo v Ljubljani samo še v Sibiriji, ki pa je v celoti v pogledu higiene in tudi v pogledu kakovosti bivališč visok» nad Jatagan malo. Prebivalci, katerim .io koče porušili do tal, dobivajo odškodnino po 2000 2500 in nekateri tudi po 3000 din, čeprav so mnogi vložili v svoja skromna bivališča material v večji vrednosti. Na očiščenem stavbišču bo beograjska mestna občina zgradila nekaj skromnih hišic za delavce, tam blizu pa bo postavljena tudi velika stavba, ki bo nudila zavetje starcem in sirotam. * Že dane« opozarjamo na enodnevne izlete v Trst, ki jith priredimo ob priliki opernih predstav na prostem v trdnjavi Sv. Justa v času od 28. t m. do 15. avgusta. Točni sporedi in vsi podatki so na razpolago v vseh biljetarnah »Putnika« od 18. t. m. dalje. * Izlet k motociklističnim dirkam na Jezersko dne 17. t. m. priredi Zveza za tujski promet. Informacije in prijave sprejemajo biljetamice Putnika. * Tromeja na Peči nad Rateèami-Plauico je znana turistom zaradi prekrasnega razgleda na Julijske Alpe, Ziljsko dolino, Karneke Alpe in koroška jezera. Dohod do nove planinske koče na Peči ie dovoljtn izletnikom proti izkazu z vsako osebno legitimacijo s sliko, iz katere more graničar. ska straža dognati identičnost. Za prehud preko meie je seveda potreben redni potni list ali oblastveno potrjena izkaznica SPD * Tabor nevarnega hajduka v herce-goskih gozdovih, v nekem gorskem naselju v mostarskem okraju se je pojavil hajduk Jovan Račič, ki je že nekdaj haj-dukoval med Mostärjem in Neve sin jem. Račič je bil med onimi razbojniki, ki so pred leti napadli in izropali nekega generala, kmalu po tem ropu so Račiča zasačili in obsodili na 20 let. Po nekaj letih je utekel iz kaznilnice v Zenici. Dolgo časa ni bilo za n-jim sledu in nekim sorodnikom je poslal pismo, da se mu je posrečilo zbežati v Albanijo. To pa je očividno pisal nalašč, da ga ne bi iskali v domačih krajih. * Nezgoda nemške jahte, v Tijesnem je nasedla neka nemška motorna jahta, na kateri je bilo več nemških turistov. Ribiči in domačini so jahto z velikim trudom spet spravili na odprto morje. Jahta je poškodovana, a je lahko še sama od-plula v Zader, kjer jo bodo popravili. I Premiera velikega kriminalnega filma! Senzacija od prvega dejanja do zadnjega! ZSSTEŠ5S »VAMPIR LONDONA« KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 uri -— TELEFON 21-24 I Društv0 »Dom vi^okogoik« v Ljubljani obvešča one visokošolke, odnosno abiturientke, katere žele biti v prihodnjem šolskem letu sprejete v dom, ki nudi visokošolkam vso oskrbo, da je treba vložiti prošnje za sprejem najkasneje do pivega septembra na upravo »Doma visokošolke, Gradišče 14. Prošnjam morajo biti priloženi formularji, izpolnjeni in potrjeni. Pošilja jih upraviteljica doma, ki daje obenem tudi podrobnejše informacije. V nedeljo, dne 17. julija 1938. Vsi na VRHNIKO k proslavi 30-letmce sokolskega društva, združeno z letnim nastopom! ZDRAVO ! ♦ Aretacija begunca iz poboljsevalnice. Prejšnji teden so šli gojenci iz ljubljanske poboljsevalnice na kopanje na Jezico. Med kopanjem se je posrečilo 20-letnemu Francetu Veneciji, da je neopaženo ginil. Za beguncem je ljubljanska policija izdala tiralico. Venecija se je skrival najprej po ljubljanski okolici, potem je krenil proti Dolenjski, nato pa je šel preko Obolnega na Litijo. Prenočeval je v gozdu, se hranil z gozdnimi sadeži, od časa do časa pa se je približal tudi hišam in prosil za ostanke hrane. V Zavrstniku so ga opazili in opozorili litijsko žandarmerijo. Patrulja, ki jo je vodil orožnik g. Necmeskal je ugledala sumljivega tujca šele v hribih pri Stan-gi. Orožnik Necmeskal je ubežnika dohitel. Aretiranec je priznaL, da je že teden dni iskani France Venecija, ki je pred dvema letoma izvršil več vlomov in roparskih napadov. Ker je v Ruperčvrhu na Dolenjskem pobil do smrti starega kmečkega gospodarja in njegovo hčerko, je bil obsojen na daljšo robijo. Zaradi mladoletnosti pa je bil pomiloščen na nižjo kazen in je bil oddan v poboljševalnico. Venecija je doma iz litijskega sreza. Domov je prišel ravno prav, ker so zdaj tam vojaški nabori. Iz začasnega zapora v Litiji so ga odvedli pred naborno komisijo, ki je fanta spoznala za sposobnega. Morda se bo sipokoril za mladostne grehe in pozabil na grdobije. ki so ga naučili člani Zahorikove roparske bande. Odpeljali so ga v ljubljanske sodne zapore. Litijski orožniki, zlasti še pod-narednik g. Necmeskal. ki je ujel beguna, zaslužijo pohvalo. Zanimivo je, da je orožnik g. Necmeskal aretiral pred dvema letoma tudi kolovodjo vlomilske in roparske bande znanega Zahorika. Iz LiuWwne u— Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da se je v sredo 13. t. m. smrtno ponesrečil njegov dolgoletni in zvesti član brat Davorin Kugler. Društveno odposlanstvo ga bó spremilo na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži odposlanstvu v čim večjem številu. Pogreb bo danes ob 17. zbirališče pred mrtvaško vežo splošne bolnišnice. Obleka meščanska in znak. Blagopokojniku časten spomin. u— Sokolsko društvo Ljubljana-Stepanja vas bo priredilo v nedeljo ob 16. svoj vsakoletni javni telovadni nastop na letnem telovadišču poleg gostilne Kregar. Sodeluje godba 40 pp — Vabimo nacionalno javnost iz mesta in okolice, da poseti to prireditev, ter s tem gmotno in moralno podpre to marljivo sokolsko edinico, ki si je nadela nalogo, da v Petrovi petletki dokončno dogradi svoj dom. u— Razstava načrtov za novo meščansko šolo na Viču. Kakor smo že poročali je te dni prisodilo razsodišče nagrade v natečaju za načrte novega poslopja viške meščanske šole, ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska, sedaj so pa vsi ti načrti razstavljeni v II. nadstropju mestnega , poglavarstva, pred vhodom na galerijo Meščani so vabljeni, da si zanimivo razstavo ogledajo do ponedeljka. u— Še je fas, da se iavite za lepo po tovanje v Dolomite, Monakovo in Gross-glockner v izletni pisarni M Okorn. Ljubljana. hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Pre- ; šernove ulice! ZA VLAGANJE sočivja Ea B m znamke »Vlacet«, prizna-no dober, samo v droge-riji KANC, Nebotičnik in židovska ul.; Maribor, Gosposka 33. n— Ilirska ulica, podaljšek Komenskega ceste, je najnovejša pridobitev Ljubljane. Vendar pa se prebivalci ondotnih novih hiš hudo pritožujejo zaradi oblakov prahu, ki jim dan za dnem vdira v stanovanja. Pravijo: Ljubljančani imamo itak le dva meseca poletja, zato je zlasti stanovanja v novih hišah treba temeljito zračiti. V Ilirski ulici je promet živahen, okna se ne upa odpreti noben stanovalec. Po dvakrat, trikrat se prikaže škropilec, toda to je premalo. Treba j e Ilirsko ulico škropiti večkrat na dan, edina rešitev pa bo v tem, da bo ulica čim prej tlakovana. Iz Maribora a— Poslovilni večer Vasje Pirca, ki je bil v sredo zvečer v Unionu, je otvoril v imenu prireditelja Mariborskega šahovskega kluba, katerega častni član je velemojster Pire, klubov predsednik Rudolf Golo-uh, ki je v svojih izvajanjih prikazal zasluge in odlike velemojstra Vasje Pirca. Naglašal je, da se je Vasja Pire s svojimi uspehi v zadnjih turnirjih uvrstil v dese-torico najboljših svetovnih šahistov, kar ni v ponos samo Mariboru, ampak vsej državi. Klubov tajnik prof. Sila pa je izrazil prepričanje, da ne bo naš velemojster Pire nikdar pozabil Maribora, kjer je pričela njegova šahovska kariera. Sledilo je izredno poučno predavanje Vasje Pirca, ki se je pred tem še zahvalil za poslovilne besede, o vtisih na mednarodnih šahovskih turnirjih v Noordwijku in Harzburgu. Za izvjanja je bil deležen prisrčnega aplavza številnih prijateljev kraljevske igre. Potem, ko je operni pevec g. Jarc zapel še nekaj izbranih pesmi ob spremljavi prof. Mirka na klavirju, je bil zaključen ofi-cielni del počastitvenega in poslovilnega večera. a— Tovariš^! sestanek ob državni meji. V smislu zaobljube ob priliki proslave 85 letnice mature, da se bodo odtlej sestali vsako leto za obletnico mature, ao se maturanti mariborske klasične gimnazije iz 1. 1901. sestali letos za 37. obletnico 11. t m. zvečer na vrtu restavracije Gambrinus in obujali prijetne in neprijetne spomine izza davnih dijaških lei. V torek 12. t. m. pa so izleteli v obmejno Svečino, kjer je tov župnik Trinkaus v tamošnji farm cerkvi opravil tiho mašo za umrle tovariše. Nato so si ogledali tarn oén jo na novo urejeno kmetijsko gospodinjsko šolo, katero jim je ljubeznivo razkazala mati prednica, ter gospodarska poslopja in uprave banovin skega posestva pod prijaznim vodstvom pomočnika uiprav nika g. Pihlerja. Njihovi pozornosti ni ušla tudi znamenita ogromna vinska klet. Po okusno prirejenem kosilu na verandi svečinskega vrlega narodrega gostilničarja g. Ar ha so napravili tovariši v družbi z domačim župnikom g. Geslom, g. Ar-Ii om ln g. Pihlerjfm izlet na špičnik, kjer so si ogledali znaten del tamošnjega sektorja naše severne državne meje ter imeli priliko prepričati se na svoj? oči, kako »umetnfišlko« je slavna razmejitvena komisija tudi tu, kakor mnogokje drugod, potegnila mejo. Na skrajni obmejni točki vrh špičnika kmetuje vrli narodnjak g. Dreisiebner s svojo narodno zavedno rodbino, ki je moral ob priliki razmejitve napeti vse sile, da je ostal v Jugoslaviji. V prijetni družbi v njegovem lepem kmečkem domu, v živahnem razgovoru in ob veseli pesmi so tovarišem le prehitro minile ure bivanja v prekrasnih krajih ob mejnikih Jugoslavije, ure, ki bodo vsem ostale v trajnem spominu. Vsem tovarišem, ki .°e vabilu niso odzvali. je lahko žal, da so ostali doma. a— Na mariborskem delovnem trgu. Borza dela išče tri tesarie. 1 sladaria. 2 vzgni'teljici, 1 soboslikarja in 1 izurjeno varuško a— 251etnico mature so proslavili abi-turienti mariborske klasične gimnazije iz leta 1913. K tej proslavi, ki je potekla v znamenju prisrčnega tovarištva, so prispeli od 60 nekdanjih maturantov dotlej najmočnejšega razreda mariborske humanistične gimnazije dr. Beno Artauer, ravnatelj Hipotekamega zavoda v Gradcu, Maks Brglez, železniški inšpektor v Mariboru, Josip Florjančič, postajni načelnik na Teznem, prof. Ivan Glaser, ravnatelj študijske knjižnice v Mariboru, dr. Artur Hronowsky, zdravnik v Konjicah, Josip Krošl, banovinski svetnik v Ljubljani, Franc Jerebič, ravnatelj Mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, dr. Oskar Kaufmann, sanitetni svetnik v Seewiesnu, inž. Robert Liebisch, ravnatelj v Köflachu, Franc Molan, župnik pri Sv. Bolfenku na Kogu, Vinko Munda. župnik v Kamnici pri Mariboru, Alojzij Pirš, župnik v Dram-Ijah, dr. Viljem Rimpler, odvetnik v Gradcu, Franc Robič, kinogledališčni ravnatelj v Mariboru, dr. Igor Rudolf, sanitetni šef v Konjicah, dr. Edvard Schindler, sekcijski šef na Dunaju, dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru, Franc Volavšek, poštni inšpektor v Mariboru, Ivan Verbajnšek, katehet v Dolnji Lendavi, dr. Herman Worintz, štabni zdravnik v Logatcu, Matija Zadravec, župnik v Crenšovcih, Franc Zmazek, železniški svetnik v Ljubljani in Srečko živko, železniški inšpektor v Mariboru. Proslavi 251etnice mature so prisostvovali od nekdanjih vzgojiteljev ravnatelj dr. Tominšek. prof. dr. Anton Do->r in prof. Franc Otto. Od nekdanjih 60 sošolcev živi še 42, dočim jih je ostalih 18 padlo, oziroma umrlo v svetovni vojni. Po maši zadušnici v spomin pokojnih šolskih tovarišev so se podali udeleženci k Mariborski koči, kjer je bil skupen obed. Ravnatelj dr. Tominšek je naslovil na zbran« tople pozdravne besede. Zvečer je bH v prostorih Kinobara slavnostni banket, na katerem so spregovorili dr. Vauhnik, ravnatelj dr. Tominšek. prof. dr. Dolar, šolski svetnik prof. Otto, odvetnik dr. Rimpler, ravnatelj Robič in poštni inšpektor Volavšek. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! i— Šahovske novice. Na šahovskem br-zoturnirju v klubovih prostorih SK Železničarja je od 13 udeležencev dosegel orvo mesto Mohorčič (SK Zel.) z 10 in pol točkami. Sledijo Reinsberger (UJN2B) z 9, Marotti (UJNŽB) in Kovač (SK Zel.) z 8 točkami. a— Maksimiranje krušnih cen. Po zgledu drugih mest se bodo tudi v Mariboru krušne cene maksimirale. V to svrho je bila včeraj v četrtek dopoldne na mestnem magistratu anketa, ki so ji prisostvovali zastopniki mestnega sveta, mestnega tržnega nadzorstva, pekovske organizacije in policije. Dogovorne maksimirane cene bodo uradno objavljene. a— Polovico delavcev Je odpustila tvor-nica svile C. Thoma. Odpust se označuje kot začasen. Poleg delavcev so prizadeti pri tem tudi pisarniški uslužbenci. a— Drzen vlomilec v izložbeno okno. Med opoldanskim odmorom se je znašel pred izložbenim oknom Poševe trgovine na Aleksandrovi cesti sumljiv neznanec. Ogledoval si je nekaj časa bogato izložbo, nato je izvlekel iz žepa ponarejen ključ, odpri ž njim okno, vzel kos sukna. izložbo previdno zaprl in odšel. Ljudje so bili prvotno trdno prepričani, da je to trgovski pomočnik, po sumljivem obnašanju so pa spoznadi v njem drznega vlomilca, ki je brzih nog pobegnil s suknom po Cafovi cesti. O tatvini obveščena policija je proti večeru prijela drznega vlomilca ključavničarja Karla Roberja, po rodu iz Knit-telfelda, in pristojnega v Vrhovi j e pri Konjicah. Aretiranec taji vsako krivdo, vendar pa so se med tem javile pri policiji osebe, ki jim je ponujal ukradeno blago na prodaj, kakor tudi oni. ki so ga v kritičnem trenutku opazovali, ko je vdrl v izložbo. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. a— Kriminal. Trgovec Fridolin Bišof je kupil od 361etnega Franca O. iz Mute vagon jesenovega lesa in mu dal na račun 9.395 dinarjev. Ko pa je prišel trgovec na postajo v Vuzenici, da prevzame les, so se pojavili kmetje in posestniki, ki so dejali, da ne pustijo odpeljati lesa, dokler ne dobijo denarja na roko. Trgovec Bišof. ki je bil prepričan, da je Franc O. v redu plačal posestnikom nakupljeni les, je zadevo prijavil oblastem. am KINO UNION, teL 22-21 Izredno napeta drama o usodnem koraku lahkomiš-Ijene žene. Tajinstvenost daljnega Vzhoda in njegova okrutnost. Borba in trpljenje žene, ki se ni hotela izneveriti svojemu možu. Film, ki bo zanimal vsakega. Žigosana PREMIERA ! Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri Rodovitnost treh ras v plodni Vojvodini Nemški geograf o plodnosti Slovanov in nazadovanju Nemcev v Jugoslaviji Ljubljana, julija. V razpravi »Evropa bo slovanska!« smo o božiču 1. 1936 nazorno prikazali, kako se političnim ciljem nekaterih evropskih držav stavijo nezadržani, skoro že usodni rasno biološki problemi nazadovanja na pot Dočim presega prirastek rojstva povsod, kjer bivajo Slovani, kljub mnogokje zelo slabim zdravstvenim in prehranjevalnim prilikam, v znatni meri količnik umrljivosti, hira plodnost germanskih in nekaterih romanskih narodov vedno bolj. Pri tem je značilno, da sloni življenjska sila velikega dela slovanskih narodov na mladih, po vojni utemeljenih svobodnih državah, v katerih bodo našla pokolenja po lastni iniciativi in gónu k napredku novih podvigov za nadaljnje rasne biološke uspehe. Stare klasične zemlje tisočletnega gospostva in slave tonejo v skrbeh, kako bi dvignile rodno silo svojega ljudstva in v primeri s šibkimi uspehi populacijske politike se kaj malo skladajo mrzlični ogledi po novem prostoru pod soncem. Mnogo brige in študija neuravnoteženi plodnosti evropskih narodov posvečajo radnja leta vprav nemški geografi. Cele Eidadofvrdce knjig se ukvarjajo z odkrit- jem, ki kriči iz rojstnih matrik slovanskih vasi in mest in brižni avtorji skušajo na vse načine, s primerjavo socialnih in političnih prilik, izluščiti jedro zapletene uganke, kako je mogoče, da hirajo ali pa zelo počasi naraščajo tujerodci, ki žive v istih krajevnih prilikah, pa v znatno boljših gmotnih razmerah kakor siromašnejši slovanski živelj... S suhimi, pa zgovornimi številkami prihajajo do zaključka, da se slovanska deca neprimerno hitreje množi kakor otroci nemških narodnih manjšin v slovanskih državah. S priključkom Avstrije k Nemčiji je količnik otrok, ki je prej na vsakih 1000 rodnih žen znašal 65.1, padel na 63.3. V Angliji znaša isti količnik 65.8, Franciji 73.6, Italiji 100.3, CSR 100.4, Poljski 115.6, Jugoslaviji 132, Bolgariji 136, v evropski Rusiji celo 137.9 otrok na vsakih !000 rodnih žen od 15—50 leta! Nemški rasni politiki so obenem ugotovili, da so navedeni količniki v slovanskih državah, če odštejemo šibak prirastek nemških manjšin, še mnogo večji in upravičeno begajo svoje rojake z dejstvom, da bodo Slovani že v letu 1960 presegli nadpolovično število evropskega prebivalstva, da se Evropa neutego-1 ma zmerom bolj slovanizira. s. Za naše razmere, kjer je nemška literatura sama priznala postopno nazadovanje štajerskih in kočevskih Nemcev, je še posebej zanimiva temeljita študija nemškega geografa Jochanna Wüschteja o glavnem jedru nemške manjšine v Jugoslaviji, o vojvodinskih Nemcih: Die bevölkerungspolitische Gefahrenlage der deutschen Volksgruppe in Südslawien. Po podrobnem razglabljanju o rezultatih našega ljudskega štetja 1. 1931 je avtor utemeljil dejstvo, da imajo plodnejši, ravninski in severno-zapadni predeli Jugoslavije mnogo slabši prirastek kakor osrednje vzhodne in južne pokrajine države Razlika se kaže že v primeri prirastka mestnega prebivalstva, z izjemo Beograda, Novega Sada in Zagreba imajo vsa mesta severno od Save in Dunava po večini manjši prirastek kakor kulturna središča južno odtod. Sicer so zaradi slabih prehranjevalnih in gospodarskih prilik manjša mesta kakor Peč, Novi Pazar, Livno, Korčula. Hvar. Stari grad, Bakar in Sremski Karlovci izkazala 1. 1931 manj prebivalcev kakor 1. 1921, zato je pa Cačak pomnožil svoje prebivalstvo za 79, Kragujevac za 74, Skoplje 69 Smederevo | 66. Cetinje 64. Zemun 52. Niš. Kruševac. : Jagodina Erceenovi in Dubrovnik za 40 : do 47 %! Vojvodinska mesta Sombor Su-botica. Senta. Vršac. Velika Kikinda. Stara Kanjlža so napredovala le od 2—10«/«. Petroverad za 19®/», Bela Crkev sploh nič. Po večini imajo ta mesta močan nemški in madžarski delež prebivalstva. Na vsem ozemlju severno od Save in Dunava je najslabše odrezala Vojvodina, katere prebivalstvo je v desetletju 1921— 1931 naraslo le za 6%. Ves predel severno od Save in Dunava je štel leta 1921 skoro 43 %,1. 1931 le še 40.31% vsega prebivalstva Jugoslavije! Vojvodina sama je imela 1. 1921 11.17 %, 1. 1931 le 10.18 % prebivalstva. V osrednjem in južnem predelu Jugoslavije se je pomnožilo prebivalstvo za 21.55 %, severno od Save in Dunava le za 9.43 %>! Nemški avtor je iskal vzroke nesorazmernemu prirastku in jih našel v različni plodovitostl. Na tisoč žensk v rodni starosti od 15—50 leta pride v vrbaski in drinski banovini 161 (!) odnosno 158.1, v dunavski le 111.6 otrok! V Vojvodini sami je število teh rojstev še manjše, vendar pa pri Slovanih še zmerom večje kakor tujerodcih: Srbi 100.7, Madžari 92, Nemci le 83.8 rojstev na 1000 žensk. Posledice nazadovanja vojvodin. Nemcev se kažejo tudi v statistiki: L 1921 je bilo v Vojvodini 505.790 ali 4.22®/® Nemcev, 1. 1931 le 499.936, 3.7% vsega prebivalstva v državi! Vojvodinski Nemci nazadujejo tako relativno kakor absolutno. Delež Jugoslovenov v Vojvodini je do leta 1931 narastel na 40.81®/», z ostalimi Slovani na 46.34 ®/d, Slovani tvorijo tako daleč najmočnejšo narodnostno jedro plodne naše žitni ce. Odstotek Nemcev Je znašal istočasno 21.79, Madžarov 26.64°/». Slovanski živelj se je posebno močno okrepil v mestih, kjer je tvoril v Novem Sadu leta 1931 56.57 %, v Petrovgradu (Velikem Beč-kereku) 45.14, Vršcu 47.61, Pančevu 54.70 in Beli Crkvi 54.38% mestnega prebivalstva. L. 1931 so zavzemali Nemci v Bara-nji 30.8, v Bački 22.18, v Banatu 20.53% ljudi. Večina vojvodinskih Nemcev, 82.38 % biva na kmetih, le 17.62% v mestih. Od 90 svojih občin imajo nemški kolonisti v 69 občinah 60—100% prebivalstva. Podeželski kmetje se drže zemlje in ne silijo v mesta. Gostota nemških občin znaša povprečno 80.1, v madžarskih 77.5, v srbskih le 71.4 prebivalca na 1 km*. Med vojvodinskimi Nemci je 45 % kmečkih posestnikov, 18 % rokodelcev, 3 '/o trgovcev, le 2 °/o izobražencev, 30% pa delavcev brez vsake posesti. Nad 50 oralov zemlje ima 7 °/o nemških kmetov. 20—50 oralov 15 ®/o. 5 do 10 oralov 38 %, 39 % kmetov ima manjša posestva. Wüschte ugotavlja, da tak socialni položaj ni nič kaj rožnat za narodnostni razvoj vojvodinskih Nemcev v bodočnosti. Tako nemški geograf! Na podlagi naše uradne statistike preračunani izsledki povedo dovolj kako je nazadovanje naših Nemcev predmet skrbnega proučavanja. In to manjšine na zemlji, ki je ena najplodnejših v Evropi, in v državi, kjer se istočasno ob peščici prsti, sredi skalovitega kraškega morja izživlja v najbednejši revščini naš dinarski, krvno krepak rod v močne veje številnega slovanskega potom- Gospodarstvo Financiranje javnih del in privatne gospodarske podjetnosti Iz Celja e— Javni sokolski nastop v Storah. So- «olsko društvo Štore-Teharje bo priredilo v nedeljo 17. t m. ob 16. javni nastop na novem letnem telovadišču pri Sokolskem domu v Storah. Ob 16. bo krenila povorka od osnovne šole skozi Store na telovadišče. Po telovadbi bo prosta zabava Zveze z vlaki so zelo ugodne. Sokolska društva in prijatelji sokolstvo so vabljeni, da se udeležijo javnega nastopa v čim večjem šte-ITltL e— Maša za turiste bo v nedeljo 24. t m. pri Kocbekovem domu na Korošici. Službo božjo bo opravil duhovnik-alpinec g. Alojz Sunčič iz Skal pri Velenju. e— Nepopolno urejevanje cest. Mestna občina posipa ceste z gramozom iz kamnolomov ali pa z gramozom, ki ga dobavlja iz mestne gramoznice ob Savinji v Med-logu. Opažamo pa, da občina ne da zvalja-ti posipanih cest z valjarjem. Posledica je, eia se cestišče ne more utrditi in izgladiti, ker zlasti motorna vozila razmečejo nasuti gramoz s ceste. Vožnja po tako preprosto posutih cestah je zelo težavna in povzroča kritike med vozniki vseh vrst in med številnimi kolesarji. Zato prosimo občino, da bi se posluževala valjarja povsod, kjer posipa itak slabe in nesodobne ceste v celjskem območju._ _____ KINO UNION. — Danes film v češkem jeziku »PATER VOJTEH«. e— Izredni občnj zbor Savinjske podružnice Slov. planinskesa društva bo drevi ob "0. v mali dvorani Narodnega doma v Celin. Dnevni red: Ponudba za nakup nove stavbe planinskega doma T>r" Celjski koči. e— Gcdbeno društvo železničarjev v Celju obhaja letos svojo 301etnico. Jubilej bo proslavilo 13. in 14. avgusta. * IVANJKOVCI. Pri nas imamo že 29 let gasilsko četo, ki vedno vzorno vrši svoje dolžnosti in je storila tud: že mnogo prosvetnega dela. Letos si je nabavila motorno brizgalno ter postavila ličen gasilski stolp. Četudi je bila dobro opremljena, mora dosledno stopati z duhom časa. Motor-io. ji je bila potrebna posebno zato. ker so vse hiše tod po vinorodnih brežuljkih precej višje od vode, in je treba skoraj pri vsakem požaru zmagovati precejšnjo višinsko razliko. Na praznik Petra in Pavla smo imeli slavje. Blagoslovitev je opravil ob 13.45 dekan g. Bratušek, kumovala pa ista ga. Jožica Rizmanova iz Svetinj in orožniški kapetan Ciril Petovar. Slavnosti se je udeležilo lepo število gasilcev iz bližnjih čet ljutomerske župe pod vodstvom •hipnega starešine Lovra Kuhariča in iz domače ptujske župe pod vodstvom žup-nega podstarešine Antona Kolariča. Udeležba domačinov je bila res nad vse pričakovanje častna. Predsednik domače čete je pozdravil goste ter opisal pomen slavnosti. župni starešina Kuharič in podsta-rešina Kolarič sta spregovorila nekaj lenih besed v izpodbudo gasilcem in prebivalstvu. Po blagoslovitvi je priredila četa "iepo uspelo vajo z novo motorko. Požari-šče so predstavljale stavbe g. Lovra Peto-varja. Po vaji je bila ljudska veselica s -tombolo, ki je bila izredno dobro obiskana. Pri vsej prireditvi je svirala ormoška godba. Naši gasilski četi čestitamo na lepem uspehu prireditve! fe sodne dvorane 16 delavskih zaupnikov pred sodiščem Ljubljana, 14. julija. Pred sodnikom poedincem g. Jožo Ko-fcaljem se je morala dan s dopoldne zag« varjati šestnajstorica delavskih zaupnikov z Jesenic in Javornika Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr Pompe, Jh je dolžila prestopka po čL 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi zaradi letaka, ki je bil na Kraju preteklega in v začetku letošnjega leta natisnjen in deloma razširjen med jeseniškim in jar vorniškim delavstvom in je Dil podpisan ;>d današnjih obtožencev. V letaku je bila delavstvu sporočana odločitev skupščine delavskih zaupnikov, da se volitve novih zaupnikov za 1. 1938. ne bodo vršile in da se po sklepu skupščine podaljšajo mandati zaupnikov in njih namestnikov še za tekoče leto. V letaku so bili tudi obširno natisnjeni razlogi, zakaj se je skupščina zaupnikov odločila za odgodi-tev volitev in podaljšanje zaupniškfli mandatov. Sodnik je danes zaslišal vse obtožence, M so vsi zanikali vsakršno krivdo v smislu obtožbe. Takoj po zaslišanja obtožencev je sodnik razpravo prekinil za nedoločen čas v svrho izvedb- novih zakonov. Dvojna vrata • • • Mizarski pomočnik Ivan Matjašič iz Ljubljane je bil obtožen .da se je preživljal s prevarami. Hodil je okrog obrtnikov in jim ponujal v nakup zavijalni papir znamke »Ha vana«. Ker je ponujal papir pod tržno ceno, je pridobil osem naročnikov, da so mu dali denar na račun. vsega pkupaj blizu 1000 din. Papirja pa niso nikdar videli. Na premeteno jih je Matjašič opeharil. Ko je "dobil de-naT, je vzel s seboj kakega kupčevega pooblaščenca in s= odpravil z njim po papir. Odpeljal ga je do kakšne hiše, ki je imela dva izhoda, mu rekel, naj malo počaka ln izignil skozi druga vrata. Sedem takih primerov je Matjašič sodnikom priznal. Za prevaro, ki jo je zagrešil na podoben način, je bil Matjašič že nekoč kaznovan. Zdaj so mu naložili 5 mesecem strogega zapora in 21etno izgubo častnih državljanskih pravic. Kazen je sprejel. Spomin ga je zapustil Alojzij Lesjak je hnel nesrečno roko, ko si je izbral pivskega tovariša. Z delavcem Francem Žagarjem, ki je bil že večkrat zaradi tatvin kaznovan, sta popivala in Lesjak mu je celo pokazal tri stotake ,ki jih je še imel v beležnici Ti so mu naglo izginili in čeprav je bil Žagar poprej popolnoma suh, je takoj za tean na debelo popival s svojo druščino v različnih gostilnah Ko so ga prijeli, je odločno zanikal, da bi bdi on izmaknil denar, Lesjak pa je trdil, da nihče drugi ne more priti v poštev. Kasneje se je Žagar nekoliko omehčal in izjavil, da se ničesar ne more spominjati ,ker je bil zelo pijan. Lesjaku je tudi vrnil enega stota-ka. — Sodniki so ga obsodili na 4 mesece strogega zapora in na 21etno izgubo Čast nih državljanskih pravic. V letošnjem letu, zlasti pa v zadnjih mesecih, smo dobili v zvezi z nameravanimi javnimi deli celo vrsto uredb finančnega značaja, ki tvorijo podlago za najetje velikih notranjih posojil. 2e v finančni zakon za tekoče finančno leto je bilo vne-šeno pooblastilo za najetje velikega 4-mi-lijardnega notranjega posojila. Nedavno smo dobili uredbo o cestnih fondih in uredbo o melioracijskem fondu in je bilo v tej zvezi napovedano, da se bo na podlagi dohodkov državnega cestnega fonda najelo posojilo v višini lVz milijarde din, na podlagi dohodkov melioracijskega fonda pa posojilo v višini 500 milijonov. To daje v celoti že 6 milijard. Res je, da bo ta znesek razdeljen na vrsto let, vendar bo v znatni meri absorbiral razpoložljiva sredstva našega kapitalnega trga. V tej zvezi pa je treba upoštevati še druge transakcije, ki pomenijo prav tako obremenitev našega kapitalnega trga. Tako je omeniti bližnjo emisijo delnic Privilegirane delniške družbe za silose v višini 220 milijonov. Nadalje je omeniti nove delnice družbe »Jugoslovenski čelik« v višini 200 milijonov din, ki jih bo vpisala Državna hipotekama banka. Nadalje 100 milijonov posojila za ureditev naših pomorskih luk, kredit 50 milijonov din, ki ga bo najela pri Državni hipotekami banki Zveza agrarnih zajednic z državno garancijo in 375 milijonov din, ki jih mora finančni minister še plasirati v obliki srednjeročnih obveznic za financiranje javnih del v okviru 1 milijardnega kredita za javna dela. Vsi ti zneski dajejo skoraj 7 milijard dinarjev. Tu pa še ni upoštevano povečanje kontingenta za emisijo državnih blagajniških zapisov za 500 milijonov, prav tako niso upoštevana številna druga pooblastila za najetje posojil, ki so dana s finančnim zakonom za 1 1938-1939. To je ogromen znesek, ki ga ne bo tako lahko prebavil naš kapitalni trg, tudi če bo razdeljen na vrsto let. Nastane pa vprašanje, kje bo črpalo potrebne kredite naše zasebno gospodarstvo, če se bo pretežni del tvorbe novega kapitala v naši državi sproti absorbiral za javna dela. Potreba normalizacije kreditnega organizma V dobah gospodarskega zastoja imajo forsirana javna dela predvsem namen prebroditi dobo zastoja v gospodarskem življenju in spraviti gospodarstvo znova v živahnejši tek Zato morajo iti vzporedno s prizadevanji, da se oživi privatna investicijska delavnost, kajti s samimi javnimi deli brez privatne podjetnosti se ne da ustvariti ln trajno vzdrževati živahnejša gospodarska konjunktura. V tem pogledu pogrešamo predvsem ukrepov za normalizacijo tn oživljenie našega kreditnega organizma To vprašanje se zavlačuje že dolgo vrsto let Danes so naši denarni zavodi navzlic obilici sredstev na denarnem trgu nesposobni kreditirati gospodarstvo. Tudi kreditne zadruge. ki so dobile precej denarja. nimajo še možnosti ali poguma dajati nova posojila. Brez urejenega kreditnega organizma pa je nemogoče mieliti na trajno dviganje gospodarske živahnosti Bistveno obeležje gospodarske konjunkture je razširjenje produkcije, ki pa obenem zahteva razširjenje kreditne baze. Ce pa zasledujemo statistične nodatke Narodne banke o našem kreditnem gospodarstvu, tedaj vidimo, da so menična posojila in TV^oiila no tekočih računih pri 20 največjih bankah v naši državi še vedno na najnižjem stanju in so za polovico manjša. nego pred sedmimi leti, saj znašajo le 3 in pol milijarde dinarjev, nasproti 7 milijardam v letu 1931 Pri tem pa moramo *a1 ona'ptì da se politika centralizacije denarništva v državnih denarnih zavodih v Beogradu nadalie izvaja s podvojeno doslednostjo Nedavno smo dobili novelo k zakonu o Državni hipotekami banki ki našim hranilnicam žal ni vrnila možnosti sprejemanja hranilnih vlog. pač t>a ie dala Državni hinotekami bank< pra-vico baviti se z vsemi bančnimi posli. Tako skuša ustvariti država privatnim denarnim zavodom v Državni hinotekami banki še novo konkurenco, čeprav se moramo zavedati, da državni zavod s svojim okornim aparatom ^ nikoli ne bo sposoben pravilno kreditirati posle privatnega gospodarstva. Državni In privatni denarni zavodi V zvezi s protežiraniem državnih denarnih zavodov se pogosto čuje argument, češ da ie kreditna kriza odkrila pri večini privatnih denarnih zavodov mnogo nezdravega poslovanja in da je treba zaradi tega pospešiti razvoj državnih denarnih zavodov K ko požrešna ie ta argumentacija, nam zgovorno pričajo ogromne izgube. ki so jih navzlic najstrožjim predpisom glede kreditirania in varnosti kreditov in posojil utrpeli ravno državni in poldržavni zavodi. Narodna banka, ki po svojem ustroju kot novčanična banka sploh ne bi smela imeti izgub, je morala v zadnjih desetih letih odpisati za 25 milijonov din dubioznih terjatev in znaša njena končna izguba po odbitku pozneje izterjanih dubioz še vedno 203 milijone. Državna hipotekama banka pa je morala v zadnjih desetih letih na breme dobička odpisati 226 milijonov; k temu pa je prišteti še poseben odpis 34.5 milijona din v bilanci za leto 1936. in 53 milijonov, ki jih je banka izkazala v devetih letih kot izgubo pri čistih bančnih poslih. Oba zavoda sta torej v zadnjih desetih letih izgubila preko pol milijarde in sta to izgubo krila na breme države, ker je znesek odpisov zmanjšal dobiček za državo odnosno delež države na dobičku. Kreditiranje gospodarstva To, kar nujno potrebujejo naši denarni zavodi, če naj pričnejo znova kreditirati trgovske in ostale gospodarske posle je likvidnostna zaslomba. kakor jo uživajo denarni zavodi povsod po svetu v novča-nični banki, če bi bil naš kreditni aparat urejen in bi imeli denarni zavodi potrebno likvidnostno zaslombo, tedaj bi imeli tudi pogum dajati v večjem obsegu nove kredite in nova posojila in ne bi držali v blagajni tako ogromnih zneskov gotovine, ki jo morajo danes v pomanjkanju kratkoročnih naložb deloma nalagati v kratkoročne državne papirje če bi denarni zavodi pričeli uporabljati razpoložljiva sredstva za kredite gospodarstvu, bi seveda mnogo manj ostalo za plasiranje državnih kratkoročnih papirjev, kar pa ne bi bilo državi v škodo, kajti novi krediti bi prinesli oživljenje vsega gospodarstva in bi končno koristili državni blagajni. Smisel sodobne državne konjunkturne politike tudi ne more biti v tem, da se ves kreditni aparat postavi predvsem v službo neposrednih državnih fiskalnih in kreditnih interesov, saj nasprotuje tudi interesu države, če gospodarstvo zaradi omejenega kreditiranja ne more izkoristiti danih možnosti za povečanje produkcije. Nasprotno, država mora imeti največji interes na tem. da se s povečano produkcijo dvigne živahnost v gospodarstvu, ki prinaša končno povečanje donosa državnih davkov. Državne ali zasebne investicije Naše investicijske potrebe so na vseh poljih izredno velike in daleč presegajo praktične možnosti financiranja. Nujno so nam potrebne dobre ceste in nove železnice, toda v enaki meri so nam potrebne investicije v privatnem gospodarstvu, bodisi za povečanje obstoječih produkcijskih naprav ali pa za ustvarjenje novih možnosti produkcije in s tem novih možnosti zaposlitve, kakor tudi glede modernizacije obstoječih produkcijskih naprav. Naš gospodarski načrt more upoštevati eno kakor tudi drugo. Pri tem pa se moremo zavedati, da so investicije v obliki novih železnic in cest pogosto le posredno produktivne in da je treba vso pozornost posvetiti tudi onim investicijam, ki omogočajo večjo produkcijo dobrin. Naš gospodarski načrt mora v okviru vsakoletne nove tvorbe narodnih prihrankov in omejene možnosti financiranja spraviti vse investicijske potrebe v primeren sklad, tako da se bodo razpoložljiva sredstva kapitalnega trga uporabila tam, kjer je to za harmoničen gospodarski razvoj najbolj nujno potrebno. Zavedati se moramo, da pomeni vsaka nova produkcijska naprava zlasti v strokah, ki jih še pogrešamo, ustvaritev nove in trajno zaposlitev delavcev in nameščencev, medtem ko prinašajo mnoga javna dela zaposlitev samo v dobi gradnje, po izvršeni gradnji pa le tedaj, če se vzporedno dvigneta tudi produkcija in promet. Prav zaradi tega je treba paziti, da ostane od razpoložljive tvorbe novega kapitala primeren del tudi za produktivne kreditne potrebe privatnega gospodarstva. Onemogočen hipotekami kredit 2e ponovno smo na tem mestu opozorili na resno vprašanje oživljenja našega hipo-tekarnega kredita, ki je danes še docela na tleh. Medtem ko druge države z raznimi olajšavami za hipotekami kredit skušajo pospešiti privatno gradbeno delavnost, čakamo pri nas zaman na ukrepe, ki bi ustvarili podlago za oživljenje hipotekar-nega kreditiranja. Hranilnice že vrsto let ne morejo dajati dolgoročnih hipotekarnih posojil, ker morajo vso pozornost posvečati svoji likvidnosti. Državna hipotekama banka leto za letom zmanjšuje obseg hipotekarnih posojil. Do zadnjega smo imeli v Sloveniji le še Pokojninski zavod za nameščence, ki je v večjem obsegu lajal hipetekama posojila. Sedaj pa je tudi pri tem zavodu možnost dajanja hipotekarmh posojil omejena na minimum. Doslej je Pokojninski zavod pretežni del svojih znatnih premijskih dohodkov uporabil za dajanje hipotekarnih posojil; v bodoče pa bo moral 60% premijskih dohodkov naložiti ▼ državna posojila, vrnjena hipotekama porojila pa bo moral prav tako polagoma nalagati v državne papirje. Za bodoči razvoj naše gradbene delavnosti pomeni ta omejitev veliko oviro, zlasti ker zaenkrat ni misliti, da bi mogle hranilnice, ki so prej dajale največ gradbenih hipotekarnih posojil, obnoviti hipotekarne kreditne posle vsaj v delnem prejšnjem obsegu. Res je, da ne spada po vrstnem redu nujnosti gradnja stanovanjskih hiš med najnujnejša investicijska dela. Vendar ne kaže teh potreb zapostavljati, kajti že znaten prirastek prebivalstva v naši državi zahteva, da se vsako leto zgradijo številni novi stanovanjski prostori, in če le nekaj let take potrebe zapostavljamo, tedaj se naglo kopičijo, kakor so se nakopičile med vojno, kar je pozneje povzročilo znano stanovanjsko krizo, ki je dolgo vrsto let nismo mogli prebroditi. Gospodarske vesti = Vprašanje našega klirinškega dolga v Češkoslovaški. Naš klirinški dolg v češkoslovaški se je zadnje mesece ponovno precej povečal in znaša sedaj 155 milijonov Kč. Ta višina dolga zahteva pri dosedanjem obsegu češkoslovaškega uvoza 5.z Jugoslavije, da bi morali čakati češkoslovaški izvozniki v Jugoslavijo 19 mesecev na vrstni red izplačila. Po vesteh iz Prage dela to vprašanje češkoslovaškim mero-dajnim krogom precej skrbi. Češkoslovaška industrija, ki je interesirana na izvozu v Jugoslavijo, stremi za tem, da bi Češkoslovaška povečala uvoz blaga iz Jugoslavije, da bi se na ta način zmanjšal saldo. Nadalje zahteva, da bi se zopet uvedlo lombardiranje klirinških terjatev, od strani češkoslovaške Narodne banke, odnosno Deželne banke. Valutni odbor Narodne banke pa je te dni sklenil, da se ne more znova uvesti dajanje predujmov na klirinške terjatve. V tej zvezi poročajo iz Prage, da se češkoslovaška vlada zaveda, da sedanjega stanja ne bo mogoče trajno obdržati. Zato je predvideno povečanje kontingentov za uvoz jugoslovenskega blaga, zlasti živine. Ker pa je v tej smeri pričakovati težkoč od gotovih strani, se bavi sedaj Narodna banka z načrtom, po katerem bi se zmanjšal klirinški saldo na ta način, da bi češkoslovaška uvažala iz Jugoslavije gotove vrste blaga in bi to blago potem naprej prodala v druge države. O tem vprašanju bo razpravljal gospodarski svet Male antante na svojem prihodnjem zasedanju. = Gibanje cen na drobno. Po podatkih Narodne banke se je naš indeks cen v trgovini na drobno, ki se nanaša na deset glavnih mest naše države, od aprila do maja ponovno dvignil, in sicer od 91.8 na 94.0 točke (1930 enako 100); lani je znašal indeks v maju 85.2, predlanskim 83.9, leta 1935. pa 81.3. V primeri z lanskim majem so se torej cene na drobno povečale za 10.3%, v primeri z majem 1935. pa za 15.6%. Za Beograd in Ljubljano kaže indeks cen na drobno naslednje gibanje: v Beogradu se je od aprila do maja povečal za 2.4 na 96.1 (lani 83.9), v Ljubljani pa se je dvignil za 1.3 na 90.3 (lani 85.5). = Pred uvedbo prisilne uporabe domače volne. Iz Beograda poročajo, da se pripravlja uredba o prisilnem mešanju domače volne pri proizvodnji volnenih tkanin v jugoslovenskih tekstilnih tvora icah. Prisilno mešanje naj se uvede zaradi tega. ker imamo pri nas znatne zaloge domaČe volne ki se je še lani prodajala oo 20 din za kg letos pa je padla cena na 10 din = Stanje Narodne banke. Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. julija zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 1.8 na 1835.5 mil. din (lani ob tem času 1683.7); devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so nazadovale za 15.2 na 431.0 milijona din (lani 776.8). Menična in lombardna posojila so narasla za 14.2 na 1547.9 milijona din (lani 1621.6). Obtok bankovcev, ki je ob koncu junija prekoračil 6 milijard, je sicer nazadoval, vendar le za 29 milijonov, tako da je znašal 8. julija 6007.3 milijona din (lani 5501.7). Obveznosti na pokaz so se vzporedno z zmanjšanjem obtoka dvignile za 29.5 na 2447.9 milijona din (lani 2245.1). Predvsem so se povečale privatne žirovne naložbe za 23.9 na 1260.6 milijona din (lani 1202.5), dobroimetje države pa je naraslo za 9.9 na 130.6 miL din (lani 29.5). Vrednost zlate podlage skupaj z oficielno premijo je znašala 8. t m 2358.6 milijona din, kar predstavlja 27.89% (prejšnji teden 27.86 «/»). = Naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo. »Službeni list« objavlja nared-bo bana dravske banovine o prevažanju čebel na ajdovo pašo na območju političnih okrajev Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor desni breg, Ptuj in škofja Loka. Na območju teh okrajev se smejo čebele postavljati v ajdovo pašo samo na določena stojišča. Postavljati Jih smejo samo Čebelarji, ki se jim ta pravica prizna po določbah te naredbe. Borze 14. julija. Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih Po 29. Nemški klirinški čeki so nadalje polagoma popuščali in stanejo v Ljubljani 14.63, v Beo- grada 14-53 in v Zagreba 14Jft, cObobdo za 15. avgust 14.45 in za konec avgusta 14.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci dvignila na 482 — 483 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 482 — 484). Zaključki pa so bili v 6®/o begluških obveznicah po 93 .S7 (v Beogradu po 93.50). devize Ljubljana. Amsterdam 2400.41—2415.01 Berlin 1750.52 — 1764.40, Bruselj 737.94 — 743.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.69 — 216 75, New York 4327.26 — 4363.57, Pariz 120.25 — 121.68, Praga 150.64 — 151.74, Trst 228.55 — 231.63. Curih. Beograd 10, Pariz 12.0950, London 21.5675, New York 437.375, Bruselj 74.05, Milan 23.01, Amsterdam 240.7250, Berlin 175.75, Dunaj bankovci 30, Stockholm 111.20. Oslo 108.3750, Köbenhavn 96.2750, Praga 15.12, Varšava 82.40, Budimpešta 86 50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI ZagTeb. Državne vrednote: Vojna škoda 482 — 483, 4% agrame 62.50—63.50, 40/0 severne agrarie 62.50 den., 6% be-gluske 93.50 — 94, 6% dalm. agrarne 93.50 — 94, 7"/» stabiliz. 99 den., 7o/„ in-vest. 98 — 99, 7% Drž. hip. banka 99 den., 70/0 Blair 92.50 den., 8«/o Blair 97.50 den.; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 228 den., Trboveljska 185 bL, Osi-ječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Oceania 800 bi., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 482 — 484, za sept 481.50 den., za okt. 482 den. (482), 6% begluške 93.50 — 94 (93.50), 6«/0 dalm. agrame 94 bi. (94), 7«/<, invest 99 — 99.25, 7o/o Drž. hip. banka 99 den, 7% Blair 92.75 — 93.25 (93), 8% Blair97.50 — 98, Narodna banka 7300 bL, PAB 233 den. (235). Blagovna tržišča ZITO + Chicago, 14. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept 73.50, za dee. 75.625; koruza: za sept. 62. + Winnipeg, 14. juh j a. Začetni tečaji: pšenica: za julij 101.75, za sept. 80, za dee. 78.125. + Novosadska blagovna borza (14. t m.). Tendenca nesprem. Pšenica nova (78 kg); baška 155 — 157.50; sremska 150 — 152.50; banatska 150 — 155; poteka 160 — 162.50; Koruza: baška 117 — 118; banatska 113 — 114. Oves: uašk;' 180—1S5; slavonski 180— 185. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 130 — 135. Moka: baška »0g« in »0gg< 275 — 285; >2« 255 — 265; 26' 235 — 245; >6« 215 — 225: >7« 185 — 195: 110 — 115. Fižol: baški, srelski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: baški. sremski 100 — 110. BOMBAŽ + Liverpool, 13. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 4.77 (prejšnji dan 4.76), za sept. 4.83 (4.81), za dec4.9C (4.87). SOKOL Program sokolskih svečanosti 17. t. m. na Rakeku je naslednji; ob 11.30 koncert vojaške godbe v parku pred spomenikom, 13.30 skušnje vseh oddelkov na telovadišču, 15.30 razvitje prapora pred sokoi-skim domom, 16. povorka in poklonitev pred spomenikom Kralja Mučenika, 16.40 javni telovadni nastop. Pri orodni telovadbi sodeluje vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola. Po javni telovadbi narodna zabava v vseh prostorih sokolskega doma in okrog njega. Vsi nastopajoči oddelki naj bodo pravočasno pri skušnji. Prihod na Rakek z vlakom ob 11.20 in ob 15. uri. Vlaki odhajajo z Rakeka proti Ljubljani ob 18., 21., 22.59 in 3.20. Z Dunaja se je pred 5G. leti vrnil na Kranjsko mlad visokošolec. Oče je sina, ki ga že dve leti ni bilo domov, prijazno sprejel in povprašal: — No, sinko, kako je kaj na Dunaju? Kaj se pa imate toliko za učiti? — Filozofijo, oče, filozofijo. — Ha, kaj pa je spet to? vpraša oče. — Filozofija je velika znanost, s katero lahko vse dokažeš! — Pa kaj moreš ti meni dokazati? se postavi oče. — Hm, n, pr. lahko ti dokažem, da zdaj nisi tu! se pobaha sin. — Pa daj, če moreš! — Vidiš, oče, midva sva zdaj domai — Sva, in? — Kaj nisi ti r Ljubljani? — Nisem! — Tedaj si nekje drugod. In če si drugod, nisi več doma, tolmači sin. — To je pa res pametna filozofija! se zavzame oče, zamahne in prilepi sinu zaušnico! ... — Zakaj si me klofnil? se razjezi sin. — Jaz da sem te udarit? Jaz? O ti filozofska glava, saj vendar nisem tu! se smeje oče in prilepi sinu še eno zaušnico... Zastopstva v Dravski banovini: A. Goreč d.zo,L, Ljubljana; Ing. Ferd. Friedau, Maribor; St. Haselbach, Celje @ ® 0 Neskončno malo časa v vesoljstvu, neizmerno dosti v žSvlf est ju človeka Deset sekund je malo v vesoljstvu in v človeškem življenju, a vendar se v tem kratkem času zgodi lahko toliko usodnega in odločilnega! V teh desetih sekundah, ki ne pomenijo svetu ničesar, konča v Ameriki obsojenec lahko svoje življenje na električnem stolu. V teh desetih sekundah se rodi lahko kraljevski otrok in nihče ne ve, če ne bo trajalo nekoč baš deset sekund, da se njegovo življenje, ki so ga sprejeli tisoči in tisoči z navdušenjem, nasilno konča. V desetih sekundah izrečeta dva svoj »da« pred al-tarjem — in v desetih sekundah izreče sodnik kakšno ločitev. V istih desetih sekundah, v katerih je nekdo zadel glavni dobitek, preneha dihati kakšen umirajoči v skrajnem pomanjkanju. Deset sekund! Neka ženska se privi je k moškemu, ki ga ljubi. Neki šef odpove nekomu službo — neki brezposelni dobi delo. V bolnišnici dà zdravnik zadnjo, nesmiselno injekcijo. Tu so položili temelj za novo hišo. tam se je druga hiša zrušila. V istih desetih sekundah, ko stopi neka srečna družina v novi dom, postavljajo brezposelnega očeta s štirimi otroki in zgarano ženo na cesto. Na Francoskem se zgodi železniška nesreča — na Angleškem trešči letalo na tla — v Španiji se razpoči bomba — na Kitajskem se razbije tank — v Pragi je šla žoga v mrežo — v New Yorku se razleti tovarna — na Dunaju gori — na švedskem pokoplje plaz osem ljudi — v ženevi se otvori nova svetovna konferenca — v Hollywoodu proslavljajo neko filmsko zvezdnico — v Budimpešti se dva zaročita — v Parizu umre neki minister — v Ljubljani opravi zaključne izpite visokošolec, ki nič ne ve, kdaj bo dobil službo. Nekje pade vlada — nekje pogine konj. To je deset sekund dogodkov na svetu. Zopet se čuti mater Holandska prestolonaslednica princesa Julijana se zopet čuti mater. Tako poročajo iz holandske prestolnice. 7 milijonov £tmt©v za angleške rezerve Londonska zbornica lordov je sprejela zakon o rezervah živil, sirovin itd., ki predvideva preskrbo Anglije z rezervami bakra, nikla, cinka, živega srebra in drugih predmetov. Obenem je dovolila vladi kredit v znesku 7.5 milijonov funtov. «astor slepote Razočaranje oh spoznanju človeških obrazov Neko angleško dekle, ki je prišlo slepo na svet, je zaledalo luč sveta šele pred kratkim, v svojem 22. letu. Njeno izjavo o vtisih, ki jih je imela, ko je prvič lahko videla, objavlja sedaj dr. Golley v »British medicai journal«. Mladenko so precej razočarali prvi človeški obrazi, ki jih je videla. Dokler ni videla, je namreč menila, da so vsi ljudje lepi in da imajo čudovite obraze. Cvetlice ji neprimerno bolj ugajajo, isto tako blesteči se predmeti. Prvi predmet, ki ga je lahko videla, je bil beli predpasnik njene bolniške strežnice, potem je videla rdečo barvo njene obleke. Nato je spoznala okno in vrata. Okno se ji je videlo brezoblično in kakor blesteča se ploskev, nebo se ji je zdelo belo. Z manifestacijskega sprevoda sokolskih armad po zlati Pragi £eoraj: Skupina narodnih noš iz Jugoslavije na obrežju Vltave; v ozadju Hradčani. Spodaj: K«Jr<* splošno narodna prireditev je bil vsesokolski zlet, je razvidno tudi iz dejstval da so na posebni tribuni prisostvovali sokolskemu sprevodu tudi vsa rektorji ja dekani praških visokih šol, vsi z odznató svojega dostojanstva šele pozneje je prvič zagledala svoje roke in prste, toda nohtov ni mogla spoznati. Počasi je spoznavala mize. stole, obraze. šele tedaj se ji je tudi prvič zgodilo, da se je zadela ob vrata, kar se ji prej nikoli ni primerilo, dokler je bila slepa. Isti doživljaj je imela potem z mizami in stoli. Ko so jo prvič povedli v neki živalski vrt, je bila začudena nad živalmi, ki si jih je predstavljala popolnoma drugače. Tako je bila vedno mislila, da so medvedi prav tako veliki kakor sloni in sloni so se ji videli sedaj mahoma dosti premajhni. Ko so jo pa povedli k psu in mački, ki sta bila enako velika, ju sprva ni mogla razlikovati. Vedela je pa takoj, katera izmed živali je pes in katera je mačka, ko se ju je smela dotakniti. Dotlej je pač spoznavala vse s tipanjem. Končno pa jo je tudi lajanje opozorilo na razliko med psom in mačko. Dva človeka na železnem drogu Strašna avtomobilska nesreča, pri kateri sta bila dva človeka ob živem telesu nabodena na železno palico, se je zgodila na avtomobilski cesti iz Berlina v Stettin. Nedaleč od Colbitzowa je hotel prehiteti neki avto drugo vozilo in je udaril pri tem proti železni ograji Težka železna palica je vdrla v voz, prebodla potnika, ki je sedei pri vozaču spredaj in neko žensko, ki je sedela za njim. Sunek je bü tako silen, da je palica predrta hladilnik in še zadnjo steno karoserije. Oba nabodena človeka sta bila takoj mrtva. Bila sta neka zakonca iz Berlina, M ju je neki prijatelj vozil s počitnic ob Baltskem morju v Berlin. sta Severnem tečaju Ob 79. sporedniku s podporo norveške vlade Norveška vlada je s posebno podporo omogočila ureditev »hotela na Severnem tečaju«, ki so o njem z domišljijo obdarjeni preroki že toliko krat govorili. Vodila ga bo delniška družba. Ta hotel sicer ne bo stal točno na Severnem tečaju, bo pa vendarle najsevernejši hotel na svetu, kajti stal bo ob 79. spo-redniku v Ny-Aalesundu ob Kraljevem fjor du na Grumantih. Hotelska poslopja že stoje, to so stanovanjske hiše, ki jih je zgradila uprava nekega premogovnika, ki je med tem nehal obratovati. Delniška družba, ki jo vodi načelnik norveškega potovalnega urada, te hiše sedaj obnavlja in opremlja z vsem inventarjem, kakršen se spodobi za hotele. Ga. Laura Borgenova, ki Zavod za novinsko znanost Novinska znanost, ki so se ji dolgo časa posmehovali, se je sedaj uveljavila tudi na Francoskem. Pri vseučiliškem zavodu za primerjalno pravo v Parizu je Stephan Va-lot, glavni tajnik mednarodne novinarske zveze, osnoval zavod za novinsko znanost. Ta zavod izdaja že svoj list, ki se bavi samo z vprašanji, ki spadajo v to področje jn ki se imenuje »Cahiers de la Presse«. Pariški novinski zavod je samo raziskovalni zavod, svoje gradivo daje na razpolago vsem znanstvenikom, ki se za to zanimajo. Za ugled belega plemena Mestni guverner Adis Abebe je izdal odredbo za zaščito ugleda belega plemena. Med drugim prepoveduje ta odredba vsem pripadnikom belega plemena vstop v javne gostilne in kuhinje, ki jih imajo v rokah domačini. Zastrupljenje z amonijakom V Londonu je počila v neki tvornici za izdelovanje sladoleda cev, ki je dovajala amonijak. Tvorniški prostori so se z veliko naglico napolnili s plinom, ki je omamil 250 delavk. Nekatere so v obupu poska-kale skozi okna na prosto. Končno so prišli na pomoč gasilci z aparati za kisik. 38 delavk pa so morali kljub temu oddati v bolnišnico, ker kažejo znake smrtnonevar-nega zastrupljenja. Katastrofalno neurje Japonsko mesto Kobe je postalo žrtev povodnji. Zadnje dni je divjalo nad mestom hudo neurje, ki je povzročilo smrt • 442 ljudi. 350 oseb še pogrešajo. Zastrupljevalka obsojena na smrt Proces, ki je bil prava visoka šola za advokate - Obsojenki bodo teoretično odsekan glavo Kakor smo že poročali, je porotno sodišče v làègeu v Belgiji vdovo Beckerjevo, rojeno Petitjeanovo, eno najbolj nečloveških zastrupijevalk, kar jih pozna kriminalna zgodovina, obsodilo na smrt. Stvar se zanjo sicer ne bo končala tako hudo, kajti v Belgiji izvršitve smrtne kazni ne poznajo. Presedela bo pa ostanek svojega življenja v ječi. O razpravi poročajo, da je bila prava visoka šola za bodoče advokate. Lahko so se pri tem učili, kako je mogoče, da more obtoževalni govor državnega pravdnika obtoženca razbremenjevati in kako se lahko zgodi, da je zagovornikov govor obtožencu v škodo. Zadnji preobrat v škodo zastrupljevalke se je zgodil namreč potem, ko je zagovornik začel svoj obrambni govor. Obema, državnemu pravniku in zagovorniku, je nedostajalo mere. Državni pravnik jo je polomil, ko je očital obtoženki po krivici neke prestopke zoper javno moralo, namesto da bi svojo obtožbo naslonil rajši na dokazana dejstva enajstih umorov s strupom, branitelj pa je z zlagano patetiko vzkliknil, da je Becker-jeva popolnoma nedolžna in da ji ne more odreči svojega spoštovanja in občudovanja, ko ima tako lepo dušo. Ljudje niso vedeli, ali se naj temu ko-medijanstvu smejejo ali jočejo, še marsi- kaj drugega se je vršilo na tej razpravi, kar ni bilo povsem na mestu n. pr. to, da se je sodna dvorana tedaj, ko so porotniki odšli na posvet, spremenila v pravi sejem, na katerem se publika ni brigala za odredbe oborožene sile. Sklenila je stave o izidu procesa in jedla ter pila, kakor da je v kakšnem avtomatičnem biféju. Tri ure pozneje je zabrnel zvonec. Vstopila je obtoženka in za njo porotniki Be-ckerjeva je bila videti mirna. Toda potem, ko je načelnik porote začel čitati vprašanja in odgovor porote nanja, je postajala čedalje bolj bleda, na zadnje si je pokrila oči z rokami in prvič v vseh tridesetih dneh obravnave zajokala. Za eno samo vprašanje, devet in dvajseto, je porota zanikala njeno krivdo, vsa druga so dobila pritrdilni odgovor. Ko se je predsednik sodnega dvora na obtoženko obrnil z vprašanjem, ali ima kaj pripomniti, je odgovorila: »Odgovarjam, da sem nedolžna.« Državni tožilec je nato zahteval zanjo smrtno kazen. Sodbe same, ki se je glasila na odseka-nje glave na javnem prostoru, ni slišala, ker so jo bili odvedli že v sosedni prostor, kjer je obsedela na pol nezavestna. Ko so jo nesli k vozu za jetnike, so stali tisoči ljudi na dvorišču sodnega poslopja in tisoči na cestah. Vsi so ji grozili z dvignjenimi pestmi in vpili: >Na smrt!... Na smrtk bo hotel vodila, je z osebjem že na poti. V hotelu bo prostora za dvanajst stalnih gostov, razen tega bo imel velik restoran za številne turiste, ki prihajajo z izletnimi parniki v deželo. Ny-Aalesund ima pošto in brzojav ter ima vsak dvanajsti dan par-niško zvezo z Norveško. Iz hotela bodo organizirali smuške ture v večno zasnežene gore in vožnje z motornimi čolni po lepih fjordih. Za daljša potovanja so na razpolago sani na pasjo vprego in vodniki. Samo ob sebi umevno, da so tam tudi prodajal-nice razglednic, potovalnih spominov i. t. d. Grumanti bodo šele sedaj postali tujsko prometna postojanka. Drugi najsevernejši hotel na svetu leži tisoč kilometrov južneje v norveškem mestu Hammerfestu. Po napadu na Roosevelta Poročali smo, da je neki slaboumen moški pred dnevi skočil na stopnice avtomobila, v katerem je bil prezident Zedinjenih držav. Hotel je izvršiti atentat na Roosevelta, detektivi in stražniki pa so napadalca pobifi na tla kakor kaže pričujoča slika ANEKDOTA Angleški igralec Kean je prišel nekoč v Dublin. Kosil je v neki gostilni in je dejal pri tem zadovoljno: »Noben človek rta Angleškem ni danes tako dobro jedel kakor jaz!« »Izvzemši dublinskega lord-mayora (župana),« je dejal gostilničar resno. »Neumnost!« je odgovoril Kean, »nikogar ne izvzemam.« »Toda lord-mayora morate vedno izvzeti, ta je vedno prvi,« je menil gostilničar. Moža sta se sporekla, zadeva je prišla pred mestno sodišče, ki je igralca obsodilo na 5 gvinej globe, ker se je bil pregrešil zoper običaj, da je treba lord-mayora vedno izvzeti Kean je plačal in dejal: »Na svetu ne poznam nobenega večjega norca nego je ta gostilničar — izvzemši lord-mayora!« VSAK DAN ENA — /s C2SD Ljubosumni mož kupuje svoji ženi cev, liß. —. Polet milijonarja Howarda Hughesa ln tovarišev iz Amerike v Evropo Na levi zgoraj: Aeroplan »New York Worldsfair« nekaj trenutkov potem, ko se je spustil na zemljo v Le Bourgetu pri Parizu — Pod to sliko: Proga, ki jo je preletel Hughes med Ameriko in Evropo. Posamezne točke kažejo čas, ob katerem se je letalo nahajalo na kakšnem mestu V sredi: Dvomotorni aeroplan Lockheadovega tipa v trenutku starta na letališču Floyd Bennett v New Yorku — Desno zgoraj: Howard Hughes (dolgin v sredini) po izstopu iz aeroplana na Le Bourgetu pri Parizu — Spremlja ga ameriški poslanik pri fr. vladi \V. Bullitt Mollumi pregled Razstava v Jakopičevem paviljonu D. Inkiostri in P. Loboda V dneh. ko se zdi, da so se tudi Muze umaknile na obrežja rek in moria aH v zeleni hlad gozdov na prijetno počitniško lenarjenje. razstavljata v Jakopičevem paviljonu slikar D. Inkiostri in kipar P. Lo-iKKla. Vsekako je julij res malce neprimeren čas za take razstave, dasi je prav sedaj v paviljonu dolgo časa dnevna svetk>ba i_n prijeten mrak: dva vnanja momenta, ki nista neugodna. Sicer pa je počitniški čas samo izgovor; kdor ima resnično zanimanje za pojave v domači umetnosti bo tudi zdaj našel priliko, da prestopi prag Jakopičevega paviljona. Delo obeh raze ta vijakov nedvomno vredno te pozornosti. Ne vem, ali ju je zdru ž i [o k skupnemu nastopu kaj več kot zasebna vez, zakaj v delu samem bi bilo težko ugotoviti kakšne »affinitées électives«, notranjo sorodnost, ki privlači dva umetni- Loboda, Portret matere šfca značaja. Skupna poteza obeh je pač resna in poštena volja do umetniškega^uve- 1 javljanj a s solidnim delom, brez bleščečih programov in močnih novotarskih poudarkov. Obema je lastno stremljenje, da bi bila čim bližja bistvenim elementom svojega umetnostnega izraza: Inkiostri hoče biti kar najbolj slikar in Meštrovičev učenec, Loboda si prizadeva, da bj bil čim bolj kipar; kolorizem pri enem in plastičnost pri drugem prevladujeta nad vsem ostalim. Idejno programatsko je Lolx>da nemirnejšega dulia kakor Inkiostri, najbolj sporna in hkrat.j najzanimivejša kipa »Človek rolot« in »Umirajoči labod« se idejno prav posebno ločita od ostalih kipov Ln izražata kos kiparjeve filozofije, ne da bi zaradi tesa utrpela na svojj čisto plastični izrazitosti. Ne verjamem, da je to znak razcepljenosti Lobodove 6tvarjalne narave, poskus eksperimentiranja s smermi, ki ne morejo biti posebno blizu avtorju kipa »Mati in dete« ali »Mati Rančigarjeva«. Oba kipa, prav kakor nekateri drugi, n. pr. »Iskalec biserov« ali »Porodni krči«-, še spadajo v krog Lobo-dovega doživljanja sveta m ustrezajo njegovemu čutu za plastično lepoto, ki je ne išče samo v pravilnosti in ubranosti, marveč tudi v mnogo elementarnejših, skoraj bi dejal brutalni izrazih lepega. »Robot« je zrasel Lobodi iz umetniške vizije bodo čega človeka, ki mu pripravlja^ pot današnja materilizacija človeškega življenja in današnje nasilno prevrednotevanje duhovnih silv človeku. V »Umirajočem labodu« je združil privid umiranja laboda — tega simbola nežne, subtjlne lepote — z originalno pojmovano žensko telesnostjo, pn kateri niso zaman poudarjeni zlasti erogeni deli: materija, mesenost ubija tu svetlo, spiritualno lepoto. Koliko pa Loboda zna v čisto plastičnem pogledu, o tem nas prepričujeta n. pr. »Matj Rančigarfeva« in »Porodni krči«, dve glavi, katerih vsaka ima svojo bogato plastično govorico. D. Inkiostri je Dalmatine«, ki se je že zdavnaj udomačili v Ljubljani m se nasrkal sokov naše zemlje. Njegove krajine nam kažejo motive iz ožje ljubljanske okolice; ni šel daleč, če se je hotel opajati z barvami: našel je dovolj hvaležnih motivov v Tivoliju in na Rožniku, v bližnjem Posavju in drugod. Njegove slike si skušajo pridobiti gledalca s svojimi nekričavimi. umerjenimi, vendar pa obilno niansiranimj barvami, ki Jnkiostriju dotekajo iz njegovega doživljanja krajine, ne pa iz premišljenega oblikovanja krajinskega motiva. Inkiostri ni slikar, k; bi s čemerkoli vznemirjal človeka; govorica njegov jh slik je dovolj preprosta in jasna. Izmed 45 razstavljenih slik, med katerimi prevladujejo olja in oljnate mono-tipiie, je do malega ena tretjina tihožitij s cvetlicami. Inkiostri ima posebno ostro oko — tudi dušo ki se poglablja v bitje in žit.je teh nežnih živi. Primerjajmo samo, kako žive njegove cvetlice v lončkih in kako umirajo v vazah! Ko sem si ogledaval Inkio-strijeve astre, kamelije. anemone, begoniie in pomponke, mi je slikar pripovedoval, kako preprosto umira poljski mak in koliko bolj pompozna je smrt njegovega »civiliziranega« sorodnika — vrtnega maka. Za opazovanje in doživljanje takega dogajanja mora imeti človek posebno občutljivo dušo. In zdi se, da je malokateri naš sükar prodrl tako globoko ne le v materialno, t. j. telesno in barvno življenje cvetlic, marveč tudi v njihovo »dušo« ali »inteligenco«, kakor bi zapisal Maeterlinck. Vrednotenje? Kritika? Ne — to lodi prepuščeno drugim. Samo nekaj vtjskov in misli, kakor jih sme imeti slehern človek, ki z ljubeznijo obišče -neka dela, o katerih sluti, da so bila spočita, v ljubezni in veri ter rojena v poštenem boju za obvladanje snovi, za materializacijo ubmebniških vizij. — o. Zapiski »Umetnost« je zaključila drugi letnik z 11. in 12. številko, ki prinaša na uvodnem mestu umetniško iz(X>ved pred tedni umrlega slovaškega slikarja M. Galande in Male-šev kratki članek o umetniku, ki je letos razstavil tudi v Ljubljani. Lr. Fr. &ijanec je prispeval študijo o slikarju Doretu Kle-menčiču, Maleš pa »Pismo iz Prage«. Z li-rjko so zastopani: Janko Samec (somet »0 zemlja naša«), Michelangelov sonet v prevodu A. Gradnika. G. (iolina ter Vitezslav Nezval v prevodu Mihe MaJeša. Številko zaključujejo informativne in kronistične vesti Iz umetniškega sveta. Obilne in skrbno re-producirane so tudi v tem zvezku ilustracije. med katerimi nahajamo posnetke dveh k pov Jana Šturse. enega kipa Franceta Gorseta in slik Mjhe Maleša, A. G. Kosa, B. Jakca, D. Klemenčiča, Maxa Švabinske, ga, Jana Slavička, M. Galande. E. Maneta, Ferd. Hodlerja, Luciana Posa in Avg. Černi-goja. Iz arhitekture je zastopan inž. arh. Stanislav Roh rman z nekaterimi primeri svojega udejstvovanja v stavbarstvu in v opremi interierjev. »Umetnost« je e svojo vsebino in opremo simpatično dokazala »pravico do obstoja« m si pridobila 6loves celo že. izven slovenskega kulturnega kroga. Za prihodnji letnik obeta uredništvo razširjenje obsega, kar priča, da se je revija zako-reninila tudi gmotno. »Umetnost« ureja z uredniškim krogom M. Maleš, tiska pa Narodna tiskarna v Ljubljani Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo prinaša v pravkar izišlem 1. in 2. zvezku 19. letnika daljšo monografijo o kolonizaciji Poljanske doline. Pisec tega na neobdelanih virjh, zlasti na urbarjih zgrajenega spisa, dr. Pavle Blaznik, ie že prej obdelal kolonizacijo Selške doline. Njegova monografija pomeni važen prispevek h krajevni zgodovini Poljanske doline vsebuje pa tudi splošno zanimive podatke o poteku kolonizacije na slovenskih tleh, o demografskem razvoju našega ljudstva in o gospodarski zgodovini slovenske zemlje. Univ. prof. dr. Milko Kos je prispeval razpravo »Odlomki stiškega nekrologija iz 15. stoletja. V članku »Še enkrat o svobodnikih na Kranjskem« polemizira univ. prof. dr. Janko Polec z univ. prof. dr. M. Dolencem o ugovorih, ki jih je slednji postavil v zvezo z razpravo »Svobodniki na Kranjskem«. R. Ložar opisuje bronasti kipec gladiatorja z Mirja, v Slovstvu da obravnavajo dr. Saria, J. Türk, M. Kos, J. Polec, R. Ložar. V. Bohinec, Fr. , Zwitter in J. Glonar domače in tuje znan- ; stvene publikacije. 100 uspehov na en oglas „JUTRU" Offe fit* [2 T Kodak Panatomic film - . ' ' " r&l-; ■ v ■ Pankromotski - ■ Zelo občutljiv ■ A t o rn i č n o drobno zrno, ■ Obširna skala osvetlitve ■ Brez obstreto KODAK PANATOMIC FILM - FILM BREZ RIZIKA SPORT Mednarodna nogometna prireditev V nedeljo ob 17.30 bo na igrišču Hermesa revanžno srečanje med železničarji iz Postojne in Hermesom. Predtekma med juniorji Marsa in Hermesa bo že ob 16. Vsi vemo, da samo mednarodna konkurenca daje vsakemu klubu možnost in priliko do razvitka in napredka. Tako je tudi pri nas, kjer vsi naši klubi v času tako zvane mrtve sezone žive v letargiji, brez pravih priprav za bodočo prv. kampanjo. Kaj je temu vzrok? Razmere, v katerih životarijo danes naši klubi in razmere, v katerih je ves naš sport, posebej še nogometni, ne dajo možnosti polnega razmaha in pravega razvoja. Zato danes vsi naši klubi visijo med negotovostjo in upanjem v boljšo bodočnost. Le redkim klubom je dana sem pa tja prilika, da si lahko privoščijo včasih malo »priboljška«, čeprav je to zvezano vselej ne le z velikimi stroški, pač pa tudi s precejšnjim rizikom. Kljub vsemu temu in takemu se je naš Hermes odločil za takšen »priboljšek« s tem, da je povabil za nedeljo v goste močno enajstorico iz Postojne, skorajda vodilni klub Julijske Krajine, ki je dovolj močen, da bi bil vsaj enakovreden vsem našim najboljšim moštvom. Oni, ki poznajo organizacijo italijanskega sporta, vedo dobro, kakšen je njihov sistem ojačevanja moštev in kako težka je borba proti njihovi borbenosti in volji do zmage. Italijanska moštva, ki gostujejo v inozemstvu, se dobro zavedajo posledic, ki jih čakajo, v primeru, da se vrnejo poraženi v domovino. Zavedajoč se te težavne naloge, si je tudi Hermes priskrbel za nedeljo primerno ojačenje svojega moštva. Bržkone bo v moštvu nastopil, kot ojačenje — gost, bivši »Ljubljančan« Sandi Lah, sedaj član BASKA v Beogradu in pa še nekaj drugih novih akvizicij, tako da bo ta tekma prav gotovo nudila velik športni užitek, na kar še opozarjamo športno občinstvo. Tekma bo ob vsakem vremenu ter bo vstopnina tudi primerna kljub visokim režijskim stroškom. Tržačani pridno nabirajo točke Predsinocnjim so zmagali nad Fiumano s 60:49 točkam in tudi v waterpolu spravili visoko zmago 10:1 Trst, 14. julija Snoči je bil tukaj plavalni dvoboj v tekmah za jadranski pokal med italijanskima udeležencema Triestino in Fiumano. Tržačani so tudi to pot slavili precej izdatno zmago, zasluženo in lahko, in so pri tem izboljšali še enkrat pred tednom doseženi novi rekord v ženski štafeti. Doseženi čas je znašal 2:13. Domača ekipa je zmagala z razliko 60:49 točkam. Podrobni rezultati so bili naslednji: 400 m prosto moški: 1. Gambetta (T) 5:11.1, 2. Schipizza (F) 5:11.4, 3. Luciani (T) 5:12, 4. Gotta rdi (F) 6:05.5. 100 m hrbtno ženske: 1. Stepančič (F) 1:30.5, 2. Ruzzier (T) 1:32.1, 3. Ballaben (T) 1:37.5, 4. Bartolomei (F) 2:11. 200 m prsno mošiki: 1. Bertetti (T) 2:58.2, 2. Graziani (F) 3:00.7, 3. Koharovič (F) 3:06.8, 4. Carboni (T) 3:09.4. 100 m prosto ženske: 1. Lokar (T) 1:15.5 2. Ruzzier (T) 1:17.3, 3. Stepančič (F) 1:17.9, 4. Derni (F) 1:33.9. 100 prosto moški: 1. Vittori (F) 1:03.5, 2. Costa (F) 1:03.7, 3. Gambetta (T) 1:07.5, 4. Luciani (T) 1:08.8. 100 m prsno ženske: 1. Frausin (T) 1:35.8, 2. Derenzin (F) 1:37.2, 3. Prekop M. (T) 1:37.5, 4. Pizzul (F) 1:41. 100 m hrbtno moški: 1. Angeli (T) 1:15.9, 2. De Zucco (T) 1:16.8, 3. Costa (F) 1:17, 4. Vittori II (F) 1:26.6. 4X50 m prosto ženske: 1. Triestina (Ballaben, Radivo, Lokar, Ruzzier) 2:13, (nov italijanski rekord), 2. Fiumana (Cat-tonaro, Derenzin, Stepančič. Bartolomei) 2:23.3. 4X200 m prosto moški: 1. Fiumana (Connandini, Vittori, Sperper, Schipizza) 10.12, 2. Triestina (Fantini, Luciani, Bacchi, Gambetta) 10:29.3. Končnp stanje točk: Triestina 60, Fiumana 49. Vwaterpolu so zmagali domačini z 10:1. Po tem srečanju je stanje točk v plavanju naslednje: 1. Triestina 351 točk (6 nastopov), 2. Fiumana 275 (5), 3. Diri ja 263 (5), 4. Jadran 243 (5), 5. Viktorija 185 (3). Povprečno so dosegli: Viktorija 61.66, Triestina 58.5, Fiumana 54.8, Ilirija 52.8, Jadran 46.S. V waterpolu je spet prevzela vodstvo Triestina z 8 točkami (26:20), nato sledita s 6 točkami Viktorija (23:5) in Ilirija (25:19), dalje Jadran s 4 točkami (21:14) in kot zadnja brez točke in z ogromno razliko (3:39) Fiumana. Prihodnje srečanje bo v soboto zvečer med Fiumano in Viktorijo na Reki. I Notar Viktor Skrabar I Končalo se je mnogo prerano plodonos-no in dragoceno življenje za našo domačo zgodovino. Na svojem mirnem domu v Ormožu je 12. t. m. zatisnil za vedno svoje trudne oči notar g. Viktor Skrabar, eden ixmed najboljših starinoslovcev starega Poetovija. V analih našega mesta, ki ga je neizmerno ljubil z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem, bo njegovo ime zapisano za vse veke. Tu v ljubkem in tihem Ptuju, rimskem Poetoviju, mu je tekla zibelka, tu se je rodil 14. februarja 1877. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ptuju, kjer je deloval takrat prof. Franc Ferk, ustanovitelj ptujskega muzeja, ki je znal vcepiti v srca mladih dijakov ljubezen do rodne grude in vzbuditi zanimanje za razvaline antičnega mesta. Višje gimnazijske razrede in maturo je dovršil v Gradcu, kjer je poslušal na univerzi pravo. Srce pa ga je vleklo med arheologe. Nekoč ga je pozval slavni učenjak, profesor Bor-mann, naj predava v arheološkem seminarju o svojih raziskavanjih v starem Poetoviju. Mladi dijak je rešil svojo nalogo tako odlično, da je žel priznanje profesorja, ki je izjavil, da zna Skrabar več, kakor vsi poslušalci, čeprav se bavi z arheologijo samo iz srčnega nagnenja. Poslušal je tudi predavanja profesorja dr. Gurlitta, ki je odkril oba mitreja na Sp. Hajdini pri Ptuju. Po dovršenih študijah je prepotoval skoro vso srednjo Evropo, posebno pa sončno Italijo. Na klasičnih tleh antične umetnosti in kulture večnega Rima, v Ostiji, Ne-apolju, Pompejih, globoko dol v Siciliji, do modrih obal širnega Tirenskega morja je izpopolnjeval svoje znanje, ki ga je s pridom uporabljal na domačih tleh. Z redko ljubeznijo in doslednostjo je posvetil vse svoje sile raziskavanju starega Poetovija, ter je vstopil 1. 1903. v odbor Muzejskega društva v Ptuju, v katerem je deloval polnih 35 let. Leta 1904. je dovršil z Ried-lom arheološka izkopavanja na Zg. Bregu, kjer sta odkrila v razvalinah rimske vile lepa mozaična tla. Pod njegovim vodstvom so odkopali v Sp. Podložu tri predzgodo-vinsk§ gomile. Zelo važne so bile njegove najdbe iz latenske dobe, ki jih je odkopal v Skorbi in obelodanil v beograjskem »Starinarju«. Posebno zadnja leta pred svetovno vojno so bila za ptujski muzej pod njegovim vodstvom zelo plodonosna. Pomladi 1913. je odkril v stari dravski strugi ostanke rimskega mosta, ki jih je tudi dvignil s pomočjo pionirskega bataljona. V teh letih je raziskoval višino grajskega hriba, kjer so domnevali ostanke rimskega kastela, on pa je tam zadel na obsežno staroslovansko grobišče z bo- gatimi pridevki. Leta 1912. ga vidimo z dobrim prijateljem dr. Mihovilom Abra-mičem, ravnateljem splitskega arheološkega muzeja, na Panorami, kjer sta od-kopala kopališčne naprave, rimske vile in svetišče trakijskih Kairov. Prej pa je že leta 1912. odkopal na Vičavi rimski mestni del z dobro kanalizacijo, razkošne terme in rimsko utrdbo. Z besedo in nasvetom je pomagal vsem raziskovateljem starega Poetovija. Krona njegovega dela je bilo odkritje III. mitreja na Zg. Bregu, ki ga je postavil Flavij Aper, poveljnik obeh legij, V. Macedonike in XIII. Gemine s pomočjo svojega štaba solnčnemu bogu Mitrasu in svojemu cesarskemu gospodu Galijenu na čast. Je to najlepše in najrazkošnejše izr-med treh ptujskih mitrejev. Le Skrabar-jevi razsodnosti se imamo zahvaliti, da so nad svetiščem postavili zaščitno zgradbo in ga tako ohranili v prvotnem stanju. Danes spadä ta mitrej med največje znamenitosti Slovenije. Tudi med svetovno vojno je našel sredstva, da lopata ni nikoli počivala. Skupaj s prof. dr. R. Eggerjem in prof. dr. V.. šmidom je brskal po br&-ških njivah in travnikih. Bogato so bili nagrajeni vsi trudi s starokrščanskim napisom in lepim bronastim Heraklejevim kipičem. Po razpadu Avstrije nam je zvesto čuval znanstveno dediščino, navezal na že obstoječe znanstvene zveze nove v naši lepi domovini in inozemstvu. »Utile cum dulce«, je bilo vedno njegovo geslo in prav je imel. Po njegovi zaslugi uživata muzej in Muzejsko društvo svetovni sloves. Najbolj ga je skrbel stari muzej v dvoriščnem poslopju realne gimnazije v Ptuju, ki je mnogo bolj sliöil ropotarnici kakor znanstveni ustanovi- Ko je po #vojni vojaštvo prodalo nekdanjo dominikansko vojašnico. bivSi samostan, je vložil ves svoj upliv na merodajnih mestih, da se ohrani znamenita zgodovinska stavba. Z g. konserva-torjem univ. prof. Steletom sta končno Dirke na Jezerski vrh Veliko zanimanje in bogata darila obetajo najlepšo udeležbo Kakor je bilo objavljeno že v včerajšnji številki, je kranjska sekcija MK Ilirije organizirala motociklistično gorsko dirko na Jezerski vrh, ki leži 1218 m nad morsko gladino. Kranjski sekciji MK Ilirije, se je Tujsko prometno društvo za organizacijo gorskih dirk v tem krasnem gorskem letovišču oddolžilo z zahvalo in darilom v znesku 500 din. Upati je, da bodo odslej te gorske dirke na Jezerski vrh postale vsakoletna tradicija MK Ilirije in se bodo tako pridružile tradicionalnim Ljubeljskim dirkam. Zanimanje je med motociklisti zelo velike in se je že sedaj prijavilo 29 vozačev, med njimi znani asi Starič, šiška, inž. Lukman, Kobi in drugi. V kategoriji športnih motorjev nad 350 ccm se bo razvila med omenjenimi huda borba za najboljši čas dneva in s tem za prehodni pokal, ki ga je poklonila tvrdka »Merkur« iz Kranja." Pa tudi v kategoriji motociklov s prikolico se obeta nadvse zanimiva in napeta borba, ker se je razen naših najboljših prijavil tudi znani zagrebški vozač v tej kategoriji, Zemlja k. Proga je dolga 4300 m z višinsko razliko okrog 500 m. Start bo pri štularju ob 15. Pravico starta imajo vsi člani klubov, verificiranih v MSKJ. Tekmuje se po športnem pravilniku saveza MSKJ z 2mi-nutnim presledkom. Spored bo: 1. turni motorji do 125 ccm, do 350 ccm in nad 350 ccm, 2. športni motorji do 350 ccm in nad 350 ccm, 3. motocikli s prikolico prosto. Za prva mesta so razpisani krasni pokali, in sicer za najboljši čas dneva prehodni, ostali pa v trajno last. Pokale so _ i i ■ i uspela, da je mestna občina z vsem ume- vanjem kupila stavbo in dala muzeju na razpolago najlepše prostore, posebno krasni refektorij, čudoviti gotski križni hodnik in lepo kapelo. Ni še počival po tolikih uspehih. Izsledil je prve sledove starokrščanske bazilike ter je hotel docela rešiti to važno vprašanje. Poleg svojega poklica je našel še toliko časa, da je obelodanil svoja bogata izkustva in raziskavanja v beograjskem Starinarju, časopisu za zgodovino in narodopisje v Mariboru, v letopisih Osrednje komisije za varstvo spomenikov, letopisih avstr. arheološkega Instituta, v poročilih antropološkega instituta na Dunaju, vBu-ličevem Zborniku in neštetih dnevnikih. Znanstvena knjižnica Muzejskega društva v Ptuju, ki spada med najboljše tovrstne institucije Slovenije, je nastala po njegovi iniciativL Njegovo izredno vestno znanstveno delo je našlo priznanje v tem, da je bil že leta 1905. imenovan za dopisujočega člana Osrednje komisije za varstvo spomenikov in nekaj let nato še konservatorja. Tudi avstr. arheološki institut ga je imenoval za svojega dopisujočega člana. Postal je častni član Muzejskega društva v Ptuju in Mariboru. Nj. Vel. kralj Aleksander I. mu je podelil v znak priznanja za njegove zasluge pri raziskavanju starega Poetovija red sv. Save IV. stopnje. Z isto vestnostjo se je posvetil svojemu poklicu. Leta 1903. je vstopil kot notarski kandidat pri notarju Filaferru, nato pri Strafeli in končno pri notarju Bratkoviču. Sredi najplodnejšega dela. je bil imenovan za notarja v Rogatec, nato v Ormož. Naj mu sveti visoke dvignjena Kaute-sova bakla v večen spomin, naj ostane njegovo delo za ptujsko preteklost tako jasno kakor solnčna krona nezmagljivega Mitre, boga sonca in luči. ki ga je izgre-bel iz davnih ruševin. Mir njegovi duSi, slava njegovemu spominu! S. poklonili: tvrdka »Merkur« iz Kranja, g. Blaž Rangus, draguljar iz Kranja, MK Ilirija Ljubljana, »Spektrum« Ljubljana, Hermes Ljublj., g. Jaka Cigler Ljubljana in tvrdka Rudolf Hlebš iz Kranja. Za prireditev vlada povsod veliko zanimanje, zato bo vozil iz Kranja zjutraj ob 8. poseben avtobus za izletnike iz Kranja. Prijave sprejema g. Rangus. Iz Ljubljane in ostalih krajev pa priredi »Zveza za tujski promet« ta dan avtobusni izlet na Jezersko. Prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«. Svojo pomoč in sodelovanje za vzdrževanje rediteljske službe so ponudili jezerski gasilci, dočim bodo varnostno službo vršili razen orožnikov tudi graničarji. Športni dan SK Bratstva na Jesenicah V soboto 16. t. m. in v nedeljo 17. t. m. priredi SK Bratstvo športni dan, združen s proslavo 10 letnice klubovega delovanja. V teh dneh bodo Jesenice prizorišče hudih borb med lahkoatleti najvidnejših športnih klubov v Sloveniji. Spored športnega dne in proslave 10-letnice je sledeči: V soboto ob 18. bo nogometna tekma med SK Kovinarjem, Jesenice in SK Bratstvom. R> tetam bo družabni večer ob zvokih godbe na pihala in reprodueirane glasbe. V nedeljo ob 8. zjutraj bo priöetek iah-koatletskega mitinga na stadionu SK Bratstva. Nastopili bodo lahkoatleti ASK Primorja, SK Hirije in SK Planine iz Ljubljane, Alp. SK Gorenjca z Jesenic, SK Kranja in lahkoatleti Bratstva. Bori-, li se bodo najboljši lahkoatleti Slovenije, med njimi Bratovž, Klinar, Gašperšič, Natlačen, žvsun, Martini, žgiur in drogi. Ob 9.30 se bo vršila mladinska nogometna tekma med SK Kovinarjem in SK Bratstvom. Ob 10.30 bo poklonitev in polaganje venca na spomenik umrlim članom in članicam. Ob 11. bo slavnostni občni zbor kluba v restavraciji g. Legata. Ob 13.30 bo sprejem moštva SK železničarja iz Maribora, nakar se bo formiral sprevod vseh športnikov, ki bo z godbo na čelu korakal skozi mesto na stadion. Ob 14.30 bo mednarodna nogometna tekma med SK Magdalen iz Beljaka in moštvom Bratstva. V enajštorici Bratstva bodo nastopiM najboljši igrači tako, da se obeta huda in zanimiva borba. Po končani tekmi bo na svečan način izkazana čast državni zastavi in odlikovanje najbolj zaslužnih funkcionarjev in članov kluba. Za tem ho glavna nogometna tekma med SK železničarjem iz Maribora in SK Bratstvom (I. moštvo). Gostje iz Maribora so se prijavili v najboljši postavi, iz katere so nam znana imena švajghofer, Kirbiš, Frangeš in drugi. Za barve Bratstva se bodo borili: Brum, Potočnik, Kni-fic, Grosmajer Zavrl, šavnik, Trifunovič, Crnobori, Smolej V., Koren in Ivaniš vift. Obeta se huda borba med Štajerci in Gorenjci, odločila pa bo požrtvovalnost in tehnika, pa tudi sreča- Med odmorom bodo sprinterji izvedli tek 4X100 m. Za posestnike prireditv,. se bo izvedlo nagradno tekmovanje v obliki žrebanja s številkami opremljenih vstopnic. Oni po-setnik, ki se mu bo nasmehnila sreča, bo zadel lep glavni dobitek, pripravljenih pa je še mnogo drugih lepih in praktičnih daril. Po končanih tekmah se bo na stadionu vršila velika ljudska veselica v lepo okrašenem in razsvetljenem veseličnem prostoru za veliko tribuno. Sodelovalo bo več godb, tako da bo vsak udeleženec prišel v polni meri na svoj račun. Pričakujemo, da se bo gorenjska športna javnost polnoetevilno udel žila športnega dne, ki bo največja letošnja športna prireditev na Gorenjskem. V Žalcu so igralL Preteklo nedeljo je bila v Žalcu revanžna nogometna tekma med domačo Zarjo in Mislinjo iz Slovenj-gradca. Po napeti borbi je ostala tekma odločena z rezultatom 3:3 (0:2). Gostje iz Slovenjega gradca so zaradi poškodbe odličnega igralca Gregoriča morali igrati vso tekmo z 10 igralci, pa so le dokazali, da spadajo med naše najboljše podeželske klube. Domačini so pričeli z velikim ela-nom in so bili do polčasa že z dvema goloma v vodstvu vendar , pa so gostje po odmoru s požrtvovalno igro izenačili rezultat in s krasnim neubranljivim golom šmeja prišli v vodstvo, šele v nepravilnem podaljšku igre se je slednjič posrečilo domačinom izravnati rezultat. V drugem polčasu je bila igra zaradi slabih sodnikovih odločitev nelepa in tudi preostra, gledalcev je bilo nad 200. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Obveščam vse članstvo da je umrla mati naše-2a atleta Račiča in vabim vse članstvo, da se pogreba pokojne gospe udeleži v čim večjem številu. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred mrtvašnice drž bolnice. Vsi oni, ki so določeni za miting na Jesenicah odpotujejo v nedeljo zjutraj ob 5.55, z glavnega kolodvora. Treningi bodo odslej vsak ponedeljek, eredo in soboto od pol 18. dalje na našem igrišču za Kolinsko tovarno. Vodila se bo točna evidenca! Hermeiani-motociklisti. Sklicujem članski sestanek za drevj pri »Šesticic. Razgovor bo o nedeljskih dirkah na Jezereki vrh, zato pridite polnoštevilno. — Načelnik. SK Jadran. D revi ob 21. strogo obvezen sestanek ^weh igralcev zaradi sodelovanja na turnirju. Ker je ta sestanek važen tudi gJede nadaljnjega razvoja kluba, prosimo polnoštevilne udeležbe. Sestanek na običajnem mestu. SK Slavija. Drevj ob 20. članski sestanek na običajnem mestai, važno zaradi gostova-Ob 2030 redna adboeoaa seja. JACKSON GREGORY: v HCl SOLNCA Roman. Obče razburjenje se je hitro poleglo. Nekaj prijateljev je odvedlo Ortega, da ga obvežejo. Ženska je bila spravila nož nazaj in je bila videti povsem mirna. Tedaj se je Jim zavedel, da ves čas ni bil odvrnil oči od nje. »En lučaj?« je spet vprašala. Njen glas je bil spet tako nežen, blagozvočen in vendar nekam dražijiv kakor prej. Stresel se je, kakor da bi vstajal iz morečega sna. »Z damami ne kockam, senora,« je kratko odvrnil. »Torej ste samo blufali?« je radovedno vprašala. Videti je bila odkritosrčna; zdelo se mu je, da čuti v njenem glasu nekakšno razočaranje. Takisto, kakor da bi popravljala svoje mnenje o njem. »Možje vas bodo imenovali širokoustneža,« je nadaljevala. »In jaz se vam bom smejala v oči.« »Kje je denar, ki hočete zanj igrati?« je vprašal Jim. Mislil je, da se je tako najlažje iznebi. Na to vprašanje je bila pripravljena. V oroka-vičeni desnici je držala naročno torbico iz črnega usnja, ne večjo od denarnice. Odprla jo je in iz-sula vsebino na mizo. Biserna ogrlica čudovitega sijaja se je pokazala in se mehko zalesketala v mehki svetlobi viseče svetilke. 51 »Bog nebeški!« je ušlo Twistyju Barlowu. »Vredna je nekajkrat več kakor vaših dvajset tisoč dolarjev,« je mirno dejala. »Če so biseri pravi,« je rekel Kendric. »In ne morda ponaredbe.« Ni mu odgovorila. A Kendric je čutil, kako so ga njene oči zaničljivo pogledale izpod širokega okrajca. »Menda znam razlikovati prave bisere od ponarejenih,« je vneto zaklical Twisty Barlow. Nagnil se je naprej in vzel dolgo ogrlico v roko. »Pokàj bi najemal parnik v San Diegu, če tega ne bi vedel?« Dvignil je lišp k svetilki ter ogledal in otipal vse bisere drugega za drugim. Nazadnje jih je s pohlepnim vzdihom previdno položil nazaj. »V primeri z njimi,« moj ljubi vrtoglavec, leži na mizi sam drobiž.« »In vendar stavim tisoč dolarjev, da so ponarejeni,« je zdaj vzrojil Kendric. A takoj se je obrzdal. Bodi kakor koli! Ženska je hotela igrati z njim, pa se ji je izvijal, že v drugo. Njegove lastne besede so mu neprijetno zazvenele v spominu. »Izberite si kocko, senora,« je rekel mahoma. »En lučaj, as bije.« Z levico je mirno potresla čašo, da je bela kocka zarožljala v nji. »Izgubil boš, Jim,« mu je polglasno rekel eden izmed prijateljev, preden je padel lučaj. »Levičarjev se varuj.« A v tem je že vrgla — as. Kendric je vzel čašo in kocko ter vrgel. In spet je bila dvojka, najnižje število na kocki. Slišal jo je, kako se je tiho zasmejala in potegnila denar in bisere k sebi. ' " tL Pustolovna odprava Ženska in Jim sta se za trenutek spogledala preko igralne mize, ne da bi kateri izmed njiju rekel besedico. Njene oči so se fosforno svetlikale izpod vranječrnih las. Izraz njenega obličja ga je navdajal s stremljenjem: bilo mu je, kakor da bi z dušo in srcem segala po njem, toda oboje je govorilo jezik, ki ga ni razumel. Negibno je stal pod njenim vprašujočim pogledom. A tudi nihče drug v dvorani se v tem času ni ganil, dokler se ni mahoma odvrnila in s tem razdrla ukletja. Tega se je zavedel kakopak šele mnogo kasneje. Krenila je k zadnjim vratom, Ruiz Rios pa za njo Ko so se vrata zaprla, je Kendric zdajci opazil Twistyja Bariowa, ki je stal zraven njega. Mornarjevo lice je imelo čuden izraz. Bil je kakor odsoten in se niti ni zavedal, da postaja predmet občega zanimanja. Še vedno je strmel v tisto stran, kamor sta bila izginila Mehičan in njegova spremljevalka. Nazadnje se je iztrgal iz zamaknjenosti, si potegnil z roko po čelu in z opotekajočimi se koraki krenil proti vratom. Kendric je stopil za njim ter mu položil roko na ramo. »Miruj, stari«, je rekel. Barlow se je zdrznil in si segel v lase. »Vem, kaj te je tako zmešalo. Nemara so bili pa vendarle stekleni.« »Bisere misliš?« se je Barlow zasmejal. »Mar meniš, da bi mogel zaradi njih koga ugonobiti? Bodi pameten, vrtoglavec, nisem oijan.« »Kam se ti torej mudi?« Kendric je čutil, da je nekaj narobe. »Opravek imam«, je odvrnil mornar. »Sicer bi bilo pa tudi zate bolje, da bi se brigal za svoje reči.« Kendric je skomignil z rameni in se vrnil k prijateljem. Na pragu je še enkrat pogledal čez ramo in videl Bariowa, kako je hitel za izginjajočima postavama Ruiza Riosa in njegove tovarišice. Nekaj ljudi ,ki so menili, da je izguba deset tisoč dolarjev hud udarec, je hotelo Kendrica tolažiti. Njegov odgovor je bil tlesk po hrbtu in veselo vprašanje, za koga ga neki imajo. Najbližji prijatelji niso zapravljali sočutja, ker so dobro vedeli, da ga ni treba. Poznali so Kendricovo neomejeno zaupanje v prihodnost in njegovo zaničevanje do denarnih skrbL Čez pol ure se je Twisty Barlow vrnil. Kendric je bil židane volje. Bil je med prijatelji in se je čutil že povsem domačega. Pravkar jim je pripovedoval, kako je bil zaslužil izgubljeni denar. V Mehiki je kupčeval z nekim človekom, kateremu ni zaupal. Zato ga je pripravil, da mu je izplačal njegov delež v unijskih bankovcih in zlatnikih. Nato je jahal kakor peklenšček, da je ušel peščici razcapanih grlorezov, ki so jih bili gotovo poslali za njim. »Tako, in zdaj sem ga rešen«, je končaL »Zdaj vsaj lahko mirno zaspim.« Čeprav se je bil Barlow navzven pomiril, mu je vendar še vročično tlelo v očeh. Kendric je to takoj opazil. Opazil je tudi, da ga Twisty očividno čaka. »Alo, Twisty«, je rekel Kendric, »zapoj nam kakšno lepo pesem.« Mali oglasi rfiflTFffl Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kdor želi po nizki ceni na letni oddih je 2a njega samo sveži zrak in izvrstna hrana na Döhlen- dvoru p. Preval) e. 16Ó49-JS ti» Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kompletno opremo Ta damski salon, s 5 kabinami, ugodno prodam. — Redka prilika. Salon Mary, Mestni trg 3. 16722-6 Med mestom In deželo posreduje s>Jutrovc maß oglasnik Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Dobro vino lastnega pridelka, — proda Miki Vladimir. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 16709-33 Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana Kodeljevo. Povšetova 47. telefon 25-91. 278-33 Rdeče višnje in ribizel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39. 16695-33 Kupnj domače blago! EZIJi SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je prijetno sredstvo za čiščenje. Dobro učinkuje. — škatlica vsebuje eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283-23OC 1935 1. Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4-sedežni avto s pregibno streho, dobro ohranjen, poraba bencina 8 lit. — cena 14.000 din. — Preželj, 2eleznikarjeva 16. 16731-10 Avto odprt, znamke Talbot, 6-se dežni, v dobrem stanju, — prodam za din 7.000. Informacije v nedeljo: Garaža Kernen, Bled ali pri lastniku, Agič, Grad 176. 16715-10 Beseda 1 Din, davek " Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Špecerijsko trgovino s trafiko, s popolnim inventarjem, dobro uvedeno, tik tržnice, prodam skupno z blagom za 30.000. Po-slovnica Drobac, Zagreb, Amruševa 1,11. 16708-19 Gostilna, trafika in trgovina zagotovljena eksistenca, — brez konkurence, z dokazanim mesečnim prometom 60—70.000 din, s popolnim inventarjem, vinskimi sodi, stanovanjem, nizka stanarina za 25.000 din. Poslov-nica Drobac, Zagreb, Amruševa 1, II. k. 16707-19 Pozor! Naprodaj je restavracija s senčnatim vrtom in vsem inventarjem v centru mesta Ljubljane. Mesečni inkaso 70.000 din. Pismene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »100«. 16718-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo 17 ha z gostilno, starozna-na in priljubljena izletniška točka v neposredni bližini Maribora, oddam takoj v najem z živim in mrtvim inventarjem ter vsemi zgrad-3ami. Resni, kavcije zmož-□i reflektantje naj pošljejo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod značko »Sigurna bodočnost«. 16663-20 Hiša vogalna, pripravna za vsako trgovino, 4 sobe, 2 kuhinji, klet, vrt, električna razsvetljava, naprodaj za 62.000 din. 20.000 lahko oitane. Gubčeva 46, Pobrežje pri Mariboru. 16729-20 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro atl daja nje naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 7 sob _ pritiklinami, vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« na ogl. odd. Jutra. l6634-21a Vilo najmanj 6 sob s pritiklinami, vzamem v najem. Ponudbe s popisom in ceno d »Vila« na ogl. oddel. utra. 16633-2 la ss INSERIRAJ V „JUTRU44! Beseda 1 Din, davek ! Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Na stanovanje sprejmem zakonski par ali dva gospoda ali gospodični. Soba ie čista in solnčna. — poseben vhod. Janševa 15 Bežigrad. 16727-23 Elegantno sobo v centru, separirano, s ko palnico, novo pohištvo, od dam takoj. — Informacije Resljeva cesta 4. 16726-23 Prazno sobico majhno, s posebnim vhodom oddam ves dan odsotni gospodični. Cena 110 din. Merosodna 1. 16720-23 Opremljeno sobo oddam. Gradišče 8b. parter levo. 16710-23 Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din. dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Avtomehanik. Bohinjsko jezero, Blago srce. Doplačam, Dobre obresti,, Družba 26, Dieta važna, Dobrosrčen, Diskretnost, Gotovina, H 1888, Harmonija, Kavcije zmožen, Ljubljana, Mehanik, Nagrada, Nastop takoj. Nastop takoj 100, Okoli-čanka, Organizator, Osamljen, Poštena, Pletilni, Prvovrstno, Prijatelj, Pfaff, Prijetno, Pridna in poštena 23, Rad plačam, Resnost 33, Reden točen plačnik, Stalen miren dom, Stalen 76, Sigurno 998. Skupnost, Sodelovanje, Tristanovani-ska vila. Ugodno 77, Vesten in natančen, Vzajemno, Vdova, Zanesljiva 32, Zelenjava. Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zgubila se je v nedeljo na progi Bled Ljubljana kapa avtomobilskega kolesa. Na kapi je ime Horch. Odda naj se proti nagradi : Sitar Wolfo-va 12 ali Bled, Hotel Lovec ali Paulin, Podbrezje. 16724-28 Od Vas J® odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite ivano kemično ölst Iti ah barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanam nasip 4-6 teleks — Sveti olì ka loie» I fe zanesljivo olje ker je njegov „film44 kot elastična blazinica, zato poveča kompresijo in s tem INDIAN0L\ poveča brzino 4 motorja ne odpove niti pod najtežjimi okoliščinami Za svoje motorje kupujte le domaČe prvovrstno motorno olje za motocikle s primerno kompresijo MOTOCIKLISTI! »INDI AN OL« Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki IGN. VOK - Tavčarjeva ulica Dotrpela je naža ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, sestra in tašča, gospa Ivana Zupančič roj. RRESKVAR SOPROGA VIS. KONTR. DRŽ. ŽEL. V POKOJU Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljublana, Selca, Jesenice, dne 14. julija 1938. Globoko žalujoči: JOŽE, soprog; JOŽE, šolski upravitelj, FRANCI, trg. poslovodja, sinova; VLASTA, hčerka ter ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni a-ivod Občina LJubljana Mestni pogret ni »vod Obólna Ljubljana Nenadoma je preminul naš ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod MARTIN KUGLER trg. potnik tvrdke L C. Mayer Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, CELJE, dne 14. julija 1938. Globoki žalujoči : APOLONI J A, soproga; DANA, hčerka; MIRKO, sin — ter ostalo sorodstvo Iz Gornjega grada gg— O X. vsesokolskem zletn v Prari in nepozabnih doživetjih v bratski Češkoslovaški bo predaval br. dr. E. Mejak v So-kolskem domu v 9oboto 16. t. m. ob 20. Praškega zleta se je udeležilo 9 članov So-kolskega društva Gornji grad, ki eo 6e vrnili z najlepšimi vtisi in iskrenim navdušenjem za bratsko Češkoslovaško iz Prage. gg— Naš poštni urad bi se moral 15. t. m. izseliti jz dosedanjih popolnoma n ©odgovarjajočih prostorov v praktično iin higiensko urejene lokale v bivšj »Čitalnici«, kjer so se izvršila že vsa potrebna adaptacijska dela. Pred nekaj dnevi pa je prišlo od ministrstva naročilo, da se z adaptacijo takoj preneha m se do nadaljnega poštni urad ne preseli. To je jako čudna zadeva. Sedaj bo moral erar plačati velike adaptacijske stroške in ostalo odškodnino lastniku bivše »Čitalnice«, razen *ega smo sredi letovi-ščarke sezone, poštni lokal pa je še vedno v prostoru ki je sicer res brezplačno na razpolago, s čimer pa še ni rečeno da odgovarja občinstvu in uslužbencem. gg— Urarja smo dobilj v našem mesta, kjer ga doslej sploh ni bilo. V vsem &re-zu je samo še eden urar in to na Ljubnem, tako da ie novemu urarju eksistenca zasi-gurana. Urar Fric Oblak dosedaj v Celju, se je naselil v novj hiši trgovca Franca Zmavca. Urarjeva žena je šivilja. gg— Naval letoviščarjev na Gornji grad je letos takšen, kakršnega še nismo doživeli. Ne prihajajo samo stari znanci nazaj v naše mesto, dobili smo letos tudi nove goste iz Beograda in celo iz Budimpešte. Opozarjamo interesente, da si pravočasno rezervirajo stanovanje pri domačem Tujòko-prometnem društvu. RÀDIO Petek. 15. iulija Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče^. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Napovedi — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Karakter j