Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi je moči	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME7UKI	Od boja do zmag©!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Ste-cf. 35.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 27. augusta 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
PUBLISHERS PLEASE TAKE NOTICE.
Hereafter tone Exchanges should be fetrwarded to 1518 W. 20). St,, Chiqag|a| apd not 597 W. 20. St. as heSetobeftone. Pldaste corrject you1 mailing list.
Mgmient of Glas Svobodle Co.
ČITATELJEM IN NAROČNIKOM V CHICAGO.
Prbeimo vse one, kateri so po Povem urejevanju hišnih šttevilk, predrugačili Injih hišno številko, da nam nemudoma naznainijoj isto ako hočejo, da jim pošta liste ne ustavi.
Novla hišna št. Glas Svobode je 1518, pišite tbraj na to številko.
Uprava Glas Svobode.
NA ZNANJE.
Zastopnike, naročnike in čita-telje “Glas Svoboiie’’ opozarjajo na NOVO HIŠNO ŠTEVILKO, na katerb naj naslove vsa pi-'sma, naročila in nakaznice tikajoča se upravmištva in uredništva tega lista. Nov naslov je: 1518 20th Street.
prpsimo, da se vse pošiljatve in pismu naslovijo “GLAS SVOBODE” CO. in NE M. V. Konda, ker Konda je odpotoval v staro Jdomovino.
Uredništvo in Upravništtvo “Glas Svobode” 0°.
ZASTOPNIKI!
Prosimo Vas, da se potrudite in takoj pričnete pobirati darove od rojakov v Vašem okolišju za slovenskega pisatelja Podravskega. Te darove pošljite s imeni darovalcev na “Glas Svobode”, da iste priobčimo v listu in potem odpoštljemo na merodajno mesto. S pozdravom!
“Glas Svobode Co.”
Listnica.
—	J. Ocepek.—Kn j igo The Priest, the woman and' 'the confessional dobite v nemškemu je!ziku, ako pišete na “Pfaffenspiegel”, 817 N. Ridgeway Ave., Chicago, IM. Stane 50c.
—	Kedar pišete na Glas Svobode ter želite odgovora, pndjajte 2c. znamko, ker na pisma katerim ni ■znamka za odgovor priložena, se ne bo odgovarjalo-
NAZNANJE.
Cenjenim bratom društva št. 7 S. S. P. Z. v Arona, Pa. naznanjam, da ■se je na seiji 15. avgusta 1.1. sklenilo, da bodo v bodoče društvene redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in ne tretjo1, kakor je (bilo do sedaj.
Mike Raj er, tajnik.
Književnost.
Dobili smo “Svobodno Misel” 7. — 8. štev. za mesec Juli — Avgust.
Vsebina je po navadi zelo zanimiva in prefltoristna za vsacega svobodomiselna. Komur je na tem ležeče, da hoče samostojno misliti, naj si naroči “Svobodno Misel”, Upravniš-tvo, Praga — Vinogradi, Češko — Austria. Stane celo leto 6 kr. ¡za A-meriko.
Rojaki, ustanavljajte podporna društva, ter jih priklopite k S. S. P. Z. v Chicago.
Če bi bili vsi slovenski delavci naročniki na “Glas Svobode” bi bil ta najrazširjenejši slovanski list na svetu. Somišljeniki razširjajte ga!
DENiRJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ..............   SO	kron,
za	$ 20.55 ................ 100	kron,
za	$ 41.10 ................ 200	kron,
za	$ 102.75 ................ 500	kron,
za	$ 205.00 ............... 1000	kron,
za	$1020.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprillčne-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York «104 St. Clair Ave., N. E.	bleveland, Ohio
SVETOVNI PREGLED.
Kritičen položaj v Avstriji
Bati se je izgredov “Krvave nedelje.”
SLOVANI PROTI NEMCEM.
Dunaj, 22. aivg. Z današnjim dnem se je pričel za Avstrijo kritičen dan. Z mučuo skrbjo se pričakuje izid dneva, ter bati se je, da če biti “krvava nedelja”.
Razburjenje med Čehi in Nemci je velikansko. Narodne strasti so pod ritisom novejših dogodkov do vrhunca prikipele. Ako pride doeksplozije, tako se je najhujšega bati.
V moravskih mestih Lundemburg in Goding in v češkim Gablonci, pogorišče zadnjih krvavih dogodkov, so nameravane velikanske demonstracije. V Untertemenau, Dol. Avstrija, do cela nemško mestece, se je 3000 Čehov zbralo da obhajajo sokolsko slavnost, kar pa je tamošnje Nemce grozno razburilo in hočejo za plačilo jim prizadeto “zasmehovanje” nasprotno demonstracijo vprizoriti.
Oblastva Store' varstvene priprave; v vseh 'krajih je vojaštvo in o-rožništvo nastanjeno. Povelje je izdano, da ako bo vojaštvo moralo vmes poseči, tako ima ostro streljati. Sokolska slavnost v imenovanim kraju je sicer prepovedana, a razburjenost ni odstranjena.
Na Dunaju ima 'biti slovanski ljudski shod; a tudi tukaj je oblast posredovala — s prepovedjo, toda ravno tu se boje krvavih izgredov “rdeče nedelje”.
Ker se strast ne more dalje brzdati, se ministri posvetujejo in ministrski predsednik baron Bienerth je cesarju poročal o izidu ministrskega sveta, na kakšen način bi se moral parlament k vspešnemu delovanju zopet Sklicati. Uradno je razglašeno, da se 'bo “med strankami 'pogajati pričelo. ’ ’
Kakor je današnje stališče, se ni nad j ati na sporazumi jen je.
Nemčija*
Framkobrod, a. O. 23. avg. Dvajset popotnikov in toliko železniških vslužbencev je bilo danes nevarno ra-■njenih, ko je osobni vlak z nekim strojem skupaj trčil.
Berolin, 23. avg. Pri Ofenbaohu so imeli šolski otroci izlet in ko so se otroci na obrežju plitve vode blizo marnske zapornice igrali, so neki dečki zapornico odpili da je silno drveča voda 15 deiklic odnesla. Na u-pitje so tovarniški delavci prihiteli ter devet deklic rešili a šest jih je u-tonilo in eden rešilnih delavcev je pri svojem samaritanskem delu junaško življenje zgubil.
Švica.
Genf, 23. avg. V mestni plinarni je bila eksplozija. Sedem ubitih so doslej spravili iz pod razvalin. V okrožju ene milje so vsa okna razbita.
Kasneje so še več ranjenih rešili. Hiše v bližini plinarne imajo razpoke in iz nekaj hiš so :se morali ljudje izseliti, ker preti nevarnost, da se porušijo.
Španija.
Melilla, 23. avg. Španska provi-jantna kolona je bila blizo Sidimusa od Maurov napadena. Po hudi bitki je bilo 7 'ŠpanjPlcev ranjenih, a napad je bil odbit vzlic temu, da je sovražnik C?) izdatno pomoč dobil.
Barcelona, 23. avg. Da bi se revo-luciljoniarno gibanje zatrlo, je vlada 94 posvetnih šol- in učiteljišč zaprla, češ, da je učni' načrt revolucijoname vsebine. Več namišljenih anarhistov je iz dežele izgnanih.
Argentinija.
Buenos Aires, 24. avg. Pri vhodu v pristan Montivideo (Urugay) sta dva izletna parnika skupaj trčila, kar je ■posledica bila d‘a je med 150 in 300 o-seb, večinoma ženske in otroci, utonilo.
Ladij! sti bili argentinski parnik “'Colombio”, z izletniki iz Buenos Aires, kateri so bili namenjeni k neki svečanosti v Montivideo in nemški parnik, kateri je bil namenjen za 'lokalni prevoz potnikov. Nemški parnik se je tako brzo potopil, da na rešitev niti misliti ni bilo.
■Sliši se, d‘a se je nameraval kapitan, nemškega parnika usmrtiti, kar se mu je pa preprečilo.______________
Agitirajte za “Glas Svobode”,
V podporo slovenskemu pisatelju Podravski v Ribnici na Pohorju, Štajersko.
L. Mayer...................$1.00
A. H. Skubic...............$1.00
Mrs. M. Konda..............$1.00
I. izkaz	$3.00
Rusija.
Petrograd, 24. avg. Mesto Baku, sedež na milijone 'bogatih družb ne more svojim finančnim obveznostim zadoštiti. Tri leta že zahtevajo družbe, katerih večina delnic je na Švedskim, nai Angleškim in v Belgiji, od ruske vlade 15 milijonov dolarjev kot odškodnino za, vsled revolucije na imetju povzročeno škodo. Glasom koncesije imajo 'Oljnate družbe pravico do varstva njih imetja po ruskih oblastih. Toda vlada pravi, da je škoda vsled “neodvračljive sile” nastat la, zaradi čelsar Rusija ni obvezna. Vsled tega so kompanije, čigar so podjetja in zemljišča v Baku, se uprle plačevati občinski davetk, kar je imelo za posledico da so morali šole zaprti in učitelji so primorani beračiti. Mestni uradniki ne dobivajo svojo plačo in so morali iti na žetve delati. t
Mehika.
Mesto Mehika, 23. avg. Iz Acapulco došle brzojavke poročajo, da vsled zadnjih potresov so se Clipperton-otoki v morje pogreznili. Po zadnjih potresih ni iz otokov nobenih brzojavnih poročil, in morska tla ondot-nih krajev so vulkanična, tedaj so pristauiščni uradniki vlado naprosili, da bi odposlala parnik, kateri naj bi se o osodi prebivalstva ondotnih o-tokov prepričal. Vse kaže, da mehi-kansfci vladi ni veliko za osodo otokov, ker do sedaj še ni nobeno ladjo odposlala.
Turčija.
Kanea, Kreta, 23. avg. Vlada na Kreti se je napram zaščitnim velevla-stim zavezala, kakor je bilo zahtevano, da grška zastava ne 'bo več raz-obešena.
Švedska.
Stockholm, 24. avg. Od žena vseh družabnih razredov podpisano prošnjo so kralju izročili, da se spor med delavci in delodajalci razsodišča v razsodbo vroči.
Ministrstvo notranjih zadev je dalo brzojavne informacije na vse lokalne governerje, da imajo silne na-redbe odrediti v varstvo: onih delavcev, (kateri se hočejo k delu povrniti.
112 nemških nakladalcev premoga je prišlo iz Travemünde, da več parnikov s premogom, kateri že 14 dni v pristanišču stoje, obrazložijo.
Komu je srleča mila?
'James P. 'Stillman, miljona.rjev sin je bil rojen pod srečno zvezdo.
Pred) več tedni j,e šel na zapad na počitnice in na potu domov se je registriral za dobavo državnega zemljišča v Flathead Indiani rezervaciji. 'Ta teden jie pa dobil brzojav, da njegovo ime je izžrebano, ter da bo deležen jedrne četrtine sekcije zemljišča, katero praVico cenijo na $8000. Do sie-daj se še ni odločil, ako bo sprejel darilo in kmetoval pet let ali ne.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
ŽALOSTNO STANJE V McKEES ROCK, PA.
Pennsylvanski kozaki streljajo na štrajkujoče delavce
NASTOP A V ST R I. KONZULA.
'Pittsburg, Pa. 24. avg. Otožno razpoloženje vlada danes v tovarniškem kraju MdKees Rock, kjer se nahajajo podjetja “'Pressed Steel Car Co.” Dolgi mrtvaški sprevodi se premikajo — žalostno za gledati — od grško-batoliške cerkve proti malemu sv. Marije-polkopališču pri Sehoenville. Troipe štrajkujočik s svojo rodbino so spremljali praznično opravljeni in z žalostnimi pogledi, umrle, kateri so padli kot žrtve za dobro toda zgubljeno stvar. Pozno na večer, so blizo železnice 'še tri usmrčene v grmičevju našli, 'brez dvoma 'tudi žrtve bitke v soboto, kateri so se ranjeni v grmovje splazili in tam umrli. Vsi trije so bili razmesarjeni, da jih je bilo komaj spoznati.
'Vsih skupaj jte 11 usmrčenih in dva ležita v 'bolnišnici ko j ih smrt se pričakuje v prihodnjih 24 urah.
'S pogrebom v nedeljo padlih in o-nih treh mrtvih najdenih, je premirje nastopilo in ves dan ni 'bilo slišati streljanja in tudi aretacije ni bilo. Stavbarji in oni ki ž njimi .sočutstvu-jejo so mirni in so še nameravano zborovanje opustili, ker so uvideli, da pod sedanjimi odnošaji bi bilo vsako zborovanje brezuspešno.
Evgene V. Debs je bil prišel v Mc-Kees Rock, da bi govoril. Toda tudi on se je izjavni, da bi bila vsaka beseda zaman.
Trud, da bi se obtožba napram predsedniku Hoffsted vložila, zaradi oropanja prostosti svobodnih delavcev, je bil brezuspešen. Zvezni sodnik Jordan se je 'branil peonažno tožbo sprejeti, katero je Albert Vamos potom avstrijskega konzula vložil. Jordan je rekel^ da tako tožbo po-■pred ne sprejme, dokler niso zvezni uradniki zadevo preiskali in potrebna dokazila doprinesli. Tudi' se ne mora tožba ne proti Hoffšted in ne proti Cohen, 'kot 'nabiralcu stavkokazov, ■vložiti, marveč napram “Pressed Steel Car Co.”
Pozneje je prišel ukaz iz Wash-ingtona, da se preišče stanje v tovarni in da se dbžene, če so tam ljudje proti svoji volji zaprti.
66 jetnikov je bilo do sedaj v železniških vozeb zaprtih, a sedaj so jih s posebnim vlakom v pittsburške ječe prepeljali. Zagovarjati se bodo morali zaradi nedostojnega obnašanja in imetja prepovedanega orožja.
Po zaidu solnea, se je pričelo hiše preisfcavati po orožju, ker neki drž. zakon prepoveduje inozemcem orožje imeti. —
Mi pravimo samo toliko, da ameriško delavstvo ne sme biti .ponosno na “svojo slovito svobodo.”
Ameriška svoboda ni za delavca! To si je sam kriv!-------
E. H. Harriman nazaj.
E. H. Harriman, borzni kralj, špekulant, kapitalist in lastnik raznih železnic se je včeraj povrnil iz potovanja po Evropi. Brokerji in špeku-Tantje so se bajte kar tresli, ko se je raznesla vest, da pride Harriman na borzo.
Chicaga
šteje sedaj po novem ljudskem štetju 2 in pol miljona prebivalcev iz med teh je 30.000 delavcev brez dela.
RAZNE NOVICE.
SLOVANSKI SOKOLI.
Vse slovanske narodnosti bodejo zastopane pri velikem “izletu Sokolstva” v Chicago.
Avgust 26—29 'bo ’ dan slavija za Chicago in vse slovanske narode živeče v tej metropoli. Češki sokoli iz Evrope in vseh delov Amerike, kakor tudi drugi slovanski sokoli, med temi seve 'tudi “Slovenci”, bodejo v teh dneh jtavno telovadti po raznih chi-caških parkih. Kar je češkega Plzna v Chieagi je vse okrašeno z narodnimi (slovanskimi) zastavami. Vse se 'pripravlja za veliko veselico in pohot po ulicah kakor tudi za veliki banket, ki ga bodejo pripravili do-šlim in lokalnim sokolom na čast. Kakor se poroča udeležijo se slavnosti večina slovanskih društev — korporativno — in tudi socijalisti 10, 11, 12 in 34 warde se 'bodejo vdeležrli korakanja.
Govori se, da kaj taeega Chicaga še ni doživela in za to vse mlado in staro nestrpno čaka prihajajoče sokole in uspoireda, ki se ima pričeti v petek jutro ob 7 uri.
Prihajajočim': Dobro došli!
CERKVENO PREMOŽENJE V ZDR. DRŽAVAH.
Siromašno premoženje je cenjeno na $1.250,000,000.
Washington, 19. avg. Posestva, katera 'laste razne cerkve v Zdr. državah se je cenilo leta 1906 na $1.250,-000,000, tako poroča Census Bureau v svojem petem eerkvenem poročilu. 33 miljonov je kat. vernikov, od katerih so več kot polovica žene in o-troci in 61.6 odstotkov te skupine pa so protestantje. V letu 1906 je ibilo 39.1 odstotkov vernikov od cele populacije proti 32.7% v letu 1900.
Kakor se vidi v tem poročilu raste število fanatikov s številom celega ljudstva, v večji meri pa se pomnožu-je cerkveno premoženje in toraj ni čuda, da papež pošilja svoje blagoslove v Ameriko.
Rimo katolikov je 12,097,142 proti 20,287,742 protestantom, skupaj toraj 32,936,445 cerkvenih pripadnikov, vsi drugi miljeni (60) ameriškega prebivalstva pa so — no bomo rekli po Sojarjevim izreku — odpadniki.
4,000.000 blaga prišlo po Tihem morju.
Poit Thounsend, Wash. Iz Yokabo-ma dospela brzojavka naiznanja, da plove proti Puget Sound tovorni parnik Minnesota, na katerem je za $4,000,000 blaga.
Samo surove svile in čaja je v vrednosti čez $3.000.000. To je najdražji tovor, kateri je še kedaj bil naložen na en sam tovorni parnik.
Ustrelil 25 oseb.
Monroe, La. 26. avg. Bill Way, negro iz Pine Bluff, Ank, je ustrelil in ranil 25 oseb danes. Way je prišel ob pamet, zagrabil puško in letal po cesti, streljajoč na vsakega, ki se je v njegovi bližini na ulici pokazal. Obstrelil bi bil še več, ko se ne bi posrečilo stražniku, za rkojegai ime se ne ve v boju usmrti ga.
Premaganega so belokožči obesili na bližnji drog, kjer je visel eno uro, potem so ga. odpeljali na središče trga, kamor je že množica navlekla suhega lesa, ga polila, z 10 galoni petroleja in ko so truplo na pripravljeno grmado položili, ožgali.
Po 'končanem 'linčanju se je. množica zbirala za napad na vse v Monroe živeče zamorce, a se je posrečilo županu Forsythe, 'kateri je kil od slaboumnega Waya zadet v desno nogo, množico pomiriti in odvrniti od klanja. —
Zasut — umrl.
Appleton, Wise. 24. avg. — Farmar George Miller, ki se je peljal mimo “gravel pita” kjer je neki Leo Alesch (najbrž 'Slovenec)kopal pesek, je zapazil ležati klobuk na kupu ¡peska. Hoteč ga pobrati je zapazil pod ■njim človeško glavo. To je takoj prijavil oblastveni, katera so prišla na lice mesta in odkopala Aleša.
'Očividno je bilo, da se je cela plast peska vsula na Alescha, ko je kopal pesek in ga. zagrebla v zgodni grob, kjer je vsled primankljaja zraka u-mrl.
Delavci podpirajte svoje glasilo. — “Glas Svobode” je delavski list.
SKRAJNA LOPOVŠČINA.
V	“sosedu izza plota” z dne 17. t. m. št. 101 trdijo “zaplotar-ji” — ¡par(Jon, “Direktorij Juig. djel. tisk. dražbe” da g. Ivan Kaiser ni v nobeni diitektni, ne indi-nekttai zviezi s Pttoletaroean, teer sploh v nobteni zvezi z boji, ki jih vofdi Pnolietarteo napfrUm “Glas Svobodle”.
Tako piše “vrli sosed izza plota,” na prvi shrani omenjene štev. a na četrti (za dinj it) strani se pa čita “Jumgle”. Angleški spisal TJptoni 'Sinclair. Z .avtorjevim, dovoljenjem) prevaja Ivan, Kakor.
Ali ni to za poe’t? Beseda “prevaja” pomeni, da se. to sedaj ,godi in to se pravi v smislu izjave “Direktorij a humfougarj.ev ”, da g. Ivan Kakor ni s' Proletarcem! 'v niikaki, ne direktni ne indirektni zvezi?!
Proletarec mora grozno zabite naročnike imeti, ko jim1 podaja' tako izvrstno obersocialistič-t no hrano. Dober tek!
* * *
V	tisti sapi pravi “sosed izza plota”, da g. Ivan Kaker ni v nekakšni zvezi z bojemi katerega vodi zaplotar proti “Glas 'Svobodi”. — Mi ne vemo za nikakšen boj, pač pa vemo da gospode “Direktorje” zaporedoma razkrinkavamo po zasluiženju.
Iz tega je. zopet razvidno, da “zaplotarji” računajo na nezavednost svojih naročnikov, ko ja še ni dolgo tega, ,ko je imel Kaker cielie strani “šmirpapirja” im še več na razpolago, da je .svojo “božjo previdnost” razmotrival, ob jedneml pa po “Glas Svobode” in) njega osoibje ¡skrajno udrihal. — “Direkitoriju” se možgani vodene'!
* # #
“Glas Svobode” je pripravljen za vsak1 pošten boj, toda s poštenimi ljudmi, pa ne z hum>-bugarjj.
4»	•	•
Po izjavi' “Direktorija” ni Kaker v nobeni zvezi s Proletarcem); g. Ivan Molet pravi, da no-čie! o tej “.schöne Gesellschaft1” ničesar vedit, g. direktor Zavert-niki se skriva za vogal ali pa pod fclop; tedaj ostaneta še edino a-nonimna urednika gg. Krže in Petrič “ta brbljavi”. Ta dva imata časa dovolj in S. N. P. J. jima izVrstno (plačuje za trud: ko urejujeta “soseda izza plota’'.
Koliko časa bo to še trajalo, bomo vidli.
# * *
“Nadldelničar” g. Pr. Mladič, je pred nedavnim proti nekemu trdil, da “.sosed izza plota” ima več naročnikov, kot “Glas Svobodle”. Dobro, naj velja. Vso jamo se vprašati zakaj se potiemta-kim ne tiska “sosed izza plota” na osmih straneh? Šest urednikov je bilo — morabiti so še — pri “šmira”, vsi so brezplačno delali jn od “idealov” živeli, delničarji nedobijo nobenih divi-dent, 'kam pride tedaj; denar od 3000 naročnikov in od oglasov?
Gospod Fr. Mladiču povemo na uho, da “zaplotarji” imajo komaj '500 plačilnih naročnikov (■ali pa ne. Op. st.), in da se 'agitatorjem po. 25 do 50 izrisov pošilja za agitacijo, pa vse nič ne pomaga. Število naročnikov se krči, in edina zaslomba je na na-di, da vrli. sosed Glasilo S. N. P. J. postane, če bo, bomo vidli.
* * *
Pri “sosedu izza .plota” noče biti naenkrat nobeden .sotrudnik, imajo dober nos, a “Glas Svobode” jih bo iz brlogov ščegetal, kakor pastirji na Kranjskem! “miurenčke’” i'z lufonljie zbezajo. To bo zopet za poe’t!
IŠČE SE
Ana Šušteršič, sedaj omožena Tončič, iz Jernejevasi. okraj in fara Črnomelj na Kranjskem, sedaj biva nekje v Ameriki. Imamo važnosti zanjo. Prosimo, da so nam njen naslov naznani ali pa, da se sama javi.
Upravništvo “Glas Svobode”.
I POZOR!	POZOR!t
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
❖
*
*
&
*
Veliki Izlet IPicnic
katerega priredi
Društvo “SLOVENIJA” številka 44
Č. S. B. P. J.
V NEDELJO, DNE 5. SEPTEMBRA 1909, V CENTRAL PARKU.
Začetek tožno oti 2 nri m. Vstopnina 25e. Dame 7 premstvn proste
Vzemi B!ue Island karo do entral Park Ave., okreni South peš do 31. ulici do Parka. Za dobro godbo in postrežbo skrbi
__________________ ODBOR
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
&
*
*$« 4* 4« 4* 4* 4* 4* 4* 4* ^ 4*	4*=*?* 4* 4* 4» 4* ^ 4* 4* 4* ^ *$* 3*
Strahovalci dveh kron

=a
ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
DRUGI DEL.
' XLHI.
¡Na svake ga on muke mecaše: Orne npí je oči izvadio,
I bi jele ruke.odsikao.
,Viša njega u lantini tanko j,
, ¡Keka vidi sva vojska <?areva Bragadina, mlada providura, ’¡Ko ji turske glave odsicaše. Kaja li je sunc-e poč mulo, Skiduje ga s tanene lantije,
, Žiya ga je na mihe derao. Bragadino, pokojna ti duša.
Hrv. narodna. Med1 slavnostnim sprejemom turške armade in njenim vhodom v Famagusto ¡se je mudil bivši prcj-veditore Bragadino v, veliki vojašnici. Izpustiti je bil dal vse jetnike, kakor smo videli, tudi. Kržana in Tomo. ¡Storil je to ne zaradi jetnikov samih, saj je vedel, da bi takisto storili tudi Turki, marveč zaradi tega, da bi mogel izpustiti tudi Ladislava Gjačiča, ki ga je imel zaprtega v vojašnici. Kajti so dil je, da si s tem zagotovi hvaležnost kralja Gjačiča in ohrani pirate na strani beneške republika vsaj pri prihodnjih bojih. Bragadino je bil trdno prepričan, da tudi z zavzetjem Famaguste še ni odločena usoda Cipra, nego da napne beneška republika vse mo či, da ta bogati otok, še treba ' največjimi žrtvami, iztrga Turkom iz rok.
Ko je zarožljal ključ in je Ladislav Gjačič zagledal na pragu svoje ječe proveditorja Bragadina je naglo planil k njemu.
—	Prihaja li moj oče? je vprašal ves iz sebe veselja, da je prišla ura osvobojenja. In ne čakajo odgovora je vzkliknil: Ah, zakaj me niste prej izpustili, da bi se bil tudi jaz udeležil slavnega boja jn slavne zmage!
Šele zdaj je Ladislav zapazil, kako prepadel je Bragadino.
Ali se mar motim? je vprašal -tiho. Na mojega očeta se lahko zanesete!
—	-Vem, Ladislav Gjačič, . je zdaj izpregovoril Bragadino. Vaš oče pride do določenega dne, toda prepozno je že. Prisiljen sem bil kapitulirati in turška vojska je že v mestu. Ker vem, koliko bi dal Mustafa-paša za Vašo glavo, sem prihitel k Vam, da Vas rešim, če je še mogoče. Jetničar Vam da primerno obleko. Ker se je Musta ffe-pasa ¡zavezal, prizanesti prebivalstvu in vojaštvu na življenju in na imetju, bodete lahko utekli iz mesta, predho izvedo Turki, da ste bili moj jetnik.
—	Hvala Vam, Bragadino, in pri spominu na svojo mater Vam prisegam, da Vam izkažem svojo hvaležnost z dejanji.
—	Ni treba meni. Ostanite zvesti zavezniki beneške republike in dajte mi na to svojo moško bese-do-
Krepko sta si segla Bragadino in Ladislav Gjačič v roke. Bragadino je bil prepričan, da bi Ladislav storil raje najsramotnejšo -smrt, kakor da bi prelomil svojo obljubo.
—	In zdaj hitite, Ladislav Gjačič, kajti če Vas zaslede Turki, ste izgubljeni.
-Segla sta si še enkrat v roke in se razšla. Kmalu potem je videl Bragadino ubožno oblečenega kmetskega fanta plaziti se čez dvorišče, in oditi v mesto. Sledil mu je z očmi, dokler se ni izgubil v gneči in izraz zadovoljnosti je legel na njegovo bledo, izmučeno lice.
—	Ta jim gotovo uteče, je mrmral ¡Bragadino, stoječ pri oknu vojašnice in motreč množico, ki se je gnetla v bližini. In če. kdo, jim ta poplača zavzetje Famaguste.
Bragadino je ostal v vojašnici, kajti nameraval je v smislu sklenjene, kapitulacije odkorakati z beneškim vojaštvom iz mesta in v določenem' taboru počakati, da pridejo beneške ladje in odpeljejo vojake v domovino. Umaknil se je bil v vojašhico, ker ni hotel priti v dotiko z Mustafa-pašo. Z okna je opazoval prihod turškega vojaštva, ki še je razvrstilo na dvorišču, in zapustil je svoje mesto šele potem, ko- je zadonela tromba, sklicujoča beneško vojaštvo, da se pripravi na odhod.
Tedaj pa je prihitel pobočnik
generala Trevisanija v spremstvu dveh turških oficirjev.
—	OFo vseh Vojašnicah Vas že iščem; je vzkliknil pobočnik. Hitite, kaj ti Mustafa-paša želi z Vami govoriti, predno zapustite mesto.
Začudil se je Bragadino tej želji in spreletela ga je misel, da bi bil bolje storil, če bi bil z Gjaei-čem pobegnil.
—	Kaj mi hoče Mustafa-paša ? Jaz nisem- več proveditor!
—	Kaj Vam hoče, tega ne vem.‘ General ‘Trevisani mi je ukazal, da Vas pokličem.
Bragadino je vedel, da se ne more ustavljati in zato je odšel s pobočnikom in njegovima spremljevalcema v porušeno palačo, v kateri je nekdaj stanoval in vladal kot zastopnik beneškega doža, Bred palačo -so stale turške straže in polno oficirjev je čakalo povelj svojega zapovednika.
V sobi, kjer je bil Bragadino pred več urami podpisal kapitula-cijsk-o pogodbo, so bili zbrani turški generali z 'Mustafo-pašo in je med njimi sedel tudi stari general Trevisani. Ponosno je stopil Bragadino pred to družbo in s hladno dostojanstvenostjo vprašal:, — Kaji želi turški zapovednik od mene?
¡S temnimi pogledi je Mustafa-paša motril Bragadina. Torej to je bil tisti mož, ki je celih deset mesecev z brezprimerno hrabrostjo branil Famagusto in odbil ne-številne napade stokrat močnejše turške armade? Torej to je bil ti sti mož, zaradi katerega je Mustafa-paša toliko časa trepetal, da mu .pošlje sultan svileno vrvico? To-rej to je bil tisti mož, ki ga ni bilo premagati niti tedaj, ko je eksplozija v podzemskem rovu porušila najboljše utrdbe in ki je podpisal kapitulacijo šele potem, ko so ga njegovi lastni oficirji z mečem prisilili? Kri je uri teh mi slih stopila ¡Mustafa-paši v glavo in krčevito je stiskal pesti. A premagal je svoje sovraštvo in vprašal z zamolklim glasom:
—	Kje je .pomorski razbojnik Ladislav 'Gjačič?
Bragadina je to vprašanje izne-nadilo tako, da ni takoj vedel, kaj bi odgovoril. General Trevisani je spoznal to zadrego v prvem hipa in je naglo priskočil Bragadinu na pomoč, zakaj poznal je besedo-lomnost turških vojskovodij in strah ga je bilo za Bragadina,
—	'Mustafa-paša ve vse, je zaklical Trevisani v italijanskem jeziku, bodite torej previdni.
—	Molčite, je zagrmel turški po veljnik na generala Trevisanija Jaz ne znam Vašega jezika in ne dovolim, da bi se vpričo mene dogovarjalo, česar ne razumem.
Bragadino je med tem premagal prvo presenečenje in je zdaj smehljaje rekel:
—	General Trevisani mi je rekel, da veste vse. če je tako, po tem je bilo Vaše vprašanje popolnoma odveč.
Počasi je vstal Mustafa-paša š svilenega balzaka. na katerem je slonel. Bil je velik/zagorel mož z dolgo brado in temnimi pogledi ki so bili zdaj grozeče uprti na B-ragadina.
Mustafa-paša je težko položil svojo roko Bragadinu na ramo in izraz divje škodoželjnosti se j pojavil na njegovem obrazu.
—	Kje je Ladislav Gjačič? je vnovič vprašal Mustafa-paša. Vi ste dolžni to povedati. Kakor sem jaz držal pogoje kapitulacijske pogodbe, tako jih morate držati tudi vi. Nikar ne mislite, da me bodete premotili. Ladislav Gjačič je v vaših rokah. 'Obl jubili ste ,mii svobodo, če vam pride njegov oče na pomoč, a .predno je še mogel priti kralj Gjačič, ste bili že prisiljeni kapitulirati. Vprašam vas torej zadnjikrat: Kje je Ladislav Gjačič ?
—	Tega ne vem, je odgovoril Bragadino. Na mojo čast, da ne vem kje je. Sicer pa ste se zavezali, da prizanesete vsem prebivalcem in vsem- vojakom v Farna-gusti na življenju in na imetju in prepričan sem, da svoje besede ne boste prelomili.
—	Ne bom je prelomil, je izjavil Mustafa-paša. Toda Ladislav Gjačič ni ne prebivalec mesta Famaguste, niti beneški vojak. Raz-
bojnik je, tujec, ki ste ga vi imeli ječi in zato zanj ne velja kapi-tulacijska pogodba.
—	To je' zvijačno tolmačenje sklenjene pogodbe, je vzkliknil Bragadino.
—	Ne zvijačno, nego dobesedno, je pripomnil Mustafa-paša o-stro. In povem vam brez ovinkov: Če mi ne izročite Ladislava Gjačiča, vas zadene najhujša kazen. Torej, kje je Gjačič?
—	Saj sem vam že povedal, da tega ne’ vem. Iščite ga in če vam bo sreča mila, ga morda še najdete.
Ogenj brezmejnega sovraštva je zasvetil v očeh turškega zapo ved-nika.
—	To mi poplačaš. Antonio Bragadino, tako, da bo yes svet zatrepetal. če Gjačiča ne dobim, zadene- tebe, kar sem namenil njemu.
Mustafa-paša se je obrnil k svojim oficirjem in jim je ukazal, na,j primejo Bragadina in naj ga vržejo v ječo.
—	Vi' kršite sklenjeno pogodbo, je ogorčen vzkliknil general Trevisani in planil izza mize. Bragadino je beneški oficir.
—	Bragadino je prelomil kapi-tulaeijsko pogodbo, je srdito zá-vpil Mustafa-paša. Naj je 'Gjačiča skril ali ga izpustil — storil je, česar bi ne bil smel storiti, in zato ga zadene zaslužena kazen. To je moja zadnja beseda.
Mustafa-paša se je vnovič obrnil k svojim oficirjem in jim kratko in osorno naznanil svoje uka ze. ‘Turško vojaštvo, jim je velel, naj pregleda vse mesto in preišče vsa poslopja. Kdor pove, kje je Gjačič skrit, dobi desettisoč cekinov. Obenem je turški poveljnik ukazal, naj vzamejo vojaki Maro s sabo da poišče svojega ljubimca Toma in njegovega gospodarji Kržana. Zdaj so beneški generali in B-ragadino1 šele spoznali, da Turki podzemskega rova niso na šli slučajno, nego da jim je bila ta tajnost izdana. Globoko je vzdihnil pri tem razkritju Antonio Bragadino.
—	Usoda, usoda, kako si se maščevala, da sem hotel Kržana izročiti piratom!
Ob istem času se je od turškega brodovja pomikal velik čoln proti mestnemu obrežju. Poleg turških oficirjev in vojakov so bili v tem čolnu Piali-paša, kapetan Desan-tič in vojvodinja Asunta. Pred nekaj urami je bil kapetan Desantič prihitel s svojo jadrenieo in zdaj je šel z vojvodinjo v mesto iskat Kržana. Dogovorjeno je bilo, da takoj, čim najde Kržana, odpelje vojvodinjo in njega najprej na o-tok Antikytiro, potem pa gori na istrsko obrežje.
Admiral Piali je šel z Asunto takoj na glavno zapo-vedništvo turške armade, hoteč s svojo vei-javo pomagati, da bi turške oblasti poiskale Kržana. Desantič pa se je ločil od njiju in je krenil- v mesto, domnevajoč, da Kržan in Tomo že nista več jetnika, nego svobodna. Iskal pa je po vseh ulicah in izpraševal po njih vse mogoče ljudi, a izvedeti ni mogel ničesar. Ko je naposled dognal, da je Bragadino izpustil vse jetnike, obšla ga je bojazen, da sta Kržan in Tomo že skrivaj zapustila mesto, ako nista ponesrečila. Sodil je, da sta v prvem slučaju naravnost krenila proti gradiču Mira-bellovem blizu Nikozije, saj sta morala misliti, da se tamkaj mudi vojvodinja Asunta. Rad bi bil krenil za njima, a ker turške o blasti še niso dovolile, nikomur zapustiti mesta, moral je ostati v Famagusti. Celo Piali-paša mu jé odrekel svojo podporo.
—	Sin kralja 'Gjačiča je najbrž kje skrit v mestu, je povedal turški admiral Desantiču. Naši vojaki ga iščejo in zato je nemogoče, da bi mogli pred jutrišnjim dnem zapustiti Famagusto. \
Zvečer je odkorakala iz mesta beneška armada. Zastave njene so vihrale, piščalke so piskale in bobni so peli, ko- je šla z vsemi vojaškimi častmi' čez glavni mestni trg. A vendar je vladala v mestu smrtna tihota. Ne enega pozdrava ni bilo slišati, ne enega klica. Prebivalstvo se je balo zamere pri Turkih, če bi kazalo svoje simpatije hrabrim možem, ki so celih deset mesecev z brezprimerno vztrajnostjo in z nadčloveškim pogumom branili Famagusto pred stokrat številnejšo turško armado, vojaki pa so bili preponosni, da bi. v tej smrtni molčečnosti, spremljajoči njih odhod, kazali nehvaležnemu prebivalstvu svoja čuvstva. Samo trdo so stopali ti
možje in srdito so gledali pred se, dokler niso imeli zadnjih utrdb za seboj.
Od tega dne ni nikdar več noben beneški vojak stopil čez prag Famaguste. Tekom stoletij to nekdaj' tako krasno, tako bogato in obljudeno mesto popolnoma propadlo in samo razvaline še pričajo o njega nekdanji slavi in mogočnosti.
Zaman sp turški vojaki, vso noč iskali Ladislava Gjačiča. Dognali so le to, da je bil Gjačič do prihoda Turkov ‘jetnik proveditorja Bragadina in da ga je ta izpustil neposredno, predno so Turki zasedli mesto in vojašnico. Kako je Gjačič prišel iz mesta, tega ni nihče vedel povedati. Vojaki so preiskali vse 'hiše in vso okolico, a ves njihov trud je bil brez uspeha.
Mustafo-pašo je prevzela ljuta jeza, ko je zažual, da mu je utekel Ladislav Gjačič in izlil- je ves svpj srd na Bragadina.
—	Kar sem namenil Gjačiču naj se izpolni nad Bragadinom, je odločil in takoj izdal dotične u-kaze.
Še ta dan se je izvršila nad Bragadinom strahovita obsodba. Na trgu pred ostanki prbveditorjeve palače so vojaki napravili velik o-der, da bi videlo vse ljudstvo, kaka usoda je zadela bivšega zapovednika Famaguste. Mustafa-paša se je usedel s svojimi generali na balkon, kajti hotel se je naslajati na mukah, ki jih je namenil Bragadinu, in naročil je posebej, naj delajo krvniki kar mogoče počasi
Naposled so vojaki pripeljali 'Bragadina. Ponosno je stopal visoki, v težka železja vklenjeni mož med njimi. Ko je stal na o-dru, se je ozrl po številni množici, ki je stala na trgu trepetaje strahu in sočutja, in zazrl je znan o-braz — zagledat je plemiča Andreja Kržana. Pozdravil ga je z očmi in se potem obrnil h krvnikom, ki so bili med tem pripravili svoja orodja.
Najprej so krvniki obesili Bra-gadi-na za roke na visoki drog, ki je bil postavljen ob oder, na noge pa so mu obesili težke uteži. Zdaj so nategnili vrv in dvignili svoj žrtev kvišku, da so zapokale kosti, ga nustili nekaj časa viseti in ga zopet snustili k tlom. To se je ponavljalo več ur.
Potem so krvniki sneli Bragadina z droga. Odsekali so mu obe roki in mu z noži izbodli oči. Končno pa so ga privezali k drogu in ga pri živem telesu devali iz kože, med katerim trpinčenjem je pa Bragadino izdihnil.
Mustafa-paša je ves čas tega trpinčenja sedel na balkonu in se veselil strašnega trpljenja Rraga-dinovega. Šele ko so naložili krvniki truplo Bragadinovo na voz in je odpeljali iz mesta, je Mustafa-paša vstal s svojega sedeža.
—	Vsakemu krvniku izplačajte pet cekinov, je Mustafa naročil svojemu podočniku. In povejte dečkom, da sem z njimi zadovoljen.
Smrtna tišina, ki je ves čas mu čenja vladala n'a trgu, tudi zdaj ni minila. Ljudstvo se je tiho razšlo, nihče se ni upal ziniti besedice. Strahoviti prizor je bil med ljudstvom provzročil grozen strah pred Turki. Vsakdo je hitel, da s umakne Turkom izpred oči.
Tudi Kržan in Tomo sta hotela oditi. A tii je iz proveditorjeve palače prihitel človek, ki se je bil že med' mučenjem večkrat prikazal na oknu in je od tamkaj v zadnjem trenotku zagledal Kržana in njegovega slugo. Silovito se je mož prerival skozi gnečo, dokler ni naposled došel Kržana, in ga prijel za suknjič.
—	Plemič Kržan!
Pod vtiskom' grozovitega konca,
proveditorja Bragadina, se je 'Kržan kar prestrašil tega šepetaje izrečenega klica. Ne da bi se zavedal kaj stori, je prijel za nož, a ko se je obrnil, mu je nož padel iz rok, tako je bil presenečen.
—	Kapetan Desantič — kaj ste res vi?
—	Da, plemič Kržan, prav jaz sem tu, kapetan Desantič. In kakor vidite — živ in zdrav! Že od včerajšnjega dne vas iščemo* po vseh kotih in danes sem mislil odriniti na Mirabellov grad. —
—	Vi veste za Mirabellov grad? se je začudil Kržan. Torej veste tudi da je vojvodinja Asunta . . .
—	Vse vem, prav vse, prijatelj, ga je prekinil Desantič. Toda tu ni prilike, da bi se pogovorila. Poidite z menoj.
—	Kam?
—	Le pojdite, Kržan. Meni menda vendar zaupate.
—	E, gospod1 milostivi, se je zdaj oglasil ‘Tomo, kaj ste pozabili, kar sva obljubila Mari ?
Zdaj se je spomnil Kržan Tomove ljubice. Mara je našla Toma že dan poprej. Kržan se je z njo in s Tomom nastanil v mali krčmi, ki je od tiste ure ni več zapustil, dokler niso turški biriči prišli klicat ljudi, naj gredo po zapovedni-kovem ukazu gledat kaznovanje proveditorja Bragadina. Tomo ni vzel Mare seboj, ker je bil vedno v strahu, da se je polati kak Turek, a zdaj se mu je zopet silno mudilo k njej, zakaj bil je ljubosumen in se bal, da mu je kdo jv njegovi odsotnosti Maro odpeljal.
Tudi Kržan ni mogel pregovoriti Toma, da bi šel z njim.
—	Ne grem, pa ne grem, je zatrjeval Tomo in je prvič v življenju zapustil- svojega gospodarja.
Kržan in Desantič sta počasi korakala čez trg proti proveditor-jevi palači. Desantič je imel Kržanu toliko povedati, da prijatelja kar ni pustil do besede, in mu ni nikdar odgovoril, če je tudi vprašal po vojvodinji Asnnti. Naposled sta dospela v podrtini podobno palačo, kjer je Desantič odprl vrata. Kržan je Stal pred vojvodinjo Asunto-. Ta je topeč se v solzah, vsa prepadla sedela^ najtemnejšem kotu svoje sobe. Samo enkrat je bila pogledala skozi okno na Bragadina in potem zbežala v stran, tako strahovito jo je pretresel prizor, ki ga je videla.
Ko je Kržan stopil čez prag, je dvignila Asunta glavo. V hipu j planila pokonci in obupno.zaklicala :
—	Andrej, pelji me od tod, le proč od tod, le proč!
Kržan je moral Asunto držati, da mu ni padla iz rok na tla. Brez-zavestno io je nesel na njeno posteljo a vendar mn je srce .vriska lo veselja. Saj jo je našel živo in rešeno — saj je imel zavest, da je zdaj njegova za vedno,
(Dalje prihodnjič.)
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz Paše mesto se za obisk' vd&no priporo, čam.
NAŠI ZASTOPNIKI.
Spodaj podajamo imenik naših zastopnikov, na katere se sme slavno občinstvo za točnost poši-ljatve naročnin na Glas Svobode in drugo v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zauipno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in drugo. Za Ironwood, Mich. P. Gesehell. Za Alix, Ark. Fr. Kre-fel.
Za Leadville, Colo. John Skala. Za Clinton, In-d. John Albrecht.
Za San Francisco, Cal. A. Serjak, Za Bridgeport, Ohio, F. Spendal. Za Indianapolis, Ind. J. Pushnar. Za Thomas, W. Va., J. Merhar. Za Durango, Colo. Mart. Mehle. Za Wint-erquarters, Utah J. Zajec. Za So. Lorain, Ohio, Fr. Vevar. Za Darragh, Pa. Joe Hauptman. Za E. Butte, Mont. Steve Prešern. Za W. Jordan, Utah, Matt Kolar. Za Conemangh, Pa. M. Rovanšek. Za Chisholm, Minn. A Sterle.
Za Aldrige, Mont. Ji. Kočevar. Za Eveleth, Minn. A. Omrzu.
Za Ely, Minn. John Seliškar.
Za Broughton, Pa. B. Godee.
Za Denver, Colo. John Perko.
Za Greenland, Mich, M. Gesehell. Za Milwaukee, Wis. J. Prešečnik. Za -državo Kansas A. Rupar.
Za St. Louis, Mo. V. Sever.
Za Forest City, Pa. Fr. Leben.
Za Springfield, III, L. Pekol.
Za Clari-dlgie, Pa. J. Batich.
Za Huntington, Ark. M. Powetz. Za Sheboygan, Wis. Jos. Malar. Za Stringtown, Colo. Jos. Lenič. Za Moon Run, Pa. J. Arhar.
Za McGuire, Colo, A. Lah.
Za Yale, Kans. J. Cvetkovič.
Za La Salle, 111. L. Zevnik.
Za Lem on t Furnace, Pa., J. Grego rich.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika ’zaloga, obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bige Islud AVe.Cbfugo.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Nesreča v parni opbkarai v Srednjih Gameljnih. O tej nesreči, ki se je dogodila 14. m. m., se poroča: Po 'kosilu ob 1. uri je delavstvo pričelo svoje opravilo. Treba v tek pognati stroje. Strojniku hiti na pomoč postrežljivo dobro dekle Frančiška Koderman iz Zgornjih Gameljnov. Pri tej priči jo vi o vi jermen za obleko in jo potegne za sabo ter vrti ubogo deklico trikrat okoli strojev, da je 'bila na mah zdrobljena in mrtva. Prestrašeno delavstvo odneha od dela. Ubogi starši jokajo. Prebivalstvo pobito žaluje. Žrtev so -prenesli v mrtvašnico v Šmartno. Strašno je mrtva razmesarjena. Glava razbita, roke, v noge zdrobljene, da vsakomu pretresa
Edward Paneli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee A ve., Kenosha, Wis
WELKY’S
Restavracija in gostilna»
552 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1468
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street
nasproti pošte
SHEBOYGAN, WI8. Phone 295 Green
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee, Wis
GOSTILNA!!!
srce.
. UÍifL
ED. SIHRA,
izdelovalce finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in droib-no-612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Dobra Unijsfta Gostilna,kJer‘*
dobi
mrxel in gorak prigri- |nc Q Ofsetni r zek. : Pod vodstvom	OldDlPjr
650 Blue Island Ave.
delikš Dvorana za društvene in unijske seje, im Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave»
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St..	LA SALLE 1LL-
SAL00N
z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Plima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL OANAL 1886
IMPORTIRAN TOBAK, proda jam cigare i-n cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Reinhold
Krofi
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Miiwaul
Phone 1547 J.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga caca producir*.
Podravski- Miklavec
SLOVENSKI PISATELJ BORBI ZA SVOJ OBSTANEK.
(Žalostna slika).
(Ponatis iz “Clevelandske Amerike” z dne 17. avgusta 19*09 št. 65).
Dogodki, ki so se vršili minulo leto in se še vrše letos na Slovenskem, pač na noben način niso taki, da bi vcepili v srca .Slovencev naklonjenost do .Nemcev, Mrliči, pobiti od krogel nemških vojakov v Ljubljani, ranjenci v bolnišnici, samoupior Slovenca, ki je obupal nad svojo in naroda slov. usodo v Velenju, smrt v blaznici bivšega voditelja štajerskih Slovencev, vse to in še več temu podobnega, vpije že k nebu po maščevanju. Nemški narod se čuti po navodilu nekdanjih križarjev nekako poklicanega, da ugonobi Slovence. Ker pa je mera teh krivic že polna, naj torej zve slovenski narod še to, kaj vse počenja nek nemški “heiloveo”, ki je celo c. kr. uradnik, s pisateljem slovensko-slo-vanskim — Podravskim, kako s* preganjanjem, in zaničevanjem i-menovanega pisatelja pljuva v o-braz vsemu narodu slovenskemu. Da je bil pisatelj Podravski
1904.	1. bolan, da je onemagal pod bremenom, ki si ga je naložil, ko je delal črez mero za prosveto svojega naroda, to je vsaj večini Slovencev že znano, torej tega ni treba ponavljati, kakor tudi ne tega, kaj vse je že napravil Podravski na slov. književnem polju. Saj se mu je izkazal narod slovenski hvaležnega s tem, da je daroval 1.
1905,	ko se je pisatelj vrnil še ves slab iz bolnišnice, lepo svoto zanj in za njegovo sestradano rodbino, ki si je s tem darom res zdatno o-poinogla. Da sq mu pa ob času, ko je bil pisatelj v bolnišnici, postavili kot slaboumnemu kuratorja, da so ga oropali vseh zakonskih in drugih pravic, to pisatelju ni bilo znano, ker mu tega ob vrnitvi na dom, dne 18. marca 1905. 1. nihče ni povedal. Znano mu je bilo le to, d.a mu je odtegnil bližnji mu sosed uradno mu priznano odškodnino za porabo njegovega zemlji šča, da mu je isti grozil ko ga je prosil naj mu jo odrajtuje kakor po navadi, da mu odvzame ono zemljišče, da postavljeni varuh o-trok, na katerega se je Podravski v svoji zadregi obrnil, ni hotel zanj ničesar storiti, da je torej dospel iz bolnišnice nazaj v resnici med prave ljudožrce. Kamorkoli se je ganM, povsod so ga pitali z beračem in norcem, kdor je le mogel, ga je poškodoval ter šuntal njegovo ženo, ki je oblastno gospodarila s pridobljenim denarjem zoper njega. Dasiravno je prinesla k hiši le toliko kakor nič, je vendar njemu, gospodarju in ži-vitelju rodovine — pokazala ne-kekrati duri in ko mu je dne 10. junija 1907 umrla še šestletna hčerka, edino bitje, ki ga je ljubilo na svetu, ni bilo tudi pisatelju mogoče več prebiti v sobi, kjer je gledal to drago bitje na mrtvaškem odru.
Kjer je jel 1. 1906 zopet delati s peresom in mu je neki blag človekoljub naklonil v ime nagrade za izročene mu rokopise podpisano menico, da je vzdignil ž njo nekoliko nad 1000 kron denarja, si je kupil s tem denarjem hišico z dvema vrtoma in njivico v oddaljenih Poljčaneh, kamor se je tudi meseca aprila 1908 1. z rodbino, t. j. že-uo in tremi otroki preselil, potem ko je prej opravil vse formalnosti, ki so za takšno preselitev potrebne. Bilo je to pred'Veliko nočjo in ta Velika noč se je zdela Podravskemu tako prijetna, da v svoji prejšnji domovini ze kakih 10 let takšne ni doživel. Tu pa se je na-krat oglasil zmaj, ki je razširil svoje žrelo, hoteč njegi z rodovino vred' požreti, a to v osebi g. o-krajnega sodnika v Marnbergu.
Prvo, kar je storil za njegovo u-gonobljenje, je bilo, da je d^l podravskega zasledovati z žandarji. katerih pa se je lahko odkrižal. ker nikomur ničesar ni ukradel, niti mu napravil kaj žalega. Potem je opozoril prodajalca hiše v Poljčaneh, da je nad Podravskim izrečena kuratela in da naj se ču: va, ker je to nezanesljiv plačnik. Potem je zabranil nekemu napro-šenemu odvetniku iztirjati za Podravskega neki dolg, da bi ne bil zmožen kupljeno hišico popolno-
ma izplačati; dalje je prepovedal zgoraj omenjenemu dobrotniku, ki mu je naklonil oni denar, da Podravskega ne sme dalje podpirati navzlic temu, da je ta imel še voljo do tega in ki mu takšna podpora ni škodovala na imetju. Pre-oovedal je izkazovati trpine dela usmiljenja .on — c. kr. sodnik! Potem se je proglasila kupna pogodba za neveljavno in Podravski navzlic temu, da je bil 1907. 1. ob volitvah v drž. zbor že volivec, je vložil prošnjo za odpravo kurate-le. Pričela so se zaslišanja, najpr-vo njegova žena, na to šbirjih sosedov in njega samega. Ta je t«klj. odločno zahteval, ako vedo kaj zoper njega, naj ga postavijo pred okrožno sodišče, ali pa pred porotnike, kar pa se mu je odločno zanikalo. Končno je bil postavljen pred dva uradno naznačena zdrav-nika. ki sta, videč njegovo delovanje, kar ostrmela nad drznost-io, da se še more dobiti kdo, ki se drzne Podravskemu predbacivati slaboumnost, ki pa se vendar že toliko trudi s peresom in si je pridobil s svojim delom z onimi darovi vred1 v teku treh let za rodovino nad 3800 dohodkov. Pisar, ki je pisal od zdravnikov narekovano spričevalo, je najavil Podravskemu, da prejme sedaj “dekret” kjer bo stalo črno na belem, da je kuratela odpravljena! Toda imenovanemu birokratu je bilo Podravskemu nakopane sramote in zasmehovanja ter gmotne škode še premalo; on ni zahteval nič več, nič manj, nego da naj gre Podravski še za 12 dni na lastne stroške na kliniko po dovoljenje, da sme za rodovino sam skrbeti,*) ker je bil Podravski plačal že desetau (Perzentualgebtihr) in drugega denarja ni mogel dobiti, tega mu pa tudi niso hoteli vrniti, torej se je tej pobožni želji odločno vprl in izročil oskrbovanje svojih* treh maloletnih otrok v roke g. sodnika, ki je smatral njega za nesposobnega in ga je na tujem na vse mogoče načine preganjal.
Med tem, ko je Podravski zaradi raznih zaslišanj se mudil v Mariboru, je prodajalec one prej njemu prodane hiše našuntal ženo Podravskega, da je prej njemu prodano zemljišče zopet ona kupila in dala prodajalcu dovoljenje, da se sme za zaostanek plačila vknjižiti na prodanem zemljišču v Poljčaneh, kakor tudi na polovici prejšnjega zemljišča v marnber-škem okraju.
In on, ki je proglasil kupno pogodbo Podravskega za neveljavno, je urno privolil v to vknjižbo, dasiravno bi mu moralo biti znano, ako si kdo osvoji nad 1000 kron tujega denarja in če je ta denar možev, da potem na prejšnjem posestvu ne more imeti polovice, da še četrtinke ne, da je torej to očiten napad na tujo lastnino. Kupna pogodba, sklenjena med prodajalcem one hiše in Podravskega ženo-, je kar mrgolela laži, zaradi tega je bila tudi takoj odobrena in prodajalec zvarovan, imetje in podstrešje otrok Podravskega pa izpostavljeno v o-čitno nevarnost-
Toda Podravski je moral samo mirno gledati vse to in molčati. Šele potem, ko je po konfliktu, ki ga je imel pri c. kr. drž. pravniku z nekim* poslancem dosegel Podravski ■ zaželjeno prostost ali “B-eseheid”, je odšel na praznike k svoji rodovini ter hotel prevzeti dotično v svojo oskrbo in kuplje no zemljišče v svojo last. Toda bil je odgnan znovič češ, da mora dotično od svoje žene kupiti, ako jo hoče imeti ter plačati nov dese-tak in ker Podravski ni imel ne denarja, pa'tudi ne volje k temu, je samo še vložil prošnjo na sodnijo v Slov. Bistrici, naj postavi otrokom, ki se nahajajo pri mate ri v Poljčaneh, jeroba, obenem pa naj razglasi njegov zakon sklenjen z njegovo ženo kot razvezan zakaj z onimi, ki so znali toliko lagati črez njega in ga po nedolz nim črniti, je Podravskemu nemogoče dalje skupaj stanovati. Todi c. kr. sodišče tej opravičeni proš nji ni ugodilo, marveč je odstopi lo to zadevo c. kr. okr. sodišču • Marnbergu, ki pa je Podravskega obsodilo za 10 kron globe zaradi prestopka, da še je zoper takšno postopanje ž njim pritožil in da o krivicah, ki se mu gode, sedaj noče molčati.
■Nemški g. sodnik, ki je vse leto
ugonobljal napore Podravskega in njega samega, ki je rodovini odvzel očeta, ženi pa njenega moža, ki je oropal Podravskemu njegovo moško čast, njegov ugled in kredit ter mu hotel še živečemu izkopati prerani grob, v kateri naj bi se zvrnil^bodisi že po samo-umoru, ali ugonobljen od j£»adu, nemški sodnik si je že mel roke, češ, zdaj smo ga, »zdaj mu mora vendar enkrat zapeti mrliški zvonček, a to ne samo njemu, marveč vsej njegovi rodovini! Podravski je sicer pripravljen dati za svoje prepričanje tudi življenje, ugoditi želji požrešnega zmaja, toda kdo bo se potem pobrinil za drobne nedolžne otročiče? Saj lahko reče s Kristusom, tudi on: če s surovim lesom to delajo, kaj se bo šele s suhim godilo? Toda preden zapusti Podravski to dolino solz, hoče še razkriti slov. javnosti to nečloveško postopanje ž njim, ki menda ne najde primere v zgodovini in katero bo sodila ter mora soditi zgodovina. “Der Menseh ist keine Fliege” pravi pregovor in ako prejme on, ki reši Človeka iz smrtne nevarnosti talijo v znesku 5*0 kron, torej bo slutim, narod slovenski vsaj toliko ponosen in dobrotljiv, da pozove k odgovornosti ugonoblje-valca Podravskega in njegove rodbine, za kaj to postopanje ž njim ni več kristjansko, ne človeško, marveč naravnost zverinsko, na katero naj vzame omenjeni c. kr. sodnik celo’patent. Kedaj bo vendar našla znana krščanska pravica vhod tudi v avstrijska c. kr. spdišča?
# # *
Iz zgornjega članka je razvidno gorje, kateremu je izpostavljen naš rojak slovenski pisatelj Peter Miklavec (Podravski) iz Ribnice na Pohorju (Reifnig, Steiermark) Rojaki, preobširno bi bilo, če bi hoteli vse navesti, kar je “Podravski” na književnem polju koristnega storil v prid svojemu slovenskemu narodu in smelo trdimo, da je vse svoje življenje posvetil v nrobujo in prosveto slovenskega naroda.
Podravski ni nikakoršen politično strankarski pisatelj, marveč posvetil je svoje duševne moči e-dino slovenskemu narodu, koje je pravi sin in kojega ljubi nad vse!
Rojaki! Slovenci! Ali hočemo narodnemu mučeniku postaviti spomenik po njega smrti? Ne! Mi se zavedamo naše dolžnosti kot Slovenci, kot dejanski socialisti, da pomoremo našemu rojaku v njegovi bedi dokler še živi, da si okrepi zdravje in da bo zmožen delovati še mnogo let na duševnem polju v korist bednemu in zatiranemu slovenskemu narodu!
Rojaki, dajmo lačne nasititi, žejne napojiti in bedne potolažiti; to nas veže naša dolžnost, naša bratska ljubezen do svojega Miznega, posebno pa do našega zaslužnega rojaka!
Slovenci, posebno vi iz zelene Štajerske, položimo pravočasno dar našemu rojaku na mizo, da ga vsaj nekoliko rešimo iz prežalost-nega stanja 5 Pokažimo, da smo socialisti v djanju in ne iz sebičnih namenov s pretvezo idealov.
Poživljamo naše cenjene naroč nike in čitatelje “Glas Svobode” da vsaki vsaj po 10 centov daruje, kar lahko stori, ter nam pošlje, katero svoto bomo po pretoku enega meseca, g. Miklavcu odposlali.
iV ta namen naj se v vsakem kraju, kjer bivajo Slovenci, potrudijo rojaki, da podporne zneske po poštni nakaznici (Money Order) z imeni darovalcev na nas pošlejo nakar bodemo imena darovalcev in zneske v “Glas Svobodi” priobčili.
Z današnjo štev. “Glas Svobode” pričnemo pobirati doneske in bomo danes mesec nabiranje zaključili.
Kar daš z desnico, nikar da bi vedla levica!
Ured. in Uprav. ‘ ‘ Glas Svobode”, 1518 W. 20. St. Chicago, Illinois.
DOPIS.
Cleveland, O. 20. avg. 1909.
Prosim sprejmite teh par vrstic v mam) priljubljeni list Glas Svobode.
Pred nekimi časom sem čital v nami priljubljenimi ilistu Glas 'Svobode, da Vam je nekdo poslal naročnino za list in ob jednem je tuidi) poslal pol dolarja za Vašo kuharico, nakar ste mu Vi odgovoril;-, dla nimate nikake kuhari--ne. Jaz Vam na to rečem, da gotovo morate imeti neko in še dokaj dobro kuharico,, ker nami tako dobro in tečno hnano kuha in zaradi tega se tudi jaz spominjam) svoje -dolžnosti s tem, da Vata po-šl'j|em naročnino zopet za eno leto in o-b jednem borih 50e za Vašo kuharico, a to pa s prošnjo, da •naj nekoliko bolj pazi, kaj nam bo skuhala, kajti pa^crat nam je poslala 'nekoliko nesoljeno oziroma presoljeno hrano-, kako-ršno naši želodci nemorejo prebavljati. Toraj naj v bodoče bolj; pazi, da nam bo dobro hrano kuhala, ker dolbro hrano vedno bolj slastno uživamo.
Včasih pride, da diovelji ne* pazi, da jo dosti ne prerešeta in takrat pride marsikaj preveč presni o.jr n ega. v naše želodce, kar pa nemorajo prebavljati.
V tem slučaju bi svetoval, da nekoliko bolj pazi, da ka-r bo zanjo prav da bo tudi nam v korist in da n-e bo vse skuhala kar kdo pošle.
Pred par tedni sem čital! kot vestni čitiatelj ‘‘Glas Svobode”, od prve do zadnje strani, medi tem sem opazil, da* je* Vaša kuharica pozabivši nekoliko preveč v stran 'pogledala; -na kar sevieda morate Vi ‘bolj\ paziti, da nam ne skuha več baji tacega„ ker ni za naše iže-lodice.
Morda Vam je že znano, da kar nas j,e vestnih naročnikov oziroma čitatteljev Glas Svobode, se bolj skupaj držimo in v tej skupini sem slišal mnogo godrnjajna in zgražanja nad dopisnikom — Non-amicus —. Kar ta piše bi morala kuharica tudi malo premešati in ne sprejemati dopisov kateri so lažnjivi in preveč osebni.
Prosim' toraj, da v prihodnje pazite, kaj bomo odi Vas* sprejeli! ■-Za dobro hrano dober “Ion”!!
Jaz mislim, da Vi nimate odi takih -dopisov nobenega dobička, 'toraj jih lahko izpustite in z lažmi v koš! Dopisniku bi pa svetoval, da, ako je to res k-ar j-e pisal (jaz dvomim) pa naj bo hvaležen, da -se je najedel in napil za dar-mo.	Mulci jub.
Op. ur. Gospodu dopisniku moramo pripomniti, da kakor on trdi, da je zvest -naš pristaš, tako ne moremo zapopasti, kako da se nad “Nonamicu-som” huduje. No-namieus ni nikogar iz naše vrste •oklestil tedaj tudi “Miroljuba” me; za druige ge pa, in celo za naše zagrizene nasprotnike se potegovati1. je nehvaležen- posel in ae-lo odveč. Mi poznamo “Nonami-cusa” in smo* prepričani, -da ni nikomur krivice storil, kdor se pa- zadetegai čuti pa naj- se poboljša. Sicer pa, kako da je gospod* “Mi.riiljub” toliko časa jezo' gojil predno je prišla do vulkaničnega izbruha, ko je vendar dotični dopis že 30. julija t. 1. priobčen bil. beve, ako kakšna stvar toliko časa v -želodcu leži/ je slabo, toda temu ,ni naša kuharica kriva, Zdlravi!
*) Triletno oskrbovanje dotične in pridobljen j e potrebnih sredstev pa »ta pripisala sodnik in o-skrbnik sebi za zaslugo — tatova
Ustrelil se je v Mariboru 581e:r.i prevoznik Fr. Quandest. Vzrok baje neozdravljiva bolezen.
Samomor. Močno rievrastenicen je bil 401etni brivec Avg. Komel v Gorici. 'Pred kratkim je bil vzel britev pa se je -na vrtu ob gvojem stanovanju porezal, toda ne smrt-monevamo. Nahajal se je na to v bolnišnici. Te dn'i so ga hoteli izpustiti. V neopazovanem trenotku se je zagnal *s hodnika na tla ter obležal mrtev.
O zmešinjavah v srbski vojski
poroča b e Ig rajsko “Zvono-”, da ¡vre med posadko- v Nišu, častniki ¡in podčastniki so z razmerami v ¡državi silno nezadovoljni. Vrše se priprave, da: se prisili kralja Petra k odlpovedi na korist bivšega prestolo-masle dnika J uri j a.
Nov carinski tarif izdeluje sedaj rusko trgovsko ministrstvo. Jeseni- ga predloži državni dumi. Po novem tarifu se zniža carina ¡za uvoz onih izdelkov, ki ne tek-imujejo z ruskimi. Zvišala pa se bode carina za luksurijozne izdelke.
Listnica upravništva.
Neuropin Zelodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbranih zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodecnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeoa.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA -----JE ----
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega-, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Moh.or
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
0
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojini domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte Ntorej Slovana v svojo korist.
■B
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od r' kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Pijte najboljše pivo
L. J. P. — Wyo. — Naročnine -prejieli, upamo da v kratkem zopet pošljete četo novih. Pač verujemo, da ste dobili veliko priznanj — vsaj vendar ni več kot ,prav! — Zamorci se hočejo sedaj s Gold dustom prati pa dosegli so toliko, da se svetijo- v lastnem zrcalu.
I Peter Schoenhoffen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.	M
««
Glas Svobode
ff
(The Voice op Liberty)
____________weekly__________________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
' Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.______________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
			in velja 		
ZA AMERIKO:	
	
ZA EVROPO:	
	
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST.. CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Noveoa tudi Stari naslov.
ZAPAD PROTI VZHODU?
Potem ko je Bryan, kot predsedniški kandidat nemogoč postal, je edini mož, kojega demokrati na severu še imajo, governor Johnson v Minnesota* predstavljen. To je, kakor se pravi, dostojn mož in si je slavo s tem pridobil, da je v trdo-republikan-ski državi že večkrat za guvernerja izvoljen bil. Le ta mož se je te dni predstavil pri razstavi v -Sea-tle z nekakim programnim govorom, od katerega damo tukaj po-isknsi: :
“Mi bi morali kot nerazdeljivi del ameriškega ljudstva naš vpliv in naš glas uveljaviti, toda ne samo v pospeševanje materijelnega dobička našega lastnega deželnega dela, marveč mi bi morali zadostno velikodušni in složni biti, da bi za splošni blagor cele domovine delali. Kar zapad zahteva, je patriotizem in napredek: osvoboditev od vseh vrst nejedinosti rodov in predpravic starega in novega sveta, od rojstvenega tiranstva in bogastva, kakor tudi od gospodarstva trustov in političnega stroja.”
Tto se sliši lepo in ker je gospod Johnson častivreden mož, tako se mora smatrati, da on “misli kar govori”. Toda govorance te vrste smo mi že slišali od Peffer, Jere Simpson, Allen, Donnelly in tudi od -B-ry-ana. Vse to jo stari ameriški demokratizem, kateri je na Zapadu še živejši kot na Vzhodu. To se pojasni na kratko iz tega, da je tam število samostojnih eksistenc, farmerjev in neodvisnih trgovcev, razmeroma dokaj večje, kot na Vzhodu. Tukaj je kapitalistični sistem gospode in hlapce naredil in ponosni ameriški duh svobode in neodvisnosti toliko izpodkopal, da je masa odvisnih politično komaj za vpoštevati. To se bo nekoč na vsaki način izspreme-nilo, morah iti, kakor bo ameriški duh odločil, prav kmalu in nenadoma. Za sedaj je Vzhod politično trdovraten, konservativen, ali, da v zapadnem narečju! govorimo ’“effete” — doživel.
'Tedaj Zapad proti Vzhodu? Ali .marveč, ker Zapad, ozemlje za-padno od Mississippi, samo zase v narodnih zadevah nič ne more opraviti, tedaj Zapad od Kanade doli do zaliva. V navedenem govoru je Johnson storil tudi dejansko nekaki ponudek južnim deže-lanom tega kraja.
Samo da to nasprotje je nemogoče. Tu se ne gre za nasprotisto-ječnost dveh gospodarstvenib sistemov, kakor svoječasno med Jugom in 'Severom, kateri so dejansko “mirovni konflikt” tvorili, kakor se je Webster izrazil, marveč le za neki merilno-gospodar-stveni razloček v razvoju. Tista namišljena nasprotstva so bila tudi v minulem stoletju med sedanjim srednjim Zapadom in Vzhodom dokazovana. Ona so se v vzduhu raznršila, ko se je ta kraj industrializiral. Ohio, Michigan in Illinois so danes po njih gospodar-stvenem stališču bolj vzhodna kot zapadna. 'Minnesota ima velikanske plati železne rude in skoraj vse zapadne države imajo premog. Prej ali slej se bo industrija volnenega blaga v Zapadu udomačila. ‘Bo m baze vi n a bo po Miss-issip-piju gori prišla za izdelovanje. V okrožju naravnega plina v Indiani je veliko tovarn nastalo. Tovarne privlačujejo banke in kapitaliste. Situaeia bo tista kot na Vzhodu.
Med michiganskem jezerom in skalovitim hribovjem je sedaj poljedelska oaza. On okra j tistih so rudarske -države, kjer veliki kapital gospodari. Meje se bodo od obedveh strani naprej rile in Severni-Vzhod' bo silno industrielen postal. Tisto se lahko o Texasu re-
če, kateri poseduje velikanske, a še ne izkoriščane rudnike.
Vsled tega se tedaj na namišljeno n-asprotstvo med Vzhodom in Zapadom nemore nikakoršna trajajoča politična stranka ustanoviti, ker predmet tistega razpada. Mimogrede zna, kakor v devetdesetih let jih, ako cene polje-1 delskih izdelkov izvanr-edno nizko stoje, proti-vzhodna struja nastopiti, toda je malo nade na to. Na kratko rečeno: z Johnsonovem -govoričenjem ni nič za storiti. Nasprotje ni med deželnimi deli, temveč med razredi prebivalstva.
Tu smo naslikali politično sliko, katera da veliko misliti in še bo neka ji pota prelitega, predno se bo naše delavstvo toliko zavedlo, da bo v urejevanje gorenje -slike v me-s poseglo. -Političen prevrat mora priti, toda ked-aj? Morabiti "-rej kot si mislimo in pride nenadoma.
GLAVNI ODBOR S. N. P. J. V ZVEZI Z JOŽA ZAVERT-NIKOM & CO.
Socialistični temielj se glasi: “Kdor ne dela, naj- nikar n-e je.” In to je pravo. Kdo-r n-e- seje, ne more žeti in -pote-m-ta-kim tudi ne bi smel jes-ti če ne žanje, iker ini delal, to je-: ni oral in ni sejal, -tedaj' nima k-aji spravljati in ker nima ndčes-ar za spravljati sledi iz tega, da nima ničesar za j-esti i-n glad j-et neizogiben.
‘To načelo jte povsem1 pravo i-n resnično: “Kdo-r ne dela, naj nikar ne je!” Vp-rašanj-e pa je„ če tisti, kateri bi morali v prvi vrsti to- načelo- izvajati, tu to- dejansko izvajajo, namreč to so tisti, ki im-aijo o ne-k-alkšnem socializmu vedno polna usta, s-e po prsih- bijejo, češ, mi delamo- za ideale- in pri nas je vse čisto ko-t zl-atp, prozorno kakor mora odino idea-l biti.
‘Vise prav lepo, vse :kar feege-tač-e ,po ži-lcah, kadar se slišijo take zvišane besede.
Toda cenjeni eitatelj,, predno se daš omamiti po idealih, po tako- vznesenih besedah, prepričaj se od kod prihajajo in kdo jih je izustil. Ne s-ezi v sredino -grma po lepo rudeči -roži, zbodel se bodeš. Ne -veruj' sireniski-mi gl-asovom, kajti oni s-o p-revara, ti pov.zročui-jejo glavobol, za katerega ni le-ka. —
Tedaj rekli smo: kdlor ne -dela,, naj nikar me je. To bi bilo lepo,, če bi se dejansko uresničilo; toda prav -tisti, kateri to načelo besedičijo, škilijo vedno na vse strani-, k-j-e -bi se k polni skledi vsedli in se p-a-sli ob -delu, trudu in požrtovalnosti- drugih, Ibr-ez da bi se le trohico sramu zavedali, da k!ar počenjajo presega- vse človeške m-eje in presegajo dostoj--no-st pirat:),, ako parat s-ploh o dostojnosti govoriti -mora.
-Ljudje, kateri, v svojo skledo pluvajo, a potem- zopet slastno -poVžijej-o, nis-o več ljudljie, marveč spadajo med četveronožee, skoji-mi -dostojen človek noče rad opravka imeti.
Toda preidimo k stvari in primimo sitvar za glavo, ker okoliščin nami ni tneba.
(Pre-d-no se je pred dvema leti .konvencija S. N. P. J. v La Salle vršila, preplovil j.e “Di-rektorij Jugosl. del. t-i-slk. družb-e” v -Chii-e-agi, vse delegate in društva S. N. P. J. iz letaki -s -podpisom Prain-k -Petrič,, -član 'S. N. P. J.; kateri seje glasil:
Vsestranski Janez Kaker in njegova cenzura.
V Chicagi imamo nove vrste so-eijaliste. To so vsestranski (reci p-rostituirani) socijalisti; in ti, ki so prišli po naključju do solastništva lista “Glas 'Svobode” izkazujejo svojo vsestranost stem, da mečejo aktuelne — važne rokopise na komando perečih se sleparjev proč.
Te vrste socijalisti ne spadajo k nobeni politični organizaciji in ne pl-ačujej.o nobenih tozadevnih prispevkov; ampak to je postranska stvar. S-oeij-alizem razumejo po svoje in to menijo zadostuje.
Prišli so iz stare domovine pečeni advokatski pisači in imajo v omari (mesto v glavi) zaprtih nekaj klasikov. Vse to naj- služi za ornament njihovi znanosti.
Kaker se današnje mode popolnoma zaveda in ve, da je pripro-stemn človeku dovolj dokaza za njegovo “učenost”, če vidi v o-mari nekaj knjig.	__
Kakor hitro pa hočeš govoriti o usebini tistih knjig, ki jih ima v omari, tedaj zazeha mož in vse
znanstvo o socijalnem in političnem življenju je tam kjer je bilo — v omari.
V starem kraju je bil neke vrste liberalec, tukaj pa mu ne kaže biti druzega kot kruhoboree. Tc dokazuje “Glas -Svobode”, katerega urednik je zadnji čas on.
Da se dokaže nj-cgovo krahobor-stvo, naj v sledečem objavim do-slovni članek, katerega sem oddal osebno ¡Kakerju, da ga v prilog predstoječi konvenciji S. N. P. J. objavi v “Glas Svobode” v številki 37. m-, mi., kterega pa vsestranski Kaker iz strahu pred Klobučarjem, kateri mu je kdo ve kaj obetal zadnji- -čas in bili tudi vedno pri njemu v uredništvu — ni hotel priobčiti.
Predno preidem k članku naj o-menim, da sem se v četrtek d-ne 12. t. m. oglasil v tiskarni, kjer se tiska “Gl. !Sv.” in na moje začudenje izvedel, da m:oj članek, ki je bil izročen pravočasno uredništvu t. j. v torek 10. t. m. ni pri občen; istotako ne protestna resolucija, ki je bila- sklenjena na seji “Slavije” št. 1 IS. N. P. J., napram centralnem odboru radi izključe-n-ja sodr. J. Zavertnika. Ko sem do-znal, da članek ni izšel, sem se napotil h- Kak-erju, da mi izroči rokopis nazaj. Na moje uprašanje, je li izšel moj članek, je dejal da ne; “dobro, toraj -mi izročite rokopis.” — “¡Rokopisi so v tiskarni,” je odgovoril Kaker. “Če veste da so rokopisi v tiskarni in če ste jih n-e-sli t je, tedaj grem tje ponje.” — “Čakajte, tudi jaz grem v tiskarno,” je pripomnil Kaker. Ker -sem bil pa v naglici, sem zapustil Kakra in šel naravnost v tiskamo, da se informiram o rokopisu. V tiskarni sem zvedel, da tam ni nobenih rokopisov za “Glas -Svobode” in odšel doli, kjer sem- sestal Kakra, ki je bil bledi kot smrt. Naglo je stopil v strojni oddelek, kjer se je pripravljala ekspedicija za list. Tudi jaz sem pospešil) korake za njim-. Naglo ko je vstopil se je približal vajencu in se namuznil, med tem- sem pa dejal Kakru, da rokopisa ni gori. Brž se je obrnil k vajencu ter mežikal mu naj potrdi njegov migljal, katerega je o-premil stemile besedami: “kaj niso rokopisi gori?” Fant je postal rdeč, j-az pa sem tihotapskemu Kakru takoj zaprl sapo stem, da sem mu dejal: čemu pomežlikujete fantu?! Kje so rokopisi? sem žnji-mi, Kaker!
Kaker -se je obrnil in se potrkal po notranjem žepu in rekel: “tu-kajle so, v mojem žepu, pa jih vam ne dam.”
Izročite mi rokopise, sicer vas pustim aretirati. — Kaker pa, ki je menil, da je v stari domovini se je odrezal:: “rokopisi se ne vra-
cajo
’M
Rokopis je bil oddan za priob-čenje in če ne daste rokopisa ste navaide-n falot in luin-p, tak kot vaši zavezniki, ki jim dajete zavetje v listu.
'Konečno se je mož prestrašil in je izročil rokopis s pridržkom, da mu dovolim, da rokopis prepiše.
To sem dovolil, ob enem pa pr-držal vso pravico vsebino članka rabiti kje v javnosti ali v privatnem.
Takile so čikaški “vsestranski” socijalisti a la Kaker, ki je prišel iz -stare dtomovin-e in ki zatrjuje, kako svobodomiseln da je.
Članek, kateri je bil bržčas Klobučarju v pogl-ed predno je imel iti v tisk — kajti zadnji čas je visel Klobučar vedno pri -Kakru — se- glasi:
S. N. P. J. in nje III. zbor.
Bodočnost S. IN. P. J. leži na tehtnici; koncem druzega tedna se nje os-oda določi.
Nekršljiv obstanek jednote v bodočnosti stoji pred delegati na zborovanju.
Dve dejstvi se bo moralo upoštevati, ki bi imeli na splošen razvoj jedn-ote -svoj učinek.
Prvo teh dejstev j-e: temeljita reforma j-ednotnih pravil in neizogibno odslovlje-nje sedanjega predsednika Janeza Stoniča in blagajnika Franceta Klobučarja.
'Sploh i-zpremenitev celega odbora, ki je stal do sedaj v -Ohieagi. Za utemeljitev take reforme ni treba navajati nobenih argumentacij.
Kd'or se je zanimal za notranje delo -S. N. P. J. pod sedanjim odborom, ta ve, da je dovolj vzrokov zavzemati se za temeljne reforme.
Od prvega zborovanja pa do danes j-e vladala v jednoti nečuvema anarhija in cela jednot-a je “ru-
nala” pod pritiskom nekaj mož v centralnem odboru.
Jednota je trpela na klobučariz-mu in stoničizmu.
Prostor mi je preomejen, da bi našteval vsa zločinstva, ki sta jih zakrivila ta dv-a človeka napram članom S. N. P. J*. Resolucija, ki je bila sprejeta na seji društva “-Sl-avija” št. 1 v Chicagi in ki je priobčena (kar pa cenzor Kaker ni hotel) v tej številki dokazuje najzadneji atentat te zalege napram elanom jednote. 'Klobučar se je sicer pral, kakor vedno, češ, da to ni njegovo delo, da se je -sodr. J-ože Zavertnika izključilo iz jednote in se mu na ta način hotelo odvzeti priliko, da bi šel na zborovanje — ampak, da je to sklenil eel odbor. Pozabil pa je povedati mož, da je k temu svetoval on in Stonič, ki imata oba zelo kosmato v-est in sta se bala, da bi vnanji delegatje ne izvedeli o njiju počenjanju-.
“Zavertnika smo izključili, ker je tožil svoj čas jednoto,” je dejal. Klobučar pri seji “Slavije”. In ko j-e Zavertnik prečital tozadevni paragraf, ki določuje, da le lokalno društvo zamore izključiti elana, ako se je oddalo dve tretjine glasov za izkljueenje in je po pravilih vposlal na odbor tozadevno resolucijo, kjer zahteva razsodišča, (kamor bi morala njegova zadeva pred iz-ključbo priti) — j-e dejal 'Klobučar:	“Zavertnik ta-
krat tudi ni šel k razsodišču, ko je tožil jednoto (tri -odbornike jednote, ne pa j-e-dnoto), in neverno, čemu bi se centralni odbor sedaj obračal na razsodišče.” — To. je -menil, bo vl-eklo. Ampak stvar je prozorna! Zakaj p-a niso Stonič, Klobučar in Konda tisti čas, ko so si prisvojili “komišn” uprašali porotni odbor, če so “komišna” deležni??! 'Trojica j-e provocirala, in vsi piškavi izgovori ne pomagajo nič!
Zbor v -La Salle naj stvar pretresa in izreče sodbo. -Najmilejša sodba je: “Ven s kugo!”
Stem bi bila temeljna reforma S. N. P. J. rešena in nekršljiv obstanek jednote v bodočnosti zasi-guran.
V	slučaju pa, da -se zbor ne bi oziral na te reforme, preostaja članom S. N. P. J. edina pot — pot revolucije.
To bi pomenilo za S. N. P. J. vse kaj več kot Stonič in Klobučar; pom-e-nilo bi razkol jednote, kar bi ne bilo brez slabih pa tudi dobrih poslednic.
Prva pot je v bližnji bodočnosti priporočljiva, ker vse je le razvoj.
Dolžnost vsaeega moderno mislečega delavca je, da vzbuja v sobratih in sotovariših moderne misli — ne samo v jednotnem oziru, temveč v javnem življenju sploh. In kdor nima moderne misli, jo tudi drugim dati ne more.
Dosedanji čikaški odbor je- to pokazal dejan-ski.
V	odbor -S. N. P. J. naj se volijo torej taki možje, ki imajo za društveno in javno življenje višje — moderne nazore, pa nekaj delavske inteligence v pravem pomenu besede.
Pričakujemo od III. zbora S. N. P. J., da nam da to, česar do danes ni-s-mo imeli. Frank Petrič, član S. N. P.'J.
V	predstoječem članku j-e gotovo nekaj tacega, kar Klobučarju in Staniču ne ugaja in Kaker, ki meni da bo sleparska zalega prodrla na III. ko-venciji, je bil na razpolago, -da se beseda uduši.
N-aobratno pa j-e tisti Kaker odprl na stežaj predale “Glas Svobode” Klobučarju, da je še enkrat pred' konvencijo zinil svoje obrabljene fraze z namenom, udu-šiti glas pravice.
Kak-er je izjavil: nemaram priobčiti resolucijo, ki je bila sprejeta na dr. “Slavija” št. 1; jaz sem gospodar lista!
Rojaki!
Zapomnite'si tega vsestranskega kruhoborca in pokažite ob priliki, da se mu to otroško trmo lahko izbije iz glave.
O hrv-atskem saboru poro-eajo, :da hoče vladat počakati, da končata zagrebški in Friedjungov ip-roces, p-otemi bo- videla, ak-ot ji je mogoče iskati med hrvatskimi strankami v saboru večine. Da bi sedanja vlada dobila tako večino, (je s-koro izključeno-, zato bo- k ono 'eem decembra razpustila sabor in ¡razpisala nove volitve koncem imarca ali začetkom aprila 1910. ¡Baje računa Rau-eh, da dobi pri ¡novih volitvah' najmanj- 20 m-an-¡datov.
%!*)
Dr. J. B. Thompson*
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT iO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------V NEW YORK V-----------
Vam Je dosti Jasen dokaz, da Ja naft slavni svetovnoznani
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka: revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter y pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
So. Centre Ave., Chicago, IIL
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
, Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi m s« nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave.
TELEFON Canal 842
Missouri!
Missouri!
nli	nazaaaia”> da sem prevzel od J. Boyden
ah Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Riplev okraiu Mo in obsegajoC 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče’ae-
Da,trAmed amerjške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče	S
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
1	a*Vu	Pogoji: $6.00 na aker takoj, ostanek pa
kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se nole baviti s lesom ™ iaz ™a“ej" v n.ak"P„?f tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo fakoT $8.oo pa na izplačila. - Kedor mem les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - špeki.
lan«i°on De Pr0dm 1	zem|je- ' Tekom 10 let bo sve-t vreden
po $100 aker. - To zemljišče lezi približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine m ob zelezn,«. - Vse posestne in lastninski pravierdobi-te takoj. Pišite po natančne informacije	v e 001
F. GRAM, Naylor, Mo.
naselnlški zastopnik za državo Missouri
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino
Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo f t. j. “Glas Svobode!”
^Ali ste že obnovili na na “Glas Svobode”? Blag to takoj storiti, ako želit« Vam list redno pošilja!
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
^ "
Chicago,	^j) Illinois.
Vstanovljena dne i, septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON ML ADIČ, predsednik¡937 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik; Mt. Olive, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 597 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Nadzorniki:
JOSIP BENKO (predsednik), 212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERSHAY. bx. 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
Porotniki:
JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg,Mo.
JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa.
Vsa pisma :n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1817, S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Uradno gtajilo j« “GLAS SVOBOBE"
DRUŠTVENI URADNIKI:
Št. 1 v Chicago, 111.: L. Skubic, preds., '2737 S. 42nd Ct.; Ivan Mladic, tajnik, 8® Blue Island ave.; F. Kulovec, blagajnik, 287 Grand ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 v Claridge, Pa.: I. Mlakar preds., Biox 68; I. Batič tajnik, Box 407 ; L. iSlturm blag., Box 434. —Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 3 v Depue, Ul.: F. Grošelj preds.; Andrej iZorčič taj., Box 105; A. Kuhar blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 v Black Diamond, "Wash.:
I.	Kramer preds., Box 180; M. Kramer taj., Box 203; I. Strnad, blag. — 'Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 v Darragh, Pa.: Fr. Plazo-ta preds., Box 23 v Madison, Pa.; Ivan Renk, taj., Box 57; I. Hauptman blag,, Box 140. —Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jacob Zajec preds., Box 44; M. Krstnik taj., Box 44; I. Mlakar, blag. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 7 v Arona, Pa.: Alojs Sahar-ne preds., Box 156 Darragh, Pa.; Mihael Rajer taj., Box 117; Andrej Štih blag., Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 v McGuire, Colo.: J. Frei-lich preds., A. Lah taj.. Box 72: V. Zupančič blag., Box 72. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 9 v Leadville, Colo.: M. Mesojedec preds., A. V. S. Co.; A. Mehle, taj.. A. V. S. Co.; J. La-nich, blag. Box '972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 v Moon Run, Pa.: Karl Telban pred., Box 132; Jak Ma-hovne, taj., Box 1; I. Susman, blagajnik, Box 137. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 v Mount Olive, 111.: Bartol Kajtna pred., Andrej Maren tajnik, Matija Gaishek blagajnik. —^Sej-a 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Josip Jugovnik preds., Josip Kesh-man taj., Box 108; Franc Krek blag., Box 108. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds., Ivan Repolusky taj., Box 317; Ivan Kaplja blagajnik. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar, preds., Box 65; Franc Cvetkovič taj., Box 05; F. Kavčič, blagajnik, Box 05.----Seja 2. ne-
deljo v mesecu.
Št. 15 v Granville, 111.: Jakob
Readinig, Pa. 12. avg. 1909.
1 Prosim za nekoliko prostora v ‘našem priljubljenem^ listu “Glas Svobode”, dla priobčite ta moj dopis. —
Tukaj gre še ¡precej dobro kar se dete tiče; tudi vmaaaaie krize temo prav malo občutili, zatoraj smo se pa tudi mi tukajšnji1 Slo-tvenci toliko zavedli, da smo u-Stauovili še eno .društvo poleg K.
K.	P. D. sv. Jur j a. In kakšno mora biti to katoliško, društvu, ko se ga samo gospodje v črnih: frakih veselijo!? O joj, nasprotno se pa našega društva boje, pa zakaj vendar? monabiti zato ker.se zo-ve S. S. P- D, št. 25? Vsega tega ne! 'Oni po nas škilijo zato, ker se člani naše Zveze toliko zavedajo, da jimi denar v njihovo' nenasitno bisago ne mečejo in zar radi tega pravijo, da je našai 'Zveza “nebodijetreba”. Pa saji je
Cesar preds., Box 108; Peter Tomšič tajnik, Box 14; Ivan Papeš blagajnik, Box 171, — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16 v Clinton, Ind.: Ivan Albreht, preds., Box 445; Viktor Zupančič taj., Box 17; Rudolf Cesar blag., Box 412. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc preds., Box 148; Ivan Vidic taj., Box 215; Josip Grm blag., Box 268. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Andrej Vidergar, preds. Box 403; Eugen Mikuš taj., Box 11; Ivan Leskovec blag., Box 428. —Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 v So. Chicago, 111.: Jakob Tisol preds., 347 Fulton ave., Pullman, 111.; Josip Benko taj., 212 Fulton ave., Pullman, 111.; Franc Levstik blag. — Seja zadnjo nedeljo v meseci), 9510 Ewing Ave.
Št. 20 v Cleveland, Ohio: Rudolf Perdan preds., 1308 E. '55. st.; Jernej Urbas taj., 1126 E. 60. st.; Valentin Kandoni blag., 6305 Glas ave. — Seja- 1. nedeljo v mesecu.
Št. 21 v Naylor, Mo.: Franc Levar preds., Franc Gram taj., Franc Masel blag., — Seja 1. nedeljo- v mesecu.
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave.; Ludvik Ipavec taj., 718 N. Warman ave.; Mihael Stonioh blag., 718 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: Peter Menart preds., Box 23; Ivan Gregorčič taj., Box 51; Urban Rupar blag., Box 88. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant preds., 257 — 1st Ave.; Ferd. Glojek taj., 477 Virginia st.; Franc Matjaš blag., 195 Reed st.
—	Seja prvi petek v mesecu.
Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Hočevar preds., 143 N. River St.; Frane Košmerl taj., 428 Tulpehor-ken St.; Anton Košmerl blag., 901 Schukle ave.. Box 18. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič taj., 6321 Arcade st. Alojz Škof blag., 5806 Elsinor st.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa.: Jakob Trček preds.. Box 406; Franc Leben taj., Box 406; Ivan Šume, blag., Box '288. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
še hujše od vraga za takšne gospode, ki nosijo črn frak. Oni že znajo,, da smo mi prišli na .pot, katera nas povede k prosveti in osvobojenju suženjstva gospodov mračnjakov. Ti ljudje sicer pravijo, da je naša pot napačna, pa to je debela laiž; ta pot je prava pot za nas revne delavce, kateri se celi dan za enega, ali dva vsemogočna tolarja mučimo. Morabi-ti, dia je ona pot, katero nam čr-nof rakci kaže j 01 boljša a z.a dobro plačo. Ako hočeš biti faran, daj: $20 za pristop in potem' te bo hodil1 za mesečnino domu iskati, da daš po1 $1 ali 2, .a pet pa naj-raji vzame. In kaidar si nabere polno mošnjo tolarčkofv, potem ga po noč vzame, njega in njegovo kuharico, če je “luštna”, če pa ni za njegovo srce si pa drugo zbere v celi fari, kakor zmaj im potemi pobriše, kar naravnost
v nebesa, katere ljudem’ drago prodaja pa sam ne ve, kje ali sploh če so. Tako jih je šel eden iskati minulo leto iz Readinga s kuharico. —
* Zatoraj, bratje S. S. P. Z., držimo sie poti, katero smo našli in po kateri bomo prišli kamor smo se namenili.	Zato ra j imejmo- le
svobodno im napredno mišljenje, in življenje, po bratovsko se ljubimo im svobodno! zapojmo: Držimo bratje se svobode,
Ker mam kaže pravo pot;
Če složno sie je bomo držali,
Ne bo doljgo, k’ se bomo smejali. Ko čmofrakei bodo delali.
Bratje, le naprej za svobodo, ,da bomo čez par let rekli: To smo mi, svobodlni brati', me pa sužnji ernosnkn ježev. Zatoraj': Živela ISV oboda! in s tem' zaključim1 svoj dopis tier želim vsem bratomi S. S. P. Z. slogo in dober uspeh, tebi) “Glas Svobode” pa o-'biflo naročnikov in predplačni-P. Kočevar,
predsednik .društva št. 25.
Johnstown, Pa. 12. avg. 1909.
. Prosim Vas, da priobčite ta moj dopis v našem cen j. listu “Glas iSvobodie”. Tukaj smo se že do cela privadili krize, katetra nas že nadleguje blizo dve leti. -Sicer ne smem reči da ne delamo, toda ne s polno močjo in tudSi ljudi se še nahaja brez dela., a draginja je tolika, da ni vee mogoče pošteno živeti.
Sedaj pa nekoliko pogledimo na društveno razmerje, kako- se kaj tam imamo.
Kakor že znano smo tukaj u-stanovili društvo “Triglav” št. S2 in priklopili smo ga k S. N. P. J. Ustanovljeno jie bilo 25. decembra 1907. To je bilo prvo društvu v tej okolici oziroma na Max'hom. Društvo staro komaj 19 mesecev in ima že svojo lastno in krasna dvorano. Seveda imamo tudi dolg in obresti za plaČavati; ali to bi še vse šlo, ko bi 'bilo malo več sloge med našimi rojaki, toda žalibog da tega ni.
■ Jaz kot bivši predsednik tega društva o-dl začetka do sedaj, bil sem tudi' pooblaščen za nabirati dienar za zgradbo« društvene dvorane, kar se mi je tudi posrečilo'. Šel sem od jedne-ga do druziga in ■konečno sem denar dobil, ako-ravn.o so skrajno slabi časi. Izpolnjena je bila želja našega vrlega društva “Triglav”.
Sedaj pa na delo, denar je že tukaj in v resnici' v dveh mesecih bo dVarana stala. Ali gledite, kakor hitro1 smo z delom začeli, so se nam že smejali in- še celo naši člani- in nam nasprotovali kolikor in kjer so mogli, ter meni predbacival-i, da tlaka je že minula. Jaz se za t.o nisem brigal, ampak temu bolj jih spodbujal in vabil na delo, kar je bilo nujno potrebno.
Pripomniti moramo, da sem si v tem času mnoge noči spanje prikrajšal in imel sem dosti skrbi. Prišel je čas in dvorana je dogotovljena; z velikim veseljem naznanim bratom društva, da se prihodnja seja vrši v društveni dvorani. Prva seja v dvorani in plačilo kakor tudi zahvala za trud' in vestno -delovanje. — — Z veseljem sem otvoril sejo in bratom sporočal, dla je dvorana dogotovljena. In glej: Kar me obsujejo z grdimi' in nesramnimi lažmi; vse je bilo v meni in zoper mene, a jaz pa ničesar kriv. Ko» nečno sem jim dokazal, da so« oni ilainjiv-ei, kateri to govorijo, kar ise je meni' očitalo. Seja se je nadaljevala in/ sedaj je prišel tisti', /ki- je imeli največ govoriti in kolji je največ nasprotoval našemu društvu. Ko je stopil čez prag dvorane, sem takoj spoznal da ‘ima polno glavo ječmenovca, ker drugače tudi gotovo na sejo ne ibi bil1 prišel. Še ,pri vratih, že po-peže v besedo, katero j:e imel ibr. ff. tajnik. •
Jazz, kakor je bila moja dolž-inosit, ga pokličem k redu in glej» /te Matevžka, kaj mi je povedal? /Pridušal sie je da jaz moram hiti /tiho in da nimam nič po mizi razbijati & kladivom oziroma k redu tklileati, ter me še z raznimi .psovkami obložil. Ostrmel sem od ve-teelja za tako lepo zahvalo- za ves (moji trud! In čujlte: Ali se je kateri bratov iz spanja prebudil /ter se oglasi! da to presega pra-IvilaJ? Ne vsii so' bili tiho in. zrli v ¡tla, kakor da hi se bili dogovorili, a jaz pa setm osramoten vstal iin odšel. Morali so si druzega

DOPISI IN POROČILA
/predsednika voliti, da so sejo nadaljevali.
Cenjeni brati društva “Tri-jglav”! 'Sčimi in kadaj sem si jaz to zaslužil? Ali imate kakšen naj-/manjši dokaz da nisem deloval ivedno v prid/ drinštva? Ako ste mrene že popred sovražili, zakaj ist;e me pa štirikrat predsednikom /izvolili?
Dragi bratje, le pravila v roke iin berite, da se bodete za naprej /po- njih ravnali, ker le na ta na» ičin dosežete vaš cilj.
9 pozdravom
Mike Amersliek.
Aloon Run, Pa., 14. avg. 1909.
Prosim! bi bilo mogoče natisniti /sledeče vrste v našem listu “Gl'as /Svobode”? Ne bi' sie spuščal v pi-isaremje, toda bil sem dne 8. avgusta t,. 1. preveč užaljen in mi ni mogoče prenesti besede, katere sem moral pogoltniti.
Sestal šemi se omenjenega dne s prijatelji, ko se je .popoldan tsolnce- po svoji črti pomikalo, proti zatonu. Vs edemi se med prijatelje, da bi se nekoliko pokratkch tčasill in pa želel sem si dobiti ko» izar.ee svežega ječmenovčka, da 'bi si ohladil suho grlo. Kaj se mi je /pripetilo? Tega si nisem, mislil še Jmanje pa želel. V hipu se prikažeta dva možakarja, obedva že zrelih let. Bila sta nekoliko “alkoholična” in se tudi prisedeta ik nam. Pričela sta polagoma in /prav po domače zabavljati in to medsebojno. Kmalu po tem sem ispoznal, da želita bolj izdatne besede na plan prinesti, toda nisem takoj zaznal, kojega se zabavljanje tiče. Ni mi bilo treba dolgo čakati, ko se oglasi prvi Lenard (Mihan, rekši: “Zakaj si' pa Ti Seme od društva odstopil?” (To je od! društva “Dobri Bratje” št. 188 S. 'N. P. J. v Moon Run, Pa.) Jaz mui prijazno odvrnem: ‘‘Saj isi čital “Glas Svobode” in moj idopis z dne 23. junija t. L, potem jlahko veš.” No. in. to ni Lenard iMihanu, kot blagajniku zadostovalo, marveč je tiščal naprej svojo zagrizenost, toda jaz sem mu mirnimi potom odgovarjal. Raji ibi bil pa videl, dai mi ne bi L. Me-'han tega omenil, ker sedaj nisem član omenjenega društva S". N. P. jJ. Toda. on je svoje gonil ako-iprav je bil edini med nami da je Član društva “D. Bratje”. Posegel jie vmes tudli njegov poma» /gač “zdražbar” Gašpar Medišo-Vvic, a ker pa le nista mogla moje /živce razdražiti da bi bila dosegla /zaželjeini prepir, je skočil L. Mi/-/Kan po konci, in mi zaupije: “'Ti' /si zaradi tega odstopil odi društva, ker nisi bil delegatom! izvoljen!” Jaz sera ga vprašal, če ho •ha to prisegel? Odgovor je bil r t‘No sir, nemorem,” “Zakaj: mi /potemi to pred oči staviš?” mu' •rečem. Tu' se pa razjezi in reče: (“Dokler bodem jaz član S. N. P. |J., Ti ne boš vee član te Jedno-.te!’?
1 Jaz Tebei L. Mihan vprašam,' /ali si Ti “Korps»komandant” S.1 iN. P. J.? Neboj se, niebodem' za» ,radi vaše Jednote solze pretakal. /Upam, d'a. zaradi Tebe bi bil še ivedho lahko član. S. N. P. J., to» ida po-d: takim/ surovežem ne'bo» /diern prosil za 'vsprejem, kakor si Ti!
. Povedi ke-daj sem jaz Tebe le z ieno besedico razžalil, da -mi greš itake nečloveške besede v obraz /metati? Ali se morabiti radi tega ijezis, ko sem1 v dopisu “Glas Svo»1 /bode” 23. junija t. 1. F. Kržeta’ ipozdravil? Da «i mi pa omlanil, da iimiai Ti za pokrivalo “cilinder” (to ga pihn.ei) jaz ,pa slamnik, so to otročje besede. Potem si rekel,
da' £pmi prok'.... š......, in da
je noja glava prašičem dati za požreti. Pazi Ti L. Mihan, Tvoja glava je bolj zelnati .podobna, ne-gO' noja; skoraj bi jo rajši prašiči popadli, kot pa mojo. Tudi si izustil besedo napram meni, katera je po zakonui kaznjiva itn zaradi tega jo tudi nobeden, list ne ponatisne.
Vidiš Ti L. Mihan, v današ-njemi času se pijanca takisto, kaznuje, kot treznega; to si le zapomni, ako še- ne veš. Ko bi bila. mi-•ava sama skupaj na dan 8. avgusta, jaz bi Tebi' vse odpustil, ker nisem, toliko surov človek, ali tako pa—? Pri toliko navzočih je stvar drugačna. Čakal sem od 8. do 14. aVgusta in če bi bil. Ti besede preklical, bi bilo vsie tiho 0-stalo, tako pa naj: gre svojo- pot.
Ako bodeš L. Mihan tako napredovali z Tvojimi besedami, postaneš čislan- možak, samo odli-
kovan bodeš od “zdražbarja” Gašperja Medisovie. Ti Gašpar pa jezik za zobmi drži drugokrat, ra-db takih zadev, ki Telbe popolnoma nič ne 'brigajo in tudi nisi na vrhuncu z Tvojo zavednostjo!
Po zd ra vlij a m vse zavedne roja-
ke. a nezavedne naj pozdravi Bog, ker jaz jih nemorem. Častitam S. S. P. Z. in vsim delegatom S. N. P. J. Tebi Glas Svobode pa želim Vspešno im mirno napredovanje koti naš zvesti delavski list.
Josip Semie.
RICHTERS
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ordr*vi takoj, zmanjša vnetje in
ennrift in ril nič. Ka1.Xa	tv__• 1 _
, —r	•«n.uj, /.manjša VE
mehurje m olajša boleče dele. Drgnite'se z njun zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kozo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol m nenralgijo. Prodaja se v vseh lekar-nah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri ateklemci — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.
I
oVt.S SVOBo0e
597 West 20th St., Chicago, 111. OBVESTILO!
Vsemdruštvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LIHIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
im

PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Argentina......1. sept. 1909
Laura.........15, sept 1909
M. Washington, 25. sept. 1909 Alice, .........6. okt. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.	J
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PBEVOZNA DRUŽBA,
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
La Savoie.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik..--9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.

I X X X
JOS. KRAL \
417-419-421-423 W. ISth St., Chicago. 111. £
ATT ?? fSBIITTfl flflMAl Tukaj vam ponujamo trl-Ald Mil fiAlJ&lil HUNA / tev za $2.00, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo raČi sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.
Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.

\ RAZNO IN DRUGO
1
Zanimive številke. Piva se je ma varilo na Avstrijskem leta 1908 nekaj' nad' 20 milijonov hi, 340.000 hi manj nego 1. 1907. Kot vzrok tega nazadovanja se imenuje do-•bra vinska in sadna letina ter piv-ni' bojkot v alpskih in čeških deželah. Poročilo tobačne režije za 1. 1908 pa je hujše ker pravi, da se je porabilo 6 proč. več tobaka, ko prejšnje leto, ali pa, da se je potrošilo za 14 milijonov kron več za tobak ko leta 1907. 261 milijonov kron je šlo v dim.
Umor in samomor duhovnika. V ogrski vasi Holics tik moravske meje je ustrelil 331etni kaplan Jo-šip Sčhenigl svojo mater in potem sebe. Vzrok: ljubezen do deklice, od katere ga je hotela mati odvrniti, ker se je bala sramote.
Analfabetizem v Italiji. Po ljudskem štetju je bilo v Italiji 1. 1901 32 milj. 500.000 prebivalcev, od tdhl 27 milj. 500:000 nad 6 let starih. Od slednjih je bilo 13 milj. 350.000 analfabetov (48.5 proč). Najslabše je tozadevno v Siciliji, kjer jie 73 proč. in v Kalabriji, kjer je 80 proč. analfabetov.
Na ladji “Nadvojvoda Friderik” je sunil mornar Bezetin v prepiru tovariša Mat uto vi ča z bajonetom v prsi. V par minutah je bil Matulovič mrtev. Bezetina so izročili v Pulju v zapore. — Zgodilo se je to ob dalmatinski obali.
Klerikalci — prijatelji šole. Moravski “Hlas lidu” poroča: “V seji <M. sve a je prosil učitelj, naj bi se sezidala nova šola, ker je Staro poslopjie Iže slabo, vlažno in celo gobe v njem rasto. Prvi občinski svetovalec pa je rekel: “Kaj pa še, dobra je za te otroke, naš Franček spi v hlevu, pa je zdrav ko riba”. In župnik je tudi ipovzel besedo: “Da, da, ta šola lahko stoji še 10 let; ampak pri meni je svinjak že preeiej razbit, treba ga bo popraviti. In možje so sklenili popraviti župniku hlev, šola, pa je ostala, kakor je ,bila.”
Črnogorski denar. Na Cetinje so pripeljali prvi del novega srebrnega črnogorskega denarja. Novi denar, 'ki je že v prometu, se imenuje perper. Skovan je na ¡Francoskem. Jeden perper velja toliko, kolikor krona; so komadi po jeden in po pet perper jev.
Tobačni promet Bosne. V letu 1908' se je izvozilo iz Bosne in Hercegovine sirovega in rezanega tobaka ter cigaret in smodk 463.117 kg v vrednosti 'kron 1,189.242
> Lastno trgovino je zažgal trgovec K. Kraus v Brnu. Zgorela je cela konfekcijska zaloga, škoda znaša nad 30.000 mark. Dejanje je priznal in storil to iz strahu pred bankerotom.	■
Razstrelba smodnišnice. Razletela se je .smodnišniea A. Schall-hammerjia v Spielfeldu. Ponesrečil se je 201etni delavec J. Osvald, katerega truplo so dobili vse ožgano v bližnjem mlinskem jarku.
Strela je udarila v neko hišo v Kronibergu pri Gorici in zadela mater in njenega otroka, 'katerega je pestovala pri ognjišču. 0-trok je bil na mestu mrtev, mater so po dolgem času rešili.
Roparski napad v Benetkah. — Posestnika Andrejevskiga iz Poznanja so zapeljali čolnarji v skrivne zalive v (Benetkah, ga zvezali an oropali.
i Tatvina v cerkvi. V stolni cerkvi v Gradcu so oropali neznani tatovi kip matere božje v nekem stranskem altarju. Pobrali so ji vso zlatnino, kakor ovratne verižice, zapestnice, dragulje, prstane in obeske v vrednosti več tisoči kron.
Svojo lastno mater je tepel in jo tudi ranil na levem očesu 35-letni Štefan Mavrič iz Vrbo v el j. Naznanili so ga sodniji, i Svedrovci v Trstu so bili v zvezi s policijskim uradnikom, s sodnim oficiantom in s čuvaji v Via ,Tigor. Ta je lepa! ‘Sedaj se je dognalo, da je bil zlasti neki policijski oficijal v zvezi s svedrovci! Ni čuda, če so potem toliko pokradli!
Skoro vse države in vsi narodi na svetu so francozki dolžniki. Za
vse to pa se ima Francija zahvaliti malimi sledilcem, malim prihrankom, ki so se nabrali do danes v mogočno svoto, ki ima dostikrat) odločilno besedo v usodi narodov. Da je Francija res upnica skoro vsemu svetu, dokazuje
najbolj okolnost, da je od 1891 napreji ena petina produkcije zlata vsega sveta šla v Pariz. A danes, v dobi miru, absorbira Pariz skoro za same obresti 90 proč. produkcije zlata vsega sveta! V predminolem letu, ko je bila znana finančna kriza, so nakupovale vse banke zlato, da bi se mogle postaviti situvaciji po robu. Na tem zlatu je imela ogromen del franeozka banka, to je, 500 milijonov, medtem ko se je razdelilo med ostale evropske banke sledeče : Nemška banka 375, ruska 275, italijanska 250, avstro-ogrska 65 in angleška 45 milijonov. — Sedanji zlati zaklad Francije in Rusije iznaša 7 milijard in 250 milijonov frankov, ki skupno presega onega vseh drugih držav. — Seveda nastaja vprašanje: Za kak .namen nabira Francija te ogromne množine zlate reserve?! Ali ,se pripravlja na vojno, ali se jej .želi' izogniti?
Neki poštni uradnik v Segedinu ,je baje našel pripravo, s pomočjo ;katere se da s tekočega brzovlaka .telefonirati na velike daljave.
Zakon za mladino. Anglija je prva praktična' država, ki je u-vedla v veljavo zakon, ki velja za otroke, za mladino. — Prva točka tega zakona prepoveduje vsem dečkom, ki še niso dopolnili 16 leta, kajenje. Druga točka prepoveduje otrokom izpod 14 let bivati v prostorih kake gostilne. Do-tični, kaiteri bi kakšnega otroka poslal v pivnico, kjer se točijo pijače, bi bil kaznovan. Veliko gostilničarjev je prosilo vsled tega, ,da bi smeli podaljšati svoje pivnice in dograditi čakalnice za otroke; oblastnije so te prošnje večinoma zavrnile. Starši, ki imajo pri' sebi otroke izpod 14 let, ne smejo pohajati gostilne. 'Tudi v takih prostorih, kjer vidno gori ogenj, ne smejo prebivati otroci sami. — Otrokom je zabranjeno beračiti in prosjačiti po hišah in po javnih) prostorih.
Sodba v antimilitarističnem procesu v Pragi se je izrekla v soboto 31. m. m. Obšojeni so trije .zaradi zapeljevanja vojakov na kršenje službene dolžnosti vsak na 4 mesece težke ječe, poostrene mesečno z dvema postoma; dalje 4 zaradi istega zločina vsak na 5 mesecev težke ječe z enakimi posti, dalje 3 zaradi kršenja dolžnega spoštovanja do Nj. Veličanstva in do vladarske hiše vsak po 3 mesece težke ječe z 2 postoma na mesec. Torej) je vseh obsojenih 11, ostalih 35 jie oproščenih. Vložena je ničnostna pritožba. — (Tudi v parlamentu nameravajo .češki poslanci spraviti zadevo na razgovor.
Ustreljen stotnik. V Ratečah na Gorenjskem se vrše strelne vaje 9. bataljona poljskih lovcev. Stotniki Edvard Berger se je upal predaleč iz zavetišča ter je bil ustreljen v vrat ter se je takoj1 mrtev zgrudil. V par mesecih bi bil postal major.
Smodnik in cigareta. One dni
je kupil Anton Korošec iz Tomiš-lja pol kilograma smodnika, dejal (ga v žep, kadil cigareto in jo tudi vtaknil v žep. Smodnik se je vnel. Korošec je tako nevarno ranjen, ;da bo težko kaj; ž njim.
Njega od nikoder ni! V nedeljo (dopoludne je po bliskovo priletelo pred' ‘baziliko sv. Justa v Trstu več elegantnih kočij., v katerih je sedela vidno “visoka gospoda” z dilčno nevesto, ki je imela tisti .tnenotek stopiti pred oltar in obljubiti tam svojemu izvoljencu “večno zvestobo’1. Kočije z gospodo so Iže čakale pol ure pred cerkvijo, tako, da so posamezniki že'postajali nervozni, kajti videlo se je, da manjka še nekoga in to najibrže — glavne osebe — ženina. V tej) splošni nestrpnosti gospode se prikaže izza vogala postrešček s pismom, katerega izroči gospodu, ki je spremljal — deviško nevesto. Gospod prečita pismo in osiupne! Vsi strepetajo prestrašeni, a on jim naznani: Ne bo ga! Elegantna gospoda je dala takoj obrniti kočije in iskri vranci so jo po bliskovo odpihali z svati in neporočeno nevesto nazaj v mesto.
Bolgarska vlada namerava u-stanoviti po vseh evropskih dvorih svoja poslaništva. V ta namen je že stopila v dogovor z vsemi velesilami, s katerimi določi1 po-slaniški statut.
Zaklad v pisalni mizi. V zgornjem, nastavku neke stare pisalne mize sta našla dva mizarska pomočnika iz Mihlbacha na Tirol-
skem, ko sta jo razbijala, 4 skrivne predale, napolnjene s starim de narjem v vrednosti 30.000 kron.
Vnelo se je v Draždanah kinematografsko gledališče na “Vo-gelwiese”. Navzočih je bilo 6000 gledalcev. Nastala je silna gneča, pri katerej je bilo zmečkanih in pohojenih 9 oseb do smrti, 50 pa ‘težko ranjenih.
‘ Turška mornarica. Turška vlada namerava zgraditi povsem novo moderno mornarico. Vpokoji-li so že večino starejših višjih mornarskih častnikov, stare bojne ladje, katerih je 72 pa nameravajo prodati. Načrt za celo pre-bsnovo je1 izdelal angleški admiral' Gamble; po tem načrtu bo dobila Turčija v dveh do treh letih moderno in močno vojno mornarico.
Obesil se je na skednju svojih staršev v Predtrgu pri Radovljici T51etni čevljarski vajenec Janez Erman. Vzrok hipna blaznost.
Brata zaklal. V ponedeljek je 251etni Frane Pistotnik, posestnikov sin iz Smartn.a v Tuhinjski dolini, cel dan popival, prišel domov pijan in hotel zadaviti svojega očeta. Ko je mlajši brat Janez to videl, je zgrabil nož in sunil napadalca štirikrat v trebuh. Rane so smrtne in bo Franc bržko-ine umrl.
Nesreča. Pri prekrivanju strehe je padel 301etni gostač Janez Kopitar iz Mengša tako 'nesrečno s strehe, da je obležal na mestu /mrtev.
Solnčarica. — Na Druljevki pri Kranju j;e padla, neka žena. od solnčarice in j.e bržkotne že umrla.
Bieriot — mučenik. Ko se je posrečilo temu francoskemu inženirju' priti v vodljivem zrakoplovu iz Francoskega na Angleško, je postal1 koj junak dneva. Že prvi večer je dobil' 9000 pisem. 703 rodbina so povabile zrakoplovcain (njegovo ženo na kosilo, tako da bi lahko oba dve leti živela v Londonu, ne da bi jima bilo treba potrositi le vinarja. 226 oseb je naročilo pri iBleriotu monoplan. tako; da ima ta inženir že sedaj naročil za 2,260.000 frankov, ker stane vsak stroj 10.000 frankov. V 600 pismih se ga prosi za darove, ker si je priboril s svojim smelim poletom 25.000 frankov. Gledališni ravnatelji so mu .poslali vstopnice zastonj, samo da bi lahko na plakatih zapisali, da se udeleži predstave Bieriot. Direktor panoptika bi rad vlil njegovo glavo v vosek. Mnoge dame in gospodične SO' slednjič poslale svoje fotografije in prošnjo za — sestanek. In vse to napravi, ako zamore človek leteti 23 minut po zraku.
Nesreča v Vzhodni Aziji. — V
mestu Ozaka je nastal velik požar, ki je uničil nad 1000 poslopij. Veliko ljudi' je zgorelo. — Iz Mandžurije dohajajo poročila o velikanskih povodnjih. Nad 1000 ljudi je baje že utonilo. V mestu Kirni je nad' 7000 hiš pod vodo, katera še vedno narašča.
Budov pepel najden. — Kakor ■znano, so Budovo telo po njegovi smrti 1. 482 pr. Kr. njegovi učenci sežgali im si .pepel razdelili. Pred ,par leti se je našel del tega pepela in pred kratkim časom je našel ■prof. Marobal, ravnatelj arheolo-igičnega oddelka indske vlade, še en del pepela, Prof. Marshall je kopal na razvalinah starega budističnega samostana in je našel tam Budovo gomilo “Stupa” in y njej bronasto skrinjo, v kateri ije bila šesterooglata kristalna pohoda z 'Budovim pepelom. Lahko ¡sil mislimo, kako veselo So b.li iz-uenadenii Budovi verniki, kajti ¡¡tudi1 oni pripisujejo ostankom ¡svetnikov čudotvorno moč. Zato imajo tudi'budistični duhovni celo ogromno vrsto različnih relikvij. Pač' nočejo pripustiti, la bi :iih prekosili duhovni drugih ver. Tako hranijo menihi na sveti gori Tin-toi v Kini in tudi drugje ko-jščekie kosti, mesa, Las itd. — ako-(ravno so Budovo telo sežgali! — iPravtako, kakor v drugih verst-Jvih.
! Brezžičen brzojav. Ruski vojački brzojavni oddelek je napravil poskuse z brezžičnim brzojavom !med Petrogradom in Sebastopol-!jem. Daši; meri zračna razdalja Iskoro 2100 km) so se poskusi iz-Vrstno obnesli'.
i Pod vlak je prišel vsled neprevidnosti poštni kočijaž pri Sv. »Pavlu na Štajerskem. ¡Stroj mu je ♦odtrgal obe nogi. Odpeljali so ga: tir bolnico, kjer jie v par dneh u-imrl.
Kako zamorete dolgo živeti)
Kako ohraniti trdno zdravje.
Kako zadobiti zdravje, ako abofite.
ZASTONJ!
Posilite takoj za 15 centov postnih znamk $ mi Vam takoj odpsljemo v popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova
ZASTONJ!
CLOVER, NJEGOVO
ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE
Dr. E. C. COLLINS-OVO
»uje celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje izgubite go zdravje nazaj zadobl.
D’.E.C COLLINS
m. Listanoviteli )
LOVE K, NJ ECOVO .'*• Zn'iJEN-'p'v'IS.OWJP I	. ...
DTAQI rnojlprijmtjt:-ViKakrlSieaoutiik Svoje najveeje tega sim-'tr dno Zdravje he odls.Ss.jit z-' zdravljenjem, iimvti {LKožepieMizdud triSrecniiedijstirez
Odlagat ol/rn iffsemfa‘
tiskano v Slovenskem jeziku in bogato okrašeno z lepimi podučnimi slikami, katera je delo slavnega me dicinskega zdrav I nika Dr. E. C. Collins-a in kate-I ra natanko opi-
Collins N. Y. NedicalInstitute, 140 W. 34th St., New York.
JVajboljJri zdra-OniK. na -r-Veiu
in zdravnik, na katerega se bodete obrnili Vi t slučaju da ste bolni sami, ali kateri Vaše družine ako hočete hitro dobiti sigurno pomoč, je gotovo oni, kateri Vam zamore
GARANTIRATI, DA VAS BODE OZDRAVIL.
Slavni prefesorji COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTA So v zadnjih 12 letih na tisoče naših rojakov ozdravili in sicer v takih slučajih kjer nobeden drugi zdravnik ni mogel več pomagati Ako toraj potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na
COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th St., NEW YORK, N. Y.	•/	7
JSŽT“ kjer bodete najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdrajve in zadovoljnost. “®8
Uradne ure: od 10 do 1, od 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek tudi od 7 do 8 zvečer.
Dr. J. J. McGLADE, Dr. J. F. COYLE, zdravniška ravnatelja.
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to Da zamorete biti le ako vživate	v
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega Žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
iOßEPflLTnrarEa'B,
- - OF<N
PErV/1
L*CCldT,ERCU

pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.	1 1
IZPRAŠAN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni In zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
Chicago, 111.
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906.
OBNOVI
Mlad moraž biti po duhu in telesu, ako želiš ohraniti svojo trdno voljo. Če si svoje življenske moči potrošil, če ti je živčevja neredu ne čakaj bolezni, marveč uživej
Ta ti donese mirno spanje, trdne živce, bistrega duha in miščno jakost. Priporočan za poživljanje, slabotnih in očvrščanje zdelanih; za olajšbo proti nespečnosti in pomoč proti malokrvnosti; za tešilo v nervoznosti in krepilo v starosti. Cena $1.00.
Pomagal, ko doktor ni mogel
Miss. M. Figerlee, 419 East 64th st., New York City, nam je nedavno pisala:
“ Severov Nervoton je sijajno zdravilo. Pred tremi lety je bil Han naše družine bolan vslcd živine onemoglosti, in Vaš Nervoton ga je ozdravil,ko družinski zdravnik ni mogel pomagati."
Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za Severov in ne vzemi nadomestila.
Štirinajst dni
Štirje popitki
Mr. Frank Coufal, Garwin, Minn “Želi.n Vas obvestiti, da se je
in priSč je izginil. To je kar piše Mr. Ant, Kasacek, V. Willington, Conn.
Severovo Zdravilo za obisti in jetra
izkazalo v popolno zadsvol jstvo. Po štirih po-pitkih sem se šutil prav močno olajšanega in ko sem použil polo ico ene steklenice, sem bil popolnoma ozdravljen.” Slična pisma preje-mano vsak dan. Vsa dokazujejo da je ta pripravek na jboljš izme 1 vseh za obistne, jetrne in mehurne neprelike, za hrbtno hromost, bo-lečno v nogah itd. Cena SOc in $1.00.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
‘PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
^citt« 30. aprila 1909.
‘V pojasnilo.
NaSi ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju? v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši 1 j a denar (vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubi j ansko jako točno izvršuj e. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker «tranka zaj edno ne obvešča hrani lni ce,-kaj naj se «tori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v. Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato j e najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do n j ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lnica ljubljanska.
/ V


TATOVI.
Pod tem -naslovom sp e vaj “Proletarec ” z dne 10. avg. št. 100 ne* ko neotesano- slavo Joža Zavertni-*ku, ob enem pa maha vse povprek Ipo “Glas Svobode” in osebju pri Vijem.
'Med vrsticami lopovskega članka se tudi čita, kot bi bil Jožai Za-•vertnik nseizmotljiv ter nedolžen •vseh -obtožb1 in v ta namen je za-Ipisal neka spričevala podpisana ipo- Et.bi*n) Kristan, in Iv. Mlinar,
*	drugo pa po; Josef Tomschek.
Tako znajo pri- fliki ljudstvo •farbati, seve kdor jim veruje, mi Ijej To smo» pokazali, k-a se nismo Ina falsificirano pismo in na klišej iKakerja ozirali, kar še le na navadni tisk prefriganega Zavertni-•ka.
( Oglejmo- si tega neizmo-tljivega Goža malo bližje. Y izjavi- trdi-da ^ni pri stranki- -ničesar poneveril •kakor tudi ne pri železniški upra-•vi, o vsem drugem pa m-olči. Mi smo Zavertnika že večkrat pozidali na zagovor, a ni ga bilo, pač •pa je y enomer trdil da z nami on •ne polemizira.
*	Torej!
I Mi-smol Joža Zavertmika, obdolžili, da je v- Clevelandu držal za ■republikance, naj večje sovražnike •delavcev, govor, in za katerega je •prejeli 3 reci tri dolarje.
; Na nemški socialistični veselici -se je že staremu strankarskemu ■elanu izjavil, da on ni in tudi nemara biti socialist. Na vprašanje tkaji da j.e, sc je javno izrekel da ‘oin je anarhist.
' Denar, katerega je imel -poslati ‘v staro domovino- za neko siroto 'da bi prišla v Ameriko je porabil *v s-voje namene, ter še le potem ‘ko smo ga za ušesa prijeli se je 'oni denar mesečno povračeval, a 'kako, in- kdo ga je izplačeval —? Jeli danes plačan ves ali- ne?
' Svojega najbližnjega soseda g. •Anton Kuniča v doljnem Logatcu, -d;a si za sedaj! še ne govorimo o •živem srebru, pravi da — nepo-zna
Odgovorite na obdolžitve!
, In prepričajte se, Vam li moreta'» obdolžitve dokazati ali ne, ob •enem pa: zahtevamo, da imenujete po imenu onega katerega nameravate proglasiti tatom, ako tega ne storite proglasili bomo mi Vas ne 'le kot tatu ampak kot sleparja de-;nuucijata prv-e vrste, ker kdor dla-!je zavetje sleparjem-falsifikator-ij-em, kakoršen je Kaker brez da fbi se pred javnostjo opravičil je »sami oben-s-lepar, kakor je obier-Isocialist to- je anarhist.
' Nadalje, ste li pozabili Vi Joža Zavertnik, ko stte pri društveni Veji -društva “Slavija” pred nekakimi štiri leti v prilo-g g. »Louis Dudlerj-a predloga govorili 'ter tudi predlog podpirali1 za ‘skupni piknik vsi-h Chicaških slovenskih-^društev, potem pa ko 'Vas ,so Šimom in Ferdo- opozorili 'ka-ko^ste skrivoma, delovali in dopisnice pisali da ne na piknik. Ni-‘ste li s tem) zaslužili izključitev? Odgovorite!
•	-Ste' li že po-zabili, kar je lahko ‘mogoče, da klepetulja z -dlvema ponarejenima zoboma podlasice ne ‘prime več, kako ste delovali s sporazumom! Ferd. DePeče od istih dob na vedni prepir pri društvih in posameznimi člani, kako Vte se posvetovali pri Ferdinandu, ‘kako ki Konda prevarili za list ‘ako ga ne 'bode hotel' dati za ceno kakoršno mu boste stavili Vi.
‘Kako- je neki Mustafa moral begati ker je nasprotoval vašim zahrbtnimi sklepom.
•	Ste li' pozabili, ko ste delegatom druge konvencije pripovedovali da je list Glas Svobode — ‘vaš, im da nima Konda- nič pri *njem. Zakajl-niste, ko Vas je Kon-*aa -na -odgovor poklical nasprotniku- v obraz pljunili kakor ste se ‘prej- pridušali. Zakaj; ste pri vs-a-‘kiseji1 denumeirali Kondo, pisarili pisma'na' Vašega vrednega psička. v Glcncoe,, C. kateri jih je: pre-pisarval' in potemi pošiljal na jed-*noto ozir na- društvo, kar je sam 'pripo-zn-al, kakor tudi takratni »tajniki tam katerega pismo- imamo še danes v posesti? Zakaj, govorite Vi lopov! Zakaj ste hoteli -potem- Jedn-o-to- uničiti, povejte feakaj ste vzeli inžunkšun, na njo ¿n kaj1 vas je privedlo do tega, ‘kot anarhista, da ste- šli prositi župnika Sojarja- za varščino in (kaj- je župnik Sojar, kateremu »sedaj očitate da preveč je in pije, •ker zahaja v Bismarck hotel! v 'Chicagi, (kami pa- hodi Molek ker b ga drugače ne videl tam ?)
Tu Vam/ je dana priložnost da se pred javnostjo operete a.ko se morete.
Tat, v tem oziru ste- Vi Joža Za-vertnik-. Ste li že pozabili, oni čas ko Vas je pustil g. Fr. Klobučab zapreti, in ko ste videli da bo-detp obsojeni naprosili ste celo- gardo, ki je šla v 1S0. Chicago- prositi g. Klobučarja milosti. G. Klobučair se je vdal podi dogovorjenimi pogoji, -katerih pa niste nikdar izpolnili-. Tako* delajo lopovi, ali ne?
Ali se več n© spominjate kake vsebine pisma ste pisarili okolu za dne čase vašega uredovanja pri listu Glas Svobode, izmed katerih ste eno na pisalni mizi pustili kb ste šli iz uredništva? In kako sti ob. večerih zadne dneve -predno ste odšli s Petričem v uredništvu stikala in imenik naročnikov prepisovala, in- ko- vaju je enkrat Konda pri tem delu zalotil sta sje mu lagala češ da se učita angleščino. Ali ni bila to tatvina, ko sta ponoči po nepotrebnem! na Kondov račun plin žgala„ ko bi žje druzega me slepomišila po noči V uredništvu.
Ali Vas ni sram-, Vi stari bre-z-zobni grešnik, ko predba-eivate Kondu eowboystvo. Se li ne spominjate več, kako ste se slinili kp je g. Krže takratni urednik “Komarja” Petriču predbacival1 pekarstvo-, rekoč: da to že vse meje presega.
Na dan z dokazi g. Joža Zavertnik !
* # #
Najnovejši urednik pri fliki izza plota pa je stari, izkušeni svetovni kronist ter umrlega Komarja urednik g. Krže, in. tako- je v umirajočo fliko upeljal rubriko h-umorja, seveda na stroške S. N. P. J. Kakšen je ta humor ga ne bomo tu razkladali, omenimo naj le, kak-o svinjarijo izliva na- nedolžen papir pod naslovom) “Konvencija Kondatove Zveze”, kjer piše kako je šel Konda z delegatji v Rivervievv Park. Mi pa konsta-tujemo da Konda, v Chieaškem Rivervievv Parku še- nikdar bil ni.
To so Vami dragi eitatelji lopovi, ki kradejo, tore-j- ta.tji ob e-nem pa. upijejo drži tata, drži tata. “Proletarec” glasilo Zavertni-ka, kakšno glasilo, t-aik mož katerega zahrbtnosti zastopa, in kakoršen mož tudi glasilo me more boljše biti.
-Potem* cenzor g. Ivam Gril-ec; Molek) kot pesnik se tudi še- ni o-pravieil kako je, kot socialist, s-kabske smodk-e prodaval; potemi po božji, previdnosti svetohlinski falsifikator Kaker.
Naših razkritij; pri S. N. P. J. tudi še niste ovrgli. Toraj na dan z dokazi, Vi prevarant je!
Povejte tudi zakaj je bil Petrič od socialnega kluba takoj pri- u-stanovitvi leta 1908 za dobo šest mesecev izbacnjen. Tudi naj Mr. Petrič pove kaj! je mislil s temi ko je papeževe Leona XIII. slike prodaval.
Mr. Zavertnik1 naj tudi pove iz kakega vzroka sta sie s somišljenikom1 v oni gostilni na 18 -ulici blizu- češke svobodomiselne šole spopadla, ko je Joža dobil z revolverjem- ,po' buči. In zopet z Prešernom na vogalu 18. ceste in Centre ave. Koi sta si predbaeiva-la eden drugemu tatvino ozir. sleparstva da si sta oba bila člana kluba.
Še enkrat gospoda okoli Proletarca izjavite .se jasno, in ne po ovinkih, kedo je javen tat. Mi ali vi'?f Potemi bomo pa obraeunili.
1333 — 1339.
To so nove hišne številke Josip Trinerjeve tovarne, na katere se naj naslove vse pošiljatve ipo prvem septembru. Mestni odbor je uvidel potrebo, da se vse hišne številke predrugačijo. Naša tovarna stoji na istem prostoru kot doslej, samo številke so spremenjene. Največja posebnost ki se izdeluje v tej, izdelovalniei je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero ostane vedno isto zanesljivo zdravilo za želodec, živce in kri. Naše ljudstvo najbolje ve, da za vsak nered prebav-ljenja. ni boljšega družinskega zdravila in sodba ljudstva, ki ga je poskusilo ne samo enkrat, pač mora resnična in pravična biti. To zdravilo je veledobro, naravno krepčilo in naj- bi ga vživali vsi, ki so slabi in rabijo moči.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1388 — 1889 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Po svetu.
Leto ječe za poljub. Laško sodišče v Lueeri se je zadnjič ba.vilo s- histerijo nekega Dona Juana v, •kuti. Don Alessandro di Taranto, tako se. grešniki imenuje, je velik cesti! ec ženske* lepote in zadnjic -se je prav do;ušes.zaljubil v lepo iNeappličanko. Celo v božji hiši pi ■mogel! skrivati- svoje ljubezni ;do •zapeljive Eve, tako da so se-verni-ki kar zgražali. Toda lepa krasotica je ostala hladna ko led, alj -patrovo srce je. gorelo vedno bolj «v ljubezni do nje. Nekega večera je srečal Don Alessandro Neapo-Jicanko samo na ulici, ni se mogel več vzdržati in je pritisnil vroč poljub na belo njeno: lice, /Krasotica, je zakričala, zaljubljeni /pater pa ušel'... Pred; , sodiščem h-e je Dom Alessandro- izgovarjal s •tem, da. ni nič hudega, mislih .So-idišče pa je bilo drugačnega mnenja in je vročekrvnega Dona Juana obsodilo na eno leto tja, kjer ‘je jok in škripanje z zobmi.
Pod morje pogreznen ognjenik. Povodom podmorskega potresa.se je udri in, pogreznil pod morsko •gladino še Ev ognjenik na Alevt-iskih otokih, kjer je napravljal; v izadnjih letih ponovno veliko ško-‘do. Ameriški carinski parnik iPerr”, ki se je pre-d kratkim, vrinil v San: Francisco je ugotovil, da leži vrh ognjenika neposredno ■pod morsko gladino. Približati pa «se je mogel le doi gotove daljave, •ker je voda v okolici pogreznene-•ga ognjenika tako vroča, da šobila jajca, katera so- spuščali- v ta-orje, v par sekundah trdo kuhana.
Salomonska razsodba. V Lom-
“nici na Moravskem- je mnogo* ži-i|dov, in tudi na tamošnji šoli je bil Ido zadnjega časa nadučitelj: ži-)(lovske vere. Sedaj pa je prišel /katoliški nadučitelj, in prva nje-Igova skrb je bila, da s pomočjo •'.upnika spravi v šolsko sobo križ, /ki ga tam doslej ni) bilo:. Židje pa is tem seveda niso- soglašali in na-Ital je pravni prepir. Okrajni šol-/ski- svet je sklenil, da ima križ si-Jce-r viseti na steni, da pa se ima |pri pouku židovskega vprs+-i , ( traniti. Pa s tem ni bila nobena isitran zadovoljna. In tako je deželni šolsk: svet pr.šel v prijetni položaj, da je sklenil sledečo s-alo-taonsko razsodbo: Križ ostane na iste-ni trajno-, poleg njega pa se o-besi na zid kak simbol židovske •vere ! Proti tej modrosti dež. Šolskega sveta je vložen rekurz pri n a-uičn e-m m-i n i s trs v v u.
Zavarovalnica za osamele device. V Kopenhagnu j-e ustanovila ga. Wiche-Bereny žensko zavaro-•valnicoi za osamele device. Sprejemajo se dekleta proti goto-vim tprispevkom, ki1 so odmerjeni n.ji-hoiviemu zaslužku in premoženju. •Ako se do štiridesetega leta o.mo-že, zapadejo vplačane zneske,, si katerimi se, pomnoži zavarovalnilč-toi zaklad v prid ostalih zavarovank, -ako sie pa ne omoži do šti-iridese-tega leta, dobi dosmrtno let-inoi podporo, ki odgo-varja. v$fnii petnih, doneskov, katere jo pifed ^tiridesietimi letomi vplačevala.
VOJAŠKO ŽIVLJENJE.
Biviši vojak pripoveduje:	F«
sem pri dragoncih služil,, imeli' smo taboriščne vaje. Ko smo-se vta-borili' bilo je vse pripravljeno, da konje nakrmimo in. meaažo skuhamo. Nakrat pridrvi narednik Pellial k meni te rjavi:
“iGosp-od poročnik, za-boga,;,mi smo pozabili doma mesne konjzer-ve. ’ ’
Zanikameži! Toda -kaj mene briga? Pomagajte si, kakor znate.
Uro pozneje pride polkovnik -da pregleda, taborišče kuhalne jarke in kuhalno pripravo.
Narednik Pelhal zajme z žilico juhe, ter jo polkovniku .poda — polkovniki nese žlico k ustim.
“iSedaj pride vrag,’" sem si.mislil.
'Toda polkovnik je žlico vrnil in rekel:
“Dobro, prav dobro! Juha je okusna in tečna”.
“Narednik, kako ste to naredili?” sem) vprašal, ko je polkovnik -odšel.	%
“»O, gospod- poročnik, preiti m pokorno, v vodo sem- idal gekoSko kopitnega kleja in m.a]^Yfi§9»l| ZA čevlje; ima okus k>ot'juha iz S/on-
i . isVpo cnsatl .j , j
zerve.
\

Pričnite s hranilno vlogo pri nas. Mi plačamo obresti od i. julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija.
3% obresti.
Industrial Savings Bank
652 Blue Island Ave.
Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.
“Austrian Club”
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
SOTGTON, predmestje Leadrille, Colorado
Potniki dobro doSli! J"* Zastopnik Glas Svobode
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
237 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje,
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
C AR M AN IA (na.tri vliake)
Največji parnik na morju
C ARONI A^dva vijaka)
Oba merita 677 6evl|ev. 20.000 ton
in sta največja na evetu.
Carmania zapusti New York, 6. nov., 22. jan., 5. marca.
Caronia pa 77. nov., 8. jan. in /9. febr.
CUNARD
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARP ATHIA 13000 tonov
PANNONIA..10000 tonov
ULTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd.
F.G. Whiting, Mgr.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
ali na lokalne agente vseposvod
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran narijalnik, za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo dkrašenira dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas, primerne delavcem na železnicah.
AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne trolke, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE 'LAČAJ NITI EN CENT. Pomizlipa, dalahko lačai *35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno •rižico in privezek darujemo z vsako uro.
■ YCFLSIOR WATCH CO
505 ATHENÆUN! B’LD’Q, Chicago
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toai 3PER.TT pivo.
PESU BEER COMPANV, Pini, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
• vogal Blue Islaud Ave. & 19. ul.-
VLOGE $2,500,000.00
GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva i« edina češka državna banka v Chieagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ^^sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Ulemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik,
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438,
	
	ATLAS BREWING CO. H sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
	LAQER | MAQNET 1 GRANAT -
	Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. g Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. hH
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zaneslji strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje zem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in Pridite si po nasvet
Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro In točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
vori'1 in rekel (V. 13.): Kdorkoli bo pil vodo, ki mu je jaz idam, ne bo nikoli žejen; ampak voda, ki mm jo jaz dam, bo v njem, ki bo se spremenila v večno, življenje.” Aili vidita, fcako lepo je znal Krist govoriti in sicer figuralno, v prenesenem pomenu besede. Smisel njegovega govorenja o življenski vodi se je nanašala na večno življenje. Vsakdo, ki čita gorenje ne bo razmotrival Kristovega govora o navadni vodi, ki jo ipijemo, pač pa bo tolmačil' to1 vodo za studenec upanja, zveličanja itd.
• Še en vzgled. V Mat. v petim poglavju., pripoveduje o Kristovi pridigi na gori. Tam čitamo, da je Krist rek el aposto lom (V. 13.): “Vi ste sol zemlje.” (V 14.) “Vi ste luč sveta”. Ali j© res Krist mi-slil isi temi reči, da so apostoljii ona
sol,	s katero osolimo meso in jedila in da so oni ona luč, ki nam sveti kedar se tema napravil? Ne, to ni1 Krist mislil, pač je hotel s tem reči, da apostolj-i naj: nami pokažejo li/tč vere, po kateri se zveličamo.
Toraj kaj je hotel Krist reči s
tem.	To ji© moje telo int to> je moja: kri? Povedati je le hotel, kakor že prej1 omenjeno v drugem literarnem smislu -. Ta kruh. .predstavlja moje' telo. in to vino predstavlja mojo kri. To je s tem menil in nič drugo.
Najimenitnejše je pa to, kar seveda človek s zdravo pametjo in razumom ne more in ne bo. nikoli vrjel. Rimska katoliška cerkev niči, da kedar duhoven zigovori besede posvečenja, dla v podolbi močnate hostije ali1 pa v podobi vina v kelihu leži Kristovo telo in kri z dušo in (božanstvom na altarju. »Pomisliti pa moramo, da. isto časno se opravlja tiisoče, da st o tisoče maiš, in ravno toliko stotisočev Kristovih teles in krvi leži po. raznih altarjiih. Ali zamore 'vendar 'človek pri zdravi' pameti kaji ta-:cega vrjeti? Menda ja ne! Sicer pa vsakemu človeku pri zdravi •pameti zadostujejo dokazi, katere sem prej navedel, da sprevidi, ■da je rim. kat. cerkev na napačni •poti in da nam nekaj zapoveduje, kar ni v sv. pismu in kar je popolnoma nasprotno Kristovemu 'mišlenju in učenju. In zakaji cerkev tako dela? Ga zakaj? Da bi ha to prašanje odgovoril in (potrebno, da bi človek imel maturo, še eelo enorazrednioe ljudskih šol tie rabi imeti in z lahkoto vam bo povedal, dla cerkev to dela zato, ker ji nese lepe dobičke. Skoz stoletja je cerkev zasukala pravu vero na napačno, ki se je prelevila v pravi, velikanski trust. S tem, da je tekom stoletij otro-vala vsako kost svojih vernikov Is napačnim' naukom, da je Krist 'z dušo in telesom, krvjo in mesom pričujoč na altarju kedar se maša bere in dia vas je tako omamila, da resnično verujete, da ste deležni raznih vidnih in nevidnih, a največ pa nemogočih milosti vas je tako zapredla v svojo ■mrežo kakor pajek mušico, dla se ne more niti ganiti. V duhovna Verujete, da je Kristov namestnik, da ima ta duhoven moč pretvarjati navaden kruh in vodo in vino v živa telesa Kristusa, pomislite pa ne zakaj tako verujete. 'Ko bf bilo človeštvo toliko mogočno, da bi1 kar iz kruha in vina 'delalo živa bitja, kam bi pa .potem! Svet prišel. In če je temu tako kaj se potem zgodi s telesom in krvjo Krista, kedar je povži-■to? Cerkev pravi': Se ne ve.
IS tem pa da verujete v duhovnikovo moč, da zavzema Kristo-ve mesto, da odpušča, grehe, napravi cerkev iz vas virtualno prostovoljnega sužna v vseh ozirih a najbolj pa1 V pokorčini in mošnji. Tu je tedaj1 točka, ki vsebuje rimski interes proti svojim, vernikom.
Španska vojska. V očigled do-godlijajem v Maroko, kjer stoje Španci, kakor leta 1893 zopet pred fteško kolonijalno vojno, bo pač fcanimalo par črtic o moči. in zmožnosti španske vojske. Splošna vonjaš ka1 dolžnost je uvedena od I. /1901. Lahko pa se vsak za gotov, (njegovemu premoženju primeren ¡znesek odkupi ali pa pošlje v Vo-tjaško službo namestnika. Letni ‘rekrutni 'kontingent znaša 48.000 tmož, mirovno stanje vojske pa '100.000 mož, katero pa obstoja v fpolnem številu' le prav malo časa /v letu. Častnikov največ vzgoji 'vojaški koleg v Toledo, poleg katerega pa je za nadaljno1 izobrazbo častnikov še več tako z vanih, a-Iplikacijskih šoli in višja vojna šota. Kot nadomestne častnike ime-Inujejo bivše aktivne častnike, ki so izstopili, iz vojaške službe in doslužene inteligentne vojake, ki so napravili potrebno častniško skušnjo. Neumestna pa je navada, ki veliko škoduje posebno ¡mlajšim častnikom in jih ovira in 'zadržuje pri imenovanjih, da podeljuje vlada nekaterim poleg ¡paistnišfce še neko takozva.no častno. šaržo, ki don.aša dotičniku veliko ugodnosti pri plači in imenovanju. V slučaju vojne postavi IŠpanska 380 bat. pehote, 140 eskadronov kon jenice in 130 baterij ¡topništva in sicer 330.000 pešcev, ■22.000 konjenikov in' 544 topov. 'Uvedene imajo tudi že oddelke s strojnimi! puškami in jako razvito gorsko topništvo. Dobro je urejena sanitetna in tudi ostale moderne vojaške naprave. Španec v obče je brezdvomno dober vojak, ■vztrajen in patri ežljiv, posebno oni, ki; pridejo iz bolj ubožnih podgorskih krajev. Veliko pripomore tudi navdušenje, katero se •močno goji med vojaki! za zgodovinsko znano, z nebno j uspehi •venčano (Špansko vojsko, ki si je obdržala slavno ime še iz srednjega veka. Slabo pa vpliva brez-idvomno' na vojaštvo odkup in odslužen j e po namestniku. Tudi re-fvolucijonarna in protivojaška ’propaganda: se nevarno vriva v (vrste vojakov in krši njih disci-Iplino, sosebno' pri onih oddelkih, !ki se rekrutirajo iz mest in bolj-iših in bogatejših okrajev, kjer so /ljudje duševno bolj razviti, stoje /na višjem stališču omike im sploš-/ne naobrazbe. ter tembolj občufci-<jo vojaški pritisk.	“S. N.”
Vojna sodišča v Perziji. Teheran, 30. julija Danes zj utr a ji so ibili pred vojnim ministrstvom 0-ihešeni prvi reakcionarci, ki. jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. iNa novo je dala vlada aretirati in prepeljati v vojno ministrstvo več uglednih oseb, med njimi tudi par ‘prtilerijskih oficirjev, ki so se lani udeležil bombardma na parlament.
Krist ir| rim.
VII.
SVETO OBHAJILO.
(Nadaljevanje.)
Sedaj pa poglejmo kje in kak je razloček sv. obhajila, ki ga uči rimska cerkev od omega, ki ga je postavil Krist.
1. Rimska katoliška cerkev zapoveduje post pred obhajilom, to je človek, ki hoče biti obhajan, ne sme niti kapljice vode niti trohe druge hrane zavžiti od polnočne ure pa do obhajila.
Jezus Kristus pa je z vzgledom pokazal drugače; kakor vidimo v Paul I. Korin. 1T-25 je Krist obhajal svoje učence po veliki večerji, na načini, ki je že prej' bil popisan. Toraj po Kristovem vzgledu se sme uživati jedila pred obhajilom. Rimska cerkev pa trdi, da ne, in oni ki vziva jedila ali vsled' žeje pozabe pije vodo, ne sfne stopiti 'k mizi gospodovi, ker če bi tako storil, bi storil božji rop. Kateri ima prav? Ali Krist, ki je postavil obhajilo in z vzgledom pokazal, kako se naj opravlja, ali pa papeži in rimska cerkev., ki so napravili lastno, izmišljeno zapoved posta pred obhajilom, namesto, da bi zapovedali, da sv. obhajilo se prejme še le po zavžitju zmerne hrane?
'Kateremu naj verujemo in komu naj verniki slede? Obeh ne imortfirno ¡posnemati, ker sta si nasprotna. Vprašanje toraj nastane, k e do j ;e zmotljiv, Krist ali papeži? Eden je gotovo če je Krist, potem ni bog, ker bog je nezmotljiv, če se je on zmotil, potem ni brezmadežen, in potem je vse krščanstvo — kakor pravi amerika-neo — farce — humbug. Če pa je Krist na pravem, potem so papeži v zmoti in potem takem je tudi vsa rimska cerkev in vera zmotljiva in napačna — kriva.
V Douay bibliji čitamo pod Matt. 15-9. “But in vain they do worship me, teaching for doctrines the commandments of men. (In zastonj me časte, ker uče človeške zapovedi za doktrine). Ali ni toraj post namesto gostije pred spretjiem sv. obhajila človeška zapoved spreobrnena v doktrino, katero ima sedaj rimska katoliška cerkev. Krist pravi, da “vaša vera je ničeva, častite boga brez uspeha”, ker delate ravno obratno kakor je Krist učil.
Ta post pred obhajilom ni le v nasprotstvu s učenjem Krista in sv. pisma temveč je direktna pregreha proti naravnemu zakonu. Bog je v vsi naravi, vi pa naravi nasprotujete. Naravno je za vsa-eega človeka, da je trikrat na dan in to regularno. To vzdrževanje zavživanja jedil in pijače pred obhajilom ne upliiva tako na ,one, ki so blizu cerkve, kot pa na tiste, ki so p,o več milj oddaljeni od cerkve, in ki morajo poleg vsega tega še opraviti okoli doma svoj navaden posel. Velikokrat se pripeti ta slučaj: Farmar, ki živi kakih petnajst milj od cerkve, večerja v soboto večer ob kaki šesti -ali sedmi uri, gre v postelj rano, vstane rano, opravi svoje jutranje delo:	kot polaga in
napoji živino, pomolze krave itd., potem vpreže konje in hiti, da bi ne zamudil zadnje maše in obhajila. Maša je končana ob 12 in potem se pelje zapet 1'5 milj pred-no pride domov. Domov dospevši, spreže konje, jim napoloži, kakor tulci drugi1 živini, kateri bi moral že pred 2 urama položiti in napojiti, je že približno 2 ali 3 ura po-poludne predno se pripravi za 0-bed ali boljše rečeno zajutrek. Sedaj pomislite, koliko gladu je ta človek pretrpel, če še zraven omenimo, da je bilo vreme slabo, mrzlo iln sneženo in da je v tem času 20 ur najmanj 10 ur težko delal — s' praznim želodcem. Če ‘je človek močan in zdrav lažje prestaja glad, če je pa Slaboten in bolehen, potem je pa tak post naravnost poškodovanje zdravja. To je povedano samo za priliko, vendar pa je veliko slučajev, ki so ravno taki ali pa še huljsi za prenašati in to vse le radi posta. V celotnem Kristovem nauku nikjer ne najdemo kako zapoved, ki bi nasprotovala naravnim zakonom, a ta post pred obhajilom' pa je prav gotovo nasproten naravi.
2. ‘Če se skripturalni odlomki, ki postavijo obhajilo, vzamejo literarno (tako kot je zapisano) potem takem da: Krist svojim m čenceml svoje telo, da ga pojedo
keit. cerkev.
in svojo kri, da jo popijejo, rekoč : To' je moje telo, katero bo za vas žrtvovano in to je moja kri, ki bo za vas prelita”. Zopet druga fizična nezmožnost (nemogoč-nost) ker na podlagi naravnih zakonov, eno in isto telo ne more biti ob enem in istem času na dveh mestih in to bi mogel Krist storiti, a>ko bi' hotel, da so odlomki sv. pisma literarno resnični, ker v drugem slučaji, bi apostolji pojeli njegovo telo in popili njegovo kri., katero bi moralo kasneje priti na križ, da se tam daruje iui kri preliva. In če bi se njegove besede vzele literarno potem ne bi ostalo telesa za križanje in ne krvi za prelitje — Kristusa ne b;i bilo več, ker apostoli bi ga bili snedli.
Stvar je malo zmešana pa nič ne de, bomo se že razumeli. Toraj še eno vprašanje 'k temu o'di-stavku. Ko je Krist vzel kruh v svoje roke in ga blagoslovil, re-htoč: To je moje telo, ali je bilo res dvoje Kristusovih teles takrat pričujočih alii samo eno? In katero je bilo pravo Kristovo telo? Ali kruh, ki ga je držal v roki, ali1 ona mesena substanca, ki tvori teflo, in ude, kot tudi' roko ki je držala — kruh — telo. Kakor Rim trdi je bil kruh pravo telo Krstusa, kaj se je pa s Kristom, ki je držal ta kruh — svoje telo — zgodilo, pa še sedaj ne vemo in tuidi ne bomo vedeli. Po rimski doktrini se bi dalo reči : Krist je držal telo Krista, tedaj sam sebe, (v) na svoji' roki. Istotako je storil s kelihom. Ali res mislite, da se je vino spremenilo v njegovo kri takrat ko je v resnici njegova kri krožila po žilah njegovega telesa in ne pa v kelihu?
¡Zopet drug primer:	Indijanci
so imeli navado, * da so v boju premaganega spekli in snedli. Ali bi mi kedo vrjel, ako bi rekel, da t,a spečeni in pojedeni' premaganec se potem zamore še pomenkovati' s temi Indijanci, ko so ga že pojeli? Gotovo, da ne, ker to je naravno nemogoče. Ravno tako je fizično nemogoče, da bi Krist, potem ko so ga že snedli in popili, še žpjjiini govoril, jih učil in prerokoval. Toraj nikakor ne moremo' sv. pisemskih odlomkov jemati' literarno, in to pa radi tega, ker je fizično nemogoče. Tako ■vsaj' uvide vam in zdi se mi da tudi viste istega mnenja ker bog nam je dal oči, da vidimo ini pamet, da prevdarimo. Toraj rabimo jih in ne goljufajmo s eh e in narave-boga.
3. Kaj je hotel Krist 9 tem povedati, ko je rekel: Jejte in pite, Iker to je moje telo in kri? Za to 'moramo preiškavati sv. pismo, a poleg tega pa moramo rabiti' svojo' lastno pamet. Ko je Krist govoril1 one besede, je govoril figurativno, to je v prenešenem' po-'menu besede, hotel je le reči, ko bodete vživaili’ kruh in vino, spomnite se ma moje telo in kri, ki bo za Vasi križano in prelita. To je hotel on reči, nikakor pa ne, da se kruh spremeni v njegovo telo ali kaj tacega. Tako verujejo tudi protestantje.
Krist je rabil figuralni — slikovit jezik, ravno tako kakor ga rabijo še današnji dan vsi moderni naroidi. Na.primer: Mnogekra-ti čujemo koga reči, ko vidi kako zalo dekle; “Oh rožica”. Ta človek vendar ne misli literarno pač pa. figurativno.: On nikakor ne misli1 stem reči nekaj' O1 oni roži, kil raste na vrtu, pač misli na dekle, ki je krasna; kot roža. Ravno 'tako je mislil Krist. Zato najl navedem še en drug vzgled iz sv. pisma. Tako na primer čitamo v četrtem poglavju sv. Ivana o Kristo, ko je prišel do Jakopovega vodnjaka, in, .ker je bil v troj en, se je vsel, da poeine, dokler se povrnejo njegovi učenci' z mesom iz mesta. Ko je tam sedel je prišla neka ženska po vodo in jo je prosil da mu da vodle. Nakar mu je oua rekla (V. 9.) : Kako. je to, da til, Jud, vprašaš mene, ženo iz Samarije za požirek vode ko vendar Judje; nočejo imeti nobenega oipravka s Samaritanci?” Krist je rekel (V. 10.) : Ko bi ti vedela 'dobroto Boga, im kedo1 je tisti, ki ti je rekel, daj mi vode; bi ga bila. vprašala im dal ti bi življenske vode.” Onà jie rekla (V. 11.): *“Gospod, t.i nimaš ničesar, 9 či-hiur bi potegnil vodo a vodnjak je globok, toraj od kodi imaš to ’življensko vodo?” Jezus je odgo-
Proti plesu. Občinski zastop v Preddvoru pri Kranju je sklenil, da več ne bo dajal krčmarjem licenc za ples.
Poljube dobiti — ali deliti. Da
ni vsejedno, če človek poljube dobi — ali del, je dokazala .pred kratkim razsodba trgovskoobrtne-ga sodišča na Dunaju. V neki prevozni trgovini je zgubil višji knjigovodja službo, in sicer mahoma, ker je trdil lastnik, da poljublja dekleta v pisarni. 'Knjigovodja j c rekel, da to ni res in je tožil za odškodnino. Razprava je v istini dognala, da on ni poljubljal deklet, temveč da so te poljubljale njega. Tvrdka je pravdo zgubila in 'knjigovodja je dobil svojo plačo za postavni odpovedni rok.
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo
V RAVENSDALE, WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
Box 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtovvn pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
NEKAJ NOVEGA
V zalogi imamo krasne pozlačene gumbe za manšete z znakom:
Kdor želi par takovih gumbov, naj nam pošlje 75c v znamkah in pri večjem odjemu pa naj piše po ceno. Pišite tudi po cenik razne zlatnine, kot ur, verižic, uhanov itd. Vsak član S. N. P.
J. naj bi imel par tak. gumbov.
Dergance, Widetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER	-	COLORADO