is
*fly «
■feVS esd
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
-t«*» ***
Urodatfki ta apnnlikl yreetarii S06Î B. Lawadala An.
OCfiee al PablUatteai mm iMtk Lawadala Am
CHICAGO, ILL., PETEK, IS. JULIJA (JULY S3)»IS37.
16.00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 143
elika cerkvena
vojna v
.stotine aretiranih pri demonstracijah v Bel-'du in drugih srbskih mestih. Zvonovi pra-ioilavnih cerkva pojejo ves dan v znak prote-|U proti vladi, ki forsira konkordat s katoliško
cerkvijo	„
Ffripai Jugoslavija, 22. jul. ,\tk ito oseb je bilo aretira-i včeraj pri novih demonstra-pravoalavcev proti Stoja-evi vladi, katera vztraja, t gkupščina ratificirati it z Vstikanom. žsndarjev so pomno-i t glavnih ulicah Belgrada.
I	je okrog 200 dijakov pri-strscije, 0 so bili
irssprieni. Velika množica
___ki se je včeraj popol-
ubrala pred ortodoksno ka-
v Belgradu, je bila tudi
-
¡t srbskih poslancev je iste vladne stranke, radi-zajednice, v znak prote-i proti nameravani ratifikaci-konkordata. Srbska pravo-i cerkev mobilizira vse svo-t, da porazi konkordat, ki inoenju voditeljev pravoslav-katoliški cerkvi v Jugo-
ji preveč moči v šolah in po-•
»vi srbskih pravoslavnih so včersj ves dan zvoni-lko io člani vlade in parlamen-i razpravljali na tajnih konfe-
II	Opozicija proti konkor-i narašča.
Belgrad prihajajo vesti o
proti ratifikaciji konkor-
ojni veteran pro-slavi svojo 'smrt'
ppriM ne more avtoritet, da še živi
Owtland, 0., 22. ju). — Voj-J ^wan Harold E. Crawford
*	*°nfno opustil poskuse, da ¡Vta vlado, da še živi, zato je ¡J"l da prihodnjo soboto ob
Popoldne proslavi svojo u-v svetovni vojni uri ns 24. julija 1. 1918.
to dokaz, da je vlada uverje-
*	w j« on ie v grobu, ima **ord dokument s podpisom finega sdjutanta' J. S. pWs, v katererrt je rečeno, P* častno umrl v službi svo-Jiomovine 24. julija t 1918/' J^nji dokaz njegove "i
Domače vesti
Diskusija o jeklarski stavki
Chicago. —■ Danes (petek) zvečer bo na redni seji kluba ftt 1 JSZ diskusija o jeklarski stavki. Navzoča bosta tudi Steve Malnarič in Joaip Kosič iz South Chicaga, ki bosta poročala o tamkajšnjih burnih dogodkih ii zadnjih tednov. Seja se vrši v Slovenskem delavskem centru.
Tavčarjeva apet v zaporu
Chicago. — Kakor doznavamo is Los Angelesa, Cal., je bila Frances Tavčar pred kratkim privedena tja iz New Yorka in obsojena v zapor od enega do desetih let zaradi ničvrednega čeka v večji vaoti, ki ga je zme-njala pred tremi leti v tamkajšnji banki. Ce se bo v zaporu dobro obnašala, bo lahko na prostem po enem letu.
Smrtna nesreča v rovu
Herminie, Pa.—Dne 18. t m. je bil pri delu pod zemljo od električnega toka ubit rojak Luka Pivk, član JSKJ.
Vandranje po Alaaki
Chicago. — Frank Klopčič, bivši gL odbornik SNPJ, ae je javil z razglednico uredništvu
tale o« postage pievided Isr la seetion 1106, Ae» ef Pet 6,101T, aatkorf «d ea Jnaa 14,1616.
racijah v drugih srbakik «-------¿. a i__i— «*ua«u noL
a.*. ' inf^W^^'ta iUMBaVp	|/VS
nočnega solnca", kakor piše. Nahaja se v bližini znamenitega anežnika Mt McKinleyja.
Američani postavili tast , bolnišnic v Španiji
New York. — V zadnjih šestih mesecih je Medikalni biroj za pomoč španski demokraciji postavil v Španiji šest vojaških bolnišnic in poslal tja 99 zdravnikov in strežnic. Glavni stan 1-ma na 881 Fourth Ave., New York City.
Policijski sei v Ohio obtožuje družbo
Republic Steel izzvala pokol j v Massillonu
Washington, D. C., 22. jui. —
---------.«.„v, „„r. Stanley W. Switter, policijski
f*bronasta plošča v Rocke-1M v Masaillonü, 0.t!je včeraj Fj^i«vetn parku, na kateri je* pri zaallšanju pred federalnim
00 Crawfordovo ime. Crjwford je dobil kroglo v J* «o je nesel neko poro-r«®« ogenj v teku bitke na rSi,Bb^o I>riW na urad-"Upadlih vojakov.
o Utalo padlo; 3 19 ranjenih
^ «o vojaško letalo je vče-
l.* mnoiic° nemških ' »o bili na manevrih
Z* bila Neki Dan« i„ ^ <ta ae peljala
J» ^ 1*	vo-
m 0,u> l*>lj sli manj
ra-
^'nih delavcev " «'»ki v M.hiki
C?' 22. JU|. _ v
'It?. m«Uh
"'Ui. ¿L!4?" Pw«Tno u.
JZ?frii*h v
delavskim odborom izjavil, da je korporacija Republic Steel odgovorna za krvave izgrede dne IX. julija, pri katerih sta bila dva atavlcarja ubita.
Switter, ki je bil prva priča v tej zadevi, je povedal, da ima pod seboj 18 policajev, toda korporacija Republic Steel je takoj ob izbruhu atavke začela pritiskati nanj, naj pomnoži svoje moštvo. Isto je delala "Liga zakona in reda" v Massillonu, ka-tera je sestavljena večinoma iz podjetnikov. Sprva je Switter najel 10 mož, toda nevtralnih, kar pa korporadji in omenjeni Ligi ni bilo po volj L Obe sta h te vali — in tej zahtevi ae je pridružil tudi general William Marlin, poveljnik ohijske narodne garde (milice) — da mora Switter najeti može, ki so v službi Republic Steel. Uda! ee je le 7. julija. Ob času izgredov dne 11. julija ga ni bilo doma; odšel je na deželo, da ae prvič malo odpočije izza stavke, ki je izbruhnila 28. maja. Njegovo od šotno«! je pa Republic Steel izrabila in prorocirala krvavo bitko a stavkarji.
Ta izjava policijskega šefa
Franco zahteva pomoč Italije, Nemčije
Mussolini pripravljen deti ie 10 divizij vojakov
Pariz, 22. jul. — Francoski tisk poroča, da je Mussolini zadnje dni informiral Hitlerja, da Franciaco Franco potrebuje še 16 divizij vojaštva za "popolno zmago" in okupacijo vse Španije. On, Mussolini, je pripravljen poslati nadaljnjih deset divizij, sko Hitler pošlje pet divi-
Istočasno je Mussolini predlagal Hitlerju, naj Nemčija izkorišča španske železne rudnike in druga naturna bogastva, ki so že in še pridejo pod Francovo kontrolo v severni SpanQi, Italija bo pa izkoriščala rudnike bakra, evinca in živega srebra ter premogovnike v južni Španiji.
Hitler je baje odgovoril, da bo počakal, loaj ipisli Anglija doseči a avojo najnovejši "neinter-venčno" skemo.
Druga vest v pariških listih se glaai, da je general Franko poveril vrhovno vodstvo vaega bojnega letalstva italijanskemu generalu Marij u Bernasconiju in da se je pomiril s španskim kleriks)nim voditeljem Gilom Roblesom, kateremu je obljubil važno mesto v svoji bodoči vladi.
Madrid, 22. ju); — V zadnjih 24 urah trajajo besni boji za posest strategičnega hriba št. 660 v bližini Villaneuve de la Cana-de, kakih 15 milj zapadno od Madrida. Ta hrib so sprva okupirale vladne čete, toda fašisti so za ceno 10,000 ubitih mož iztrgali .hrib včeraj in zdaj ga )o-Jalistl naskakujejo; sinoči so Že biH vrh hriba, a so se umaknili in danes se nadaljujejo novi napadi. Vse ostale, nanovo pridobljene vladne postojanke so ie čvrsto v rokah vladnih čet.
V zadnjih sedmih dneh so fašisti dobili ogromna pojačanja « juga in severa Španije. Z jutfa je prišlo več tisoč svežih Italijanov, ki so se zadnji teden izkrcali s parnikov v Cadizu. To je dalo Francu nov zamah, da zdaj vodi srdite protinapade v Vseh sektorjih madridake fronte.
ŽRTVE RAZGALILE FORDOV TEROR NAD DELAVCI
VEC T HA
nastopilo vskim
JNO PO-NIH
Sen. Barkley nasledil Robinsona v senatu
Washington, D. C., 22. jul.— Senator Allen W. Barkley iz Kentuckyja je bil včeraj izvoljen z enim glasom večine na zboru demokratskih senatorjev za voditelja demokratske večine v senatu namesto umrlega Joe. T. Robinsona, ki je zadnji teden naglo podlegel srčni hibi. Barkley je takoj naznanil, da predloži nov kompromisni načrt re-/orme vrhovnega sodišča.
Volitve o reprezen-taci ji pri kolektiv-nth pogajanjih
Newark.—Deset tisoč delavcev, ki ao upoaleni pri Brooklyn-Manhattan Tranait Co., bo pri volitvah odločilo, kdo naj jih re* presentira pri kolektivnih poga-janjlh—unija CIO ali Indepen dent Traction Workers Aasn. kompanijska unija. Volitve m bodo vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega razsodišča Unija CIO napoveduje, da bo zmagala z veliko večino.
Unije protestirajo
proti odstavitvam
Seattle, Waah. — Tukajšnje unije odločno protestirajo proti odalovitvam rellfnih delavcev, katere Je odredila državna uprava WPA. Protest so podprti župan Dors in vsi člani mestnega
sms.
Switterja je delovala kakor curek mrzle vode na prisotne i atopnike korporacije Republic
^ _ j.
Detroit (TP) - Nad 80 prič, večinoms bivši Fordovi delavci, je pred zveznim delavskim razsodiščem is orisalo Fordov teroriaem, vohunstvo, brutalnost in strahovlado, katero izvajajo njegovi bosai nad delavci, odnoe» no proti uniji. Senzacionalna preiskava ae ie nadaljuje.
Zastopniki razsodišča so končali prvi del preiskave, ki se nanaša na strahovit napad na u-nijske organizatorje pred Fordovo tovarno dne 26. maja, ko so nameravali deliti unijske letake delavcem» Dr. Eugene Sha-farman je tapovedal, da bodo vsaj tri žrtve tega brutalnega napada Fordovih pobojnjkov trajno pohabljene.
Bill Merriweather leži še vedno povit v mavcu v bolnišnici. Ima zlomljen hrbet, "kar mu bo Še leta povzročalo tako velike bolečine; da ne bo smožen za delo," po izjavi zdravnika Shafarma-na. Tony Marinovich, ki je dobil prebito lobanjo, pretres in vnetje možganov, najbrž ne bo nikdar več delal In tudi je možnost, da bo poatal žrtev božjasti kot posledica udarcev in brc. Ralph Dunhsm bo tudi najbrž trajno občutil.ppsledlce radi pretresa niotgano%> Na avedolkem stolu so piu Živci popolnoma odpovedali in se je zgrudil na tla.
Druga faza preiskave se tiče Fordove strahovlade pri delu. Pred razsodiščem je že nastopila dolga vrsta bivših Fordovih delavcev, ki so pripovedovali, kake in zakaj so bili odšlovljenl.
Fred Nygard, operator dvigala (crane), se je nekoč spozabil, da ima v kapi unijske pristopne karte. Ko se je odkril, da si obriše potno čelo, so mu is kape padle karte. Delovodja je eno opazil In Nygard je bil takoj na cesti.
Joe Seble ni bil Član avtne unije, je pa igral žogomet z unij-sklm teamom. Neki dan je opazil, da žogomet opazujeta tudi dva Fordova tajna policaja. "Spoznal bi ju lahko eno miljo daleč radi bučastlh ušes," Je dejal Sable. Ko Je drugi dan prišel na delo, Je našel v svojem de-partmentu neko "gorilo", ki Je bil videti dobro "nažehtan". De-lal ni nič in se je Sablu namenoma nastavljal v napotje. Ko se je Sable nenamenoma zadel vanj, ga Je pokojnik nahrulll: "Koga pa porivaš" In začel Je vihteti pesti. Sable Je bil odslovljen radi "pretepanja".
Anthony Schipper ni nikdar govoril o uniji, dokler nI vrhovno sodišče proglasilo Wagnerje-vega delavskegs zakona za u-stavnega. "Potem sem mislil, da imam to pravico," Je izpovedal. Nekaj dni pozneje Je v nekem listu čltal Izjavo Henry Ja Forda, v kateri je rekel, da radi u-stavnoeti Wagnerjevega zakona ne more preprečiti svojim delavcem organiziranja. Schipper Je omenil svojemu delovodju omenjeni članek In mu rekel, naj ga prečita. Drugi dan Je bil že od-alovljen.
Clifford ftheldon, ki je imel pozicijo delovodje in bi imel biti promovlran pred odalovltvljo, Je apravil Fordove odvetnike v Jako mučen pobtaj, ko Je zastopnikom delavakega razaodišče pripovedoval o svojem «lučaju. Rekel je, da mu je Superintendent ukazal, naj v svojem depertmen-tu organizira "foremane, boaae in zanesljive nviže" se vsak slučaj stavke. Naročeno mu Je bilo, naj e to skupino enostavno polneče iz tovarne delavce, kadar
Načrt razkosanja Palestine odložen
Zadeva bo predložena komisiji Lige narodov
London, 22. Jul. — Angleški parlament je danes zjutraj sprejel kompromisni predlog, da se isvedba načrta glede razdelitve Palestine na tri dele odloži. Predlog je stavil Winston Churchill In W. Ormsby Gore, državni tajnik za kolonije, ga je podprl. Opozicijo proti razkosanju Palestine ao vodili laborlti In s tem Izivall viharno debato v parlamentu zadnji torek.
Sprejeti predlog med drugim določa, da mora biti vsa stvar predložena komisiji Lige narodov, medtem pa naj angleška komiaija, ki je v svojem poročilu priporočala razkosanje Palestine, še nadalje študira ta problem. To pomeni, da Gore, ki bo šel prihodnji teden v Ženevo, ne bo mogel reči, da je angleški parlament odobril načrt. Ker bo parlament zaključil svoje zasedanje prihodnji teden in se bo ponovno sestal šele proti koncu oktobra, je gotovo, da bo vielo več mesecev prodno bo načrt spet prišel na dnevni red.
Laborit Campbell Stephen Je v teku debate dejal, da angleška komisija, ki upravlja Palestino, ne kaše nlkakih simpatij do židovskih delavcev, ki so ao naselili v Palestini, niti do arabskih kmetov. Komisija jo vedno reševala palestinske sadove v prilog angleškim kapitalistom. Nikdar ni smatrala za potrebno, da spremeni Paleatlno v domovino Židov, 2ldjo niso zadovoljni z načrtom In trdijo, da jim daje premalo prostora se ustanovitev svoje državo v Palestini. Proteetlrajo tudi Ar*bci, ker načrt predviduje razkosanje Palestine tako, da žldje dobijo najbolj rodovitno zemljo, njim pa bi ostala puščava.
Gore je zagovarjal načrt in argumentiral, da palestinski problem nI ekonomskega značaja, temveč političnega. Odgovarjal mu jo laborit Morgan Jones, ki je dejal, da Jo načrt nevaren eksperiment, ker ne moro zadovoljiti nobene izmed prizadetih strank.
Napetost med Kitajsko [ in Japonsto se polegla
Kitajski general pristal na japonske zahteve in odredil evakuacijo vojaildh čet z ozemlja pri Peipingu. Japonski vojaild častniki nadzirajo umik kitajskih vojakov« Poveljnik japonske straže obžaluje napad na Američanki v Peipingu. Policija preprečila umor japonskega poslanika
Nemika podmornica za• satena na angleški bazi
London, 22. jul, — Angleški rušilci, ki so zadnjo dni preizkušali nov način pobiranja min, so zasačili nemško podmornico v globini angleške mornarlčne baze v Portlandu. Angleži so takoj ukazali podmornici, naj pride na površje, toda Nemci so mislili uiti. ftele, ko so Angleži začeli metati bombe v globočino, Je Hitlerjeva submarlnka prilezla gori. Poveljnik podmornice je bil korenito izprašan, nakar ao mu dovolili, da je odplul.
Naciji zdaj sekajo
glave z giljotino
Berlin, 22. Jul. — Običajna aekira, s katero je nacljski ra-belj sekal glave v smrt obsojenim, Je čez noč Izginila In sdsj obglavljajo ljudi v Nemčiji s posnetkom francoske giljotine.
bi opazil, da ae kuha stavka v departmentu. Kherman pa ni bil preveč vnet za Izvršitev te naloge, kar je opazil tudi superin-tendent. Posledica Je bila, ds je bil Hheldon promovlran — na cesto.
Druga nepričakovana priča ta Fordove odvetnike je bil Mack Cinzori, ki Je pripovedoval, kako Je bil prieiljen postat! član "vigilantake gange" v svojem departmentu. Dobil je navodilo z oetallml "gorilami" vred, naj
v slučaju Izbruha stavke "pograbi svinčeno cev In gre s njo v akcijo". Clnaorl Je rekel, da Je njegovo akuplno vadil neki auporintendent, da vidi, kako hitro Jo more mobilizirati.
potrdilo
«
pravico piketiranja
Stavkarji spet oblegajo jeklarske tovarne
Canton, 0.-<(FP)--0dvetnlki jeklarske unije CIO so zabili prvo zagozdo v stavkolomske aktivnosti policijskih avtoritet v ohijskih jeklarskih mestih, ko so pri sodišču isposlovali začasno injunkcijo, ki prepoveduje vmešavanje policije in šerifskih deputijev v okraju Stark. Kakor hitro je bila injunkcija izdana, so stavkarji pričeli pikotlra-tl jeklarske tovarne v Cantonu in Massillonu.
Sodnik je tudi odredil, da policija no sme ovirati unionistov pri otvoritvi svojega urada v Massillonu. Urad jo policija zaprla po navalu na U. julija, kateremu je sledila bitka, v kateri sta bila dva stavkarja ubita In lfi ranjenih. Policaji, pobojnikl jeklarske korporacije Republic Steel in državni miličniki so t* krat delno razdejali glavni stan unije In aretirali okrog dvesto stavkarjev.
Grupa unijskih voditeljev in stavkarjev bo v kratkem odpotovala v Washington, da nastopi pred federalnim delavskim razsodiščem. Pričali bodo proti Republic Steel Corp., katero jo unija jeklarskih delavcev obtožila kršenja Wagnerjevega sakona. Unija se nadeja, da bo zaallšanje razkrilo strahovlado Jeklarskih magnatov in njihovih podrepni-kov in ugotovilo, kdo Je odgovoren za nasilstva v jeklarski stavki.
Španski zlati zaklad
najden v Panami
Panama City, Panama, 22. Jul. — Trije prospektorji — Američan, Francoz In Nemec — so pred kratkim našli v starem in že davno opuščenem rudniku pod goro Santa Maria blizu kostarl-ške meje zalogo «000 funtov čistega zlata, vrednega tri milijone dolarjev. Zlato Je tam le-žslo najmanj 200 let, Is časov prve španske okupacije, ko ao španski konkviatadorji grabili zlato po vaej Centralni In Južni Ameriki. Najdeno zlato Je prevzela panamaka vlada, ampak po zakonu Imajo najditelji pravico do polovice zaklada.
Hearstovo carstvo pada i tretji dnevnik hel
Washington, D. C„ 22. Jul. — Tukajšnji Hearatov dnevnik The Waahlngton Tlmea Je U dni šel v roke Eleanori M, Pattereono-vl, katera izdaja The Waahing. ton Herald, jutranji list. Pre-vsels je Hearatov list za pet let. Prej 4(ta dva Hearatova dnevnika v New Yorku prenehala izhajati.
Tokio. 22. Jul.—List Hochi Je danes objavil vest is Tiontsina, da je japonska konzularna policija preprečila atentat na japonskega poslanika ftigera Kawagoa in šupana v Tientainu. Kitajski polkovnik Bal fiou-tang Jo bil aretiran v hotelu, kjer stanuje poslanik, kamor ,Je pftšel, da umori Japonskega diplomata.
SangkaJ, 22. jul.-SltuaciJa v okolišu Peipinga, kjer jo v zad* njih dneh prišlo do več bitk mod Kitajci (n Japonci in so ti Izzvali resno krizo, se Je ublažila, ko je general Sung Ceh-yuan, načelnik političnega sveta v provincama Hopei In Cahar In poveljnik kitajske armado, pristal na Japonske zahteve glede evakuacijo oborožene silo. Nekaj čet se je že umaknilo In ostale bodo sledilo.
Japonski armadni štab Je zahteval umik kitajskega vojaštva s ozemlja pri Peipingu In Ii province Hopei, Na tem ozemlju jo koncentrirana kitajska armada okrog 20,000 mož.
General Sung skuša ugoditi vsem zahtevam japonskih mlli-tarietov kljub opoziciji s strani kitajske osrednjo vlado v Nan-kfngu. On upa, da bo idaj tudi Japonska prenehala o transpor-tacijo bojnega materiala ln vojaštva v peipingškl dlstrlkt.
Kitajske četo so že zapustilo svoje pozicije pri Lukowkiaoju, Yuauplngu in Papaošanu na zapadli! strani Pslpinga. Evakuacija Je v teku tudi na obeh straneh reke Yungting. Izpraznitev kitajskega vojaštva nadzira Japonska komisija, katero tvorijo polkovnik Takuro Mataui, major Takso Imal in podpolkovnik Te-Širo Nakajlma. Japonake avtoritete zdaj zahtevajo odstavitev In kaznovanje generala Feng Cl-hana, poveljnika kitajake vojaške divizije, ki Je obdolžon protijaponakih aktivnoati.
Japonci imajo sedaj okrog 25,000 vojakov v dlstriktu Pel-plng-Tlentsin, druga vojaška sl-Is pa JU koncentrirana v vzhodnem delu yrnvinee Hop*!.1' Zunanji milifarfstični opazovalci pravijo, dk so Nadaljnje jonske čete na poti V severno Kitajsko In da bo Japonska armada v nekaj dneh narakla na AA.000 mož.
Waahlngton, D. C* 22. Jul.— Uradniki dritavnega departmen-ta so izjavili, da Je Japonski po-slanik H iron I Haito oblaka) državnega tajnika Hulla, Govorila sts o incidentu v Peipingu, kjer ao zadnji torek Japonski vojaki, ki strsžijo poslaništvo, napadli dve Američanki. Ameriški poslanik v Peipingu ¿/»^«J ur prej informiral drtatfwgji tajnika o tem dogodku/ Uradno poročilo omenja, da Je poveljnik Japotiak« atraže že izrazil obžalovanje glede napada na Američanki.
Brezposelni zbirajo
milijon podpisov
proti redukcijam
New York, — Worker» Alii-anre of America, zveza brezpo-
Zamorski fant
dobil 99 let zapora
Deratur, Ala., 22. Jul. — Andy Wright, »den Izmed devetori-ce zamomkih fantov, ki ao obto-v tenl |Naiilatva dveh belopoltnih deklH. )«• M včeraj spoznan za krivega In obeojen na 99 let z£ pora, Hilo Je prvič, da državni t tožilec ni zahteval amrtne kazni
aelnih. Je pričela z akcijo, da zbere milijon podpisov proti od- v procealh proti zamorakim fan-alovltvam rellffiih delavcev. Pe- tom Tožilec Helvln Huteon Je v tičijo bo predložila zvezni vladi svoj*m govoru zahteval SO do 75 In obenem organlsirsla protest-1 let zapora, toda porota Je šla dalj ne demonstracije v 2000 mestih.1 In določila ostrejšo kasen. ,
■>*a<l	-i. «L.
PETEK, 23
PftOSVÍTA
Glasovi iz naselbin
8 Tonetom Podgorlčaaom po
Cleveland« Človeku ee po «mrti ree lahko vee pripeti I Pred nedavnim nem v neki naši gogtMirt elonel ob baru ter z zanimanjem ogledoval mogočno baterijo steklenic z žganjem. Nenadoma mi
zatMčf t Oči ime slavama íraiw- pripomnil: "Odpeli Jlfc, adj
Japonski militarist! iščejo
coakega romandpÜéíf Vlfetofrjk Huga. "Tri eto nI epih V eem si pomencal oči, del kaj pa ima opraviti tamle Víctor Hugd? Potem sem pogledal dragi*. Nak, oči si niso HovoiUe iale * menoj. Tam je stalo, na steklenici, z lepimi, mislim zlatimi Mami: Victor Hsgo Brandy. In ko tako buljim v napis na o-menjeni steklenici, se je nekje nekaj slabotno zaUkrilo. "Ner mara Hna to žganje kakšno posebno lastnost, morda posebno biagodaien učinek na možgane peresjtfh aspirahtovf mi je za-šepetal v uho neki nevidilf šepe-talec (najbrž Skušnjsvec sam). "Bn kozarček . .." Ntt, saj sem ga žVrnlt. Ampak povedati moram, da potem nisefo v ogledalu videl in v glavi čutil niti tiste običajne skromne brihtno-sti, s katero me je nsravs izvolila— obdariti sli udariti? sam tega ne vem. Iskra je bila goljufiva! Hugovo ŽganJe ni prineslo zaieljenega učinka in jaz
sem bil nemarno oclganjen. •
Kako bi etvar ugajala Hugo-ju, ne morem vedeti. Toda, ko sem srečno prebolel svoje začudenje In razočaranje, se mi je porodila v glavi vesela domislica: Ali bi ne bilo zares zabavno, ako bi na primer tudi prt nas
Krvave praske na sibirsko-msndžurski meji so prenehale za hip, namesto tega pa eo japonske puške zapraeketale in japonski topovi za-grmeli pray pred vrati *taraga Peking* na Kitajskem. Ni hič novegs to Jsponsko streljanje po'Kitajskem. Jsrponskl generali se hočejo gibati In ke* z. le ne kaže, lahko začnejo vsak čas sioj kMvi opravek s Kitajci.
Vfrok. k« so gŠ"Bsli japonski militaristi za obnovitev vojne * it i Ujel, je otročji z naloga zapadnjalkega stališča, smpak za Jsponske generale in ostale magnate ni nobena stvar smešna, kadar nameravajo kaj resnega. Kitajci so razžalili japonskega — konja, na katerem je jezdil japonski častnik. Niso razžsllll častnika, marveč njegovega konja in japonska armada mora zdaj oprati konjsko čast!
Smelno res, toda za japonske militarists ni to nobena laia. Japonci morajo čuvati in bra*	_
niti svojo čast I Kje, dome ns Jsponskem? Ne, I ^^n^nsati ameriške ¿rfšifjsrske na Kitajskem, kamor jih ni nihče vabil	tovarnarje in bi stopil Človek v
Za Kitajce pa to tudi ni nobene tsla. Saj po- domilto K01ltilno !n aJflal ifošte znajo Japonce. Enkrat bo vsake Iale konec in pride čae, ko bodo tudi japonski militarist! spoznali, da rezanje in goltanje Kitajske kos za kosom je bila jsko slaba šala . . .
Na Kitajskem se zadnje čase neksj pojavlja Diktator Kailek je sklenil mir s takozvanimi kitajskimi komunisti, ki so mu obljubili sodelovanje, če odločno nastopi proti jsponsklm mtlitaristom in kapitalistom. Civilna vojna med Kaišekom in komunisti je trajala deset let brez kakšnega uspešnega rezultata za vlado v Nan-kingu. Kdaj so se menda v Nankfngu spametovali in če to drži, ne bo več šala zs jsponske militarists paradlrati po Kitajskem.
Medtem pa Združene države nič ne vidijo. Ameriški zakon nevtralnosti ne pomeni nič, ko ee japonska militariatlčna malina pripravlja na novo osvajanje kltajakega ozemlja. Japonski militaristi imajo odprt trg v Ameriki za dobavljen je vojnega materiala kolikor ga hočejo, zlasti za dobavljanje stare železne šare, katero kupujejo po vsej Ameriki za maslo in jo tudi dobro plačujejo . ..
Ves, ameriška oficielna nevtralnost ne vidi japonske vojne na Kitajskem, kakor ne vidi Hitlerjeve In MussoliniJeve vojne na Span-* »kam • • •
tiče eoh, ti je pa znano, da sem se odnekdaj požvižgal na tako malikovanje in poemrtno prižiganje kadila na oltarju hlnav-štine, laži h> za^ReetL Ej, da, moji ljubi fientflorjaneani se niso še spremenili ... V Gregorčič Je pa zagrenjeno
vedo, kaj delajo f'
JIi satire Majski glas,
?ni svetnik",
V nedeljo m pompom tragikomično vfftínále velike
Amelia Earhart
Medtem, ko so ruski letalci že dvakrat trlum-firall s tranapolarnim poletom. prvim v zgodovini, iz Rusije v Združene države, je glasovlta ameriška letnika Amelia Earhart Istočasno izginila na svojem ptilMu po ekvstorju okrog sveta, Izginila je s |vujim epremljevalcem vred na širokem ParifIČnem oceanu dne 2. Julija, ko se je vračala Iz orlenta proti Ameriki. Vse iskanje na površju Pacifika in v ozračju nad Pacifikom je bilo doslej zaman.
Amrlija je lahko le živa. Pristala je na kak-šnem majhnem otoku, katerih je haš v onem delu Pacifika p<»*ejanih na tisoče, na otoku, na katerem je pitna voda in tropično divje aadje; v tem elučaju lahko živi	predno pride v
bližino kakšna ladja. Naj bo šiva ali mrtva — njene zaaluge za letalatvo ne morejo izginiti. Naj bo živa ali mrtva — njen poakua. da prva obleti planet po ekvatorju, ni bil storjen zaman. Polet, ki ga je Amelija Sačela. toda ne dovršila, bodo nadaljevali in Izvršili drugi. Kdorkoli pa ga izvrši, bo čutil v svojem srcu, ko bo plul nad gigantičnlm Pacifikom, da le dokončava, kar Je začela Amelija Earhart. Kdorkoli bo dokončeval, bo mislil na Amelljo ... Ona bo t njim .
Kuha se, kuha v Hitlerji
Podse maka vest Is Nemčije se glasi, da no animaciji na nemški ladji K<*enlgeberg skoro zanetili upor, ko je plula z orožjem in atreli vom za Francove fašiste v Španiji. Proti tiari j skl mornarji eo nameravali »trmoglaviti povelj stvo ladje In odveeti ladjo s tovorom vred v pristanišč« španake ljudske vlade. V Riskaj skem zalivu Je pa poveljstvo Izvedelo, kaj se kuha in upor Je bil udu Srn Trideeet proti na cljsklh mornarjev Je bilo poslanih v sponah v Nemčijo in tamkaj oatreljenlh.
Ta vasi. če Je manična, dokazuje, da liitier ima najnevarnejše sovrstnike doma. kjer mu neprenehoma kuhaj« juho Ktikrat mu jo skuhajo . ..
zahtevati:
"2ek, daj ml glažek Krlsts-ns, da me požge po grlu!"
"Nama z Lujem pa vaakemu enega Molka, ki dobro strese!"
"Nam pa Jonteza, ki je cenejši, a že gre za silo!"
In če bi še vmes zazvenel kak ženaki glas:
"M id ve pa ne marava te žgoče robe, kar sami jo žlampajte! 2ek, meni bdi dal en glalek Katkinega! Kaj pa tebi. Eni?"
"Katkln je prerinil zame, vrh tega me pa tudi nekaj grize Želodcu. Daj ml Krasntnega brinjevčkar
e	1
Tole bi si pa moral zapomniti prijatelj z Waterloo rd., urar Janez, ki je pred leti skušal rešiti nekaj čreienj pred robinl a tem, da Jih Je s vejami vred zavil v mreže, a vseeno ni dočakal zrelih Čreftenj:
Neki elevelandski zlatar je stal letoe pred ensko dilemo. Kaj storiti? Mož je napravil veliko umetno kačo ter jo ovtl okrog debla evoje črešnje. Ponarejeni vrag je bil videti tako strašen, da krilatih tatičev ni bilo več blizu in so črešnje v miru dozorele.
e
Rojak Rozman (tisti s skuštranimi oz. aeevedranimi rdečkastimi lasmi, ki ee vedno smeje) me je zadnjič ustavil na Waterloo rd, ter me pobaral: "Ti. kaj «e Je pa pripetilo Pasji logiki? Nič več Je ne vidim Proevetl." Kaj aem mu hotel odgovoriti? "Morda je šla na počitnice," sem odvrnil. "Več bi U pa lahko povedal Molek. Nato sem le pristavil: "Morda so naši patri, fajtaoštri in kaplani začeli prisaflftftsti svoji pa meti? Ampak tf^ji tega ne vem, ker se ml zadnje «čl »milijo in jim priSanaŠam s čtivom. ki tgolj utrudi oči brez vsake korieti." In tako aem nadaljnje poisvedovanje prepustil Rozmanu.
e
Stari se je obrail k Cankarju In Gregorčiču: "kaj imata vidva pristaviti k Baraginim besedam?"
Cankar ee Je hudomušno na-amehnll: "Stari, povam ti. da akoro ni vredno basede. Komedija. kakršnih sem bil tam doli vajen kot berač mraza in uši I Kaj ae hoče? Ti guneveti se pač obnašajo, kakor ae znajo in šfco-da je k. da še vedno nimajo več smisla se »matnoet kakor nekoč, ker potem bi nemara zardeli, kar bi jim nedvomno koristilo . . . Drugače pa od njih ne moreš pričakovati dragega . ,. Kar ae
m, H»
v je v fefcedo-vaai: Caaksr-aofea bosta eni poleg Baragine. Ce bi bili ti možje dartes le med živimi, bi mi nedvomrib pritrdi-Ü, da sem bil v pravem, ko sem svoj ČSs zapisal, da v nali veliki vasi krvavo potiebojeinq poleg narodnih domúv tudi pro-
átomo—narodno norišnico . . .
uZhs.p i ' v ." e
Ko smo med konvencijo SNPJ z našimi Newyorčani obiskali spomeniško zaplato v Ro-ckefellerjevem parku, smo opazili na podstavku za Cankarje-soho — steklenico za mleko. "Kako simbolično!" sem vzkliknil pri sebi. Saj veste, 'česa se ha j prej spomni človek ob pogledu ns tako steklenico? Dojenčkov . . .
e '
Duhovni vodja Slovenske ženske zveze, lorainskl Župnik Milan Slsje, se je pred nedavnim neksj petnajsti!, češ SNPJ ne pove svojim novim Članom, da ni katoliška, temveč brezverska organizacija. Tako pridigo bi mož moral nasloviti na S2Z1 Zadnja leta se mi je namreč pri tožilo že več naših naprednih rojakinj, da so bile zvabljene to organizacijo« češ da obstoji samo zavoljo poamrtnlne, vven Cev za pokojne Članice in "gud taima" za žive člapice. Da je S2Z striktno katoliška ženska organizacija, jim ni bilo povedano! "Nufsed!"
kem Jbribu. da ee mi je zdelo, kot bi bili na gori sv. Valentina na Gorenjskem. Potem nas je pot peljala dol in spet gor, nato pa stno prišli v prostrano dolino, kjer ee nahaja PIney Fork, lil je tako dolga vae kot Ihan na Gorenjskem, o katerem so rekli, da je eno uro M&.
Prvi naš "štacijon" je bil pri startih V. Omejca. Reči moram, da Omejčeva oče in mati dobro Izgledata, kljub evoji etafrosti ki kljub dejstvu, da sta vžtfojfla ve-liko družino ojKpk—15m števili. Pbt niš je pt^ttat k Zaverš-itikovim. Doma je bila gospodinja, ki asm je brž postregla okdsno potico in pUašo. Vprašala sem pbHacetsilembergerju, »e nahaja nJ&oV* "prista-
Naée je bU takrat «e na depreeijo.
prta in vložniki eo večinoma zgubi« vee.
Kako je pa naše etavbineko društvo priBolelo pokojno depresijo? Priznati moram, da smo tudi mi imeli težke čase, ker je bHo ljudetvo obupano in zbegano vsled hsn*~+ga poloma, pa so navalili tudi na naše društvo, misleč, da bo tudi to pre$edk>. Treba je bito energičnega *vari)a in pojasnila, da se je ljudstvu doka* salo, da ¿e mu ni treba bati ni-kakšne zgube. Vso pofcVak) zaslužijo oni zavedni in lojjshii delničarji, ki so uvideli, ako se hoče društvo obdržati, Sa je treba sloge In lojalridstl ter zaummja do svojega lastAega^pdij^. Oa-nes smo lahlto ponosni vsi, aa je dhiltto šlo tako zmagovito skoči
pikniku, tako tudi Zaveršnik. Tako nisem imela prilike, da bi Videla NacetOve hišice, mri. V. Omejc pa mi je pokazala smer, kje stoji njegova domačija, videl pa de je le dimnik hišibt.
Odpravili smo se na piknik, kjer smo našli precejšftjje število članstva in občinstva, girardskl godci pa so igrAli vesele komade. Gledala Sem na vse strani in končno videla Načeta in Zaverš-nflta. Na baru vrtela vetike vrčke za pivo. pa seih dejala, da so -nenavadno veliki. Nekdo Je odgovoril, da se sedaj rta vidijo
zbor Slovan iz Eiícll-bitj
Pevski da mora pri Vremenskih bogovih. Vreme za njegov piknik minulo nedeljo na Močllnikarjevi farmi je bilo namreč ree idealno: soln-čno in hladno. Tudi komarji niso bili preveč vsiljivi (nemara jih je pretrealo Ordinovo vreščanje v radio dopoldne). Udeležba je bila izredno lepa. Zbor Je pod vodstvom svojega mladega pevovodje Jacka Nagplna zapel več lepih pesmi. Reči moram, da je bil to eden najpri-jetnejših piknikov, kar sem jih posetil zadnja leta. . .7| Ivah J on tez, S9.
veHki, zvečer okrog osme pa bodo vsem ie prt majhni. Mrs. Kožuh iz fiast Palestine mi je pokazala glavni del mesta in pa premotfbkop oziroma kup zavrženega rovskega materiala, iz katerega se neprestano kadi, kajti gorljive snovi v njem se same vnAmejo čim pridejo na zrak in tako v dotiko s kisikom In vodikom, kar povzroči, da ae tvarina vname. Družba je hrib tega gorečega materiala ogradila, kajti pred leti je nekdo ponesreči padel v gorečo tvarino in zgorel.
Ko smo se vrnili na piknik, je T>io zbranih že precej piknikar-jec, takrat pa se je pooblačilo in začelo je rosit!, kmalu pa se je *sp*t zvedrilo. Videla sem več Ihancev, tako tudi Johna Slanov-<ra In pa Škofa. Spoznala sem se ttidi z več drugimi. Prišel je čah odhoda proti Salemu. Mrs.
dobro zapisan" "Omejc je dejala, da bo ona šofi-rafa, da se bo njen mož malo od-pbčil. Vozil! amo se po cest! d, pričelo pa je tako deževati, da ee ni videlo ve* ko deset korakov pred nami. V Salem amo dospeli ob 11. ponoči. Ko smo se votili skozi Caroltown, smo videli, da je bil hram božji v plamenih. Rekli so, ds ga je zažgala strela. Pripomnim naj, da je bila to moja prva pot po teh krajih in zato zame zelo zanimiva.
Francea Mihevc.
Ptfcnikovanje pri Moaedlh
Salem, O.—Okrožna federacija društev SNPJ je imela avoj piknik dne 27. junija popoldne, dopoldne pa aejo. Med sejo je deževalo, kar je pač slabo kazalo za popoldanski piknik, opoldne pa ae Je razjasnilo in piknik ae je pričel ob prilični udeležbi članstva in občinstva. Slišalo ae je petje In za pleealce je igrala mu-zika vt-nele komade, medtem ko so ae Uudje zabavali. Izražala se je splošna zadovoljnoat. Zastopane so bile razne bližnje in daljne naselbine: Beaaemer, far-rell, East Palestini, Wesl Point, Girard, Warren in Piney Pork ter več drugih naselbin in mest. Vsem skupaj Iskrena hvala za udeležbo in sodelovanje ter na veselo evidenje na prihodnji fe-deraci|aki prireditvi. Naj pripomnim, da ai je a to prireditvijo federacija opomogla finančno.
Dne U. julija amo šli na Piney Fork na piknik tamkajšnjega društva 176 SNPJ. Ko smo vstali, je kazalo lepo vreme, kakor smo si želeli. Dogovorili smo se, da se sestanemo pri Slovaškem klubu In točno ob devetih smo bili vai na mestu: družine L>ei* mota, Križaj (e katero je potoval moj mož). Rove in družina Omejc. s katero sem Jas potovala. Vozili amo ee po cesti 7 ob reki Ohio. Vožnja J« bila dokaj romantična, kajti vijugaata cesta ob reki. obdani s k* 1*njem. nudi prijazno zatišje in pa osvežilno uživanje naravne kraaote.
Ko amo doapeli v SteubenvMle. smo videli veliko tovarno jekla, čim pa amo aavlU vett U meeta. smo bili naenkrat na tako vlso-
Ob zaključku 16-letaega pošlova
aja Stavblnakega društva
No. Chicago, IIL—Ne bo škodovalo, ako obudim spomine na preteklost, kako se je razvijalo !n kaj je vse preživelo nafte Stavbin-sko in posojilno društvo (North Shore Building and Loan A «sod ation). Ob pričetku poslovanja se je nanj gledalo kakor na malo, šibko dete, nad katerim se je dvomilo ali oetane pri življenju ali ne. Ko se je pa postavilo na noge in je pričelo čvrsto hoditi, je ttidi ves dvom na kakšen pre-rani pogreb odpadel. Društvo je nepričakovano lepo rastlo in napredovalo.
Dobivali smo vedno veliko novih delničarjev in prošenj za po-sejila. Nekateri so gradili nova hiše. drugi so jih kupovali, nekateri so dobili posojila, da so jih drugje plačali, ker eo uvideli, da imajo pri nae boljše pogoje kot kje drugje. Z eno besedo rače-no: bili eo čaai, ko je bile stav-binaka (zemljiščna) proeperiteta tako blazno razširjena, da si lahko prodal vse, kar si imel. Zemljišča in posestva po pretirani ceni. Posojila eo ee pa tudi prav lahko dobila, ker Je bilo dosti denarja v cirkulaciji. Banke so dajale poaojila tudi na drugo in tretjo vknjižbo ali hipoteko (nsortgage), kar se Je pa pozneje iskasaio, da je bilo tako neprevidno poeo je vanje za. banke usodno.
Ker za lepim vremenom pride slabo, tako se Je zgodilo tudi etavbineko proa pari teto in denarnimi zavodi. Banke eo pričele za pirati vrata. ljudatvo je obupano čakalo pred vrati, kdaj ee bodo odprla, da dobi avoj težko prialu leni denar. Pa vee zaman! Večina bank ima še danes vrsta ss-
Seveda je tudi naše društvo moralo nekaj posojil ustaviti oziroma zadolžena posestva prevzeti, pa ne pO krivdi društva ali dttttnlkov, ampak po krivdi nelju-bfe depresije, katera je dottnike pripravila ob delo, Društvo ni v nobenem slbčaju nastopilo nasilno proti aVojim dolžnikom, ampak samo tedaj, ko je uvidelo, da ni drugega izhoda. Ravno tako moram priznati, da je društvo v nekaterih slučajih tudi utrpelo nekaj zgube. Ta zguba je pokrita z društveno rezervo, tako da posamezniki ne Izgubijo nič, kajti dOsedaj je še vsak dobil dolar za dolar t obljubljenimi 6b-
^uči^LOUt «ml^J	ri	¿J ¿u Ijj.
i es in u ti cu.
Baš. Sedaj imamo precejšnjo vsoto dtinarjk na razpolago. Ako kateri želi posojilo pri nas, ga lahko dobi, ako nam da zadostne pogoje. Ravno tako lahko dobijo svoj denar tudi oni, ki ga imajo shranjenega pri nas.
Prihodnje letno sborovanje NSB 6 LA ee bo vršilo v Soboto, 31. julija, točno ob 7.80 zvečer v Slovenski šolski dvorani na lOti cesti. Vsi delničarji (ke) ste uljudno vabljeni, da se seje v velikem številu udeležite, da se pogovorimo, kaj bi bflo Še boljše za ttapredek našega stavbin-skega društva. Kdor se pa nikakor ne more seje udeležiti, se prosi, da podpiše poslano mu pooblastilo ter ga izroči kateremu odborniku aH pa delničarju, ki se bo seje udeležil.
y. Potrebno je, ds se delničarji seje udeležijo, pa bodisi obebno sli potom pooblastila, da se za-more seja Vršiti. Pooblastila so bila poslana po pošti vsem, tako tudi seznam števila delnic. Ako kateri opazi kakšno pomoto pri številu delnic, je naprošen, da takoj sporoči tajniku, da se pomota popravi.
Nova serija delnic ae odpre 1. avgusta t. 1. Društveni urad je odprt veak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 1. do 5. popoldne in se nahaja v lastnem domu na 1101 Park ave. (Prescott st.).
Za North Shore Building & Loan Association:
• Joha Zalar, predsednik.
Preklic piknika
Dunk», Pa.-—Naznanjam vsem Članom in Članicam društva 274 SNPJ, da naš piknik, ki se bi imel obdržavati dne 25. julija v Kraynu. se vsled tehtnih vzrokov ne bo vršil, morda pa se bo priredil kdaj pozneje. Prosim članstvo našega društva in občinstvo, da ta preklic piknika vzame na znanje.
Martin Vetčjak, tajnik.
Malo tega in onegl
Ivan Molek 1
Rezultat reakciotuinie I Ameriški listi poročajo 0	l
Jugoslaviji. Pravoslavna cerkev v Srhi jlyigniU proti vladi zaradi konkorcUul liško cerkvijo. Vlada v Belgradu konkordat (pogodbo) z rimskim ZM pred tremi leti, a še dane« ni ratificira« fWW skupščini. Vlada zdaj J^M ščino, «naj konkordat hitro odobri ds M stopi v veljavo. Zdi se, da je ta'peitfll posledica^PrtiaWjskega pakta" ■ vljo n Italijo Mussolini in papei terjl je bilo oSMubljeno ...	M
Voditelji srbske pravoslavne cerkve! P"?1 »mu konkordatu. češ da daje M #rkVr prtdpraVice v šolstvu in politiifl voslavci zahtevajo od vlade in skuplS konkordat zavrfeta in zagrozili so z izol
«m glasovati za ratirikaci jo. h tega so ■ mile pravoslavne demonstracije na u!iJ tete je vedil škof iz Sabca. a policij. jI dila demonstrante in pobila škofa na tla| ni križ, ki ga je škof nosil v roki, je I razbila na njegovi glavi in škof je obleži ranjen. Lepe reči!	M
Tak je rezultat reakcionarne politiki goelaviji: centralizma in driavnegt I Namesto da bi bita Jugoslavija moderJ va, od katere bi morale biti že od začeli kor je žalftevahi člkaška republifansk* jfl ločene vee cerkve, katoliška kakor privi in druge, je pa začela posnemati nazsdl prejšnje AvstnvOfrrske ih vzdržuje J vere. Se Več: erto vero izigrava na ikbdl a posledicami, da £tiaj teče kri rdi'¿elJ ulicah.	J	^
Kadar pridejo v Jugoslaviji pametni! h krmilu, bodo poelalf vse cerkve in veiil vatrto življenje, nsj žive le od svojih vi
tn tedaj ne bo več prepirov in krti gTedoV zaradi konkordatov in podobni« lost i.	_ 1
KJo bo gospodar AntarktiJ
Anglija, Avatralijs in Nova Zelandija I bližnji bodočnosti bržkone sprsvile vpl o svojih pravicah nad ogromnim antarl ozemljem ponovno pred svet in obenem I le zahteve drugih dežel po teh ozemljili le malo znana, v katerih pa slutijo mml kovnjaki prebogata ležišča vsakovrstni in premoga. Ta novi nastop Anglije, Al je in Nove Zelandije je posledica delal nega "odseka za polarna vprašanja", ki sedal na konferenci imperija in o kateri noet še pred nekoliko dnevi ničesar ni I Odseku je predsedoval avstralski zakladi celar Cacey in kaj so tam sklenili, bomj deli bržkone vj kratkem.
Kakor žhanO, se poteguje za različrl Antarktide cela vrsta držav, med njimi 1 imperij, Zedinjene države, Francija, Al nija in Norveška. V novembru in del predlanskega leta je preletel ameriftki rj valeč Ellsworth ogromno ozemlje, na dotlej še nI bils stopila človešks mgtl worth ga je "zasedel" za Zedinjene drid ozemlje ima površino 360,000 kvadratni in se razteza od 80. do 120. vzporednika ne poloble, od obale Antarktide do Juinj čaja. Razen tega Je bil že admiral Bi Ameriko "zasedel" Deželo Marije Byrdd
Argentina se prička z Anglijo »volj nih Shetlandov in Južnih Orkenevev.J zahteva zase še Grahamovo deielo in drj like kose Antarktide Avstrslija zahtej antarktično ozemlje južno od 60. vzport in med '45. ter ISO. stopinjo vzhodne j Nova Zelandija zahteva ozemlje, ki ij "avstralsko" Arttarktido, NorveAka i Bouvetove otoke, Francija pa Adelijine Bržkone se bodo te države za to razdelita Črio tudi pogodile.	u. I
r	i <
Naše razmere In Mnbov slet
U Salle, M.—V La Sallo se še ni pokazals tista* tako opevana prosperiteta, kajti še vtfho nas je precej bras dela. pHsnati pa je trska, da Je precej boljše kot je bilo pod Hoovrovo administracijo. «
Stavka pri M. H. Zine Od. ee je po testih mesecih končala, ne da bi delavci dosegli evoje zahteve. Tovarno in plavže so Začeli obratovati ki večje število delavcev ee je vrnilo na delo. Stavka Se je pričala M. Jan. t I. in delavci so bili te prej organizirani ter imeli aiatem "check-off" (odbitje unfjsklh prispevkov), kar so delno še obdržali. Družba pa še ni odprla svoj premogovnik, tako da je nae Slovencev fn Članov SNPJ Še precej bras dela. Upamo, da družba kmalu odpre tudi premogovnik Kar nas je rudarjev, smo vsi organizirani.
Mi tilevci. tako oni. ki delajo kakor mi. ki smo brez dela. potrebujemo malo skupnega razvedrila. Prilika se nam bo nodlla Dalje m S
Zanimiva gradbena raxsta< v Moskvi
V Moskvi so te dni odprli razstavo,J modele, načrte in fotografije novih skih poslopij, javnih sgradb.	»
gih stavb v Rusiji, dalje tudi nsčrU« velikanske zgradbe. V posebnem <*><* razstavili mnogo marmorja, J"«*"4** bivajo na ozemlju sovjetske unije, r« zbuja med drugim svetlo oranžen m™ Usbekistana, s kakršnim so obht » vjataki paviljon na pariški «^Tj V dragem oddelku eo razstavljeni mtfro gtriacijo Moskve in drugih r«kih m^ Leningrada. Magnitogorska itd.
1
Pred dvajsetimi^
(IzProsvetezdneSS julija ^
Dómate vesli. V Glencoeju. 0 pod zemljo por^rečil ^ak F^ ^ je prišel iz Kansass Zlomilo m« J
Delavške	VU^viDs,C*.*
splošna stavka rudarjev.
SvHatma vojna. A»*niks n * ' ^ vojaške nabore za
milijon, mož Na roskj f^ * 0< vS anarkija in neaOke četi ruske pastajaake
RuMka	«
začaane vlade, katerojjjm** ^ vs vlada je Sdreáils ostre nsn
nikom v armada
• .
< JULIJA
PI08VITS

(la»»«** POD VLAKOM
^ polici * Laškega
. julija proti večeru ae
¡¿¿ ni ielezniškem pre-
smrtna nesreča. J^Ur kjer se je dogodilo iSJSdih nesreč, tako ve-
l! Mihael Horjak h La-^ Mletje tadanm-t» Savinjski dolini letak«
M gasile
Proti večeru se Je na tl domov. Ko je votil proti Celju in dospel Ranega železniškega v Medlogu, je privolil ¿vinjaki vlak. Strojevo-TToparil kolesarja, ki je po-■ kolo proti prelazu in je inamenj v svarilo. To-i je vse to preslišal in dalje. Strojevodja je sanirati, a ga ni mogel šo prela». Tako je lo-I jadela kolesar^ in I» več metrov v stran. Hor-
U JuieelariJeil^^^^^^H
mu je kolesar hotel ogniti, je kolo zašlo v tračnico, pri čefcer je padal Avbalj naravnost fc>od tramvaj, ki je kolo zdrobH, Avb-
* t»- J	« r« ' • i •« j
planati odškodnine
ptetla v k« k Ano vojno v Srednji ar	••	v
Evropi afti a Francijo, M Rusija idllll>aflUa DOM ostala nevtralna. To «arota se f* posrečilo pravočasno odkriti ^Hn topoeaskigf icvrolne Stalinove vohunske slušbe. Zarotnike so prijeli in jih postavili pred vojno sodišče, ki jih ja, kak<ti znano, obsodilo na smrt. S tem se bili preprečeni načrti nemških vojaških krogov. V spominu je
lja pa pahnil v stran, kjer je obležal ves v krvi. Reševalci so «a," takšen vihar ogorčenja se "je takoj prihiteli z reševalnim avtom ter odpravili Avblja v bol-
dviftaii slasti v Franciji po m¿>-procesu in po juatifi-
nišnioo. Kljub vsej zdravniški, kectfi maršala Tuhačevskega in skrbi pa bo Avbelj najbrže pod- njegovfh tovarišev. Ta vihar p*
legel hudim notranjim poškod bam.
fimrt pod vtem gnoja. — It Pipanove jame ob Vilharjevl cesti v Ljubljani je 22 fetni IVan Hujan is Moat, hlapec posestnika Pirca na Ambroževem trgu, vozil gnoj. Stopal je ob vosu, ko se je vea nenadoma nagnil in še prevrnil t* pokopal Hujana pod sabo. Kter je vsa teža veza pit tisnila Hujana na ¿lavo, mu je strlo lobanjo in je hlapec bil v hipu mrtev. U—,1} ; ■
Neurje nad Sodražico. — Strela ubila Človeka
Dne 6. julija feopoldne je prihrumela nad Sodražico in Okolico huda nevihta t velikim naši vom, točo in treskanjem. Bilo le
tne. Takoj po prevozu ico v Celju je rudar poikodbam podlegel.
kakor da se je utrgal oblak. Potok Bistrica je v nekaj minutah
ffl hude' rene glavi, j prestopil bregove in žalil niže M bila na vež krajih stoječe hiše, tako naglo je nšra-pokazali ao se možgani, sei. Hudourniki so rkzrili njive, k " iz|odplavtfali zemljo, uničevali rast.
dr/Lorger iz Šmarja] y gozdu nad Sodražico pš je Tods poškodbe so|strela Ubila apneničarja Ivana Mervarja is Knatva pri Sušaku, je s tovarišem pripravljal ap-nenico. Tudi tovariša je strela nesreče na nekate- 4 oplazila in ga onesvestila, toda
•■• i

dljem
ne
■pri
v Sort
neuvarovanih železniških (brez zapornic!) bi
I ta ae je kmalu apet zavedel in I opomogel. Mervar pa je obležal
ie lahko premaknile na- mrtev.
ko upravo toliko, da V Kračali je strela zažgala prelaze zavarovala z za- skedenj posestnika Lundra. Po-I ali čuvaji, ali pa tudi gorel je do tal. Strela je treiči-signalnimi napravami, la tudi v več dreves in mlajev, pod vlakom. — Pred ki ao jih poatavili ob birmi.
û se je dogodil na groin postaji strašen dogo-Z vlakom iz Ljubljane se
Neurje je napravite kmetom veliko škodo.
, Smrtna nesreča a puško.—Na
Ijal mlad fant, izstopil, sinovici pri Sodražici ae je po na postaji, da se je pri- neareči smrtno obstrelil poeest-| spet premikati, nato pa nikov sin Ivan Oblak. Ko so zju-
I nt progo in legel pred 10- traj kosci zajtrkovali
ho. " '	... J
Ôbla-
Kolesa so mu glavo I kovem domu," je oče Oblak izro-
na
popolnoma odrezala, duh, ki jih je nosil samo-pri sebi, so ugotovili, da
čil sinu flobertovko, češ, naj jo zanese v kaščo. Ker fanta dolfco J ni bilo nazaj, je šel oče gledat, »n 24 letnega Toneta Glsvs-1 kaj je z njim, fn ga je na svojo posestnika iz Zapotoka Lrozo našel mrtvega s prestreči^ ""l"*1*!!,1* na ljenim srcem. Kako je prišlo do „ 8mrt [neareče, ni znano. Fant ni znar ravnati z orožjem, pa najbrže
kern letališču. V I — kakor je napisal v po-
pismu — zato, ker so nl videl, da je flobertovka nebi
»it»rti branili vzeti dekle, ki i* bil sam izbral za ženo. Ifnu je Se določil, naj nje-»12,800 Din prihrankov "»Jo «a prevoz trupla dO-* pogreb in nagrobni ka-
aigala. - V malem
rn Nipuiču v občini St. Ju-I* Kumom je strela udarila irako [Hislopje trdnega »¿a Martina Grašičarja.
ae je nepričakovano hitfro pbks-gel. Zakaj? Vzdržuje ae z vso
trdovratnostjo vest, da je ruska vlada takoj po končanem procesu poslala francoakMno generalnemu štabu na vpogled akt in dokumente o nepobitrii krivci u-strelienih generalov fn o njihovi uokštani zVezi z nemškimi vojaškimi krogi. Značilno jet da so nšto kampanjo p*pti sovjetski fcdiiji opustili celo francoski desničarski listi — pač boljši dokaz, da je rusko vo prepričalo Francoze o nostl sodbe In razsodbe in Usrirtr-titve maršala in generalov. Tako razlaga Steed v svojem Članku, ki je zbudil mnofro zanimanja v vsej evropski Javnosti zlasti še v državah, ki se jih je ta zarota posebno tikala. Da ao franeqski desničarski Usti res ustavili kampanjo proti Rusiji zaradi tega pçocesa, je res. Frvi teden so metali cele golide gnojnice na Rusijo, posebno Še! na Stalina in na rusko-francbskl pakt, koteč pač preprečiti pri ja-»ljsko pogodbo med Francijo In sovjeti. Toda ta kampanja je popolnoma utihnila, kar je tovo znak, da jih je nekaj pričalo o nepotvorjenosti r ga obtešnega gradiva proti haéevakemu in o tem, da je linova politika glede tega pravilna in upravičena. Na mo tudi mi te Steedove trd ker ao videti osnovane in ao prepričljive.
Strela ga Je ubila. — V polici Žalca je prod dnevi divjali huda nevihta s strašnim njem. Neurje je na pelju čilo skupino koscev, ki so ap ljali seno na vozove. Nenadoma je treščilo v voz in je bil 80 lfrtn hlapec Josip Obreza mrtev, drugi pa omamljeni. RaZen Obreze so se vsi zavedeli, Obrezi pa nobena zdravniška pomoč ni pomagala.
Chicago* - <FP> — Nadetjl nji dokaz biezsvčnesti nekaterih delodajalcev je odkritje, da delavke, ki ao postale žrtve zastrupljanja z radijem in so obsojene na počfano umiranje, ne bodo mogle iaterjati odškodnine ed kompanije, ki je odgovorne za njih trpljenje, ko ho prišel nify slučaj predliuoislao industrijsko komlaijo.
The Radium Dial Company je premestila svojo tovarno iz Ot ta we, IU., v New York, ko je d* vet delavk pndUtlo zastruplje-nju in drugih 11 žrtev umira.
Té proslave so se vršile sredi velike ofensive lojallstične armade. "V tssn momentu, ko je ttlUe repfbUke v vfntfri more priti io edmšilve «mših atrank," je rekel deaničarski so-cislist Bugeda. Za te bas««» je Ml šilišin i slih ni apk vaa kakor tudi, ko je rekel: "Ako W pe bilo Rueij* bi mi danes n« W tukai." . V4dil|i navdušenja ma Rusijo, za ad rušenj s in sa lajali-stično armado kar nto hoteli od-i,
Prv* .0bjetnic% oi vilue volne je šla Madrid v objemu visoke

»tmtmgKg Čfarofttta gobpurna Ig&tmta
a m TffSkaso, Hi.
M5749 So. Uv»4aW iva.
GLAVNI ODBOR uanaxMi oi
Vlpna» OalaUa > .... ....................«JM? a	A»,
i.kh V. ■■|ak «I Ujia UH íeee v egrifa, gi*
Jalui IUU4 ' ar«á«lk flMul .
• ■(••(■»•«•■Mit«,
Canil» lâ r mirk
*** EHm*. if
SapMp SilMia
a totifcli Am
mmm Ar*, i+mfw*. r«.
J,.,..,. ., » ...,..In a tin St. MUw««aM. wte.
..............Sm Mt, llnlui, Pl<
lui watáiifa*...........laat w. aua at. cut«u«a. om*
if Ut Stolriainl	. ffr St. U S.U., 01.

8-ÄJS
^f» A. nHf.»!..kt«\•• >tV«\.<••»••»».>.««.
J&
HHB*'' Mirili.«.
.........v.m % »N at. Clrr«taM. oaw
Bolezen jim razjeda mozeg v ko-j steh, in uničuje bela krvna te-,
Po izjavi J. Cooka, čikaške-odvetnika, ki zastopa na aknrt obsojene 4tMobratuje Rar
morale med vojaštvom kakor tu di med eivilnim prebivalstvom. Nedvomno Je k temu navdušenju . veliko t pripomogla *Uka eteMi- JSa ▼a lojnljstičnlk čet na madridski I fronti. Španijo je vnalo eno leto, 4a (a ustvarila armado, ki je zmožna stopiti v ofenzivo. In po enem letu trpljanja, katerega Je prtstal posebno Madrid, J* b-jalističrta ^penija prvič zamenjala antifnšiatično geslo: "Ne smejo prodreti r v geslo: HZma-
gt terbá-r lÉi^H In méd tem, ko je lojallsUšna
.............i
........,•«.•..
iiiiHMH.Mti.tiai fc'Vlseai AH. CUniti IU. ..................MM I. UateN Am S*w».
roeoTNi onaaci
Si*. Sarin« n®44.
m.
.	..............................i«lil W» . .
issu Mai ah, aiȈai, okto
f^S vSu'iM»'. '. '.	'. V/.V. '. '.'«U' Tp
(Ma IHaa %.. «, «...., .%..... ...............,. •.......... *. « .naa MT, esMaaa. r®.
f IM I

I'M,»«'
>.•«...•......«.«..<...•.'•4011 a UaaéaW At*«,
............................ • ur:!1	rf£! }
mtlIItlIMMMMMlMIlMMM IWfl AVUVi Afl», vNVWl^
pl____i a. . ^ . .11 » operirani um«je» le
UiaSOVI iz naSelDin sanj. Govornik bo tudi »a
Ika
SZ	h*hija preanovala svojo oblet-
uTJ kIŠ vSkn^^Carteir^KlU^o nad uiUvItvUo fašizma U-jtm v Ne* Yo«ku. Carter, pod j kor^ .	rokj^mi ln
puščanj od teko zvenih "damo-
i madridski fronti v teku največja bitka od zadnje svetovne vojne. Tu Mtlfttte feftMtHHi
V	sedanji ofenzivi sta se posebno proalavile bataljona Oeorge Washington in Abrahnm Uncoln, knterš tvorijo a meri ški In kanadski prostovoljci. Po-stavljena sta bila aadnje dni na najbolj nevarna mesta, toda sta odbila vae fašistične napade. Vojaki teli bataljonov se niso u mšknltl niti ob najhujšem og nfu, ko J* eato opazovalci mlsH 11, de fe ni siie, ki M mogla prenesti pekel. Fašisti so jih na-skakovšli val m valom — in pa dali kot snopje.
V	tej ofenzivi in odbijanju fššlstlčne protiofenzlv« tUdI lo-ialisti doprlnašajo Utke žrtve V«tye izgube Ita utrpela tudi a-merlška batlOJona. Med raAjan ci je tUdI Hans Emile, brat kon-gresnika Thomnaa R. Bmlieja iz Wisconsina. Dobil je težko rano in je smrti ušel le sa laa. Kroglo je dobil tik hrbtenica.
moli Slapšak,
pa tudi on mi še ni bil predstav-
JNadaljevanja a I. strani,) |tyen, deei ja prišel direktno is iljo, dne 1. avguata, ko bo Jugoslavije. Zraven bo tudi klub št. 4 JSZ priredil svoj pik-|"fUvnl tajnik" jugoelovanskega
katerim je poftlevtla v OlUwi,
je bil preklican. €ook ja ^ffiBg^^dSS j^blk nT da bodo šrtva teško	Jgft CJT«.?,
škodnino ed 44noVe kompanlje". Edino vsota $10,1100, ki jo je in-dustrljaka komisija dobila dd ompaniie v obliki bonda pred-no je premestila svpjo tovarno v New York, bo morda razdeljena med žrtvš, kšr pomeni, da bo Vlaka dobila miloščino okrog $667. Kompanlje je naznanila, da aa bo borila tudi proti Izplačili te vsote. To dokazuje izjava uradnika te koropanije, "da delavke ne morejo pod vzeti legalne akcije proti nam."
več
ta. Morda je pregledoval puško ter jo po nesreči sprožil, lahko pa tudi, da se je spotaknil in je pri tem dobil strel v srce. Mala krogla je prebila.fantu srca, zato je bil takoj mrtev. Star je bil 18 let
O Tuhačevskem, sovjetskem maršalu, ki je bil pred kratkim zaradi veleizdaje ustreljen i več drugimi sovjetskimi generali, je
nik v prijazni dolini aa Strellovl kulturnega vrta "sam" Joše Gr-farmi naSt Vincent ave. KlubLjinal Ampak sveta maša ae bo dljudno vabi vaa svpjs Člena in 1 brala nejpiej, Za Ivana Cen« somišljenike i» U SeUn ln okoli.Ikarja mem biti aveU mešal Kače, posebno pa one is Ogleabyjf, kopak, monsignor ^Ulfar bo da ae udeležite našega piknika v glavni maftnik. In ša koliko velikem številu, kajti nabave bo drugih! Kdo bo representiral dovolj sa vae. V imenu kluba ve-1 Cankarjevo ustanovo, niso poro-bim vse zavedne delavce it U \u\\ v Pressu, pa bomo še Isve-Salla in bftižnjib naselbin na veli» Usli, aaj ae nam nikamor na mu» ko udeležbo dne 1. avguata najdi, Ves, sir, ToneGrdina je pro-
oanačeno farmo, da se bomo skupno zabavali In pozabili na
minenten (TT) landu. In kaj
človek v Cleve-zato, ako se bo
nešo krile in teševa. Na vaaalo njegovo Ime bliščalo pesnim ro-aviden je 1 John Strel), (8). | do vom naše metropole v sapis*
Don't
Ts in (tudi) ono Is metropole Cleveland, Ohio.—"Ker že dol-
Idovom naša metropole v niku anéjate konvencije, get sore. Ali sa bi Jesnsu Kristusu
»i
go nl Mio poročila iz naše me- cHaveland dopedel? Pridigar
Nogavièarji do
1 "27L * ^'j'
tropole," evo vam gal "Naš metropolski list Enakopravnost je lt. juHla ponatisnil is Napred
Gordon Blgelow pravi, d* se mu I bi. On je pastor cerkve Master.
Oh, da,'ako bi Imel službo, da bi
fc J T bT'čari?' naš tisk objavil odlomke iz Član-
36 V	ki napi,ial znftni angUi'| fovernerje bemnana iz ™ pr^-
« publicist W. Steed, pač tv^L^^h drževnlkov," pravi v - J "redl nočI -	tovno znani žurnalUt, ki ptozna ,ljtv,. "Oovernerja vsled tega
Dmlavška štranka protestira proti go-vernerju Lehman*
New York. — Newyorški go-verner Lehman je aednje dni svojo odprto opozicijo proži reformiranju zveznega vrhovnega sodišča v smislu Rooatvdtovega načrta zelo presenetil tukajšnjš delavske kroge, predvsem ameriško delavsko stranko, ki je bfi pri zadnjih volitvah tudi njen kandidat in je zanj potrošila veliko vsoto denerja. "Ameriška delavska stranka Je presenečena In razočarana vsied IzneverJenja governerje Lehmana iz vrst pro-
Krije 80,080 «klavce* In m prodaj«
Phlladelphla. W (FP) — A meriška federecija nogavičar-skih delavcev je isvojevala večjo zmago z novo enoletno pogodbo« ki krije 50,000 delavcev ln določa zvišanje «aslužka nad milijon dolarjev na leto. Po izjavi predsednika Emila Rievaje anaša povprečno zvišanje od osem do deset procentov, f U.T	• Pogodba je bila sklenjena med unijo in zvezo nogavlčarsklh podjetnikov. Za aplošno pogodbo, ki naj velja za vso industrijo, ae je unija borila dolgo vrsto lat ln zdaj tudi uspela. Po-godba določa 40-urnl tednik In msšinsrijo za mirno izravnavanje sporov. Za nepristranskega \ Vlada bo gradita
noči — goepo-in hlapeéí 'ki sta se >* tfšrečega poalo-^JJ se je naglo razširil
»i u ' na drvarnico 1«
MUkva so tivino sicer r+ pa so pogorela do
Emile, ki ja poveljeval prvi Četi, je rakel, da je bilo v ofenzivi teško držati Američane nazaj.
"Niti enkrat ae nieo umaknili, čeprav bi se morali." Največja težkoče je bil* i njimi v tam, ker aa niso smsnili sa tanke, topova, letala ln stranske čet«, katere ao enostavno prehiteli In bili v nevernosti ognja od obeh stfani. Vojaka bolj muči ne-znoana vročina kakor pe bojevanja.
dobro vsa ozadja političnega do-j kritiziramo v sltčnem tonu ka-
gajenja v Evropi. Steed je objavil v pariškem dnevniku "Peris Soir" senzacionalna odkritja I o aferi Tuhačevskega in njego-sodelavcev. Avtor tftûi, de
kor on kritizira predsednikov program. Ml ponovno naglaše-mo, da bomo nadaljevali boj sa reformiranje sodišča In vea pre-trem progresivne zakonodaje," Néwyorlkl labor i ti ao bogatejši n eno Izkušnjo: izgubo "prija-
arbltratorja ali razsodnika Je bil določen dr. Geotfri W. Tay-| lor a pennaylvanske Univerze.
Deal pogodba krije le uqijske| dela ves, bodo od nje imeli koristi tudi neorganizirani nogavl-čarji, ker jim bodo neunijskf podjetniki plačevali enake pl* če, da preprečijo njih organiziranje, |>ravi predsednik Rieve.
ts vasica zelo od rok] ^ ni tamkaj na raz-L^taiku je oatala le t****** hiša. Gospo-„i več, pasobl-
teljs". Pri zadnjih volltveh je Leftmsn dobil okrog 200,000 gia ameriške delavaka
«• r njimiit.Hi	vih sodelavcev. Avtor trdi, os
CMap i ^ I'T	- v zvezi z maršalom Tu-
jTu 80	P" I hačevakim in z ostalimi obtoše-
¡nimi ln ustreljenimi sovjetskimi___
generali. Voditelji nertlk* artne-| ^ na Hiti | de ao v naaprotju s Hitlerjem do-1 Btrtnke. Isledno zaetopaH sUlišče, da aa-
"^Br||X>*an1 ^^^bJÄ^rolcÄ^ ^^^^^^ ^ ^
'»»«M*JW„J "	• sovj«tako Rusijo. V ta naM ktrju ZOpOt proloUn*
[len*, ^	so stopili v zvezo z volilnimi1 v».	..j _ Te dn| bi M
Wk	- v ješkiml krogi v Rusiji In jih p*| ***** ^ Vft proti —
^varni kuvert "Ku- ,agoma popolnoma pridobili « ^M »iS rianiutor
i ZX^^ 9- Julija I svoje načrte. Po tem nečrtu naj f^^^^ v^njegovin ki utegne zahte- bi maršal Tuhačevak« in oftaliU" brezposelnih, in vec jsg ^
JZil 4!iHn*** stroj-U nJim obtoženi generali strmo iT " Frtnj» Franca. I glavili sedanji Stalinov režim v
uvedli vojaško dikta»
Ed
tovarni^ega dvigaU in dobil hude no-
>iSSm^' Uko ^ fco
rkTv ^	ro-
||l Borovnici
" i« na Celovški
PnWl1* ». julija huS
***** »i ftlške pfb-«a kolesu
rSSi yr*"* av.
Nasproti
* ^Jal tramvaj. Ko ae
Ruaiji In turo. Ta ruaki vojaški režim bi apremenil kurz sedanje zunanje politike: Rusijs bi izstopili iz Društva narodov, ae sporazuma la z Nemčijo in sklevtfia z njd zvezo. Nemčija bi dobila svobodne roke y Srednji Evropi in ns Balkanu, vrhu tega pa so jI generalski zarotniki še obetali, da JI bodo odstopili del Ukre/tne ia priznali njen protaktorat nad petrolejaklmi vrelci v RumuniJI. V primeru, da bi se flemčija za-
tovarišem, toda Je bila zopet pro tožena, ker Je aodnik Hal A Spann na počitnicah. Parker il več drugih Je bilo aretiranih ker so zahtevali izplačitev reiif ne plače za delo pri gradnji na tipov ob zadnji veliki poplavi NameKt" plačila za obvarovanji mesu ao oblasti nastopile prot brezposelnim s persekueijo.
-Preden sem se poročile s t** boj, sem farm rta osem ena»*^ Iti «o bili pametnejši od fcfcef "Da, to ao tudi dokaÉaH!"
obletnico vojne
Ifatáli m •* veliki shodi MLVpúUnfortháfíc
Madrid. — (KP) -¿prtetako civilne vojne Je MedW.pratn«»-val ob velikem navduttiílú 50,-000 Madrldčanov, ki io napolnili
te
trgovsko ladje
Washlngton, D. C,—Možnost, da bodo vladne tadjetednlce gra dile trgovska ladje, kaže naznanilo predsednika Rooaevelta, v katerem pravi, da Je odredil pr< IsksVo, ki naj M ugotovila, ali so ladjedelnice zadostno opremljene s stroji In drugimi stvermi za gradnjo ladij. Predsednik pravi v svoji Izjavi, da pričakuje ek s pentljo prOfršlrna gradnje trgovskih ladij tn da privatne Isdjedrtnicc ne bodo mogle Izpolniti zahtev v zvezi z Izvajanjem programa. Poleg bojnih ladij, za keterlh gredfijo Je kun-dovolil $400,001^00, bo Vlade v svojih ladjedelnicah gradila tudi trgovske pertifke. Nad zorstvo nad konstraMJo je bilo poverjeno vladni poeaoreki ko-misiji.
ka, glasHa 8SPZ, ki ga urejuje L| pošteno služIl svoj kruh, kajti Vatro Orlll, njegov "Nič poseb- dandanes sa na morejo več dela-nega," v katerem se Ja dotaknil | ti e«Ml. TI ne moreš s tremi "naših kur" in pa "našega pre* hlebi kruha naaititi pet tisoč de-dragega" Barblča, češ, da se on||avaav. Saj lam posnel sprevod-vanemirja radi nearačnaga Ule-1 niks na ulični, ki Je imel trinajst grama, poslanega ("pomotoma") otrok, pa ao inefti vaš ko tri hla-Enakopravnoatll	be. In nikogar ni bilo, da bi bil
Vaša pomota, uradniki "Mr|«ator||" čudsš, la sprevodnikova se nismo vznemirjali. In zopet t ph** je odločala, ša bodo ali na "Ml" smo Is odgovarjali šupnlku bodo jedli. Jožetu Medinu v Barbertonu, Zadnjič aem bil imenovan, da Ohio, ker Ja trdil, da ml (dele- pretščem, sli smo šs na štrajku gatje) nismo tako "lojakil" pred- kot jeklarski dalavcl ali nismo, sedniku Rooseveltu kot je na prM Ko sem šel na prvo preiskavo, mer on In, kakor Ugleda, tudi aem videl še policijo pred tovar-urednik Napredka. Da amo, je *> uke Erie Steel k Tube, in bilo potrjšno a 06 glaaovi, kar Je tudi s piketl sem govoril. Pa tl bilo dovolj. Hotel sem le poka- atavkovn! atrašnlki niti nišo vezati vsegavednemu, ki Je reševat- deli sa glavni atan njihova unija. IJen po sv. DuWu, da nič ne va I Pikat mi Je dejal, da sa ne upa s in da je njegov govor dišal pojmano govoriti, ker ao zraven poleži! (How do you like It T) ln Hcajl. Povedal sam mu, naj ae ko sem odgovarjal, aem moral ne boji, poanam te pollceje in se citirati dejatva, Uko da ja "por jih prav nič na bojim, pa tsdl on membni govor" župnika obvlsel lahko govori s menoj. Vselo ml na neresnici. Pa naj mi ne se- jf precej časa, da sem izvedel sa marl urednik N., ako sem ge raz- ff|*vni stan, ki je na Bast tth ln žalil, saj sem že tudi druge, pa ChesUr, v poslopju Istega imena, "ilka blbl."	ft«) aem tja naslednji dan. Po-
Nadaljs pravi Vatro Orlll, v*dalt so ml, da je še sUvka. Ze urednik Napredka, da se nisem naslednji dan pe ni bilo ne poll I
. » «i____i__a^iUfTiiriè
Kolinljevim raai/.m<mi
New
krojakhe unije
York. — Prosvetni de
Ns teh shodih so sllšeii govor- pertinent kroješke unije !UiW
nlke deUvskfh političnih Strank, ae od navdošenja skričail do hrl pavostl In Ottdlll P* » kdrože nje socialistične in kmnuaistlAne e tn zs zmago nJj fašla živelo edrutanjel ZlvHe Pasionaria ! «Iveta ljudska ar-meda"' Ta ge«la »o mogofno donela iz tlaočeiih grl fliad prepe-poftivliaiočlk pismi 9ñ govtriPNŽfceVf naše m bila egkfeviu ko-munlstlčna voditeljica Pasionaria hi Jerónimo Bugeda, dan
to dni prične s poletnim vzgoj nhn tečajem v delavski šoli Broekwood, Katonah, N. Y. Poletne šol* v Brook wood u se s de leži okrog 40 članov unije. Poleg tega Je enlja dala članom sedem štipendij sa poletno delavsko šo to nš wisconslnski univerzi, šest štipendij sa zapadno dela veko dlla. šoto v Berkeley Ju, Cal., šest u-fttjsfclh členov obiskuje poletno Šo Io v Bryn Mawru In trije po. letno Mo na Jugu V Mont Esglu, ] Tetm.
popolnoma nič vznemirjal vabil ToneU Grdina, ki bi bil rad kazal delegaciji slika. Cemu bi se T Sej sa le delegacija ni vzna-mirjala In Jih ni šia gledat. Ml-slim, ds Je s Um dovolj povedano. You see T Morebiti pa je urednik Napredka eeveščljiv Tonetu GrdinIT Vaa lahke. "Naš" Grdina, pogrebnik, politik, veVen katoličan, ki ljubi tudi pravoslav* ne Srbe, posebno one, ki ao "tr* di," Je promiwenten rojak. In ni čudo, ako mu kateri "napred* nlh" to m v Ida. Dne 14. JuBJe ft "naš" Theodore Andriee, re-porUr clevelandskege Presna, ToneU nametal v Presen, HedeJ si pe moraMtl naši nsprad-I ni metropolčan misli: "Zakaj pa I h ... nI mene?" Za ToneU Je to develandska domača čast. In če bf se bH on pokszal še naši de. legarijl ... »oh boy, bila bi ie večls čast!
Pomnite, člUteljl ProsveUl Grdi n s bo odlcrtl Cenkarjev spomenik v Jugoalovsnskem vrtu \ Roekefellerjevem parku v nad* IK V* tulaja Zoprt íaM aa GTdlno, ker Ho on predsednik ln glavni Vod ja parade Vaeh parad, kar Jih Je š* naša metropole vi Oovomlk bo tudi dr Tr dan. ' (Kdo Je on, ne vem, se ml Že nI predstsvil.) F.nkrst Ime nuje Andrir« Trdane doktorja . nkrat reverenda Torej zna op*, rlrati aa slaplču, in ako potem
elje ne plketov, In sUvkokazov, po katerih sem poizvedoval, nisem našel.
Htsvke so In stavke niso. Ne-
katere so msd A. P of L. in CIO, ker A r. Of L. dobiva od nekod pomoč, ds nastopa proti CIO. Toliko za danes,
Frank Barblč, 63.
Hkupnl zJet zbora la godbe
Barbertaa. O,—Pevski «bor Ja-vomik in slovanska godb* bosU priredila skupni piknik v nedeljo, dna l. avguata, na snanih Novakovih prostorih, kjer sa nahaja prijazen piknlškl prostor s prostrano plesno dvorano. Petja In godbe, Jedače ln pijaše--ve«ga io dovolj, Uko da bo vsem uatr*-ženo Za ples bo igrala posabna muzika v dvorani. Kdor a« Je udeležil našega ian*k*ga piknika, dobro ve, kako imenitno a* Je sabavel. Mnogi so rekli, da to Je bil v resnici piknik a koncertnim «poredom. Ker sU tudi takrat Imela zbor In godba skup-nI piknik, Je bilo ns zlatu res nekaj nenavadnega Ifljudno vabi-mo vea slovanski ŽivelJ od blizu In daleč, da poaetlU naš piknik dn* 1. švgusU. Pnb.
USTNICA UHEDNIftTVA
Uetroit, Mich., P. K.:—Poia-blU šte vmeuiU datum piknika. 4
JáL UA. . . ■ i- .L'
Tisto minuto je pritekla sobarica. "Katarini Ivanovni je slabo . . , plaksjo . . . histerija jih «rabi, okoli sebe bijo."
"Kaj je tor' je zsvpila Lise, fte z vznemirjenim glasom. "Mama, sdaj dobim jaz histeričen napad, ne ona!"
"Lise, ia Boga, ne kriči, ne ubijaj me. Ti si ie v takih letih, da ne sme* vsega vedeti, kar veliki vedo; pritekls bom in ti povem vse, kar ti morem povedati. O, Bote moji Že tečem, ie tečem . . . Histerični napad — to je dobro znamenje, Aleksej Fjodorovič, to je izvrstno, da ima histerični napad. Prav tega je bilo potreba. V tem primeru sem vselej proti žen-skam, proti vsem tem histeričnim napadom in lanskim solzam. Julija, taci povedat, da ie le-ti m. Tega. da je Ivan Fjodorovič tako odšel, je pa sama kriva. Toda odpotoval ne bo. Lise, za Boga, ne kriči I Oh da, saj ne kričU ti, jas kričim, oprosti svoji mamici, saj vidi*, da sem vsa vzhičena, vzhičena, vzhičena! Alf ste opazili, Aleksej Fjodorovič, kako mladega, mla-degs je pokazal prejle Ivan Fjodorovič: povedal je vsa,to in je šel! Tak učenjak je, akademik, sem mislila — on pa je zdajci izprego-vorll tako vroče, vroče, odkrito in mladeni*ki, neizkušeno'in mladeniški, in vse to je tolikanj krasno, krasno, prav kakor vi... In tisti nemški »stih je povadel, nu, čisto kakor vi! A zdaj tečem, tečem: Aleksej Fjodorovič, skočite prej ko morete, da opravite tisto naročilo, in vrnite se kar moči kmalu. Lise, ali morda česa potrebuješ? Za Boga, ne zadržuj Alekseja Fjodoro-vlča niti minute, saj se takoj vrne k tebi."
Gospa Hohlakovs je naposled stekla is sobe. Aijoša je hotel pred odhodom še odpreti vrata k Lise.
"Za nič na svetu ne!M je viknila Lise. "Za nič na svetu ne več! Govorite tako, skozi vrata. Kako ste postali angel 7 Samo to hočem vedeti."
"Zaradi strašne neumnosti, Lise! Z Bogom!" "Ne drznite se teko oditi!" je viknila Lise. "Lise, veliko gorje me teži! Vrnem se takoj, toda z velikim, velikim gorjem na srcu!" To rekšl je planil iz sobe.
VI
, Izbruh v izbi Imel je v resnici težko gorje, takšno, kakršno je doslej le redko okušal. Vzrojil je bil ter napravil neumnost — in v kaki stvari: v ljubav-nih čuvstvlh! "Toda kaj razumem o tem, kako morem soditi o takih stvareh?" si js ponavljal ie stotič z rdečico na obrazu. "Oh, sramota Še ne bi bila nič, sramote je le moja zasluiena kalen — a nesreča je v tem, da bom zdaj nedvomno vzrok novih nesreč ... In starec me je bil poslal, da bi miril in sdruievsl. Ali je to združevanje?" Tu mu je prišlo spet na um, kako je hotel "polotiti roko v roko", in spet ga je postalo strahovito sram. "Čeprav sem storil vse to od srca, moram biti vendar drugič pametnejši," je zdajci končal ln ae niti ni nasmehnil svojemu sklepu.
Naročilo Katerine Ivanovne mu je bilo opraviti v Jezerski ulici, a brat Dmitrlj je tivel ka-kor nalašč ob poti, v stranski ulici, nedaleč od Jeserake. Aijoša je aklenil, da pojde vsekako preje k njemu nego k štabnemu kspetanu, čeprav je slutil, da brata ne bo našel doma. Sumil je, da se bo ta sdaj nalašč skrival pred njim — a poiskati ga je bilo trebs za vaako ceno. Zakaj čas je mineval; misel na umirajočega starca ga ni ostavlla niti za trenutek, odkar js bil odšsl Iz samostana.
V naročilu Katerlns Ivsnovne mu je zdaj trenutno stopila pred oči neks okolnost, ki gs j! takisto navdal« a silno rsdovsdnostjo: ko je KSterina Ivanoma omenila malega dečka, šolar* ka, al na tistega štabnega kapetena, kako je
tekel zraven očeta in glasno jokal — je Aljošo ie tistikrat mahoma prešinila misel, da je ta deček gotovo tisti šolar, ki ga je preje ugriznil v prst, ko ga je on, Aijoša, vpraševal, a čim ga je uialil. Zdaj je bil Aijoša, sam ne vedoč zakaj, akoro te trdno uverjen o tem. Tako se je vdal postranskim mislim, ki ao ga raztreele, ter sklenil, da ne bo več premišljeval o "nesreči", ki jo je prsvkar zakrivil, in se ne bo mučil s kesanjem, smpak bo opravljal svoj posel, vae drugo pa naj bo, kakor bo. S to mialijo ae je končnoveljavno ohrabril. Ko je zavil v stransko ulico k brstu Dmitriju in začutil glad, je potegnil iz tepa kruhek, ki ga je bil vzel pri očetu, in ga je »potoma pojedel. To mu je okrepilo moči.
Dmitrija ni bilo doma. Domačini hišice — star mizar, njegov ain in njegova stara ženica — so kar sumljivo pogledali Aljošo. "Že tretji dan je, da ne spi doma, nemara se je kara odpeljal," je odvrnil starec na Aljoševa nujna vprašanja. Aijoša je uganil, da odgovarja po dobljenem navodilu. Na njegovo vprašanje, ali ni morda pri Grušenjki in ali ae ne skriva morda •pet pri "Fomi" (Aijoša je nalašč poizkusil vplivati s to odkritostjo), so ae vsi domači kar nekam boječe ozrli nanj. "Radi ga imajo in mu zato strežejo v roke," je pomislil Aijoša, "to je dobro."	j
Naposled je našel v Jezerski ulici hišo meščanke Kalmikove, staro, vegasto kolibo, ki je Imela samo tri okna na ulico, z blatnim dvoriščem, sredi katerega je osamljena stala krava. Vhod je bil s dvorišča v vežo — na levo Iz veže je stanovala stara gospodinja a svojo staro hčerjo; menda sta bili obe gluhi. Na njegovo vprašanje o štabnem kapetanu, ki ga je nekajkrat ponovil, se je ena Izmed njiju naposled domislila, da vprašuje po stanovalcih, In mu je s prstom pokazala čes hodnik, na vrata v "čisto" izbo. In res je bila ta navadna izba vse stanovanje štabnega kapetana. Aijoša je že prijel s roko sa telesno kljuko, da bi odprl vrata, ko ga je zdajci presenetila nenavadna tišina onkraj vrat. Ker pa je po besedah Katarine Ivanovne vedel, da je vpokojeni štabni kapetan rodbinski oče, je vendarle pomislil: "ali val spijo, ali pa so nemara Čuli, da sem prišel, in čakajo, da odprem; rajši hočem najprej potrka* ti" — In je res potrkal. Odgovor se je začul, a ne takoj, ampak šele čez kakih deset sekund.
"Kdo je?" je kriknil nekdo na glas in s poudarjeno jezo.
Aijoša je tedaj odprl vrata In stopil Čez prag. Zagledal ae je v isbi, ki je bila sicer dokaj prostorna, a silno prenapolnjena z ljudmi in vsakršno domačo pripravo. Na levi je bila velika ruska peč. Od peči do levega okna je bila skozi vso sobo napeta vrvica, na kateri ao bile razo-bešene vsakovrstne cape. Ob vaaki steni, na levi in dVsnl, je stala po ena poatelja, pokrita a pleteno ddejo. Na levi postelji je bil naložen kup štirih katunastih blazin, druga manjša od druge. Na desni postelji se je videla samo ena, zelo majhna blaslnica. Dalje, v sprednjem kotu, Je bil nevelik prostor, oddeljen s nekakšno zaveso ali rjuho, takisto obešeno preko vrvice, napete čez vogal. Za to zaveso je opazil posteljo, napravljeno na klopi in na stolu, ki je bil primaknjen k njej. Navadna kmečka lesena miza na štiri vogale je bila premaknjena is ^prednjega kota k srednjemu okencu. Vsa tri okna. vsako s štirimi majhnimi, zelenimi, za-plesnellml stekli, so bila zelo motna in trdno ¿aprta, tako da je bilo v sobi dokaj dušeča in malo svetlo. Na mizi je stala kožica z ostanki pečenih jajec, načet kos kruha in zraven njega polmerična steklenica, v kateri je bil aamo na dnu še neznaten ostanek zemeljskih blagrov.
(Dalj« prihodnji!.)
pesti in za zehal. Majcena me razburjeno potegne za krilo:
'Teta, brš, brž, glej ga, te diha!"	Teta Meta.
Slucaji-neverjetiii
1 v ••
slučaji
Naša majcena
Majcena v rvsnici ni več tako majhna, saj je s svojimi štirimi leti ie skorsj gospodična. Njeno prsvo ime Je Msrjanca. a vsi jo kličejo zs Majceno.
Majcena je ie dva dni pri me ni, doms so mi jo radi posodili, ker pričakujs moja aeatrs otro-čička In Jo Majcena a svojim vpitjem In \praievanjem preveč nadleguje. Pravkar aem dobila pismo s veselim sporočilom.
8topim v sobo; Majem m stoji ob mlsl in atrmi v steklen.. kroglo s zlatimi ribicami.
"MajcenaT pokličem veselo; počaai ae obrne, poloti prstek na usta ln mi sašepeta: Teta. tiho, vidiš, da ribka spi T
Posadim si Jo v naročje in jI na moč resno pripovedujem:
"Vidiš. Majcena, ljubi Ko« ti Je pred dvema mesecem m v tel dedka, sdaj ti Je pa v zameno po-^ slsl majhnega bratca."
"Bratca? Zakaj pa ne psička, jaz bi rajši imela palčka "
Potlačim smeh In JI akuiam dokazati vrline novega Zemljana. Zaman. Majcena si Je želela psička In ne bratca.
"Kako mu je pa ime?" vpraša nezaupljivo.
"Mamica in očka tega zdaj še ne vesta," Ji razlagam. Velike
sinje oči se rszširijo od začudenja:
"Kako pa potem veste, ali Je punčka ali fantek?"
Na srečo me reši teikega odgovora kuharica Mica, ki je pri-lla pripravljat mizo sa obed. Majcena Ji vneto pomaga in zraven razlaga:
"Ko bom velika, bom kuharica, poročila se pa ne bom, rajši l»om vdova."
Mica Je namreč vdova in Maj-črnina prijateljica; Majcena ia ne razume, da so sladkarije v «vezi s kuhanjem in ne z vdov stvom.
Po obedu pride vsako popoldne Petrček iz drugega nadstropja I'o dolgem in burnem posvetovanju skleneta z Majceno, da ae boata igrala "trgovino**.
"Zdaj bo mlr.H ai mialim. vza-mrffl knjigo in grem v sosednjo sobo. Cez nekaj časa zasllšlm prerivanje, razburjeno šepetanje, nato pa Jok. a kakšen jok! VI-sok, obupan, neutolažljiv, zgodi ti ae je moralo nekaj strašnega. Skočim v sobo. Majcena stoji sredi sobe, se dere na vse rrio in ml moli roke pod nas, Petr-
ček m? pa dva koraka od nje trmasto in prestrašeno gledo. R "Zakaj si jo udaril?" ga vpra šam strogo.
"Saj je nisem," odgovori moško, s mu te gre malo na Jok.
Ne popustim: "Zakaj se potem Majcena joka T I Med ihtenjem in solzami: "Pojedel sem ji sladkor, ki mi ga je prodala."
Majcena tuli, da mu ga ni "sa-res" prodala, pravica je na obeh straneh, zato dobita vaak še en aladkorček in spet imam nekaj čaaa mir. Ces pet minut Majcena Petra ugrizne, spet čes pet minut jo Peter slana in tako gre to vae popoldne, dokler ne pride mama po fantička. Obema bojevnikoma na čaat naj pa priznam, da ae zmerom ločita s poljubom in brez sleherne Jeze. Kako drugače je to pri nas velikih ljudeh!
Cez teden dni peljem Majceno domov. Seveda mora takoj pogledati bratca. Drobna rdeča kepica sredi blazin grbanči nosek in spi. Vidim. Majceni ni nič kaj všeč. najbrie je preveč miren. Takrat se pe Majcena vzpne na prstke in napeto sastrmi v, košaro Pogledam: bratec ae je sbudil. raztegnil svoje smešne [
Ni še dolgo tega, ko je neki angleški časnik vprašal avoje brake, ali so ie kdaj doživeli kakšno čudno zgodbico na račun slučaja. Nekateri bralci ao napi aali prav čudovite dogodivščine
Nek! mr. Weatherall je bil sta- Kongreenik len gost v neki londonski restav- TfTinff. raciji. Sleherni dan je priaedel za njegovo mizo neki tujec. Oba gospoda sta molče použila obed — a ker sta bila oba čistokrvna Angleža, nista nikoli čutila potrebe, da bi kaj spregovorila.
Nekega dne je moral mr. Wea therall po opravkih v New York. Utrujen in Učen je atopil kar na slepo srečo v neko restavracijo tega ogromnega mesta. Ko je sedel sa mizo, je kar obnemel od presenečenja. Njemu naapro-ti je aedel prav tleti gospod, k je bil ie mesece in mesece njegov sosed v londonski restavra ciji. Slučaj ju je tudi v New Yorku pripeljal ekupaj. Ali je pa nemara kakšna skrivnostna moč privabila ta dva moža na ta neprostovoljni sestanek?
V zameno
de čudovitejši je doživljaj nekega drugega bralca. Gre za nekega Nemca, ki ae je med svetovno vojno "boril na zahodni fronti. Tam so ga Angleži ujel in ga poslali v neko angleško ta borišče. Kasneje so ga dodelili kakor je bilo to med vojno v na vadi, nekemu veleposestniku blizu Manchestra, da bi pomaga pri poljskem delu.
Nekega dne je pa dobil vele posestnik pismo iz Nemčije; njegov gin, ki je bil tudi na fronti mu je sporočil, da so ga Neme ujeli in poslali na delo k nekemu nemškemu veleposestniku. An glež je vprašal ujetnika Nemca ali ve, kje je ta kraj, kjer dela njegov sin. Ujetnik je samo pogledal naalov, pa se mu je ie iz vil iz grla vzklik brezmejnega začudenja. Mladi Anglež je bi namreč njegovemu lastnemu <!etu dodeljen za poljskega de lavca.
Priča predsedniških umorov
Čuden živ primer skrivnostne zakonitosti slučaja je sin Abra hama Lincolna. 14. aprila 1866 je nekdo v gledališču ustrelil predsednika Abrahama Lincolna; ko so odjeknili streli, je bil sin Robert v neposredni očetovi bližini.
Sestnajat let kasneje je bil Robert Lincoln prav blizu predsednika Gkrfielda, ko je tudi ta mož postav žrtev umora.
Lete 1901 je bil Robert Lincoln priča že tretjega umora; takrat je bil predsednik McKinley žrtev.
»Kasnejšim predsednikom Združenih držav pač ne smemo zameriti, če so se Roberte Lincolna bali ko hudič križa.
Koledar mr. Thomaaa Marsikaterim dogodkom ne manjka grotesknega humorja. Med najznamenitejšimi primeri te vrste je zgodbica o boston skem letnem koledarju. Založnik, nekoliko jez Iii v gospod, je bi nekoč od slomks slsbe volje. K nJemu je prišel eden izmed njegovih najmlajših sodelavcev in mu dejal: "Ne zamerite, mister Thomas, poaabili ste vremensko napoved za 18. julij. Kaj naj storim?"
"Hudič naj vas vzame!" je za-rentačil prijazni šef. "Cez glavo imam dela. Zastran mene zapiši-
uga, Bolgar. Podal sem se k počitku, a spati se mi ne da. &e vedno mi doni v ušesih melodija Ude domov muj" čeških borcev pri mitraljezah.-—Po Del. Pol.
Maury Maverick
te, da bo snežilo in toča padala ; aamo mir mi dajte!"
Mladenič je do besede ubogal njegov nasvet, zapisavši vremen ako napoved takole: "Dež, toča, sneg." Neznansko se je veselil uspelega dovtipa, ki si ga je privoščil na rovaš svojega šefa. 18. julija je pa — že desetletja se kaj takšnega ni zgodilo — res deževalo ko za stavo, potlej je padala toča in naposled je začelo snežiti. Od tistih dob se ljudje Iz Bostona pridušajo, da mimo Thomaaovega ni sanesljivejšega koledarja na vsem svetu. Mister Thomas je moral prihodnjo izdajo na novo ponatisniti-
Na straži ob Jarami
Tehten dokaz
Pri pozabi j i vem dolžniku nekdo potrka: "Hej vi, odprite!" Tišina.
"Odprite, saj dobro vem, da ste doma*" Nobenega glasu. "Nikar se ne skrivajte, saj vidim na hodniku vaše čevlje!"
Glas iz sobe: 'To še ni dokaz, saj sem šel v copatah ven!"
e
Vljudnost za vljudnost Dva soseda se srečata na cesti. Prvi vljudno pozdravi in o-
govori drugega- "jfe moja kokoš je ^ «kozi plot in vam . brskala grede "
"Prosim, prgaim; M Moj pes jo je uko te
Res? Prava i sem vam m povozil!"
s
Zadufca mu
"Ali poznate film ženske'?"
"Filma ne, pač p* •
Na cestni u
"Današnja mladina pozna omike!"
"Saj vam je vendar „ denič pravkar odstopil] dež, ne?"	1
"Da, toda moja ier rom stoji!"
S. F. Malenšek s Jesenic, k se bori v Španiji na atrani legal >ne vlade, na fronti ob reki Jarami, južno od Madrida, je poslal to-le črtico: Lep junijaki večer je.' Pravkar sem samenil tovariša Slovenca, doma nekje z lepe Dolenjske.
Povsod tišina, katero od čaaa do čaaa pretrga rezek pok eks-plovizne krogle, izstreljene od nasprotnika. — Vonj zelenih oljkovih nasadov in cvetočega vinograda me omamlja ... Iz te omame me prebudi tiha melodija pesmi "Volga, Volga". Božajoče udarjajo glasovi akozi večerni mrak na uho. Komaj u-tihnejo zadnji akordi, se oglase češki sodrugi pri mitraljeznem oddelku s svojo domotožno "Kde domov muj". Vse je utihnilo. Tudi Nemci, Italijani in Maro-čani so prenehali pošiljati eksplozivne krogle. Petje in omamni vonj, ki se širi preko v cvetje odete pokrajine, čudovito vpliva na človeka. Za hip pozabiš na zemljo, prepojeno s krvjo, misli pa te poneso v domači kraj. Tudi sovražnika tam preko je objelo domotoije. Nastala je tišina, kot da sploh ni več vojne in da se ne nahajamo v prvih linijah.
To tišino pretrga iznenada naš orjaški zvočnik, ki je pričel predvajati reproducirán koncert, vmes pa pogovor s poslušalci v nasprotnih rovih.
Kakor je bilo preje vse tiho, je sedaj mahoma vae oživelo. Godbo in govore so poslušali trije bataljoni Dimitrova, na desni francosko-belgijski, na levi pa Lincolnov, na oni strani naših strelskih jarkov pa ravno tako dolga linija naših naaprotnikov.
Prva točka sporeda ae naeprot-nikom ni dopadla, pričeli ao streljati in kričati. Iz zvočnika se je oglaaila "Marseljesa", himna francoakih revolucionarjev,
Njej je sledilo par koncertnih in plesnih komadov za zabavo, nato propagandni govor in novi ce. To poslušajo radi, slasti novice, ker jih sicer ne isvedo. Za zaključek oddaja zvočnik "In-temacionalo", katero pojemo val, da odmeva po pokrajini ob Jarami, kjer je zemlja vaa prerita od izstrelkov in se dvigajo gomile, v katerih počiva mnogo borcev, padlih meseca februarja.
Z nasprotne strani, kot da bi se vsuli sršeni iz ogromnega panja. V odgovor na naše petje ao vprizorili pravcato kanonado iz vseh žrel, da bi oglušill našo melodijo. Mi pa. kakor da bi se dogovorili. smo oddali Častno salvo himni.
Ko so zamrli zadnji svoki. nastane zopet tišina. Le črički v vinogradu nadaljujejo svojo pe-
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI ie petajete aa ekspreenih psrnikih:
BREMEN h E (I R O P A
Bral vlak od Breme« hI Europa v Bremmer-hsven sajsmči udobno potovanj« do ■ Ljubljane.
AU Pota*. • priljubljenimi	»rnik|:
COLUMBUS HANSA h DEUTSCHLAND HAMBURG m NfcW YOIL
Isborne Železniške tvele od Cherbourn | Bremena sli Hamburgs. „ 1 Pomagali vam bomo preskrbeti viiejt l obisk ali prsselitev vsših evropikik sorodnikov. Z» pojM»U« vprsiaju luUlnm
HAMBUHG-AMEHICAN Lin! I0KTI GEBMAN LLOTD
IN W. RANDOLPH ST., CHICACO, ILL

NAROČITE SI MEVNIK PROSI
Ps sklepa lt. redne konvencije se lskko naroči aa Ust prišteje eden, dva, tri, štiri ali *et članov Is ene dražiae k »sij ninl. List Prosveta stene ss vse enako, u član* sli asčlss«!
tednik, ss Jim te prišteje knarečnlnL Torej sedsj si rasks,i Js list predrsg ss člane S.N.PJ. List Prosveta js vsšs gotove Je v vSskl družini nekdo, ki U rad čltsl list vssk dss.| lista Prssvets Je:
Zs Zdruš. države In Kanade.HM Za Cleero Ia Chlcsfo i*.
1 tednik ia..............4.80 1 tednik In............|
S tednika Ia.............Mf S tednika Ia..
S tsdalks Ia.............S tednike Is..
4	tednike In.............1J» 4 tednike Ia...........\
5	tednikov Ia............ nič 5 tednikov is.
Za Evrope Je..............$».00
Ispolnlte spodnji kupen, priložite potrebne vsote deasrjs >1! Order v pismu ln si naročite Proeveto, list, ki Je vsšs
Pojaanilo:—Vselej kakor kltro kateri teh članov prenahs SNPJ, ali še se preseli proč od drušlne in bo sahhsvsl Mm tednik, bode moral tisti član te dotične družine, ki js tsks naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU uprst ln obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako Ufa tedaj mora upravništVo snišati datum ss to vsoto nsročniko.
PROSVETA, SNPJ, SSI7 Se. Lawudale Ave* Chlesc». Priloženo pošiljam naročnine ss list Proeveto vsote f... bas....................................Cl- druitri It
1)
I...................,.......'
Naslov
Ustavite tednik In ga pripišite k moji asročalai ed >M«f»l moje družine t
a drsštvs t.
S)..............*.........................'
4).
K>IU<.
Čl. drsštvs It. d društvs It. .Cl. drsštvs It.
S)..............................4.......i
Moste «•*••••••••••••••••*•••..*.•>DreSVs
Nev naročnik..................Star nars4m.'.\......¿/fi"
r :
................................ r rrr-----
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
Zamišljen vidim pred seboj Jesenice, revirje in tovarne do ma, kjer ae tudi vedi boj med kapitalom in proietariatom. ne v rovih, pač pa v zakajenih delavnicah.
Iz miali me prebudi tovariš
v tiskarske obrt spadajoč^
Tlaka vabila sa veselice te »hoda, vteitnic* knjige, koledarja, letake Itd. v slovenskem s» slovaškem, češkem, nemškem, angleške® jetiw *
VODSTVO
TISKARNE APELIRA NA CLA|
LI TISSAaSB Aro
SMJPJ* DA TISKOVINE NAHOf A
V SVOJI TISKARNI
Saje vodstvo tiskar* saijeko delo pm ****
S.N.P.J. PRINTE"
M4T-M SO LAWWDAI-«^Trn* T-aScAOO. tU. ^ * ————"1