PoStnina plačana v gotovini. Štev. 2. Posamezna številka stane 'Din 1.-—. Letnik 11. DELAVSKA FRONTA up mm Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: ftlaribor, Koroškaoesta 1. Naročnina: celoletno fMn 96.—, mesečno Din 8.—. Oglasi po ceniku. — fahaja vsako soboto zjutraj. Zaslon) se trudilo zldartl, «Ke iespod hiše ne Hfla. .(K občnemu zboru ZZD.*) Eno leto je preteklo, odkar se je pričelo riica, Ljubezen. Temelji, postavljeni že od vekomaj, 'so čakali, 'da pridejo graditelji, Ki'bodo zgradili stavbo, ki 1» odgovarjala riaiŽtoiti narodu in njegovim potrebam. Graditelji so prišli in z njimi slovenski narod in Bog in Resnica; kajti, zastonj Se trudijo zidarji, ako Gospod hiše ne zida . . . Pokazlali so se prvi obriši stavbe. Pravo delo se sele pričenja in treba bo še mnogo poštenih in neutrudljivih delavcev. Tov. ‘Rudolf Smersu je na nedeljskem občnem zboru kot član nadzorstva in kot ustanovftelj ‘tovariške organizacij? katoliških nameščencev med drugim jjzvajal: »Pregledali smo poslovne knjige, pa ne samo knjige, pregledali smo celotpo delovanje organizacije. y težavah se je rodila in y travah započela svoje delo, čeprav ji je dala življenje nujna potreba. Vsepovsod se ji je nasprotovalo. A voditelji se niso jpsjtrašip ničesar. Korajžno so stopili na plajji v horbpsa idejo, na plan y rbo p enotnost z vsem slovenskim ka-l5skin> občestvom. Kot se nameščenci v i najhujše diktature nismo plašili sfco-Pitf »a plan, čeprav mjo s tei* postavljali V nevarnost svoje službe in položaje, tako se tudi ŽŽD pekaj časa pozneje ni pomišljala. Korajžno jp stopila n?ed ljudstvo in danes smo že lahko ponosni na njene delo. Nekateri nam bodejo očitati, da- kršimo enotnost slovenskega krščanskega delavskega gibanja. Slovenski narod je premajhen za dve krščanski delavski ojrga-Vprašajo pa se pri tem nehote: pa krSf te enotnost? Mi amteostf y HDsjkeni dravskem gibanj« iskreno želimo, hočemo pa pri tem ostati tudi y slovenski katoliški skupnosti] Mi smo *a enotnost, edinopt vseh katoliških stanov! Te ideje morajo iti med narod kot val, ki . * sit • rjk .rTT-v v ST: naj rasmaje vse množice! Med narodom Daj ustvarijo pravo ljudsko gibanje! Vse naše organizacije pa naj med’seboj povezuje isti smisel, in isti notranji duh katolištva in slovenstva! Vsa slovenska katoliška javnost z veseljem pozdravu tplado katoliško delavsko strokovno organizacijo. Z enoletnim delovanje^ si fejgra^te postojanke po vse| Sloveniji. Prav zvesto so se delavci oklenili organizacije zlasti tam, kjer SP poslej zanje ni brigala iiobena strokovna organbšadja. ^oriti se z^ zljoljšanj^ socialnih razinpr, boriti se proti kapitalističnemu izžemanju, komunizmu in njegpvpmu zlu, vse to ^ katoliški skupnosti, to je na- loga Z?D. Vsak slovenski delavk j« poklican ^ sodelovanju! Nismo sami! Z napil je naro^, % nami pravica, z nami je — m- ................. ..................... v Glej poroCilo na 2. B^rani. $ako dale? je prippljal Hitler Nemce, dokazuje najbplj zgovornp uvpdba kart za prejem hrane, ozirom* štirih gospodinjskih poU-eščin. Hitlprizem je obljubljal nebesa, daje pa karte, ljudi pa tolaži, £a je bolje, če. ima Nemčija topove kakor racalo. Angleži pametno pravijo, da bi bilo za Nemčijo bolje, če bi imela maslo mesto kanonov. Nezadovoljstvo in komu-pizem se da odpraviti namreč le s kruhom in nasičenjem množic, ne pa z jeklom. — Nemčija je že morala enkrat dati Angliji prav, najbrže tudi ne zadnjič! Bolfl^! S|cl terorizem. V Rudiji preganjanja in aretacije ne pridejo z dnevnega reda. Na zunaj se položaj iz časov carske Rusije v tem oziru ni nič spremenil. Carski režim je preganjal revolucionarje, sedanji boljševiški režim jih pa tudi. Med zadnjimi 150 are* tiranci se nahajajo še nedavni boljševiški mogotci in sicer Radek Karel, Sokoljni-kov in general Putna. Boljševiki še rie poročajo, če so se tudi ti aretiranci že'pričeli kesati svojih revolucionarnih grehov. Obeta se nova komedija, ki bo končala skoro gotovo s smrtjo nekaterih. ~ Novoletna poslanica dr. Korošca. Vodilo Vlad« Je tNss notranji minister dr. Korošec je , imel na Novega leta dan .govor v radiju. • V awjih .izvajanjih, ki so vzbudila pri nas j in v tujini veliko pozornost, je najprej Ugotovil, da vlada v naši državi red in mir. Nato je govoril o občinskih volitvah, juri katerih je lahko naš narod po dolgih letih zopet svobodno izrazil svojo voljo. V ogromni večini se je povsod izrekel za JRZ. Nove občinske uprave so povsod že prevzele svoje posle. Vlada namerava razpisati sedaj volitve v mestna zastopstva, še pred temi .volitvami pa Spremeniti sedanji volilni red, ter uvesti tajno volilno glasovanje. Želja vlade je, da izda vse politične zagone v najtesnejšem prijateljstvu s Hrvati ter z njihovim sodelova- borba proti komu nlzmu. njem. Vlada vodi neizprosen boi j proti komunizmu ter beleži na ;tem področju velike uspehe. 'Gospod minister je ugotovil, da naš kneset in ,deiayec nimata Smisla za komunizem, ker $ot|ro vesta, da jima ne bo prinesel nobenih koristi. Žal pa se komunizem med izobraženstvom in to zlasti med takim, ki p histvu komunizma nima niti pojma, 'komunizem je postal med tem ljudmi neke vrste modna bolezen. Mislijo, da so zanimivi ip udobni, če so komunisti. Vla^a -in z njo vre$ Ves naš narod sta proti liberalnem^ individualizmu in družabnemu anarhizmu, prav tako pa ttidi proti kolektivizmu, ki naš vodi v komunizem. V borbi proti komunizmu morajo vsi državljani vlado podpirati. Rezultat oDCinsMli volliev v naši državi. Listi so objavili kopčno poročilo p ob-čihslrih volitva!ty iz vse države. Vpiitve so se vršile' v občinah, glasovalnih upravičencev je bilo 3,391:526, od tel) jih je volilo 2,239.f56, ati 6$ bdstotkov. JfeZ ie .dobili?. 11374.262 glasov ali 61%, združena pozicija Jbayi#Qvfc, zemljoradniki, socialisti) pa okrog 29%. Fašistične skupinice < JNS, Hodžerovci in Ljotičevci) so dobili 4>% oddanih glasov. Vidimo torej, da so y Jugoslaviji zmagale demokratične smeri in 'da s6 dobili fašisti vseh vrst Te okrog 4%. Vsemogočna JNS, ki je tako sijajno »erhagala« pri občinski^ VPljtvah Ipte 1033 * Vsemogo-čiip našitem in ki si je obetala, večno živ- mk «Jp žavi le glasov aji 1.6^ oddanih gla- sov. JNŠarski župani vladajo le v 2& ob-Činah- ■Bff? Javna dela. Za brpzposehie se družba dpjafiskp zapiha. Y 4rHyali z mo&iHn delavskim stro-kovnim gibanjem iniajo bjr^pj^tei podr pore iz brezposelnega zavarovanja. Komunistična Rusija, ki sama vodi in ureja gospodarstvo, zaposluje brezposelne na fco-sftben način pri priBilnib delih. Narodho-socialistična Nemčija je sledila nekako ruskemu komunističnemu zgledu. Brezposelne in ekstremne ter zmerne opozieio-nalce je zbrala v koncentracijskih taboriščih ter delavskih bataljonih, kjer še vrši prisilno delo, ki ga finahoira država. Občudovalci Hitlerja se najdejo tudi izven Nemčije in tudi' pri nas. V pomanjkanju razumevanja človekove notranjosti in nfe-gove vloge bi radi reševali brezposelno vprašanje približno tako kot Hitler. Oni vidijo v vsakem brezposelnem delomržne-Ša in izmeček človeške družbe. Zato bi se ga radi znebili. Ker pa to ne gre, hočejo pobirati milodare, s katerimi naj se orga* Pi^jp jayna p, proti-vila gradttjl angleških utr<^b na, svojih postojankah V ŠfedPzemskem morju. $ tp pogodbo, jp se^j; Z^etikr^t zaščitph mir na Sredozemskem ffip^ju, nji' sp sp. Že davno zbiraii grozeči oblaki. 2^emi$U aoboffld $o po rasdl, nol 1)1 Smolete že- lezni nslDibencev. Glavpo ravnateljstvo naših železnic v (Bel^radti je izdalo a ugodno še danes vprašanje prejemkov železniških uslužbencev, zlasti pri nas v Sloviemji.^ Na ^lajslabšem so progovni .delavci, !^ že aeka-j mesecev sedaj v zimi ne ^elajo, ker ni kredita za popravilo že-l^raiiških prog, ki bi pa bilo zelo mujno potrebno; Skoraj na istem so delavci v železniških delavnicah ter pomožno oaob:-je. Pr^v nič bolje se pa ne godi tudi Ostalim uslužbencem in Uradnikom. Pri tem pa -moramo poudarita, da so železničarji v drugih pokrajinah na boljšem, kakor v Sloveniji t,er im^jo yečje prejemke, pa manj dela ih službe, kot p.ašj. Narobe pa So železniški dpnodki ha Slovenskih prp?-gah precej višji, kakor dohodki v drugih p6krtLjinah. Brezposelne podpor«* Ministrstvo za socialno politiko je z odlokom od 15. 13. 1988 dovolilo podaljšanje podpor brezposelnim pri borzah dela. Podaljšatijp je primano pod raeličnlml pogoji od ensga do aest tednov. Nadurno #0lo »« mora platmi. „T9.1fra4?9*^Qdiš^ v fetrovgrp.^ (preje r?hki Beckprp}?) jp razsodilo v zanimivi ?adeVi. Delavci tamkajšnjega eksportne^-& ahllih& so tpžiji ppdjetje za nadurno Blftte y zpejsku Difi 'rp.OOO. JZastopnHc tvrdke se je zagfpyarjal, da so se delavci pb nedpnem povišanju plače odrekli tpj fjadUrni plači. Sodišče je pa dplpma ugfh dilo delavcem in odlptilo, da mora p£4? Iptjp plačati 4ejaycem za nadure 40.Q00 Dip, češ, da se mora nadurno delp vedno plpč^ti. llrvotslcl rodnlCftl savese, R^dičpYskp, delavska strokovna org^tpi-?.ačija jp impja 13. povpmbrfi svoj občni zbPr. Predsednik Peštaj in tajnik Marti-nac sta poleg drugega poročala, da je organizacijo Ustanovil ŠteJah Radič in da Itna organizaoija 46.422 članov. Zasluga organizacije je, da SO se zvišali prejemki delavstva za okrpg 18 milijonov dinarjev. lVcrvi predpisi v Avstriji. AVstrijSka vlada je izdala novo Uredbo, po kateri ni dovolj, da obrtni vajenec s^-mo hOdi v Strokovno šolO, da postanp pomočnik, ampak je potrebno, ^a dokonča obrtno nadaljevalno šolo tudi i dobrin; uspehom. Brezposelnost y IVemCIJl. Po poročilu nemškega \iTada za posredovanje dela znaša število brezposelnih 1,187.000 oseb, torei skoro toliko kot v letu 1939 v istem mefeeeU- Nizozemski socljalistl Ma vojne Kredite. Nizozemska socialistična stranka je sklenila glasovati za vojne kredite, ker smatra, 08 je državi potrebna močna, vojska, dokler ke ne izvede oborožitev Zveze narodov. Svoft k svojim. Poročajo, da so sklehih mladinski odseki socialistične in komunistične stranke v Belgiji, da se združi jp, Socialistični stranki ne pcepsta^ drugega, kpt da mladinski odsek izključi, ali pa tudi sama »tori isto. Zveza združenih delavcev Je bistven pen slovenske katoliške skupnosti. I. redni občni zbor ZZD. Kot velika družina so se zbrali v nedeljo 3. januarja 1937 ob pol 10 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani številni delegatje in prijatelji ZZD k prvemu rednemu občnemu zboru naše delavske strokovne organizacije »Zveze združenih delavcev«. Ni potrebno, da vedno poudarjamo nujnost obstoja organizacije ZZD, kajti iz zrna je vzrastlo že mogočno drevo, kar se je lepo odražalo na I. občnem zboru. Dvorana Rokodelskega doma je bila že zdavnaj napolnjena, ko je točno ob pol 10 predsednik tov. Jože Jonke otvoril občni zbor, pozdravil zastopnika tovariške nameščenske organizacije »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« tov. Alojzija Sitar, zastopnika Delavske zbornice tov. Rudolfa Smersu, podpredsednika tov. »Strokovne zveze poljedelskega delavstva« tov. Milana Valant, zastopnika tov. »Strokovne organizacije jeseniškega delavstva« tov. Albina G a s e r z ostalimi tremi zastopniki te organizacije, dalje glavnega urednika »Slovenca« č. g. dr. Iv. Ahčina, čč. gg. Joškota Godino in Tavčarja ter podružnične delegate, zaupnike in zastopnike snujočih se podružnic. Z navdušenim pritrjevanjem so bila z zborovanja poslana pozdravna pisma voditelju slovenskega naroda ministru dr. Antonu Korošcu, svojemu prijatelju ministru dr. Mihi Kreku, ministru za socialno politiko in narodnega zdravja g. Dragiši Cvetkoviču, svojemu slovenskemu banu dr. Marku N a 11 a č e -n u , velikemu dobrotniku delavstva nadškofu dr. Antonu Bon. Jegliču, ljubljanskemu knezoškofu dr. Greš:. Rožmanu in mariborskemu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču. Poročila delegatov. Vsaka podružnica je po svojem delegatu podala kratko poročilo o gibanju in delovanju v preteklem letu. Iz vseh poročil je bilo razvidno hotenje in delovanje organizacije, predvsem pa v poseganju v praktično strokovno in organizacijsko delo. Vsem delegatom, ki so poročali občnemu zboru o delu svoje podružnice, je v zaključeni celoti pred svojim glavnim poročilom dal svoje pripombe, misli in nasvete centralni tajnik tov. Franc P r e ž e 1 j. Poslovno, organizatoric-no Irt strokovno poročilo tajnika tov. Preželj Franceta. Naša »Zveza združnih delavcev«, ki ima komaj dobro leto življenja za seboj, je še mlada strokovna organizacija, vendar je že v tej dobi smotrenega in živahnega dela pokazala veliko upravičenost do svojega obstoja. V začetku je ustvaritev naše organizacije, ki nosi na svojem praporu napis »Bog in Pravica«, vzdignila mnogo prahu. Naš program, oziroma v čem se ločimo od drugih organizacij, boste, tovariši delegati, razvideli iz resolucije, ki bo danes tukaj prebrana. V uvodu naj samo poudarim, da danes predstavlja naša ZZD katoliški slovenski delavski stanovski po-kret, ki temelji tudi praktično na papeških socialnih okrožnicah. O strokovni organizaciji. Delavstvo si more dandanes le s pomočjo strokovne organizacije priboriti boljši vsakdanji kruh in zadostno zaščito za svoje zdravje in življenje. Brez te lastne obrambne moči, ki jo daje delavska strokovna organizacija, je delavstvo brez odpornosti in vsa njegova pereča vprašanja bodo ostala nerešena in odprta. Delavsko vprašanje dandanes ni več zgolj vprašanje dobrodelnosti, temveč je vprašanje borbe. Delavstvo ne prosi in ne sme prositi miloščine, ampak zahteva to, kar mu je dražba dolžna dati za njegovo delo. Kapitalizem se prav dobro zaveda, kakšne pravice ima delavstvo, zato gre njegovo delo v smeri, da si pridobi v življenju čim večji vpliv. In ta vpliv dejansko tudi ima! Toda, če bi se delavstvo moglo in znalo okleniti svoje strokovne organizacije, bi postalo samozavestno in bi se potem v polni meri zavedalo svoje moči. — Ideje vplivajo na delo, toda ohranijo se v življenju samo, če se posamezniki žrtvujejo zanje. Pri delavski strokovni organizaciji se ideja mora poglabljafi praktično v delu, v vsakdanji borbi za izboljšanje delavčevega položaja in v nesebičnem žrtvovanju vsakega posameznika v delu za celoto. Naše delo v strokovnem oziru. Tobačno delavstvo. Centrala se je za tobačno delavstvo zelo trudila. Njena glavna borba je bila, da se niso izvedle večje redukcije in da smo po neštetih intervencijah in zborovanjih dosegli s pomočjo naših gg. ministrov upokojitev 123 delavcev in delavk. Sedaj se borimo, da bo čim-prej izdan Pravilnik o plačah, da se bo mizeren položaj tobačnega delavstva vsaj nekoliko zboljšal. Kajti tobačni delavec je danes zadnja para, saj zasluži povprečno komaj 18 Din na dan. Posameznim članom so se zgodile razne krivice, tako glede prevedb v III. namesto v n. kategorijo, naša organizacija je podvzela vse korake v tej stvari in upamo, da bomo uspeli. L. 1932. je bilo nasilno upokojenih v tobačni tovarni 53 delavcev in delavk, in sicer še po starem pravilniku. Nekateri izmed teh so delali po 40 let in še več in danes živijo skoraj v največji bedi, kajti pokojnina je silno malenkostna. Organizacija se je tudi z vso silo zavzela za te bedne upokojence, napravili smo že več vlog, upamo, da bomo končno le našli razumevanje za ugodno rešitev. Lesno delavstvo. Na Dolenjskem imamo več podružnic, ki imajo organizirano v pretežni večini lesno delavstvo. Lesna stroka je danes izmed najslabših, bila je dalje časa v hudi krizi. Članstvo iz Soteske in tudi iz Dolenje vasi ter iz Glažute je bilo radi popolne ustavitve Auerspergovih žag dolgo časa brez dela. Organizacija je dosegla, da je ponovno začela obratovati žaga v Soteski, ki zaposluje 43 delavcev. V tem obratu bomo v najkrajšem času sklenili kolektivno pogodbo in tudi volitve obratnih zaupnikov bomo izvedli. Slabše je z Glažuto, Dolenjo vasjo in tudi z Ribnico. V Ribnici je podjetje Rudež odpustilo 8 naših članov, češ, ker so pri nas organizirani. Začela se je tam grda in nelojalna borba proti naši organizaciji. Vsak naš delavec je moral prinesti od podružničnega odbora pismeno izjavo, da ni več član naše organizacije, če je hotel dobiti zaposlitev. Organizacija je prosila za posredovanje Delavsko zbornico, Inšpekcijo dela in oblast. Zadeva še ni razčiščena. V Loškem potoku imamo precej članov, toda sedaj so vsi v hrvaških gozdo-. vih, ker so bili skoraj v celoti vsi brezposelni. V Vavti vasi se podružnica dobro giblje. Izvedle se bodo v petih podjetjih volitve obratnih zaupnikov in skušala se bo skleniti kolektivna pogodba z nekirrf večiim lesnim podjetjem. Pri mizarskem podjetju Vrečar Ivan v Domžalah smo sklenili kolektivno pogodbo, ki ureja delovne pogoje delavstva in s katero je bilo doseženo nad 25 odstotno zvišanje mezd. Stavbinsko delavstvo. Tudi stavbena stroka je ena izmed najslabših kar tiče plač in delovnih pogojev. Do 31. dec. 1936 je bil v veljavi sklenjeni sporazum med podjetniki in delavci. Vršila so se pogajanja za novo kolektivno pogodbo, h katerim pa naša organizacija ni bila vabljena. Ko smo protestirali proti temu, smo bili tudi mi povabljeni. Od jeseniške Strokovne organizacije delavstva, ki šteje okrog 250 članov, smo prejeli pooblastilo, da jo poleg naših članov zastopamo na pogajanjih. Pogajanja so zaenkrat ustavljena, nadaljevala se bodo, čim bo preiskan neki incident. Cestni delavci. Da bodo dobili naši brezposelni člani v Rajhenburgu zaposlitev, smo izopslovali pri banski upravi podporo v znesku 30.000 Din za nadaljevanje tamkajšnjih javnih del. Tudi za diwe naše brezposelne člane smo se zelo trudili, da bi jim preskrbeli zanoslitev. Deloma nam je to uspelo pri gradbi ceste Ribnica—Dolenja vas. Poslovno in organizatorično poročilo. Centrala je imela v preteklem poslovnem letu 46 rednih sej. Prejeli smo 455, odposlali pa 729 dopisov, skupaj 1184. Okrožnic smo izdali 10 in smo jih razposlali na 1598 naslovov. S 1. nov. 1936 smo se preselili v nove prostore v Delavsko zbornico. Tov. Šešelj, ki opravlja svoje posle strok, tajnika, je nastopil službo koncem julija 1936. Delo naše pisarne je silno naraslo, pri delu v veliki meri pomaga odbor. Pri svojih podružnicah in v krajih, kjer smo poskušali ustanavljati našo organizacijo, smo imeli vsega skupaj okrog 70 sestankov in zborovanj. Stanje članstva je 1250, podružnic pa: delujočih 19, snujočih, kjer sO že vložena pravila, pa 9, skupaj torej 28. Resolucije in važnejše vloge. Za zahtevo tobačnega delavstva smo vložili na merodajna mesta tri resolucije in osem vlog. Proti ukinitvi § 219 obrtnega zakona za člane Bratovskih skladnic smo takoj protestirali na vseh instancah in. prosili, da se ta krivica našim kovinarjem in rudarjem popravi. Dobili smo zagotovilo, da se bo to skušalo Uresničiti. K zakonu o minimalnih mezdah smo poslali v imenu Zveze svoje pripombe, prav tako smo poslali svoje pripombe k uredbi za prehrano pasivnih krajev. Zahtevali smo v posebni vlogi, naj se čimprej izda zakon o hišnem gospodinjskem osebju s posebnim pristavkom glede možnosti izvrševanja verskih dolžnosti. Vajeniško vprašanje. Tudi vajeniškemu vprašanju posveča naša organizacija največjo pažnjo. Na pristojna ministrstva in na ostale odločujoče činitelje smo poslali posebno spomenico glede ureditve vajeniškega vprašanja, predvsem glede izvrševanja §§ 264 in 294 obrtnega zakona. Iz treh strani smo dobili pismeno zagotovilo, da bo ta stvar rešena v najkrajšem času. Na Delavsko zbornico smo poslali vlogo, da naj skliče ona anketo o vajeniškem vprašanju. Zbornica je ugodila naši vlogi in se bo vršila anketa v začetku februarja. Delavska zbornica in ZZD. Vsem je gotovo še v spominu, da je Delavska zbornica odklonila našo organizacijo pri vpisu v svoj register. Zbornica je dala neke posebne pogoje, katere smo vse izpolnili, razen, da še nismo obstojali takrat eno leto. Zbornica je registracijo zato odklonila. Ta odlok je bil protizakonit in proti duhu zakona. Napravili smo zato pritožbo na ministrstvo za soc. politiko. Naša pritožba je bila ugodno rešena. Čudno je pri tej stvari samo to, da je Delavska zbornica, čim se je zvedelo za odlok ministrstva, našo Zvezo sama od sebe sprejela v svoj seznam strokovnih, prosvetnih in športnih organizacij. Zastopniki Zveze pri socialnih institucijah. Naša Zveza ima več članov v samoupra- vi OUZD v Ljubljani. Dolžnost naših podružnic je zato, da delo naših delegatov podpirajo. Pri Javni borzi dela smo podpisali poseben reverz, s katerim jamči organizacija materielno za vse podatke brezposelnih članov. Tisk. Z »Delavsko fronto«, upam, da ste zadovoljni. Vse podružnice prosim, da naj veliko dopisujejo v našo rubriko. Ustanovili smo tudi »Delavsko knjižnico«. V tej knjižnici smo izdali že dve brošuri: 1. Milan Valant, »Krščanska strokovna organizacija« v 3000 izvodih, ki je popolnoma pošla in je še vedno veliko povpraševanja. Kot 2. zvezek je izšla brošurica: France Pernišek, »Zakaj nismo krščanski socialisti?«. Sistem te knjižice bomo ohranili še v bodoče. Ne smem pri našem tisku pozabiti tudi na »Naš list«, ki izhaja v Grobljah, kateri o naši organizaciji zelo prijazno piše. Tudi »Slovenec« in ostali naši katoliški listi so naklonjeni našemu po-kretu. v • 1 Volitve obratnih zaupnikov in volitve v Delavsko zbornico. Ustanova obratnih zaupnikov je važna ustanova, posebno še s stališča, ker je to ustanova v smislu naše ideje. Polagajmo na to stvar zato največ jo pažnjo! Tudi pri volitvah v Delavsko zbornico, ki se bodo gotovo kmalu vršile, napnimo vse sile, da bo naša lista (zelena) odnesla lepo število glasov in mandatov, širimo in gradimo zato našo organizacijo! Na kaj naj polagajo važnost podružnice. Vsak pokret se mora nujno opirati na gotove krajevne edinice, katere v svojem pridnem delu ustvarjajo lahko čuda, ali obratno, vsled svoje nedelavnosti morajo sčasoma zginiti in napraviti prostor drugim, ki so sposobnejši življenja. Za delavstvo in za njegovo strokovno organizacijo je to še posebno velike važnosti. Zato morajo biti posebno v delavskem pokretu grajene krajevne podružnice na močnih, aktivnih in požrtvovalnih članih. Biti morajo organizatorji, agitatorji, učitelji — vedno in povsod na mestu. Delo v odboru podružnice se mora točno porazdeliti. Predsednik mora voditi zunanje posle, intervencije, in skrbi, da se vsi sklepi, ki se naredijo na sejah, tudi izvedejo. Podpredsednik ima nalogo, da skrbi za udeležbo na sestankih in sploh vodi vse notranje delo podružnice. Tajnik: ni dovolj, da vestno beleži sklepe v sejni zapisnik, marveč naj tudi piše kroniko delavskega gibanja v okraju. Najprimernejši je tudi za dopisnika v »Delavsko fronto«. Biti mora iniciativen, energičen in izredno delaven, ker le tedaj bo podružnični odbor v resnici v polni meri vršil svojo dolžnost. Organizacijski zaupniki. Teh v naših podružnicah še nismo imeli. Kaj so to? Organizacijski zaupniki so prav za prav razširjen odbor, ki mora imeti stalne stike z odborom, poleg tega pa tudi sam redne seje. Na teh sejah naj bodo navzoči tudi obratni zaupniki, kjer naj skupno rešujejo vsa tekoča vprašanja iz obratov, intervencije, pritožbe članov radi članarine, časopisa itd. Da morejo organizacijski zaupniki v resnici vršiti svoje delo, je treba, da jim odbor dodeli, in sicer vsakemu posamezniku, po pet ali deset članov. Njegova naloga je, da jih ima stalno v evidenci, pobira od njih članarino, skrbi, da v redu prejemajo list, poroča njih želje in zahteve odboru, kakor tudi obratnim zaupnikom. Zato naj ima posebno beležnico, kjer ima vpisane vse člane, kakor tudi, da vpisuje vse, kar mu člani sporoče. Redni mesečni sestanki in prosvetni večeri. Sestanki so predpogoj zdravega napredka v podružnici. Vsak mesec bi se moral vršiti strokovni sestanek, katerega se mora udeležiti vse članstvo. Na teh sestankih naj se razpravlja o delavski socialni zakonodaji, saj je v »Del. fronti« in drugod vedno dovolj gradiva, kar posamezniki ne razumejo. Zato je treba v teh stvareh debate. Poleg tega naj pride pri tej priliki na razgovor delo v tovarni, v organizaciji, obratni zaupniki pa naj poročajo o svojem delu. Bolj kot kdo drugi rabi razvedrila in oddiha delavec. Tudi razvedrilo naj najde delavec v svoji organizaciji. Prirejajte delavske prosvetne večere posebno v krajih, kjer ni prosvetnih društev. Posebno za zimsko delo so taki večeri izredno važni. Tečaji. Tečaii so naši organizaciji že nujno potrebni. Treba je učiti in vzgajati prave strokovničarje, zato je treba imeti šolo. Doseglo naj bi se to s tečaji, ki nžj bi jih centrala prirejala, in sicer sistematično. To je moje poročilo. Vse navzoče prosim, da bi sodelovali še naprej s tako veliko ljubezni io z organizacijo kot dosedaj, kaiti prepričan sem, če nas bo toliko enih misli, enega hotenja, tedaj bo naša Zveza združenih delavcev res zavojevala celotno slovensko katoliško delavstvo. Iskreno vas pozdravljam! Bog živi! POROČILO TOV. BLAGAJNIKA K a 1 č i č a je pokazalo, da je pri tako pičlem dotoku finančnih sredstev organizacija ustvarjala le s svojim idealizmom. Poročilo predsednika tov. J. Jonkeja. Krščansko delavsko gibanje, ki je bilo pri nas lepo zamišljeno pod vodstvom pokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka, je po vojni zgrešilo svoj cilj, ker je odrešitev proletarcev iskalo v socializmu. Katoliško misleči so opozarjali, da je to iskanje zmotno. Priznavanje socializma, pa naj si je samo v gospodarskih načelih, vodi krščansko delavstvo v skrajno levico. Tega krščanske delavske strokovne organizacije ne smejo dopustiti niti delati. Radi tega je nastal med katoliškimi organizacijami in krščansko' delavsko strokovno organizacijo spor, ki je postajal iz dneva v dan bolj strasten in vedno globlji. Sodba Cerkve je potrdila naziranje voditeljev katoliških organizacij in obsodila vsak socializem, kakor tudi tiste, ki v socializmu iščejo rešitve — saj je izrečno zavrgla tudi krščanski socializem. Toda vkljub tej obsodbi in vkljub jasnim izjavam Cerkve, v 'čem je treba iskati rešitve socialnega vprašanja, pa se je brezobzirno nadaljevalo z zavajanjem krščanskega delavstva v socialistično - materialistično mišljenje. Toda če hoče krščansko delavstvo doseči zboljšanje svojega življenjskega položaja in če hočejo katoličani pripraviti tak družabni red, kakršnega zamišlja in hoče Cerkev, potem se morajo brezpogojno strniti vse vrste krščanskega delavstva pod enotnim vodstvom cerkvenega učiteljstva, se podrediti vodstvu najvišje avtoritete v Cerkvi — papežu in brez pridržkov izpolniti to, kar cerkveno učiteljstvo priporoča, želi in hoče, da se izpelje. Da bi do tega prišlo, da bi se to izvedlo, zato so vstale pri nas nove vrste delavcev in ustanovila se je »Zveza združenih delavcev«. V življenie nas je poklicalo slovensko katoliško delovno ljudstvo, da ga rešimo iz objema kapitalizma in marksizma in pripravimo pot za obnovo družabnega reda po evangelskih naukih paneževe okrožnice »Quadragesimo anno«. Nastop »Zve- ze združenih delavcev« v naši kulturni zgodovini sliči nastopu škofa Mahniča, ki je z odločnim udarcem napravil konec vsakemu slepomišenju in nergaštvu ter izrekel jasne besede: ali — ali: ali katolik, ali liberalec, ali katolik, ali socialist, ali za Krista, ali proti njemu — mi pa pravimo: ali po papeških okrožnicah, ali brez njih ali proti njim. Prav tako je nova delavska organizacija končala z vsakim slepomišenjem in ljubimkanjem z marksizmom in socializmom ter je napovedala borbo vsaki načelni meglenosti in nergaštvu, vsakemu netenju razrednega sovraštva, vsakemu smešenju cerkvenih naukov ter je pokazala, da mora biti tudi delavska organizacija zgrajena na pravih načelih. Zamisli in navodila papeža Pija XI. o obnovitvi socialnega reda so dobila v ZZD neustrašenega zagovornika. Naša organizacija je ob svojem nastopu izjavila, da je zanjo katoliški socialni nauk nesporen in da zato brezpogojno odklanja vsak marksizem. Načela »Qua-dragesimo anno« so njena vodilna načela, zato hoče delavstvo, da bodo ta načela prešla tudi v gospodarsko življenje, da divja borba med delodajalci in delojemalci preneha, da kapitalizem preneha z brezobzirnim izkoriščanjem delavskih množic, da se delavstvo pripusti k soodločevanju v podjetjih, da se ustvari medsebojno sodelovanje in podpiranje vseh stanov. Zato odklanja ZZD načela razrednega boja, zavrača gospodarske nauke marksizma in diktaturo proletariata. Trdno smo prepričani, da je sožitje v človeški družbi možno le v vzajemnem sodelovanju vseh stanov in da nadvladje enega stanu nad drugim vodi le v brezobziren boj. Zato se bomo potrudili, da se oživi korporacijska ideja. Danes, ko se bije predvsem idejni boj, odklanjamo vsako vabilo socialistov in komunistov, ki pod krinko gospodarske skupnosti skušajo zavajati v idejno pro-gramno skupnost. Odklanjamo marksizem na vsej črti, odklanjamo pa tudi one kršč. socialne struje, ki odkrito posnemajo Marksov nauk in njegovo taktiko, tako, da se po svoji miselnosti skoraj nič več ne ločijo od njega. Morali smo se ločiti in kreniti po poti za krščanskimi nameščenci, ki so v svoji organizaciji združili z malimi izjemami vse krščanske nameščence Sloveni je.. Ti so nam bili za vzgled. Težko je bilo zastaviti plug v, z vsemi mogočimi preprekami obdano njivo. Toda vedeli smo, za kaj smo poklicani. Iz dneva v dan je naše delo raslo. Od ljudi, ki so zbrali odbor pred letom dni, je danes to število naraslo na 1250 in postavilo 19 močnih postojank v vseh krajih Slovenije. Od muh enodnevnic, kakor so nas nazivali, smo zrasli v organizacijo, na katero se gleda z upoštevanjem. Toda naše delo še ni končano! Vztrajno bomo z delom nadaljevali, da bomo rastli in zajeli vse dobro misleče slovensko delavstvo ter s tem onemogočili zajedavce, ki bi radi sedanje zlo z nezmožnimi ideologi povečali. Proti toku komunizma in materialističnega socializma se mora pojaviti novo, zdravo krščansko in socialno gibanje, ki bo živo poseglo v bolno, od komunizma in mamonizma zjedeno človeško družbo. Da gremo na barikade v borbo proti kapitalizmu in komunizmu, zato smo se dne 15. novembra 1935. leta včlanili v slovensko katoliško občestvo — za zmago duha Kristusovega! »Zveza združenih delavcev« zaključuje svojo prvo poslovno dobo. Slišali ste njen obračun in videli njeno rast, ki jasno kaže, v koliko je njen obstoj upravičen. Naša želja je, da bodoči odbor započeto delo nadaljuje in da ga spremlja božji blagoslov! Volitve. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni : predsednik Franc Kukoviča, za člane odbora pa tovariši: Milan Valant, France P r e ž e 1 j , Rud. Kal č i č , Jože Jonke, Venčeslav G r e -b e n š e k , Milko Pirih, Stanko Verbančič, Franc K o r d i n in Vladko Pirih. — V nadzorstvo so bili izvoljeni tovariši:.Janez Krvina, Jože Loboda in Rudolf Kranjc. — V razsodišče pa tovariši: Rudolf Smersu, Slavko Češnovar in Lojze Sitar. Resolucija. Po izvršenih volitvah je odbor predlagal občnemu zboru resolucijo, katero je občni zbor z velikim odobravanjem osvojil in sprejel. Glasi takole: Načelni del: 1. ZZD je krščanska strokovna organizacija slovenskega delavstva, ki hoče Ščititi neposredno koristi svojega članstva, posredno pa tudi koristi vsega delavstva 2. ZZD se more priključiti vsak slovenski delavec, ki iskreno priznava socialni nauk katoliške Cerkve ter brez pridržka odklanja marksizem in njegov razredni boj, diktaturo proletariata in njegovo brezboštvo. 3. Zato presoja vse gospodarsko in socijalno življenje s stališča krščanstva in hoče svoje stremljenje uveljaviti po socijalnih načelih, iz- raženih v socijalnih okrožnicah »Rerum nova-rum« In »Quadragesimo anno« in kakor jih zapoveduje Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu. 4. ZZD iskreno priznava oblast cerkvenega učiteljstva glede nravne strani reševanja soci-jalnega vprašanja. 5. Brez pridržka zato priznava socijalni nauk okrožnice »Quadragesimo anno«, zlasti glede korporacij, da bo namreč »popolno ozdravljenje le tedaj mogoče, ko se bo odpravilo tisto medsebojno nasprotje (razrednega boja) in se bodo ustanovili dobro urejeni udje socijalnega telesa, namreč korporacije«. Za ustanovitev teh kršč. korporacij (delovnih občestev), ki slone na stanovskih organizacijah delojemalcev in delodajalcev, do katerih naj pride po svobodni odločitvi ljudstva, gre ZZD v odločen in neustrašen boj. 6. ZZD je povsem samostojna in od nobene druge organizacije odvisna. Toda biti hoče in ostati bistven člen slovenske katoliške skupnosti. 7. Zato poziva ZZD vse slovenske stanove, ki se prištevajo katoliški skupnosti, da delajo na dejanski izvedbi teh načel v socijalnem in gospodarskem življenju. Stvarne zahteve: Kadi takojšnjega zboljšanja položaja občni zbor zahteva: 1. Izvede naj se zakonito zavarovanje za starost, onemoglost in smrt za vse panoge delojemalcev, ker ti z izjemo članov Pokojninskega zavoda nimajo nikakih sredstev za preživljanje, ko onemorejo ali se postarajo. 2. Izda naj se zakon o osobju, zaposlenem v hišnem gospodinjstvu v smislu predlogov strokovnih organizacij. V zakonu naj se zagotovi osobju možnost opravljanja verskih dolžnosti. 3. Občni zbor opozarja na posebni položaj v Sloveniji, katere prebivalstvo je v veliki meri nujno navezano na zaposlitev v industriji. Zato obsojamo vse ukrepe, ki škodujejo industriji v Sloveniji in zahtevamo, da predvsem državne oblasti pokažejo v tem oziru popolno razumevanje. 4. Stanje bolnišnic na področju bivše ljubljanske oblasti onemogoča hitro zdravljenje delavstva vsled pomanjkanja prostora. Ljubljanska bolnišnica je prisiljena odklanjati bolnike, kateri so po zdravniškem mnenju potrebni zdravljenja v bolnišnici. Da se odpomore tem razmeram, pozdravlja občni zbor začetek stavbe moderno bolnišnice s popolno kliniko v Ljubljani. 5. Vpokojenci države in državnih ustanov niso izenačeni. Starejši upokojenci nimajo Izpolnjenih eksistenčnih pogojev. Zato želimo, da se izvede izenačenje vseh upokojencev, opozarjajoč pri tem na bedno stanje več sto upokojencev Uprave monopola (tobačne tovarne v Ljubljani). 6. Občni zbor ZZD je mnenja, da se delavske socijalne ustanove najbolje upravljane, če jim načeljujejo uprave, ki so dejanski izraz volje delavstva. Zato naj se takoj Izvedejo volitve v Delavskih zbornicah, posebno še, ker je njihovim delegatskim zborom že potekla funkcijska doba. Za Suzor In Okrožne urade naj se izdela dober volilni red ln naj se po njem Izvedejo volitve njihovih samoupravnih organov. 7. Protestiramo proti omejitvi izvajanja člena 219 obrtnega zakona ln zahtevamo, da se določilo tega člena izvaja tudi za zavarovance Bratovskih skladnic. 8. Radi omejitve gospodarstvu škodljivih in često političnih stavk želimo, da se z zakonom določi poseben razsodiščnl postopek, ki bo ugodil pravičnim zahtevam delavstva. rakamo združeni v močnem krščanskem strokovnem pokretu. Po teh besedah je predsednik občnega zbora tov. J. Jonke zaključil občni zbor in pozval vse navzo- če, da naj se delo še bolj poglobi in razširi ter pritegne k intenzivnemu delu vse sodelavce, pri katerem naj nam pomaga Bog! Politične 'vesti. Delo in življenje v organizaciji je pokazalo v pretekli poslovni dobi, da dosedanja pravila ne ustrezajo vsem zahtevam, zato je odbor predlagal občnemu zboru v odobritev nova pravila, ki bodo organizaciji pomagala do pravega razma-1 ha in do neoviranega delovanja. Nova pravila, ki jih je prečital tov. tajnik, so osnovana na društvenem sistemu in ne na po družničnem, kakor so bila dosedanja. Nova pravila ustrezajo delu strokovne organizacije, zato so bila soglasno sprejeta. K točki predlogi^ je stavil svoj predlog tov. Franc P r e ž e 1 j , da se no- vi odbor pooblasti, da izdela v okviru pravil na podlagi praktičnih izkustev organizacije osnutek poslovnika, ki bi se na prihodnjem občnem zboru predložil v odobritev. Predlog se je soglasno osvojil. Kot drugi predlog je bil z navdušenjem sprejet predlog, da v smislu zahtev slovenskih škofov, ki sta jih naslovila na slovenske katoliške delavske organizacije, naroča občni zbor odboru ZZD, da naprosi ljubljanskega prevzvišenega škofa, da ime nuje za ZZD duhovnega vodjo. Z največjim veseljem je občni zbor sprejel tudi predlog odbora, da se praznik sv Jožefa proglasi kot društven praznik in sv. Jožefa kot zaščitnika ZZD. Tov. V a 1 an t M. in K a 1 č i č R. sta predlagala še: prvi o tisku in o glasilu, ki ga je občni zbor sprejel, drugi pa o članarini. Kazalec ure se je pomaknil že na 1 popoldne, ko je zborovanje le še trajalo. Vsak je čutil, vsak se je potrudil, da mora doprinesti svoj delež. Tu je klen in izkušen strokovni delavec gorenjskega kota debatiral z dolenjskim lesnim delavcem, tam rudar z rudarjem o svojih stanovskih vprašanjih, vsem pa je sijalo z obraza zadovoljstvo, da se bodo za svoje pravice borili s pomočjo krščanske strokovne organizacije, ki je tako lepo in veličastno položila pred slovenskim delavstvom prvi svoj obračun. Ob zaključku občnega zbora se je novi predsednik tov. Kukoviča zahvalil nameščencem, ki so organizirani v tovariški nameščenski organizaciji, za njihovo pomoč, za veliko razumevanje, ki ga imajo in ki so ga imeli za težnje našega slovenskega delavstva in pa za korajžo, da so nastopili pred leti pot, na kateri danes ko- V naši državi je zaradi pravoslavnih božičnih praznikov nastopilo politično zatišje. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odpotoval v inozemstvo na oddih ter ga zdaj nadomešča notr. min. dr. Korošec. V naši in inozemski javnosti sta vzbudili veliko pozornost prisrčni častitki, ki sta jih izmenjala za Novo leto Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano. — Skupščina se bo sestala najbrže že po 20. januarju, skupščinski finančni odbor pa bo sklican že prej, da pripravi vse potrebno za čimprejšnjo obravnavo proračuna. Opozicija se tudi letos pripravlja, da bo •z neresno debato in razgrajanjem skušala zavleči sprejetje proračuna, kar se ji pa ne bo posrečilo. Vlada ima letos trdno večino v skupščini in senatu. — Vprašanje sporazuma s Hrvati stopa vedno bolj v aktualno dobo, odkar je dr. Maček v svoji izjavi indirektno povedal, da je pripravljen pričeti pogajanja z JRZ. Sodijo, da bo do teh pogajanj prišlo, čim bo proračun sprejet. Cehoslovaška je zelo vznemirjena radi svoje sosede Nemčije. Cehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža namerava v kratkem potovati v Rim, kjer se bo sestal z Mussolinijem. Govori se, da bo Mussolini prevzel vlogo posredovalca med Cehoslovaki in Nemci, za uslugo mu bo pa Cehoslovaška pomagala pri državah Male zveze, da bodo priznale zasedbo Abe-sinije. Nemčija je zelo zapletena v španske avanture. Pomoč, ki jo je nudila dosedaj generalu Francu v blagu in vojnem mate-rijalu, je vredna več milijard Din. Med Nemčijo in rdečo vlado je prišlo do velikega spora, ker so rdeče španske vojne ladje zaplenile nemško trgovsko ladjo, ki so jo potem sicer izpustile, vendar je nemška križarka Konigsberg zaradi tega zaplenila potem kar tri španske trgovske ladje. Anglija se najbolj trudi, da bi pripravila Nemčijo do tega, da omeji svojo pomoč generalu Francu, vendar so bila angleška prizadevanja dosedaj brezuspešna. Zdi se, da hoče Nemčija na ta način, da podpira Franca, predvsem prisiliti Anglijo, da bi pristala na to, da se vrnejo Nemčiji nekatere kolonije, ki jih je radi vojne izgubila. Francija se nahaja še vedno v znamenji! stavkovnih gibanj. Vlada je sprejela zakon o obveznih delavskih razsodiščih, katerim se mora predložiti vsak mezdni spor. Šele, če to sodišče spora ne more rešiti, lahko delavci sežejo po štrajku. Tak zakon je sprejela Blumova socialistična vlada. Ko pa je naša vlada objavila, da pripravlja sličen zakon, so naši socialisti zagnali vik in krik, češ, da se jim krati prava svoboda in je njihov vodja Petejan izjavil, da ima raje diktaturo, kakor sedanjo vlado. Poljska je dobila od Francije 3 milijarde posojila, ki ga bo porabila za uravnoveše-nje svojega notranjega gospodarstva, predvsem za zopet za nabavo novega orožja. Spričo tega posojila se je prijateljstvo Poljakov in Francozov znova poglobilo ter je zavzelo prav prisrčne oblike. Sedaj se vidi, da je Poljska poprej samo zaradi tega tako koketirala z Nemčijo, da je pripravila Francoze, da so iz strahu pred poljsko-nemško zvezo čim globlje segli v žep. Poljsko prijateljstvo je bilo, kakor je sedaj razvidno, precej drago kupljeno. Rusija se pripravlja zopet na notranjo izpremembo. Staljin, ki je dosedaj že dolgo let stvarni vladar v Rusiji, se hoče izvoliti za predsednika ruske države ter si na ta način svoj ugled in svojo moč še povečati. Njegova stremljenja podpira zlasti armada, dočim so pravi komunisti zaradi tega nanj vedno bolj nevoljni. Pravijo, da hoče Staljin iz sovjetske države ustvariti zopet meščansko državno tvorbo po vzorcu zapadnoevropskih držav. Trockega nočejo niti njegovi lastni pristaši. Ker je Norveška židovsko-komuni-stičnemu rovarju Trockemu odpovedala gostoljubje, ga je sprejela Mehika, kamor se je Trocki na ladji odpeljal. Še predno pa je ladja s Trockim prispela v Mehiko, že so podali mehiški komunisti izjavo, da ga bodo ubili, če se izkrca. Zaradi tega je poslala mehiška vlada ladji, na kateri se vozi Trocki, bojno ladjo nasproti, ki ga bo pripeljala v Mehiko ter na skrivnem kraju izkrcala, da ne bi komunisti izpolnili svoje grožnje. Amerika se nahaja sedaj v znamenju ogromnega oboroževanja, kakor ga ta država v svoji zgodovini še ne pomni. Predsednik Roosevelt, ki ima zdaj v zbornici in senatu ogromno večino, je objavil ta oboroževalni program, za katerega bodo Združene države žrtvovale 50 milijard dinarjev v teku enega leta. Domače vesti. Že zopet evharistični križ žrtev podivjanosti. Na Velikem Lipovcu pri Ajdovcu je stal evharistični križ, katerega so podrli še neodkriti po-dlvjanci na sv. večer. Naši vrli fantje so za pol metra višji križ postavili na isto mesto. Na Novega leta popoldne je bilo 15 'A m visoko znamenje Križanega slovesno blagoslovljeno ob navzočnosti cele župnije. Brezbožniki so žalibog tudi pri nas na delu. Neznanec sunil plačilno kuverto. V mariborski kurilnici je bila ukradena z blagajnikove mize med izplačevanjem delavcev plačilna kuverta z 1871 Din. Neznanec, ki je pozneje odvrgel prazno kuverto v košaro za papir, je sunil uslužbencu Jožefu Žagarju celo mesečno piačo. S težko telesno poškodbo je bil oddan v mariborsko bolnico Karl Strmšek, 56 letni železničar s Pobrežja. Izpovedal je, da ga je napadel posestnik z lopato, ker je šel preko njegove posesti. Tihotapska smola. Zadnjo soboto so prijeli na mariborskem Glavnem trgu moškega, ki se je zdel stražniku preveč debel. Na policiji so hitro našli, da ima opasan pas, v katerem je bilo skritih 11 kg saharina. Gre za 17 letnega vajenca Ferdinanda H., ki trdi, da je prejel tihotapsko robo od neznanca s prošnjo, da bi spravil saharin v Zagreb, a so ga aretirali baš na poti proti kolodvoru. — Enako smolo je imel Andjel-ko Crnkovič iz Bosne, pri katerem je dobila policija 50 paketov vtihotapljenih igralnih kart. Obema tihotapcema je zaplenila oblast blago in se bosta zagovarjala radi švercarije. Štiri ukradene model-sesalke. Jurju Blumen-raderju, mizarskemu mojstru v Vetrinjski ulici v Mariboru, je nekdo sunil štiri model-sesalke, ki so vredne 4000 Din. Skoraj bi bil utonil. Pri Mariboru je Drava precej daleč zamrznjena in se drsajo šolski otroci ob njenih bregovih. Neprevidno drsanje po ledu Drave bi bil skoraj plačal z življenjem Friderik Marek, 12 letni sinko gostilničarja. Upal se je predaleč ven na led, padel v Dravo in v zadnjem hipu se je še ujel za ledeno ploščo, s katere so ga oteli vsega premraženega na pomoč poklicani reševalci. Zgodaj je začel. Mariborski elektrotehnik Tihi je poslal z devetimi tisočaki na pošto svojega 15 letnega vajenca. Fant se je podal mesto na pošto, v avtobus proti Celju, da bi ušel z denarjem v Dalmacijo. Ker vajenca ni bilo predolgo s pošte, je Tihi javil zadevo policiji, ki je hitro dognala, da se pelje tiček proti Celju, kjer ga je prijel koj pri izstopu detektiv in je dobil pri njemu ves denar. Delavec ob roko. V Ehrlichovi tovarni v Mariboru je odtrgal stroj roko v komolcu 26 letnemu delavcu Zorku Kopač. Otrok smrtno ponesrečil. V mariborski bolnici je podlegel prebitju lobanje pet in pol leta stari Drejček Ferk. Vsled padca po strmem pobočju doma v Žerjavu pri Mežici je priletel na kamen, kjer si je prebil lobanjo. Smrt občinskega reveža na cesti. Na cesti so našli pri Sv. Jurju ob Pesnici mrtvega 601etne-ga občinskega reveža Antona Jarca. Na povra-tu iz bolnice ga je kar na cesti zadela srčna kap. Duhaprisotnost šoferja. V bližini Budine pri Ptuju se je vnel motor osebnega avtomobila, ki je bil last Franca Mlinarja in ga je šofiral Kogovšek. Takoj ob pojavu požarne nevarnosti je šofer zaustavil vozilo, zaprl dotok bencina v motor, odprl vrata in spravil na prosto 4 osebe, ki so se vozile z njim. Kogovšek je imel še toliko duhaprisotnosti, da je rešil tank, v katerem je bilo 301 bencina in je na ta način preprečil eksplozijo. Koj po teh rešilnih delih je zajel ogenj vse gorljivo na avtomobilu, ki je zgorel v plamenih in znaša škoda 30.000 Din. Kurje tatvine. Po Slovenskih goricah je bilo v zadnjem času šestim posestnikom ukradenih 45 kokoši. Uboj na silvestrovanju. V neki gostilni v Veliki Polani v Prekmurju so silvestrovali fantje tako dolgo, dokler se niso stepli pri preobilni pijači. Jožef Gjerkeš, 281etni posestniški sin, je dobil pri tej priliki zabodljaj v žilo odvodnico in je izkrvavel. Ubijalca so orožniki prijeli in so ga oddali v zapore okrajnega sodišča v Lendavi. Živčno bolni oče ustrelil sebe in sina. Miroslav Vavpotič, bivši upravitelj pošte v Križevcih pri Ljutomeru, je bival na bolezenskem .dopustu na posesti svoje žene v Hrastju-Mota. Vavpotič, ki je bolehal na živcih, bi naj bil upokojen in tega se je bal češ, da ne bo mogel shajati s pičlo pokojnino. Njegov sin Mirko je obiskoval gimnazijo v Ptuju in tega je hotel oče vzeti iz šole zaradi štedljivosti. Ko se je vrnila Vavpo-tičeva žena v nedeljo 3. januarja od zgodnje maše, je našla moža že mrtvega s prestreljeno glavo, 11 letni Mirko pa je bil tudi tako ustreljen, da je kmalu po obupnem očetovem dejanju izdihnil. Napad v Silvestrovi noči. Ignac Rogina, 29-letni tesarski pomočnik iz Budine pri Ptuju, se je vračal v Silvestrovi noči na kolesu z obiska pri svojih sorodnikih v Halozah. V gozdu pri Polencih so ga napadli trije neznanci. Padlo je več strelov ,ki so zadeli Rogino v levo roko. Napadeni je podrl onega napadalca, ki je prijel njegovo kolo, na stran in je ušel. Rogina je hudo obstreljen in se zdravi v ptujski bolnici. S steklenico mu prebil lobanjo. Konrad Cigel-šek, 30 letni posestnik z Zgornje Hudinje pri Celju, se je sprl v krčmi z zidarjem, ki ga je •DELAVSKA »FRONTA 9. januar J1937. * ženski nudil pomoč in bil .ram ob noeo. Na epti pri Brišloyčah je opizif jitob Btafool, 36-letni brezposelni natakar brez stalnega bi,Wi-šča, žensko, ki Je bila v skrajni nevarnosti, da bi bila povožena od bližajočega se avtomobila. Skočil je na pomoč, porinil žensko na varno, a pri tem je njega govozil ^avto Jtako, da mu je zlomil desnogfio&p. NeprevVjpl^ptek. Podkrajšek, .&i«tnl dninarjev sinko Iz Dramelj pri Celju, se je igrač-,k#l pri stroju za rez pri posestniku iFr&nčlFKa- ‘ifko bolnico Poškodovan .pri napadu. V Terji -pri Ljubnem poškodbaipi . _ JI je z zlomi jeHb r »a glavi,ih po .'celemitelam1-Ubijalec živali na delu. V Zagorju qb (Savi Vlamlja ,v nočeh ,v .hleve Jn ubija divali, Jtatere DUSjijl^aji^ Jcrvi. pe /ja#,ge okpr^tjl z njiho- zadnje eno svinjo. Pocestnik Kukavica .je v Vžgortjih' jutranjih uran,prepodil 'Vlomilca izpred Jivojega hleva. JKukavica - je koj za tem, -4a bi ‘dl -varen'.PVOid pm>Wl*P <»l?rthom,ifWMljal «!•*- ............trjo je vrgel takp ,y avjnjak na, s vin jo, ,jia Jo, je električni ,tqk ubil. jtop^rji ..so fmarljfe> ,,4#; ttfa ,m^o ta (Videli , pojav maščevalne podivjanesti. TŠ'arv-bolnico zaradi zloma noge. Alojzij Bra- :je pri tem .opravilu IDia[v-bolnico zakadi žfon ^rUl* nogof?—V^«f ifasafcs, 30 letni * sin po sastrilka iz-Linice'.pri Žalcu, je vozil gnoj in si zlomil levo .nogo. — Opa oyanga jtp. je ^a.t^kja j)p v .celjsko bolnico. £ sabljo'po leyi rokir Mihaela JSožiča, 21 let-_ j posestniškega .sina iz ,fientjurgerte pri Ganotji v ,eeljski okolici, hs ..p^ril rn«kdo pred go- j m *SJw$W‘ «§£ ' Mitro prijet "mlad' užihovič. Mladoletni Franc L. se .je izučil mesarije ^ri mesarju .Kraglu y mfš&m nišnice je poiskal 'Kraglove, -kjer-je v gostoljubnosti ptebu božične .praznike. Pri odhodu Je J gjE* ih ha nvojp .tpko. ,Prirkr^glo- vih 5o 'hitro opazili jjitvihd ih na pomoč poklicani orožniki jo .ganimeli' za tatuwko zabavo iSaVmSfp -Pj»pcijo. -W je tatu-kn^lp .prijela. *** " jprtjeta ’ faijca/ Liza -TerČiČ iz Polskave pri mioy. StotNci, je ukradla .tcgovcu <$aphi . tri bale Tatinsko Lizo so zaprli oroehiKi Iz Slovenske --------------------------- m-UiK, p.1 IJUjl 60 ... iS Že 0929, "a tedaj *)' ga našle predUničar- ke. jti jojžle .mj.^. uri.,?Jutraj.na,.delo. .Pflfclkgle šh/fnfc^ Nepoboljšljiv vlomilec In tat. Pri mesarju Flerinu v Domžalah je biloL.ytojJffiJfLl}.' decembra 1. 1. Prvič je odnesel vlomilec 800 Din, drugič pa 7250J3ijn. Oba vloma sta bila izvršena s toliko spref -10 je bil na znane razmere m trnje ie P1 tvlne obsojen pg&pjno pptu,y,E(nmž#^,h4ko*ar m j# avtomobilom- . m ^lvcstroyo ..vHomil. t>fl S9 A M 35 ,smmmv,«d (Uki^cžmjBs^eflmja pri nekem njegovem sorodniku v Malem M«-* našli tudi Flerlhbyo ‘.listnico, skrito za’ nekim plotom v Domžalah. Ahlin je že izročen sodišču. žalostna smrt Uglednega posestnika. Pod Ste-, panjo vasjo pri Ljubljani so potegnili iz Ljub- j Mthraa posestnika, vas k; katerega so Ni .'še - povsem po- -bo sedaj ,še‘ aafeonetnp smrt že pojasnila. ' tjvn ..v^mfkja ,P9d -kijn.čcm- .Ljubljanska poli- •ara® pri obrtniku Arharju v >^t. Vidu ,iri istjotaJtrt' t.v !stanovanje krojača Vrhovca. Škrbec .ima ha ve-(j?ti še tudi Afuge otopiti* ;t«r CXkWMC- — 'i?4amejši .plen ,liul?ijawke policije ie kletni brezposelni ključavničarski ' pomočnik Ah ton Srčnik iz Mengša. SrČhik je vlomil pri gostil-.ničarki ..in jtrafikantinji Antoniji »Pon na dByr-" “ 'n je »Wmčga bhjga |.Q00 ,t?in. v_._____ . Poljanski dojlni na (Ielji. V Bu- kov vrh' 'v PoljaAski dolini -sta se priklatila h .kmetu jiotovniku dva .potepuha ob času, ,ko je i.thl hllhi goapodar. v .cerkvi jfi-f? taz-begn /ene in.deQe .^jnjami VSe jpp .hjši. .Gospodar je bil yzel s seboj večjo svoto' .'denarja | in ,sta našla le par tisočakov' in samokres, iz j .katerega .sta hddaJa .pfi ..odhodu par strelov, da „lpi .preplašila nraraM^ ?jaš,ledoyalQ.e. ,«a ;«otov-nikoni sta poškušalš tatinsko srečo rpfi drugih .kmetih, ki ao ju pa prepodili. JCa)ni agenti mtbira.fo po Dolenjskem delavce rn x«e kaže; /da he gre za delo .v Franclji, .pač pa za proatpvoljce ,v Španijo, ka-tofe .^1 hosjaji Frgpcoži ?po ,izyežbanj,u .na ipo-rhoč 'rdšcim bratcem v SpianijO-'' Večji in manjši požari. V noči od petka na so-boto je ..uničil .na JSoipsoškem ^bribu pri .Metliki Ogenj .pelo .pristavo, v kateri je imelo ,8 gospo-■ " leno, šjamo 3p (ragp.o orodje. rjev'fflirkiijerio fano, r - ... .. Ligenj je bil' tako velik, da je bila Metlika v nevarnosti. 1 -Gasilci so š'e morali zadovoljiti samo z omejitvijo požara. Skoda je tem bolj občutna, .. Tjwmfps Gosposki ulici Je nastal požar v sobi ilju . čevljarskega .mojstra [Franca PleVčaka, ki ima ra,di uničenja perija ,in razntb .drugjb predmetov 1200 Din škode-Bata je’ izdelal 5 milijonov parov čevljev. Tovarna’ Bata objavlja’ dk je’ lansko leto izdelala ,v Jugoslaviji .6 .milijoDov' parov čevljev. Skoraj vsakega tpetjega. p?ekimJoa v državi je te -Obula " ^ri,iiwa Sev- tova^a Ba*a- .iies ie ,Bata pocenjl pri.inas čevlje, kar pride praV zjasti dejovnim slojejn. na drugi strani j«1 je Vzel delo in kruh tisoč in tisoč _ -r čevljacsklin mojstrom jn .pomočnikom ter jih pognal z dr,;vpod y .bodo- ; Avrt.vr »m« „yu .. ... Fnah .rojenih fja ,tj,0.yega .Jeja .dan ae, je ..vršil (prvi 1 z.Lpr .jZvoze .združenih .dejavcev v V. (Vekoslav -Zajc Je ^odal izčrpno ■Ae (je .vse ppetgkla ,ieta .storilo je _ter ja .velenjsko .delavstvo- ,Co-,je, c^6l fe brez ,organizacije ^ne da ničesar .doseč1 lp vfltfpatt® arojeitova riše v nase vrste, ker le v slogi je moč. •s stvarnimi predlogi. Po daljši debati so bUi .sprejeti važni -sklepi, .ki .naj pripomorejo, .‘k« dPfjde ^vbbMko .delavstvo .čhnprej ,do .ustre*a-ioče kolektivne .nogodbe. Položaj našega delavntva v Franclji, .Svpje-časno je bfla podpisana' konvencija hied Jrtgo-jslavijo ln iFrancijo glede socijalhega zavarova-.nja. ,Ta ..pogodba v Franciji, doslej še,ni, bila. izdvajana, , kar se .tiče .našega delavstva. Naše .jahanje ministrstvo je sedaj ;.,ys‘e ’ akr.CUHo, da je bo Izvajala ta pogodba tudi za naše delavce v . Franciji, ki bddo itako .prišli ,d.o ugodnosti zavarovanja, -kijih jd.osl.gj niso ,inieli. ,7- No,Vjm (letom ..«roo .do-i Jiovcga .rAYuat«lja ,g. bjg. smp ga pred .rjudniško ;restav-Dva .delavska .zastopnika združenih dej nov pa je" brio rojenih izven župnije. Največ od teh jih je bito rojenji y tukajšnji bolnišnici bratovske slcladnlce, ki stoji izven območja na-h^e -župnije. 50 so peli zvonovi sy^jo .žalostno pe- “-^uihjiajveč pa na Oljenih 47.000. v, ^ 3- «*wwJa Ojrgdoi50*ije Jt%v-?y ,> ,JWftibljani jga ^'čp^n ■$&>, PP' fi J* ,M anketi ,.ftayjbto»k<*a del^vstvh . ^diofeio ,sp # J? pM* j*W g,.boyo far i-acijd s svojo’ godbo in kapelnik rudarske godbe so.ga pozdravili in ! prihod mu želeli, naj še ;med' šertbvSkim delavstvom do-; ibro .počuti- G. ravnatelj se Je za pozdrav prijazno zahvalil, kar je naredilo na delavce zelo tlo-»ber ,vtis, ,in .-povabil godbo in delavstvo v rudarsko restavracijo. — Naša podružnica zelo -ha-.preduje. Vsak dan se priglašajo novi člani/ ki .zelo .radi iberejo »Delavsko fronto«. Naročnikov je že 25 v kratkem .času. So tše tudi med rti- | dar ji .krščanski .možje, ki še neustrašeno borijo za -krščanska .načela, ne Za marksistična! 'Naj vedo jiaši nasprotniki, da se -he -bdjimd jasni) pokazati -katoliškega prepričanja. Krščanski delavci, .združimo se! • *......... * iMH»ww»e.Wi» ■ ■ > i mn. , Vestnik ZZO. ... (»epžačnikoiv .|n po-Harja ge je. vršil ,v ,Ljup-, ;„.,.rr[ ,jmu ji. „9Pčni zbor 2iVfiae elavyev, ki je ga je .udeležil tudi,de-podružnice rptografskih pomočnikov in popočnic. i^elčgat je ghrianim -Zborovalcem -ob-ražjožil vje težav,e, j .katficipi je mota jjoriji fotografski ^močnik, ’ ,ki -dfijo ^-»9 t»r , f» .-dan v,temnici,,vVkatd'0 ,ne posUe .žarek svetlobe, ln Y A?*ra®w- -napoJdieflW» .# hlapi ;atn®enih,kemikalij. Delo takega dejavca, v^maralčem sllfii.46- lu .rudarja, ^a to .naporno tlelo pa prejepj. ,ara-“ ‘ je ,«J^o-d^ftVjce, ,ysak to.yarlš in ..tovarišica, ki -jpa jpake težnje kot .njegovi,-tovariši, vljudno vahijan, da je ,jr-ganlziraflte ftOWlfie ^pa J ,.y. aa .cuni i & P " PS*3*žnica tehpč- nega jsobja ^pdJjega ,gladallWa J LdubJjani, U dal^ko 0ben Vili. Ičzp za kolektlvao pogodbo stavblocov- V JJh' dfiljo 3. januarja popoldne so-Ipeli V prostorih ,.y.Delavskijbftrnkii ----- ' Viničarski vestnik. Račune polagajo »Staro leto ,je .poslovilo .od .nas. -Preživeli Smo adventne -kratke .dneve p božične praznike v slojih ‘domovui; bormh kočah, kr niso .naša last. Naše viničarske 'družine so mirno kiiub revščini preživele vesele : božične praznike; : kot je , navada ,prri nas na deželi po .Slov. goricah. -MriQge viničarske družpe ao stradale, prezebale Itd., vendar Ž ve^ejjem pričakovale ih sprejele Gospodov. Vse težave so‘bUe te lepe'dni pozabljene in spremenjene v vesčlje, posefbno se -je veselila viničarjeva deca ob Jasli^jh. ,ld#»yorU.v9lw. palico —naredil je enajst ma jhnih križev j in enejga butaro zvezane lahke kitiee .na rate0 m svojo pot proti dolini, kjer se ie od dajec videl vokreški’ grad, ki se je 'bleščal ined tfayn|ki. frfg- ščakh1 jJpdft-kd° z njo govoril. Bila-je fto, stara gospa, ki je prijetno hodila, prijetno govorila in je bila bolj dolpre ,yolje, tfpOŠkt W. ^npaj: ,^p gilgerit yzdolŽ ob hlwsk^;44u, je teibjja ^f .pn$en jp je ppazil. da prihaja; pregledovala je.zival. ki so ji jp poslali in pa Volarjevo postavo. Ko si je do dobra ojfipdaja »i > M jo potreplj3ia, je dvigniia,g{ayo..sa hip,-kakor da m zakokodakala, ker tako se je smejala in rekla: — No, Gilbert, ti pa cveteš kakor roža! jSestnajst let! JV .tej fjtflfpeti.začpete mffit^jftj p k^r ^o^jej ker . te ne prj®oppča »pevec. Na ,,grP«P m, ,.W93 fant, podoben, materi. Prizadevaj si, da jii hpš popolnoma podoben, ker jg vse časti vredna. iBogh je d^o;r ,de(9W* 'M' mso J^k1- Nato,je ise,.pptrppljala t^lic,o pq hrbti;: —[Belji jo v« Uev .za sedaj 5 Nasvidenje! Gilbert ni odgovoril, kajti besede so ga močno gknije, gledal nnrnmm vso,v(^rnpii,,lfi,je #1- ^1,^ gvftijRartin ,te .,v c^ripcjjp: sje. na ovinku markiza Musime, ki, jee je. pr| ’' kiz, tpkrpt konjeniški porotnik, vp- peljal/ .Mar-mii je, ei^gahten, 3e i vsi-Melnameji , >-r,...x.r...., „ takemu rzaupam, kakpr si ti, ki.^i-od tukaj. Ppiskal te bom pred botelom.« Pred botelpm ppieg stare gptake, eerkve . okoli katere.no bile kramarije, je Qilbert držeč kobUino uzdo čakal. In Čez eno uro je gospod FiUp, kakpr/ep Jjpu pravjji, prišel in mu dal napitnino in še prijazen nasmeh, ki je bil V.e2 vreden,;k°t še enkratna napitnina. Na nesrečo pa markiz na kmetih in se ni bavil z drugim, kftkor s .jprejsmanjem najemnin in*denarja:.?ja prpdan les; bil je 9ficir„.pri,posadki, ■i daiečl,jek> daleč. To je bilo vse po čemer je ^pp^naval .življenje )fvišjih« v župniji, in po tem jih je tudi sodjl. K sreči jpiilninl čaga, da bi pjrgl, kajti-bres vodnika,,brez možnosti izbire bi si pokrnvil, gyoj ..jvjravi; ,injasni razum. V tem času je bil že eno leto pryi hlapec na kmpt^i,, po^, navodiji delovodje, Njegove, modrikaste in privihane brke; njegove modre oči v katerih ni bilo nikakega strahu, ne predi ljudmi,, ne, pred .stvarmi ; njegov. obraz, z gladkimi lj<*i in ..pdečimi - kakor Vinska rtrl;a: njegova mladopt, ..ki {je,maio;«wprila ter se izražala v moči, v smelosti,hoje, v nošenju .pravilne glave na ramenih, v aauesljivih kretnjah ,rpk,,ki so stiskale počiee pri plugu ali dvigale na ,koncu vil dva snopa -žita, kakor sveženj lahkega •hcj‘a~; njegova mirna ’ *--- ost,' kadar je pri počiti gospodarstvo; njegova spretnost 'za' divji lov, ki ga čuvarji slabo stražili in’fant', ki'je poljubljal'r lepše plesalke pri skupnih zabavah; ta neupogl 0- fljiva 'vmja,. zdrav je in uspehi vsote-je .ugajalo dekletom iz.Fontehej in iz okoliških vasi. - <;^cv . :------- ?eČ kot ena ga je rada videla in često so nju govorile, ko še je' p^d večer, z naprej nagnjenim telesom in radi pluga okorelimi .nogami .vračal z VPtego. »Dober ve8kr,,Gilbertf Boste prišli v.ne-,deljp v Fontehej?« '-r »To je še'odvisno« je r^keL Od čeua? Tegajpl povedal. In pre^o ,grnjio^ja so gledale bele aybe vprego in zamišljenega fanta. Gilbert m'govoril,' kadar so govorili ..okoli njega, razen če|se jfe pogovor nanašal.na delo. JToda kar je slišal govoritl;o veri, morali, ^Ji o bogatih, o politiki, tega' se je sramoval v .svoji preprosti poštenosti. Pomalem je opuščal navade, ali ideje, ki jih je imel — pa na tihem, ,ne.da bi .se hvalil, kakor drugi, ki spremene .svoje mišljenje. J^jegova vera je bila velika. 'Umikal, se je^majhpini razlogom jn vsej privlačni sili, kajti bil je brez vodstva. Radi. tega je sprva redkeje hodil, nato pa je popolnoma opustil navado, iti v nedeljo zjutraj v Fontenej k sv. maši. Uboga mati Kloke pa je stala na cerkvenih stopnicah, obrnjena proti Fontenej in vsako nedeljo zaman čakala do poslednjega umirajočega zvono-..veea glasu. Molila je in se starca,, zainjo je skrbel Ie ljubi Bog. (Dalje sledi.) «aM««tte notted ~ .Delavsko ironlo i wwmwwmm*\m w i miiiiiiu mui mm unim.1"! .............................................. ■■.......... Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiaka> tiakarna av. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin). .1 »Vr—•!