INTERVJU V SLOVO Sandi Brataševec, glavni Zadnje slovo od Mira izvršni direktor Nomaga Požuna str. 17 1СЛ ;© On vseživljenjsfeo ^еије st, 3 str. 33-40 Kako draga je brezplačna šola? Začetek novega šolskega leta je povezan s številnimi stroški. Ti so zadnja leta res nekoliko manjši, ker za osnovnošolce ni treba kupovati učbenikov, za pr-vošolce pa niti delovnih zvezkov. A tudi pri vsem ostalem so še rezerve, ko šole sestavljajo sezname delovnih zvezkov in potrebščin, ugotavljamo v Naši temi. str. 12-13 AKTUALNO 1 Deklice najpogostejše žrtve zlorab na spletu str. 3 Alarmantno stanje v vinogradništvu str. 2 GOSPODARSTVO 70 let Kmetijske zadruge Celje str. 4 VOJNIK Zlata maša celjskega škofa str. 6 VELENJE —7 . V"VV . ■ I Zatočišče za tri sirske družine str. 7 KULTURA Vse pripravljeno za uprizoritev Hmeljske princese str. 11 KRONIKA ^^^^^^^ Z avtomobilom v fontano in garažo str. 15 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI tf^ */£~*% I TRANSPORT PO SLOVENIJI — 1 * * * - „ BREZPLAČEN! 'a. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 2,90 € + davek (bio + 0,40 €) im Aktualne dnevne cene: biki do 3,50€ + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,40 €). > X CXI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! J A" Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^Ct^čen- 0p*usutc- . d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Če bi podeželje imelo boljše povezave z večjimi mesti, bi bilo na cestah manj avtomobilov, kar bi pomenilo manj parkirišč v mestih, manj zastojev in tudi manj izpustov.« Mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor podjetja Nomago »Starejši hmeljarji pravijo, da ko te hmelj enkrat opraska, te opraska za celo življenje, kar lahko le potrdim.« Irena Friškovec, strokovnjakinja za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje »Tehnologija mora biti v službi pedagogike. Ni sama sebi namen.« dr. Lea Bregar, strokovnjakinja na področju e-izobraževanja »Absurdno je, da se nekdo ne more vpisati na katerega od naravoslovnih študijev, če mu pisanje esejev ne leži in pri slovenščini na maturi ni dosegel dovolj točk.« Tim Zaveršek, prejemnik bronaste medalje na mednarodni biološki olimpijadi »Komaj čakam, da bo konec prestopnega roka. Upam, da bo predvsem Rudi Požeg Vancaš kmalu izvedel za svojo prihodnost.« Dušan Kosič, trener NK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK 29 \l/ 23 6 •v" ^ SOBOTA I I NEDELJA Nü// 20 ^^V. 16 21 • • r Alarmantno stanje v vin Število vinogradov se je močno zmanjšalo V času nezaželenih vremenskih pojavov ogromnih razsežnosti in ob kleščenju sredstev, namenjenih za vinogradnike, so cene tako grozdja kot vina izredno nizke in ne pokrivajo niti osnovnih stroškov. Ljudje vedno pogosteje sekajo vinograde, ker ne vidijo več prihodnosti v nekoč najbogatejši kmetijski panogi. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Sloveniji v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 15.500 hektarjev vinogradov, čeprav je iz zajema rabe kmetijskih zemljišč razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije malo manj kot 18.550 hektarjev vinogradov. V RPGV je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleni-čenje je registriranih približno 2.300 pridelovalcev, od tega je enajst večjih (več kot 500 tisoč litrov letno). Razmere, v katerih delajo vinogradniki, beležijo v Zvezi društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis, katere predsednik je Slavko Toplišek, ki je tudi predsednik Društva vinogradnikov Virštanj-Kozjansko. Toplišek meni, da vinogradniki trenutno niso v zavidljivi situaciji, tudi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. »Pridelek sicer lahko zavarujemo, vendar ne, kot bi želeli. Ministrstva za kmetijstvo sicer namenja subvencije za plačilo zavarovalne premije, zavarovalnice pa imajo postavljen gornji limit, ki zadostuje, če upoštevamo še odbitno fran-šizo in stroške zavarovalnice, za povrnitev stroškov nakupa materiala, nikakor pa oškodovanec ne dobi povrnjene vrednosti pridelka. Limiti so torej prenizko postavljeni, da bi lahko vinogradniki pridelek realno zavarovali,« je skrb pojasnil Toplišek. In dodal: »Po- samezniki starejše generacije še obdelujemo vinograde s srcem. Strinjam pa se tudi s tistimi mladimi, ki se še želijo ukvarjati z vinogradništvom, da je treba gledati na panogo tudi skozi oči rentabilnosti.« Ali naši vinogradniki dobijo primerno plačilo za pridelano vino? Slovenski vinogradniki za pridelano vino ne dobijo primernega plačila, saj veliko zmedo na trgu povzroča uvoženo ceneno vino iz Makedonije in od drugod. Slednje Uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje, izvažamo predvsem kakovostno vino. Vrednost izvoza v letu 2017 je znašala 13,4 milijona evrov in vrednost uvoza 13,3 milijona evrov. trgovci prodajajo za manj kot evro na liter. Temu slovenski vinogradniki ne morejo konkurirati. Izhodiščne cene za liter pridelanega vina so v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem bistveno višje. Konkretno v Avstriji in Italiji litra domačega vina ne prodajajo izpod 1,2 evra. Nekateri slovenski vinogradniki vino prodajajo po 0,60 evra za liter. Strokovni izračun je pokazal, da slovenski pridelovalec vina v povprečju za kilogram pridelanega grozdja dobi 1,14 evra. Če bi vse grozdje prodajali po takšni ceni, bi zaslužili zgolj za nadomestilo vloženih stroškov, prav ničesar pa od tega ne bi zaslužili. Odgovorni se trenutno pogovarjajo o cenah med 0,50 in 0,60 evra, na kar ne moremo pristati. Pozabljajo, da je vinograde treba vsake trideset let tudi obnoviti, nato traja štiri leta, da obrodijo, zato brez dodatnih sredstev vinogradniki težko preživijo. V Luko Koper dnevno prihajajo ladje s cenenim vinom, ki ga distribuirajo po Glavni trgi kamor izvažamo slovensko vino so Nemčija, ZDA, Hrvaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina ter v zadnjih letih Češka. Največ vina uvozimo iz Makedonije, Italije, Nemčije in Madžarske. trgovinah, kar vpliva tudi na trenutni status vinogradnikov in vinarjev. Prav tako je glede na dogajanje na trgu moč ugotoviti, da se odkupujejo le prestižne sorte grozdja in vin, kar je popolnoma nesprejemljivo. Večina slovenskih vinskih kleti nima lastnih vinogradov in so odvisne od nakupa grozdja ter gledajo le z ekonomskega vidika, da V Sloveniji pridelamo le osemdeset odstotkov vina za lastno prodajo. Izguba domov za starejše na Celjske Drugje je situacija že zaskrbljujoča Pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da je več kot petina slovenskih domov za starejše in posebnih soci-alnovarstvenih zavodov lani poslovala z izgubo. Podatki hkrati kažejo, da situacija pri finančnem poslovanju tovrstnih zavodov na Celjskem zaenkrat še ni tako zelo črna. Boljše poslovanje zavodov na našem območju v primerjavi z ostalimi regijami je tudi posledica tega, da so domovi na Celjskem večji, kar pomeni, da je v njih več varovancev. Ob koncu lanskega leta je v slovenskih domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih bivalo 20.666 stanovalcev, zanje je skrbelo 11.875 delavcev. AKTUALNO 3 ogradništvu čim ceneje kupijo grozdje, in zato potem prodajajo ceneno vino, to je razprodaja. Na tem področju so nujne spremembe, v nasprotnem primeru bodo ljudje posekali še več vinogradov, s čimer se bo popolnoma spremenil tudi videz našega lepega podeželja. V glavnem vinogradi predstavljajo parcele v strmih legah, ki niso primerne za druge panoge, zato jih sčasoma večinoma preraste grmovje. Na obseg letnega pridelka vplivajo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom (sedemdeset odstotkov). V Sloveniji letno pridelamo od osemdeset do devetdeset milijonov litrov vina, pri čemer ga je trideset odstotkov za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Koliko vinogradov so lastniki v Sloveniji že posekali? V Zvezi društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis redno spremljamo dogajanje v vinogradništvu in tako smo na letošnji problemski konferenci ugotovili, da je stanje resnično porazno. Od leta 1990 do danes se je število hektarjev vinogradov zmanjšalo za kar deset tisoč. Spoznali smo, da je zadnji čas, da damo vinogradništvu spet pravi pomen in veljavo, kot ju je imelo nekoč. Kakšna bo prihodnost vinogradnikov in vinarjev, če odgovorni ne bodo uvedli konkretnih sprememb? Bolj kot zaslužek je pomembno, da ohranimo podobo vinogradniške pokrajine. Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za gospodarstvo bosta morali razmisliti o finančnih vložkih in spremembi politike, kajti brez lepih vinogradov bo tudi turizem trpel posledice. Vem, da se gostje z veseljem sprehodijo med urejenimi vinogradi in poskusijo naše vino. Če bo namesto vinogradov raslo grmovje, je vprašanje, če bo kdo prišel, poskusiti pa tako ali tako ne bo mogel nič. Nekateri vinogradniki v Sloveniji so postali zelo znani in obdelujejo večje površine. Slednji so združeni v Združenje družinskih vinogradniških kmetij, vendar ti predstavljalo le sedem odstotkov vseh slovenskih vinogradnikov. Vsi ostali namreč obdelujejo vinograde, manjše od hektarja. Zato je treba urediti status manjših vinogradnikov, da bodo lahko preživeli in obstajali na tržišču ter da bodo s svojim delom lahko kaj zaslužili. Ljudje se premalo zavedajo, da postaja podeželje vedno bolj prazno. Poudariti je treba, da če ni dežele, ni države. Če bomo nadaljevali z nespametnim ravnanjem se ne bomo mogli več pohvaliti z zeleno deželo, kar zdaj zelo radi počnemo. AH, foto: arhiv NT Ob sumu, da je otrok žrtev zlorabe na Internetu, se za pomoč pri ukrepanju in odstranjevanju gradiva lahko osebe obrnejo na najbližjo policijsko postajo in na prijavno točko Spletno oko. Na enak način lahko ukrepajo, če opazijo domnevno sporno gradivo, na katerem so prisotne osebe, ki bi lahko bile mladoletne, saj lahko gre za žrtve, ki jih je treba zaščititi. Na posnetkih največkrat deklice ... stare do deset let Lani je Spletno oko prejelo 97 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok. V 24 primerih so pri Spletnem očesu tudi ocenili, da gre res za tovrstne posnetke, in so o teh primerih obvestili tudi policijo in prijavne točke v tujini. Posnetki so najpogosteje prikazovali deklice, stare od sedem do deset let. Zastrašujoče je, da pri Spletnem očesu zadnja leta zaznavajo porast števila Na področju sovražnega govora je Spletno oko lani prejelo 556 prijav, 25 primerov so nato prijavili nadalje policiji. Kot dodajajo, nobena od teh prijav ni dočakala epiloga s kazensko ovadbo zoper storilca. Vsebinsko so prevladovali zapisi, nastrojeni proti osebam zaradi njihovega političnega prepričanja ali zaradi njihove veroizpovedi, ter zapisi, uperjeni proti prebežnikom. Največ takšnih zapisov je bilo na družbenih omrežjih, precej manj na novičarskih portalih in forumih. posnetkov, na katerih so žrtve mlajši otroci. Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb. Sporne primere so zaposleni pri Spletnem očesu posredovali v nadaljnji Zloraba je tudi takrat, ko mladostnik sam posname seksualno fotografije ali posnetke, jih deli z osebo, ki ji zaupa, ta pa to zlorabi in grozi z objavo na spletu ali to uresniči. T i. seksting lahko iz sprva prostovoljne izmenjave fotografij preide v zlorabo, grožnje, izsiljevanje za vedno več posnetkov ali celo za usluge v živo. Pogosto otrok nevede komunicira s kriminalno organizacijo, ki ga prepriča v seksting, poslanemu posnetku pa praviloma sledi izsiljevanje za denar. Storilec, ponavadi starejši, a z lažno identiteto najstnika, lahko do otrok dostopa na družbenih omrežij ali v klepetalnicah in jim namenja pozornost, laska, daje darila. Otrok mu zaupa, saj se ne zaveda tveganj in ne razume spolnosti in namenov odraslih, kar lahko vodi v spolne zlorabe tudi na spletu spletu ali v živo. pregled in obravnavo policiji ter prijavnim točkam tistih držav, kjer so bili strežniki, na katerih so so bile tovrstne vsebine. Najpogosteje so bile to ZDA. Posnetke spolnih zlorab najpogosteje posname storilec fizične spolne zlorabe otrok. To je največkrat oseba, ki jo otrok pozna in ji zaupa ali se je boji, zato zloraba večinoma ostane neodkrita. Na spletu posnetke nato objavi zaradi ekonomskih ali drugih lastnih interesov. Spletno oko že enajst let deluje kot točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na spletu. V ta namen sodeluje s slovensko policijo, z mednarodno organizacijo Inhope, s ponudniki spletnih storitev, spletnimi portali in z drugimi organizacijami. »Zaradi obsežnosti interneta pristojni organi sami ne morejo zaznati vseh kršitev, zato je vsaka prijava domnevno nezakonite vsebine pomemben korak k njeni odstranitvi, sankcioniranju storilca in zagotavljanju pomoči žrtvam,« pravijo pri Spletnem očesu. Tudi na tujih strežnikih T.i. pregledovalec Spletnega očesa vsako prijavo posnetkov s spolnimi zlorabami otrok preuči in v primeru ocenjene nezakonitosti določi lokacijo strežnika s sporno vsebino. Domnevno nezakonito prijavo nato posreduje policiji, ki začne postopek preiskave. Če je posnetek na na slovenskem strežniku in policija potrdi znake kaznivega dejanja v prijavljeni vsebini, policija začne postopek preiskave in postopek odstranitve sporne vsebine s strežnika. S tem skušajo pristojni zagotoviti čim hitrejšo odstranitev kaznive vsebine s spleta in onemogočiti ponavljajoče izpostavljanje žrtve. Če je sporna vsebina na tujem strežniku, policija prijavo posreduje Interpolu, Spletno oko pa prijavni točki - ki je članica organizacije Inhope v državi, kjer gostuje strežnik. Ta o vsebini obvesti lastne organe pregona in ponudnika gostovanja. Tako kot v Sloveniji tudi prijavne točke v drugih državah želijo, da sporna vsebina v čim krajšem času ni več dostopna. SIMONA ŠOLINIČ m ni tako visoka Tudi stavbe so novejše, dobro vzdrževane, domovi Širši pogled trenutnega stanja v Sloveniji kaže, da Zmogljivosti inštitucionalnega varstva starejših po mnenju skupnosti ne zadoščajo za 4,8-odstotno ciljno pokritost starejših nad 65 let in več, kot jo določa resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020. »Pri skupini starejših nad 65 let bi za 4,8-odstotno ciljno pokritost potrebovali še vsaj 475 mest. Ob upoštevanju, da je v domovih za starejše 6 odstotkov oseb mlajših od 65 let, pa potrebujemo za 4,8-odstotno ciljno pokritost kar 1.602 mesti. Glede na to, da bolnišnice vedno hitreje odpuščajo starejše in da hitro narašča delež starostnikov, ki potrebujejo oskrbo in nadzor zaradi demence in podobnih stanj, so potrebe po dodatnih zmogljivostih verjetno še precej višje,« pravijo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. ponujajo več storitev. To vse vpliva na boljše poslovanje. se je delež izvajalcev v rdečih številkah v zadnjem letu več kot podvojil. Kar 21 od skupno 100 izvajalcev, ki so vključeni v javno mrežo, je poslovalo z izgubo, gre za 13 javnih zavodov in 8 koncesionarjev. Tudi zaradi prenizkih plačil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene zdravstvene storitve, ki ne pokrijejo več niti plač predpisanega zdravstvenega kadra, pravijo pri skupnosti socialnih zavodov, kjer omenjajo tudi zaskrbljujoč upad javnih vlaganj v domove, saj lani vlada kot ustanoviteljica javnih zavodov temu ni namenila nobenih sredstev. Ravno tu pozitivno izstopa celjska regija. Domovi na našem območju so dobro vzdrževani, kar seveda vpliva na manj stroškov, ki bi nastali zaradi dodatnih naložb. Morda je v nekoliko nezavidljivem finančnem položaju dom za starejše v Hrastniku, zaradi starejše stavbe. V Hrastniku je namreč kar nekaj oskrbovancev tudi z našega območja. V slabši finančni situaciji so tudi domovi, kjer je manj kot 200 varovancev in kjer so tudi ločene enote, kar pomeni, da je stavb doma za starejše več. Vse to namreč vpliva na dodatne stroške, je dejal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Alarm za državo? »Podatki o več kot dvakratnem povečanju števila izvajalcev, ki poročajo o izgubi, so zelo zaskrbljujoči. Presežek prihodkov nad odhodki je za javne zavode namreč izjemno pomemben, saj predstavlja nepogrešljiv vir za prepotrebne naložbe v obnovo in posodobitev stavb, ki so bili v večini primerov zgrajene pred približno 40 leti in so vedno manj primerne za sodobne potrebe,« pravi Bizjak o vseslovenskem stanju na tem področju. »A če to še ne bi bilo dovolj za alarm pri pristojnih, zbrani podatki prav tako kažejo, da vlada za vlaganja v domove lani ni namenila nobenih sredstev. Tega ob neprestanih opozorilih, da se prebivalstvo hitro stara, ni mogoče razumeti,« je ogorčen. Kot enega poglavitnih razlogov za vedno večje finančne težave domov za starejše in posebnih zavodov pri Skupnosti vidijo tudi prenizka plačila zdravstvene zavarovalnice za opravljene zdravstvene storitve. Povprečna cena zdravstvene nege se je namreč od leta 2009 znižala za 5,7 odstotka, stroški dela, ki predstavljajo večino odhodkov izvajalcev, pa naraščajo zaradi dviga plač, sprostitve napredovanj in ukinitve varče- valnih ukrepov. To z drugimi besedami pomeni, da plačila zavarovalnice za zdravstvene storitve od lani prvič ne pokrijejo niti plač zaposlenih, ki jih morajo izvajalci skladno z zakonodajo in pogodbo z zavarovalnico zagotavljati. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije še pojasnjujejo, da država vedno večji delež stroškov oskrbe prelaga na starostnike in njihove svojce. Na to naj bi kazalo povečevanje deleža oskrbnin v prihodkih domov: »Če so oskrbnine še leta 2011 predstavljale 57,6 odstotka prihodkov za oskrbni dan, se je ta delež lani povzpel že na 61,3 odstotka.« Slovenija je namreč na dnu lestvice pokritosti stroškov inštitucionalne oskrbe z javnimi sredstvi. Slabše naj bi bilo samo še na Hrvaškem in v Kaliforniji, dodajajo v skupnosti. SIMONA ŠOLINIČ 4 GOSPODARSTVO Edina kmetijska zadruga s sedežem v mestu Celjska kmetijska zadruga ima že sedemdeset let - Glavno skrb namenja kmetom v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore ___** Marjan Kovač, predsednik Kmetijske zadruge Celje: »Naš cilj ni kovanje dobička, ampak zagotavljanje čim boljšega servisa za kmete.« Kmetijska zadruga Celje bo v začetku septembra praznovala 70-letnico, kar je za zadrugo, ki deluje v pretežno urbanem okolju, častitljiva starost. Predsednik Marjan Kovač pravi, da so lahko ponosni na dosežene rezultate, saj jim je uspelo premagati najtežje čase tran-zicije. Danes ima 93 članov, kar v primerjavi z ostalimi zadrugami ni veliko, ima pa tudi malo več kot 400 kooperantov po vsej Sloveniji. Njeni letni prihodki znašajo od 8 do 9 milijonov evrov, čistega dobička nima veliko. »Naš cilj ni kovanje dobička, ampak zagotavljanje čim boljših pogojev za kmete,« pravi Kovač. Celjska zadruga je bila ustanovljena leta 1948, ko se je nekaj manjših okoliških zadrug odločilo, da se bodo združile. Uspešno je krmarila skozi različne poslovne sisteme, od žalskega Hmezada do celjskega Merxa. »Veliki so zadrugo ves čas izkoriščali. Za Merx je na primer morala po celi takratni Jugoslaviji odkupovati konje, ki jih je potem celjski trgovec prodajal v tujino, ker je nujno potreboval devize,« pripoveduje Marjan Kovač, ki zadrugo vodi od leta 2000. V osemdesetih letih se je zadruga osamosvojila, a je bolj kot ne životarila in v letih 1990 in 1991 so njeni člani celo razmišljali o stečaju. »To bi bila velika škoda, saj smo zadrugo, potem ko se je leta 1992 preoblikovala v skladu z zakonom o zadrugah, začeli uspešno sanirati in do leta 1996 smo odplačali vse njene dolgove,« pravi Ko- vač. Od takrat zadruga posluje dobro, vendar nikoli z večjim dobičkom. Ponosni na trgovsko središče v Vojniku Med kmetijskimi zadrugami, ki delujejo na območju Savinjske statistične regije, je Kmetijska zadruga Celje šesta po prihodkih od prodaje in številu zaposlenih ter sedma po čistem dobičku. Lani so njeni prihodki znašali malo več kot 8 milijonov evrov, čisti dobiček je znašal nekaj tisočakov, zaposlenih pa je imela 26 ljudi. Toliko zaposlenih ima tudi letos. »S takšnim letnim prometom smo zadovoljni. Pomembno je, da zadruga ni ozko specializi- rana, saj polovico naše dejavnosti predstavljata odkup živine za zakol in nadaljnjo rejo ter odkup mleka in nekaterih žit, drugo polovico predstavlja trgovska dejavnost,« pravi Marjan Kovač. V zadrugi so zelo ponosni na poslovno-trgovsko središče, ki so ga leta 2006 zgradili v Vojniku. V zgradbi so poleg velike sodobne kmetijske trgovine tudi pošta, banka, prodajalna z obutvijo in s tekstilom, odvetniška pisarna, zavarovalniška agencija in še nekatere druge dejavnosti. »Naša kmetijska trgovina je zelo dobro obiskana, saj v njej kmetje lahko dobijo vse, kar potrebujejo pri svojem delu, poleg tega so jim v trgovini na voljo tudi strokovnjaki za vsa njihova vprašanja. A tudi sicer je celotno trgovsko središče postalo prostor za vsa pomembnejša dogajanja v Vojniku. Tudi našo obletnico bomo praznovali tam,« napoveduje Kovač. Zadruga ima lastne trgovine tudi v Celju, Škofji vasi in na Dobrni. Ostala le desetina pridelovalcev mleka Kmetijska zadruga Celje letno od svojih kooperantov odkupi malo več kot 5 tisoč glav živine, predvsem mladega pitanega goveda, in je med zadrugami največja dobaviteljica Celjskih mesnin. Nekaj živine proda tudi v Italijo. Na njenem območju, to je v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna, je tudi 40 pridelovalcev mleka, od katerih zadruga na leto odkupi približno 3 milijone litrov mleka in ga proda Mlekarni Celeia. Kot pojasnjuje Kovač, je pridelava mleka v zadnjih desetletjih v vseh štirih občinah močno upadla. Včasih je bilo namreč pridelovalcev več kot 350. Poleg odkupa živine in mleka zadruga za potrebe konzorcija hmeljarjev organizira in tehnološko vodi tudi pridelavo hmelja. Neuspešen poskus združitve Marjan Kovač je prepričan, da bodo kmetijske zadruge prej ali slej prisiljene k združevanju. Kmetijska zadruga Celje je o tem, da bi združila vse zadruge, ki so bile včasih pod okriljem Hmezada, razmišljala že leta 2000, vendar ni dobila zadostne podpore. »Prepričan sem, da bi bila združena zadruga zelo uspešna, saj bi imela veliko premoženja, otresla bi se lahko vsega balasta, ki je bremenil posamezne zadruge. Žal sta bili kmetom bolj kot prihodnost pomembni vprašanji, kje bo sedež združene zadruge in kdo bo njen direktor. Ker je prevladala naša značilna slovenska miselnost, je vse skupaj padlo v vodo,« se z obžalovanjem spominja Kovač. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Med zadnjimi naložbami Meje je bila prenova njene farme na Slivnici. Ločitveni upniki Meje rekli »ne« Skupščina ni podprla predloga o razveljavitvi sklepa iz leta 2015, s čimer bi se v podjetju lahko začele lastniške spremembe. Vodstvu šentjurske Meje na seji skupščine ni uspelo odpreti vrat za vstop strateškega lastnika, ki ga podjetje zaradi naložb, ki jih načrtuje v naslednjih letih, nujno potrebuje. Stečajni upravitelj Skupine PSZ, ki je 97-odstotna lastnica Meje, namreč na seji ni podprl predloga o razveljavitvi sklepa iz leta 2015, s čimer bi se v podjetju lahko začele lastniške spremembe. »Glasoval sem tako, kot so hoteli ločitveni upniki,« je povedal upravitelj Radovan Triplat. Največja upnica Skupine PSZ in tudi Meje je Družba za upravljanje terjatev bank. Pred tremi leti je bil na seji skupščine Meje, ki jo je njena lastnica Skupina PSZ pahnila v velike dolgove, sprejet sklep, da bi Družba za upravljanje terjatev bank po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala skupaj s poštno banko kupila za 25 tisoč evrov novih delnic, nato bi osnovni kapital dodatno povečala še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Slaba banka bi konvertirala dobrih 6 milijonov evrov svojih terjatev, poštna ban- ka oziroma NKBM, pa blizu pol milijona evrov. Pri tem bi za osnovni kapital Meje namenili največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bi šel v dodatne rezerve. Z njimi ter z že obstoječimi kapitalskimi rezervami in z dobičkom bi se Meji uspelo odkri-žati skoraj 9 milijonov evrov dolgov, ki si jih je nakopala zaradi poroštev, danih v preteklosti svoji obvladujoči družbi PSZ. Po takšnem finančnem prestrukturiranju bi nato bilo podjetje pripravljeno na vstop strateškega lastnika. Vendar je družba Dakont, ki ima v lasti le 98 delnic Meje in je v posredni lasti Darka Zupanca, nekdanjega večinskega lastnika skupine PSZ, na sklep vložila izpodbojno tožbo. Meji je sicer finančne težave deloma uspelo rešiti na drugačen način, vendar zaradi tožbe koraka k lastniškemu preoblikovanju ni mogla narediti. Oviro naj bi odpravila na zadnji seji skupščine, saj je bil Dakont, če bi se sklep iz leta 2015 razveljavil, pripravljen umakniti izpodbojno tožbo, stečajni upravitelj Radovan Triplat pa bi, takšen je bil načrt, delnice Meje nato prodal na dražbi ali pa bi lastnika iskal z zbiranjem ponudb. Negotovost se nadaljuje Ker skupščina sklepa ni razveljavila, se bo sodni postopek nadaljeval. Direktor Meje Roman Gregorn, ki zaradi takšnega izida na seji ni zadovoljen, zdaj upa, da jim bo uspelo doseči kakšen drugačen dogovor, saj podjetje zaradi svojega nadaljnjega razvoja potrebuje strateškega lastnika. »Ne vem, kdaj bomo končno lahko presekali ta lastniški vozel. Uprava pri tem ne more nič, lahko le poskrbi, da bo podjetje čim bolje delalo in imelo dobre poslovne rezultate,« pravi Gregorn. Že tako zapleteno stanje pa je družba Dakont pred kratkim še dodatno zapletla. Na sodišče je namreč vložila zahtevo za priznanje izločitvene pravice za približno 23 odstotkov delnic Meje. To pomeni, pravi stečajni upravitelj Radovan Triplat, da Skupina PSZ delnic Meje, tudi če bi se izpodbojna tožba zaradi sklepa iz leta 2015 rešila ugodno za šentjursko podjetje, še nekaj časa ne bo mogla prodati. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) V Cetisu vendarle dividende Delničarji Cetisa, v katerem je lani ljubljanska družba MSIN svoj lastniški delež povečala na skoraj 79 odstotkov, večina preostalega deleža pa je še vedno v lasti države, so si na seji skupščine premislili in se odločili, da si bodo letos vendarle izplačali dividende. Od bilančnega dobička, ki znaša 1,3 milijona evrov, bodo za dividende namenili 400 tisoč evrov, kar pomeni, da bo bruto divi-denda na delnico znašala 2 evra. Preostanek dobička bo ostal nerazporejen. V sklicu skupščine je upravni odbor Cetisa, ki ga večinoma sestavljajo predstavniki največjega lastnika, predlagal, da ostane nerazporejen ves bilančni dobiček. Podjetje namreč potrebuje denar za naložbe, saj do leta 2020 načrtuje za kar 47 milijonov evrov vlaganj v celotni skupini. Od tega naj bi v matični družbi v Celju za nakup nove opreme namenilo 31 milijonov evrov. JI GOSPODARSTVO 5 Na forumu o inovativnosti in trajnostnem razvoju Na letošnjem mednarodnem poslovnem forumu v Celju spet več kot sto domačih in tujih gostov -Skupina Celje International uspešno odpira vrata do tujih trgov Celjska skupina za internacionalizacijo bo že tretje leto zapored v času Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti pripravila mednarodni poslovni forum. Letošnja tema bo Inovativni poslovni modeli in trajno-stni razvoj, udeleženci srečanja bodo ugledni domači in tuji gosti, napoveduje vodja organizacijskega odbora Primož Kristan. Predstavili bodo svoje poglede in znanje o poslovnih modelih in konceptih za dostop novih strank ter predlagali, kako povečati učinkovitost prodaje in distribucije. Udeležba na letošnjem forumu naj bi bila še večja kot na prvih dveh, saj v Celju pričakujejo od 120 do 140 ljudi. Mednarodni poslovni forum je osrednji del projekta internacionalizacije, ki je nastal pod okriljem Mestne občine Celje. Vanj so vključene vse pomembnejše ustanove, ki delujejo na področju gospodarstva, to je regionalna gospodarska zbornica, območna obrtna zbornica, regionalna razvojna agencija, podjetniški inkubator in Klub podjetnikov Zlatorog, v skupini pa je tudi nekaj uglednih celjskih podjetij. Skupina je s svojim dosedanjim delom dokazala, da s projektom internacionalizacije misli resno, saj je poleg dveh mednarodnih forumov pripravila tudi več poslovnih srečanj, večkrat na leto pa skupaj z domačimi podjetniki na obiskih v tujini išče možnosti poslovnega sodelovanja. Zadnji poslovni večer, ki ga je pripravila skupina Celje International, je bil namenjen spoznavanju turškega trga. Primož Kristan je na fotografiji prvi z desne. Predvsem pomoč malim in srednjim »Delovanje naše skupine je usmerjeno predvsem v mala in srednja podjetja, ki jih želimo spodbuditi, da bi se podala na mednarodni trg. Veliki imajo namreč svojo zunanjetrgovinsko dejavnost dobro razvito. Trudimo se, da bi domačim podjetnikom omogočili udeležbo na nekaterih poslovnih ali investicij- skih konferencah v tujini in kar nekaj takšnih srečanj je že dalo konkretne rezultate,« pravi Primož Kristan. Letos so predstavniki skupine Celje International z nekaj celjskimi podjetniki obiskali nemški Singen, kjer so se srečali s predstavniki nekaterih podjetij iz avtomobilske industrije. Obisk je bil uspešen, pravi Kristan, saj se je nekaj podjetij že zače- lo dogovarjati o konkretnih poslih. »Letos smo celjsko gospodarstvo in priložnosti za naložbe v regiji predstavili tudi v hrvaškem Sisku in v Katovicah na Češkem, bili smo na investicijski konferenci v Londonu, oktobra pa načrtujemo še udeležbo na investicijski konferenci v Istanbulu, kjer bomo postavili v ospredje predvsem turizem. Res se trudimo, da bi pripravili čim več poslovnih obiskov v tujini, saj ne moremo pričakovati, da bi tuji poslovneži drli v Celje,« meni Kristan. Srečanja doma in v tujini Poleg obiskov v tujini je skupina Celje international do zdaj pripravila tudi več poslovnih srečanj v Celju, na katerih so se domači go- spodarstveniki lahko seznanili z možnostmi poslovanja v nekaterih tujih državah. Pripravila je že poljsko-slo-venski in indijsko-slovenski poslovni večer ter srečanje, na katerem so sodelovali predstavniki gospodarskega oddelka britanskega veleposlaništva v Sloveniji, med zadnjimi letos je bil še turško-slovenski poslovni večer. »Vsa ta poslovna srečanja nam odpirajo vrata na podobne dogodke v tujini,« opozarja Primož Kristan in dodaja, da je v prvem letu delovanja marsikdo dvomil v uspeh skupine za internacionalizacijo. Zdaj, po treh letih, so se dvomi razblinili, saj so v marsikaterem podjetju prav zaradi srečanj doma in v tujini dobili zagon za prodor na tuje trge. »Zelo si želimo, da bi v prihodnje tudi velike družbe začele pomagati manjšim podjetjem pri iskanju tujih partnerjev. Takšnega sodelovanja je pri nas premalo,« je prepričan Kristan. Četrtina tujih gostov Skupina Celje International na letošnjem mednarodnem poslovnem forumu, ki bo 13. in 14. septembra, pričakuje od 120 do 140 udeležencev. Dobra četrtina bo prišla iz tujine. Poseben gost foruma bo dr. Federico Fio-retto, mednarodno priznani podjetnik, svetovalec in trener, ki je na harvardski univerzi opravil specializacijo o trajnostnih sistemih upravljanja. Dr. Fioretto bo imel predavanje prvi dan foruma, drugi dan pa bo med drugim namenjen tudi predstavitvam nekaterih tujih trgov, med njimi Velike Britanije, Francije in Kitajske. »Letos smo se pri pripravah na forum povezali z italijansko--slovenskim poslovnim klubom, večji poudarek bomo dali neposrednim srečanjem naših in tujih podjetnikov,« napoveduje Kristan. JANJA INTIHAR Foto: arhiv CI V Vigradu 9 milijonov evrov terjatev Stečajni upravitelj celjskega Vigrada je objavil seznam terjatev, ki so jih v stečajnem postopku prijavili upniki podjetja. Vse terjatve skupaj znašajo malo manj kot 9 milijonov evrov, od tega jih je za skoraj šest milijonov evrov prijavila ljubljanska družba TCK, ki sodi pod okrilje Addiko banke. Družba TCK je tudi predlagala stečaj Vigrada, ki je bil včasih znan predvsem po prodaji, izposoji in servisiranju mobilnih WC-kabin, ukvarjal pa se je tudi s prodajo vodovodnega in kanalizacijskega materiala ter z montažo cevovodov. Družba TCK, ki je svoja posojila Vigradu zavarovala z njegovim poslovnim kompleksom na Ljubečni, je terjatve lani želela prodati, vendar za nakup ni bilo zanimanja. Vigrad, ki ga je pred 28 leti ustanovila družina Gradišnik, je imel finančne težave že dlje časa in jih ni uspel rešiti niti s prisilno poravnavo leta 2012. Prihodki od prodaje so bili iz leta v leto bolj skromni, izguba se je povečevala. Poleg slabe prodaje in neuspešnega finančnega prestrukturiranja naj bi bil razlog za stečaj tudi izstop ene od solastnic, ki ji je podjetje moralo izplačati njen poslovni delež. Zaradi vsega tega, tako so vsaj lastniki pojasnili stečajnemu upravitelju, Vigrad ni mogel poravnavati obveznosti do svojega največjega upnika. TCK in ostali upniki bodo slabo poplačani tudi v stečaju. Tržna vrednost poslovnega kompleksa na Ljubečni, ki ga sestavlja malo več kot 21 tisoč kvadratnih metrov zemljišča z več proizvodnimi in skladiščnimi halami ter poslovnimi prostori, je namreč ocenjena le na 1,5 milijona evrov. JI Gorenju gre letos slabše Skupina Gorenje je v prvem letošnjem polletju ustvarila malo več kot 602 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je manj kot v enakem obdobju lani. Približno štiri petine prihodkov je zaslužila s prodajo gospodinjskih aparatov, pri čemer so se za približno 3 odstotke povečali prihodki od prodaje lastnih blagovnih znamk. Rast prodaje so Velenjčani osrednje Evrope, medtem ko dosegli na trgih zahodne in so manj prodali v Nemčiji, na Nizozemskem, v Rusiji in Srbiji. Prodajo so povečali tudi na nekaterih trgih vzhodne Evrope in v Braziliji, Čilu ter na Kitajskem. Gorenje je v prvem polletju imelo le 400 tisoč evrov čistega dobička, kar je slabše od lanskega prvega polletja. Takrat je namreč družba imela za kar štiri milijone evrov več do- bička. Na slabši poslovni izid je vplivalo drugo četrtletje, v katerem je Gorenje »pridelalo« 2,1 milijona evrov čiste izgube. V podjetju pojasnjujejo, da je na obseg prodaje v osnovni dejavnosti poleg zaostrene konkurence na številnih trgih vplivala tudi negotovost, povezana s postopkom iskanja strateškega partnerja. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Polzela v teh dneh obnavlja vodovod ob državni cesti I zela-Velenje Na krilih naložbenega vala Dolgo pričakovan pločnik v središču Polzele še letošnjo jesen POLZELA - Občina nadaljuje obnavljanje prometne in komunalne infrastrukture po načrtu, ki ga je v začetku leta potrdil občinski svet. V teh dneh je najbolj živahno na glavni cesti skozi Polzelo, ki se mimo gasilskega doma nadaljuje proti Velenju, medtem ko je obnova Sončne ceste v Ločici ob Savinji tik pred koncem. Občina Polzela v Založah ob državni cesti Polzela-Ve-lenje obnavlja primarni vodovod in del sekundarnega. Dela, vredna približno 40 tisoč evrov, naj bi bila končana konec prihodnjega tedna. »Vodovod je bil na tem delu star več kot trideset let in zaradi tega dotrajan. Obstajala je nevarnost, da bi v primeru večje okvare ta del naše občine ostal celo brez vode. Z obnovo bo priključek na javni vodovod dobilo tudi eno od tamkajšnjih gospodinjstev,« je občinske načrte pojasnil polzelski župan Jože Ku-žnik. Kljub nujnosti pločnika na tem cestnem odseku zaenkrat še ne bo. Gre namreč za državno cesto, ob kateri bi morale za površine za pešce poskrbeti pristojne državne službe. »Zaradi neodzivno-sti države nismo niti vložili vloge za soglasje h gradnji pločnika. Želimo si namreč celovito obnovo celotne državne ceste med Polzelo in Velenjem, ki bi bila tudi priložnost za gradnjo pločnika,« je bil jasen župan. S spremenjenim prometnim režimom Bodo pa zato Polzelani že letošnjo jesen bogatejši za pločnik v središču Polzele med Cimpermanom in gasilskim domom. Graditi so ga začeli v petek, končan naj bi bil do konca oktobra. Prostor za pločnik, ki bo po obeh straneh ceste, bodo zagotovili z delnim rušenjem zgradbe nasproti Avtohiše Kralj. »S pločnikom, katerega izgradnja bo stala približno 270 tisoč evrov in jo bo sofinancirala država, bomo izboljšali prometno varnost udeležencev v prometu na tem odseku. Gre za pot, ki jo pogosto uporabljajo učenci in oskrbovanci doma upokojencev,« še dodaja Kužnik. Z gradnjo površin za pešce se bo spremenil prometni režim. Glavna cesta bo po novem v smeri Velenja in stranska tista, ki vodi proti Šmartnemu ob Paki. Pri gasilskem domu bo svoje mesto dobil tudi prehod za pešce. Stara cesta postala nova V Ločici ob Savinji ni več ne duha ne sluha o dotrajanem cestišču na Sončni cesti, ki je v teh dneh že skorajda prevozna. Občina je letošnje poletje na sedemstometrskem odseku obnovila komunalne vode, razširila in na novo pre-plastila cestišče ter dogradila pločnik z javno razsvetljavo. Dela so skoraj končana, izjema je le nekaj deset metrov cestišča pred križiščem s cesto Ob Savinji. Po občinskem načrtu to ni letošnja zadnja obnova prometne infrastrukture. Polzelani naj bi še letos izvedli rekonstrukcijo Ceste v gaj na Bregu pri Polzeli in obnovili dvojni most čez Strugo v starem delu Polzele pri kmetiji Mešič, pripravljajo se že tudi na obnovo lokalne ceste v Založah in v Podvinu proti Gori Oljki. ŠPELA OŽIR Na Lipovškovi zlati maši v Vojniku so se zbrali številni katoliški škofje in predstavniki pravoslavnih, evangeličanov ter muslimanov. Zlata maša celjskega škofa Prebrano je bilo tudi papeževo voščilo klica, njegovo zavzeto delo v Slovenski škofovski konferenci ter zahtevno približno dveletno dobro opravljanje dela apostolskega administratorja mariborske nadškofije v času njene največje krize. To dodatno delo je Lipovšek opravljal ob hkratnem vodenju Škofije Celje. Ob oltarju je bilo ob jubilantu zbranih kar devet katoliških nadškofov in škofov ter številni drugi duhovniki iz Slovenije, Avstrije in s Hrvaške. Ob Lipovšku so bili ob oltarju tudi pravoslavni metropolit za Slovenijo in Hrvaško Por-firije Perić iz Zagreba in drugi pravoslavni duhovniki ter predstavniki evangeličanske in islamske verske skupnosti. Med njimi sta bila tudi celjski pravoslavni paroh Milan Du-duković in celjski muslimanski imam Nazif Topuz. Jubilanta je pozdravil tudi župan Vojnika Branko Petre. Kot smo že poročali, je bil celjski škof doma na kmetiji v Jankovi pri Vojniku. Tam je med vojno ostal brez očeta, ki so ga nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. BJ, foto: GrupA VOJNIK - V nedeljo je bilo v župnijski cerkvi sv. Jerneja zelo slovesno. Na župnijski praznik, na Jernejevo nedeljo, je bila tam zlata maša celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Dogodka v počastitev 50-letnice Lipov-škovega duhovništva so se udeležili številni škofje in nadškofje ter predstavniki vseh večjih verskih skupnosti v Sloveniji. Somaševanje je vodil apostolski nuncij v Sloveniji dr. Juliusz Janusz, ki zastopa v naši državi Vatikan. »Boga prosimo, naj ti podeli, ko obhajaš to obletnico, iz nebes obilje milosti in tolažbe,« je med drugim zapisano v voščilu papeža Frančiška Stanislavu Lipovšku, ki ga je prebral nuncij. Papež je v voščilu spomnil tudi na Lipovškovo predano opravljanje duhovniškega po- Za glasbeno spremljavo so poskrbeli domači pevci in inštrumentalis Nov kandidat za župana CELJE - V torek je kandidaturo za župana Mestne Občine Celje napovedal predsednik MO Slovenske ljudske stranke Celje mag. Marko Zidan-šek, ki je do zdaj opravljal delo pooblaščenca župana za področje financ ter okolja in prostora. Izven občinskih prostorov je poznan tudi kot direktor Simbia. Zidanšek je navedel več razlogov, ki so botrovali odločitvi: »V mestu je treba čim prej sprejeti občinski prostorski načrt, da bomo v mesto privabili investitorje. Nazaj v Celje želimo privabiti tudi tiste, ki so mesto zapustili. Eden glavnih investicijskih projektov bo očiščenje Šmartinskega jezera in ureditev plaže ob njem.« Do zdaj je kandidaturo že napovedal San-di Sendelbah, zaposlen v občini kot podsekretar v Službi za notranjo revizijo. Slednji bo kandidiral z neformalnim združenjem občanov, imenovanim Odprto Celje. Kandidature zaenkrat uradno še ni napovedal aktualni župan Bojan Šrot. AH IZ NAŠIH KRAJEV 7 mrjti nt ft trta frtitti iemw ft /apmryht (жлМЈК tAiLfr l/OOOl prrjrf vrf'rtntco rtifff-UDwmla mMmloc UmUi rr 48 Prošenj za pomoč nekoliko manj V Rdečem križu in Karitas opažajo, da je letos manj prosilcev za šolske potrebščine, kar pripisujejo zmanjšanju brezposelnosti. V območnem združenju Rdečega križa v Celju so ob koncu preteklega šolskega leta začeli zbirati prijave za šolske potrebščine in zabeležili 160 prosilcev. Igor Po-ljanšek, sekretar Območnega združenja RK Celje, pravi, da bodo te dni v 14 osnovnih šol dodatno poslali še po deset torbic s potrebščinami. »Tako bomo oskrbeli približno tristo otrok. Skupaj bomo razdelili devet tisoč zvezkov, 180 šolskih torb, risalne bloke, barvice ... Nekaterim šolam smo podarili tudi delovne zvezke, 1.800 evrov smo namenili zanje, prejeli jih bodo socialno ogroženi otroci.« Kot pravi Poljanšek, letos posebnih akcij zbiranja denarja za šolske potrebšči- ne niso imeli, ampak so jih nabavili iz denarja Rdečega križa, nekaj stvari so darovali posamezniki. Pomoč dva tisoč otrokom Karitas je ob začetku pouka pripravila dve vrsti pomoči. V paketih bodo zvezki in potrebščine za posamezna triletja in tudi za dijake. Naročenih imajo 1.785 paketov, Karitas bo podarila tudi od od papirnic ali da ji Karitas plača kakšen predračun. Za ta način je Karitas že namenila 3.700 evrov. »Od 100 do 150 otrok bo deležnih te pomoči.« Na različne načine bodo tako pomagali dva tisoč otrokom. V vrtcih in šolah so otroci zbirali zvezke in barvice ter nabrali več kot pet tisoč kosov, kar je približno tretjina tistega, kar razdelijo. Pirnat dodaja, da letos ni toliko prošenj kot pretekla leta, kar Letos je Tuš vsem slovenskim osnovnim šolam za pr-vošolčke podaril pakete vrečk za športne copate, s katerimi želi poudariti športno udejstvovanje, ki je ključno za zdrav otrokov razvoj. 50 do sto šolskih torb,« pravi Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas Celje. Druga oblika pomoči so plačila delovnih zvezkov in pri srednješolcih tudi nekaj malega učbenikov. To pomeni, da dobi družina bone v eni pripisuje temu, da je manj brezposelnih. »Še vedno pa je vstop v šolo povezan s stroški in marsikatera družina, kjer je več otrok, se obrne na nas, čeprav med letom ne potrebuje pomoči.« KP Za svobodno izbiro, a tudi za premislek o stroških »Šola nikoli ni bila brezplačna in še nekaj časa ne bo,« je na vprašanje, zakaj šola stane toliko, kot stane, odgovoril Ivan Planinc, ravnatelj Osnovne šole Gorica. Ta bo z novim šolskim letom sprejela največ otrok v velenjski občini, in sicer 563. Planinc meni, da se v družinskem proračunu najbolj pozna nakup delovnih zvezkov. Ker gre za dodatna gradiva, se mu zdi prav, da jih izbirajo učitelji oziroma strokovni aktivi. Svobodna izbira pa jih ne odvezuje premisleka o višini stroškov, povezanih z nakupom. Ali celo iskanja rešitev, po zaslugi katerih otroci delovnih zvezkov ne bi potrebovali. Učenci imajo učbenike leto namenja Ministrstvo RS na voljo v učbeniškem skla- za izobraževanje, znanost in du. Za obnovo omenjenega šport. Starši otrok morajo v sklada šolam denar vsako žep seči predvsem za nakup delovnih zvezkov. »Strošek je zagotovo velik. V javnosti se govori o zneskih od 50 do 200 evrov za posamezen razred. Delovne zvezke določijo strokovni aktivi posameznih šol, zato se seznami in s tem stroški od šole do šole razlikujejo. Pristojno ministrstvo šolam za delovne zvezke vseh prvo-šolcev nameni po 30 evrov na učenca. Ponekod je to dovolj, drugod je premalo. Mi smo seznam delovnih zvezkov sesta- Kako draga je brezplačna š Učbeniški skladi v osnovnih šolah so zmanjšali stroške starš kljub temu ostaja pw»™^ y Iii \ ■нжин Povprečna, najvišja in najnižja cena za DZod 1. do 9. razreda v šolskem letu 2017/18 vili tako, da stroški ne presegajo omenjene vrednosti in so za delovni zvezki za prvošolce brezplačni,« je povedal Ivan Planinc. Precej gradiv pripravijo učitelji Kljub temu da želijo v OŠ Gorica učiteljem pri izbiri gradiv puščati določeno mero svobode, si prizadevajo tudi za zmanjševanje stroškov. Trudijo se, da je število delovnih zvezkov čim manjše. Tretješolci bodo v novem šolskem letu potrebovali na primer le še dva delovna zvezka. In tudi v drugih razredih učitelji učne cilje, zapisne v letnih načrtih, dosegajo z drugačnimi gradivi. Planinc je poudaril, da to sicer od učiteljev zahteva več dela. Ti namreč več gradiv pripravijo sami, več fotokopirajo in podobno. »Nekateri učitelji so tako inovativni, da so za uporabo v naši šoli izdelali sami NAŠA TEMA 13 Priporočila zavoda Kako v Zavodu RS za šolstvo odgovarjajo na pripombo, da bi morali prispevati k večjemu poenotenju, večji kakovosti in racionalnejšemu izboru delovnih ИГЈ1»гпИе* Kovačeva hvaležnost zvezkov? Dr. Vinko Logaj, direktor zavoda, je povedal, da je zavod že lani in tudi letos pripravil priporočila za izbiro učbenikov in kompletov učnih gradiv. »A pri izbiri so učitelji avtonomni,« poudarja Logaj in dodaja, da so priporočila namenjena temu, da učitelji presodijo, ali obstajajo tudi alternativna gradiva, ki so javno veljavna. Hkrati na številnih usposabljanjih za učitelje zavod poudarja pristope, za katere nista vedno nujna učbenik ali cel komplet učnega gradiva. »Kar ves čas poudarjamo, je, da je učbenik pripomoček za učenca, za učitelje pa je ključen učni načrt, ki ima precej prostora za metode, oblike in pristope učiteljev.« Da se ponekod da uspešno drugače zastaviti pouk, uttMfto«»!«!*1___ Fti Uinifek Kovačeva hvaležnost .Si Delavnosti pied hrnrijem ifrMjtnnU^t Ii pj рМГДО» UK Nf M W ■rVy nqt>l IIIW: liff pwitu i*« i m j* ii7«rjj tUtb lu mnnlrl. fj^Krftjg ulijt li rtirlo jefcb ДО] itfOM ntjbciji* IHo.kljr Idle tUll pu i* ftfti tantđMftaM Haifnijji' brat j* it v predmestju naletel na starega torfVJt WU mijj^buboian,, kovačp«^ ttibotU dam v*mogeldvignit* k'*d,va upotll p" njerrx »j« vy vedeli. da ne bodo kaj prida . tO pomlad m najde™ nikogar i» v pomoč, *agot«vo ги hom m /ime «J w mi faioge v shrambi ic zdavnaj poslej je potrti »Za kruh bova p* v tej delavnici ie nekako zaslutita,- jc tjdv.ni se mu уе starei «n je firto »tal pri njem Pridelala sta P°'fm & ^ta v 1010 re* га ,n ^ pribcMjtH defjah Siarejia brata sta mljjiemu ve* čas prigovarjala, naj si w*iv kakino boljiosluibo. J ta Je M dobrega srca in je Harega mop If з.. vzljubil, da ni tctd o tem nil< slišati. Brata tega nikakor mu : umeU a to sta ga zaradi njegove rcviöne vse pogost tf r д i t .. . Toda najmtyii jima tega ni preveć zameril »Velika sreča p. n, , vidva bogata«prns je pravil, -Mama bo tega gotova reb .v, , I udi vsa moja rcvidina ne bo preveč ža lostila - Mtnifa je sedem let m bratje «o morali izpolniti obljubo, ki hodu dali materi Starega brata sta se vračala iz mesta vsak s tremi vozovi, n j lu:t tovoiila pruiuiena bogastvo Najmlajiemu je stari ktwat ped i ritoorehov, ki jih je vso urno suii I na peci »Sam vidri, da ji 10 i ti lahko dam v zahvalo,* mu Je iepnil s sol jami v očeh »Ravn: je. da ti bo mama ob prihodu lahko spekia potico, Enega pa fce:, i ,n "JJ^®*-1 A*-*teyo, ki te bo spominjajo name, ko me nt к ir. H^^fpo Im*. . a, a v. 1 *PCI S'ttinvtrt KS Jift Ц-.дИ » iVO-4Wt »ПИ111 kMc*l ntt f, iTrllU3tlri- ,,' rraliu- nrlv 4wut,iarn, ^ «iMljpnt рооЦ« Гп г>Ц5 MW'« Hrt ^iHlot^l ltl' m |№i poM|ta ii№. tla b il* Wmi i ц в frMtmi i|Wvanv ilcr»t"ii otrok oo domu. ! ^рит №Ht tie гшп№Јл1 } Ki 4t, kjftaia? . na i MU i Si пклт hrjt j t /c ^ aaleld im Мдгг^а kovača, ki »r iskal гајдо Kmaä]« |r Imü majhna In iihiihn/Aiia, kcnjC lakouar in vIjImutii, da ni »ri п dvigniti kladiva, /c dolga Iru ni uihi c /ctrl /A|H«||tl pri njent. «aj sn »da tir bodi» kaj prUlu та»1 u žili. >-(Y ir io pomlad nr na|dein nikogar /a v pomm, /Jgatmo tic hum prrlivrl do «i mi /aU^ v %|iraiiihi tv /d№iaf p«hK-.., r puuvil Hii^tirr. »Za kruli bo>a pa v rrj rlrlavnkl Iv »rkako i^ulaJtlla.» jr r«l vrni I laut, ki mu je »tarn stsmtUl, in Jr /a i» «lat pri пјст. PridrbU «ia pitirin i/, Iria * let« tv* k xa krtih in kak pri bo! j šrIi ob ti« rl« l|jli Surr (M brata su шЦкггпи та fa* prigovarjala, na) м uiuiu poiw i kakiiHt bnlKo duiho, a u jr till iMwega vrfaulirati<, žogo hitro okoli, roke gor, komu podajaš...« Trener vodja pa mora znati tekmovati s člani, namazanimi z vsemi žavbami, ob zahtevni publiki in upravi, »potrpeti« mora pri sodnikih in še pri kom, se boriti za točke in zmage ter prenašati poraze... A tudi pri članih morajo na tekmah treningi puščati vidne sledi. Zmage ne prinašata le »puščanje srca na igrišču in borba do konca«. Oboje je bil Miro Požun, tako trener učitelj kot trener vodja! Kot se spominjam, je v Celje prišel iz Rečice pri Laškem, ki je takrat tekmovala v okrajni ligi. Dve leti (1962-64) je sodeloval pri naših poskusih vrnitve v enotno slovensko ligo. Pred seboj imam fotografijo iz jeseni leta 1963, na kateri je ekipa ŽRK Celje v Beltincih: predsednik Janez Škrlec, Miro Požun, Štefan Kac, Franca Hribernik, Peter Hribernik, Tone Goršič, Jure Križnik, Peter Krivec, Čorba Snedič in Jure Požun. Bili smo prvi na vzhodu in prišli v slovensko ligo. Miro je bil zunanji igralec, edini, ki je v ekipi dobro skočil in streljal v skoku. Po dveh sezonah z nami je Miro odšel v Šoštanj, mi pa smo se združili z mladimi Par-tizanovci (Presinger, Koren, Krelj, Telič .) in začeli »razturavati« v slovenskem prostoru. In tudi jugoslovanskem. Že v Celju sva z Mirom začela po malem sodelovati. Sam sem bil igralec in trener, seveda tudi njegov. Kasneje, ko je bil v Šoštanju, so me povabili, da sem imel z njimi kakšen trening. Tudi Miro je bil zraven, sicer pa je počasi, a vztrajno gradil šaleški rokomet. Večkrat smo se srečevali na raznih trenerskih seminarjih in izmenjevali izkušnje in mišljenja. Z Mirom sva, se mi je zdelo, bila vedno podobnega mišlje- nja. Pod njegovim vodstvom so nastajali mnogi igralci. Najbolj se seveda spomnim mladega Iztoka Puca. Miro me je povabil na nekaj treningov z njim v Rdečo dvorano. Bilo mi je v priznanje in tudi užitek, še posebej ker sva se po treningu brez težav pogovarjala o vseh trenerskih vprašanjih. Takšnih trenerjev ni veliko. Sodelovanje sva nadaljevala tudi, ko sem bil strokovni sodelavec v rokometni zvezi. Miro je bil vključen v delo z mladimi reprezentancami. Spominjam se gostovanja v Skopju leta 1981 na jugoslovanskem turnirju kadetskih reprezentanc, ko sta reprezentanco vodila Miro in Brane Jazbar (kasnejepriznan slikar iz Ajdovščine). Naši kadeti, v reprezentanci je bilo cel kup Celjanov (Kapitler, Filipčič, Bala, Guček, Regner), so se uspešno zoperstavljali Hrvatom, Srbom... Mi trije pa smo igro, tehniko, taktiko in vadbo vsak dan premlevali do poznih ur. Omenjeni trije trenerji smo leta 1982 šli tudi na »strokovno izpopolnjevanje« v Nemčijo. V Dortmundu je bilo svetovno prvenstvo. Nepozabno. Imeli smo široko odprte oči, a veliko smo tudi debatirali o moji prvi knjigi, ki je izšla tisto pomlad. Razčlenila je rokometno igro in govorila o »stopnjevani situacijski vadbi«. Veliko mi je pomenilo Mirovo mnenje, saj je že imel bogate izkušnje pri delu z vsemi kategorijami igralcev. Večkrat sva se srečala tudi v poletnih rokometnih šolah ob morju, v Piranu in Izoli. Miro je dolgo časa uspešno deloval v Velenju, a tudi v Celje so ga dvakrat povabili. Bil je tvorec največjega celjskega uspeha. Najina srečanja so bila v zadnjih dveh desetletjih bolj bežna, a vedno sem se z velikim veseljem pogovarjal z njim. Dotaknila sva se več strokovnih vprašanj. Dal mi je vedeti, da sem na pravi poti, za to mu bom vedno hvaležen. Hvala, trener Miro. TONE GORŠIČ л o ČD DT novi tednik IO OrUn I Št. 35, 30. avgust 2018 »Komaj čakam konec prestopnega ^ ^"Ч \ж // S trenerjem NK Celje Dušanom Kosičem po 1:1 v Mariboru - »Celjski klub je bil seznanjen o stikih I l\Q z Olimpijo« S pragmatičnim pristopom so celjski nogometaši v Ljudskem vrtu zaustavili favorizirane gostitelje. Po šestih krogih 1. slovenske lige so še naprej na repu razpredelnice, toda v nedeljo so se zelo dobro odrezali in si povrnili samozavest, ki je bila že precej načeta. Pobudo so imeli domačini, nevarnejši pa so bili gostje - Dario Vizinger, Rudi Požeg Vancaš in Mitja Lotrič so imeli v končnici celo zmago v svojih nogah. Odličnega Handanoviča je premagal branilec Elvedin Džinič. Trener Dušan Kosič se zaveda, da je njegovim fantom uspel manjši podvig. Točke iz Ljudskega vrta so namreč redkost tudi za celjsko moštvo. Kakšen je vaš pogled na nedeljsko dogajanje? Svojim fantom čestitam za odnos do igre. Zaradi slabega točkovnega izkupička v zadnjem mesecu smo se vrnili k osnovam. Zahteval sem predvsem disciplino pri izpolnjevanju nalog. Mariborčani so odlični, stabilni, konkretni, skratka kakovo- stni. Zato smo se tekme lotili drugače kot v uvodnih petih krogih. Pobudo smo prepustili domačinom. Mi smo prežali na protinapade. Celjska ekipa je znana po hitrih prehodih iz obrambe v napad. Najbolj všeč mi je bilo dejstvo, da se fantje po prejetem golu niso sprijaznili s porazom. Je bil vaš razpored igralcev v postavitvi 3-4-3 ali kaj podobnega? Drži, da smo imeli v zadnji vrsti tri igralce, Džinića, Travnerja in Zaletela. Zadnja vezista Pišek in Pungaršek sta morala posledično še bolj garati. Onemogočili ste kreativna igralca Hotića in Derviševića. Slednji je celo neprimerno reagiral, kaznovan pa je bil brez razloga še Pišek. Rudi Požeg Vancaš, ki je včeraj prejel vabilo selektorja Tomaža Kavčiča, je zaigral po treh tekmah premora in je bojda pred odhodom v Belgijo. Jutri se bo zaključil prestopni rok. Lahko pričakujemo še precej selitev tako iz vašega kluba kot tudi v vaš klub? Po daljšem času je Dušan Kosič imel razlog za malce boljšo voljo. Imamo selekcioniran igralski kader z nekaj izkušenimi nogometaši in celo vrsto mladih igralcev, ki se skušajo prebiti v enajsterico. Postajajo zanimivi bogatej- Premagali Hrvaško in Švico Čakovec je gostil šesteroboj veteranskih atletskih reprezentanc. Poleg Hrvaške so tekmovale še Avstrija, Češka, Madžarska, Švica in Slovenija. Med 31 slovenskimi atleti jih je bilo sedem iz Atletskega društva Kladivar Celje - Marko Božiček (400 m, 4x100 m), Zvonka Blatnik (100 m, 400 m, 4x100 m), Desa Čalasan Gra-jžl (4x100 m, troskok, kopje), Damjan Gril (100 m, palica), Valter Moljk (višina), Aljaž Klarič (100 m, 4x100 m) in Iztok Dimitrijević (palica). Zmagali so Avstrijci pred Čehi in Madžari. Slovenija je bila četrta, pred Hrvaško in Švico. Za Božička je bila to zadnja preizkušnja pred svetovnim prvenstvom v Malagi, za vse skupaj pa je bila tekma v Čakovcu dobra uvertura pred balkanskim veteranskim atletskim prvenstvom (Bamacs), ki ga bo med 21. in 23. septembrom gostil celjski klub. Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na atletskem memorialu Kamile Skolimowske v poljskem Horzowu zmagala z rezultatom 61,50 m. Članica Kladivarja je premagala Latvijko Madaro Palameiko, nekdanjo evropsko prvakinjo do 23 let. Ratejeva, četrta na evropskem prvenstvu v Berlinu, si je letos zagotovila nastop v finalu diamantne lige. Met kopja se bo nocoj v Zürichu začel ob 19.05. Martina ima med devetimi tekmovalkami peti letošnji najboljši rezultat (66.10 m). Boljše so Kitajki Lyu in Liu, Belorusinja Haladovič in Poljakinja Witek. Prav vse štiri so letos postavile svoje osebne rekorde. Sproščenost bo Tudi Zvonka Blatnik in Iztok Dimitrijevič bosta ciljala na velik adut najbolj še slovenske atletinje. visoka mesta na bližnjem balkanskem prvenstvu v Celju. DŠ, foto: ND V soboto na tek! Če bo držala vremenska napoved, da bo v soboto zjutraj in dopoldne le rahlo deževalo, šele popoldne pa močno, potem organizatorji 34. maratona Celje - Logarska dolina ne bodo imeli več preglavic, kot so jih že vajeni. Štart ultramaratona bo ob 6.00 v atriju Celjskega sejma. Preostali štarti: ob 9.00 v Mozirju na 42 km, ob 10.30 na Ljubnem na 27 km in ob 11.30 v Lučah na 17 km. Prijavite se lahko neposredno pred začetkom teka. V prijavo so zajeti: meritve časa in računalniška obdelava, majica, spominska medalja, enolončnica v cilju, pijača v cilju, zdravniška oskrba, varovanje maratona, masaža, tuširanje po teku, okrepčila ob poti in avtobusni prevoz v obe smeri. šim klubom, obenem pa se morajo obnašati, kot da bodo do konca kariere igrali za Celje. Zaradi Rudija Požega Vancaša pa komaj čakam, da se konča prestopni rok. Vsi skupaj z Rudijem se že težko soočamo s številnimi ponudbami. Težko je biti zbran v teh trenutkih. Pri prestopu je treba zadovoljiti stališča igralca, kluba in menedžerja. Lahko sta dva člena zadovoljna s predlo- gom dogovora, tretji pa ne in vse obstane. Mi kljub vsemu ostajamo stabilni. Vodstvo kluba je imelo tudi možnost zamenjave trenerja po rezul-tatskem neuspehu ... Gre za neprijetno obdobje, ko so morda glave nogometašev na neprimernih mestih. Kako se vi spopadate s tem specifičnim položajem? Najtežje je Požegu Vancašu. V tem mesecu se je dogajalo veliko, zgodilo pa pravzaprav nič. Težko je vse skupaj obvladati. V končnici tekem v Mariboru je dokazal svojo kakovost, tudi pri obrambnih nalogah. Če bo ostal, mora biti nosilec igre našega moštva, če bo odšel v boljšo sredino, mu bomo to vsi privoščili. Tudi vas so mnogi že »selili«, predvsem v Olimpijo. Ste res zavrnili povabilo? Stiki so obstajali, o njih je bilo celjsko vodstvo seznanjeno. Kasneje neposrednega stika ni bilo, saj sem že v uvodu dejal, da želim v Celju izpolniti dolgoročno pogodbo. Ni pa bilo prijetno poslušati govoric. In tudi čenč, da sem menedžer od Lupete in da ga prodajam Olimpiji. Srčno si želim še naprej voditi celjske fante. Imajo potencial, veliko obetajo, a še niso igralsko izklesani. Čutim, da imam tudi podporo vodstva kluba. S Celjem želim biti pod vrhom lestvice. Trenutno stanje nam ne dovoljuje, Lestvica 1. SNL MARIBOR 6 4 2 0 19: 3 14 ALUMINIJ 6 3 0 3 13:13 9 DOMŽALE 6 3 0 3 10:10 9 MURA 6 2 2 2 11: 8 8 OLIMPIJA 6 2 2 2 8: 8 8 GORICA 5 2 2 1 6: 8 8 KRŠKO 6 1 4 1 4: 5 7 TRIGLAV 6 1 3 2 7:11 6 CELJE 6 0 4 2 8:11 4 RUDAR 5 1 1 3 5:14 4 Celje (3-4-3): Rozman -Travner, Džinić, Zaletel -Vidmajer, Pišek, Pungaršek, Andrejašič - Požeg Vancaš, Ibišević, Lotrič. Igrali so še Cvek, Vizinger, Pečnik. da bi se hvalili. A se mi zdi, da smo sposobni igrati tudi na mednarodni ravni. Točka iz Maribora je lahko znova magnet za gledalce, prihajajo atraktivni Domžalčani, toda v petek ob 21.00. Pravih ljubiteljev nogometa tudi neugodnejši termin ne bi smel odvrniti od obiska, kajne? Privabiti jih moramo sami, s svojim odnosom. Tekme Celja so izjemno zanimive, upam, da bodo gledalci to prepoznali. Vsi si srčno želimo, da nam bo uspelo izboljšati učinkovitost. Potem bi bilo vse lažje. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Tominc na olimpijske igre v Argentino Na brzicah Save v bližini Hrastnika je bilo mladinsko in člansko državno kajakaško prvenstvo v slalomu. Ob odsotnosti najboljšega celjskega kajakaša Martina Srabotnika so se mladi Celjani odlično odrezali. Najbolj se je izkazal 16-letni Lan Tominc, ki je prepričljivo postal mladinski državni prvak. Še bolj veseli, da se je pri članih uvrstil na visoko četrto mesto. Zadnji dosežki so mu omogočili, da bo tekmoval na letošnjih mladinskih olimpijskih igrah, ki bodo med 6. in 18. oktobrom v Buenos Airesu in okolici. Pri mladinkah je Zala Zanoškar osvojila tretje mesto, med mlajšimi mladinci je bil Jan Ločnikar drugi. V moštveni vožnji so kajakaši KKK NIVO Celje Simon Brus, David Rozman in Izak Jenko osvojili tretje mesto. Srabotnik bo konec tedna nastopil na tekmi svetovnega pokala v Tacnu. DŠ, foto: KKK NIVO Z leve so Lan Tominc, Zala Zanoškar in Jan Ločnikar. ŠPORT 19 S tremi zmagami osvojili Kanjižo Jutri še z Veszpremom ob Blatnem jezeru Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po nedavnem zmagoslavju na turnirju v makedonski Strugi v nedeljo osvojili tudi turnir v srbski Kanjiži. Državni in pokalni prvaki so na prvi tekmi premagali beograjski Partizan z 41:24, na drugi pa danski Ribe Esbjerg z 31:28. V finalu so bili boljši od hrvaškega podprvaka Nexeja iz Našic s 27:26. Vodili so že za pet golov, nato pa po številnih napakah dopustili Slavon-cem, da so izid izenačili. V končnici tekme so bili »pi-vovarji« dovolj spretni in dokončno strli odpor tekmecev. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran Aljaž Panjtar. V finalu so po štiri gole dali Jaka Malus, Matic Grošelj in Rok Ov-niček. Velenjčani so bili v Kanjiži četrti. V skupini so izgubili z Nexejem s 27:21 in premagali Bukuresti s 24:22. V boju za tretje mesto jih je porazil Ribe Es-bjerg s 27:20. Za superpokal že v sredo Od ponedeljka celjski rokometaši znova vadijo doma. Danes dopoldne se bodo uradno predstavili medijem v Centru varne vožnje na Vranskem. Jutri bodo odigrali še zadnje pripravljalno srečanje, ko se bodo v Veszpremu (17.00) pomerili s starimi znanci. Sezono bodo varovanci trenerja Branka Tamšeta uradno začeli v sredo, 5. septembra. V Novem mestu bodo odigrali tekmo za superpokal. Nasproti jim bodo stali rokometaši novomeške Krke, ki so se v prejšnji sezoni razveselili drugega mesta v pokalnem tekmovanju in tako poskrbeli za najbolj odmeven dosežek kluba doslej. Celjani bodo lovili že sedmo su-perpokalno lovoriko, ki so jo pred tem osvojili v letih 2007, 2010, 2014, 2015, 2016 in lani. 8. septembra bodo v novo sezono vstopila tudi dekleta, tekmo za superpokal med Krimom in Zagorjem bo gostilo Velenje. DEAN ŠUSTER Foto: RK CPL Sredi celjskega moštva je bradati Aljaž Panjtar, ki je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja v Strugi. Uspela jima je »generalka« Prva zmaga na domačih tleh Julija Košak in Janez Goršič, prvi plavalec v celjskem bazenu (pred 61 leti). V petek je bilo načrtovano, da bi Goršič na slavnostni prireditvi po zaključku izvedenih investicijskih del obnove znova skočil v bazen, a je neugodno vreme vse skupaj preprečilo. Odprto plavalno prvenstvo Hrvaške za veterane je bilo na Reki. Na Kantri-di so se tekmovanja udeležili plavalci veterani iz Italije, Srbije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. »Modre« oziroma Plavalni klub Neptun Celje sta zelo uspešno zastopala Julija Košak in Janez Goršič. Košakova je v starostni kategoriji od 25 do 29 let osvojila štiri zlate medalje (50, 100 in 200 prosto, 50 hrbtno). Goršič (70 do 74 let) je zmagal na 50 delfin, drugi je bil na 100 prosto. Očitno sta odlično pripravljena za nastop na evropskem veteranskem prvenstvu, ki se bo v Kranju začelo v nedeljo. Dan kasneje bodo začeli vaditi mlajši plavalci Neptuna. Že jutri se bodo zbrali na Lopati, na tradicionalnem pikniku ob začetku sezone, ko bodo nagrajeni najboljši plavalci iz pretekle sezone. DEAN ŠUSTER Foto: PK NEPTUN S Huntom v lov na prvo mesto Kar je bilo že nekaj časa znano, je postalo tudi uradno. Ameriški košarkar Jimmie Hunt je postal novi član celjskega kluba. 188 centimetrov visoki organizator igre bo v naslednjem mesecu dopolnil 37 let. Nazadnje je igral v vrstah Levskega iz Sofije. Med letoma 2005 in 2007 je nosil dres Šentjurja. Cilj močno okrepljenega celjskega moštva - novinci so še Ivan Držič, Salih Nuha-novič in Jan Rizman - je jasen, osvojitev prvega mesta v 2. slovenski ligi. Ta se bo začela 6. oktobra, ko bo regijski derbi v Podčetrtku med ekipama Term Olimia in Celja. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Slovenska ženska futsal reprezentanca je odigrala svojo tretjo in četrto tekmo. Najprej je v soboto tekmice iz Srbije v Laškem premagala z 2:1, dan kasneje pa sta se selekciji razšli z neodločenim rezultatom (2:2). V naši izbrani vrsti so bile tri članice Ženskega nogometnega kluba Celje, Sergeja Kos, Mateja Vojsk in Anja Ložar. Kosova je dala odločilni gol za zmago na prvi uradni tekmi ženske futsal reprezentance na domačih tleh. To sta bili obenem zadnji preizkušnji pred septembrskim kvalifikacijskim turnirjem. Slovenija bo v Karlovcu med 12. in 15. septembrom merila moči z Rusijo, Hrvaško in Švedsko. Na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto, bo potovala le zmagovalka skupine. DEAN ŠUSTER, Foto: NZS Slovenske reprezentantke v dvoranskem nogometu so se veselile prve zmage na domačih tleh. To jim je uspelo v dvorani Tri lilije. Odšla Slonjšakova, prišla Bessardova Jimmie Hunt je pred dobrim desetletjem blestel v šentjurskem dresu. Košarkarski klub Cinkarna Celje je izgubil odlično igralko, a je kmalu zatem objavil ime nove okrepitve. Hrvaška reprezentantka Iva Slonjšak je leto dni pred iztekom pogodbe zapustila Cinkarno. Kariero bo nadaljevala v turškem klubu Čukurova iz obmorskega Mersina. Slonjšakova je v Celju igrala tri sezone in se v tem obdobju veselila treh naslovov državne prvakinje, dveh pokalnih lovorik, naslova prvakinje in podprvakinje mednarodne regionalne lige. Letos je bila MVP državnega prvenstva in MVP finala, bila je tudi druga strelka Jadranske lige. Vodstvo kluba je v svoje vrste privabilo 22-letno Američanko Rangie Bessard. 186 Rangie Bessard centimetrov visoka Bessardova je svojo košarkarsko kariero v prvi diviziji študentske lige začela na univerzi Minnesota, zaključila pa jo je na univerzi Wichita State. Predsednik celjskega kluba Borut Kop se nadeja, da se bo fizično izjemno močna košarkarica čim prej privadila na evropsko košarko in da bo soigralkam v veliko pomoč v zelo zahtevni sezoni. »Moja odločitev ni bila težka, saj gre za ekipo z zmagovalno miselnostjo, ki jo vodi odličen trenerski štab, v njej pa igrajo zelo talentirana in kakovostna dekleta. Odločitev za prihod v Celje je bila še toliko lažja, saj je v ekipi tudi Chatrice White, s katero sva igrali v istem tekmovanju v študentski NCAA ligi. Rada bi se zahvalila klubu, da mi je ponudil priložnost v moji prvi profesionalni sezoni. S tem bom začela izpolnjevati svoje sanje, da postanem uspešna profesionalna ko-šarkarica,« je po prihodu dejala Bessardova. DEAN ŠUSTER 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN 2018 STANOVANJE PRODAM OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU CELJE. Opremljeno enosobno stanovanje v Čopovi ulici 17, prvo nadstropje, površina 35,60 m2, klet 0,50 m2, izdana energetska izkaznica, prodam za 48.000 EUR. Telefon 070 204-091 in mail: dalia.benac1@ri.t-com.hr. n VOJNIK VOJNIK MKČN Ji avgust, september september, oktober PRODAM Tel.: (03) 42 50 300 STROJI ODDAM PRODAM ELEKTRIČNI pedjalnik z mlinom ugodno prodam. Telefon (03) 577-1477.1382 PLATO, hidravlični, 2 x 1,2 m, prodamo. Telefon 041 807-853. 1387 V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor za mirno obrt, velik 35 m2. Telefon 031 625-384. 1397 KUPIM TRAKTOR Imt, Zetor, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809. P POSEST тшш i astrologinja 0906430 ceni pogovora za minoto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481 .p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763800, 051 379-031. p PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za rejo ali zakol, lahko tudi polovice, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 1275 BIKCA ls/lim, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 463-554. 1337 PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 140 kg, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1332 Celjska folklorna skupina PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikost parcele približno 1.500 m2, prodam. Telefon 041 853-581 ali 017230-68775. 1306 VIKEND (bruna), s parcelo, veliko približno 600 m2, relacija Mestin je-Podčetrtek, dovoz 200 m od glavne ceste, v njem lahko bivajo štiri osebe, prodam. Voda, elektrika, satelitska TV, sanitarije, kuhinjski kot, s kletjo »zemljanko«, veliko približno 12 m2 in z možnostjo ogrevanja na plinski kotel. Telefon 041 648-072,031 648-072. 1З60 NA Pečovju nad Štorami prodamo za 7.000 EUR kmetijsko zemljišče (njive, pašnik, travnik - skupaj 21.289 m2). Telefon (03) 781-0034. 1375 VIKEND blizu Rimskih Toplic, velik 50 m2, voda, elektrika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 594-307.1376 [Ea m\ astrologinja i jasnovidnost BIOTERAPIJE fffiffl MARATON FOLKLORNIH SKUPIN „OD TU IN TAM", ki bo V SOBOTO, 1. SEPTEMBRA, OD 11.URE v centru mesta Celje, „na zvezdi" Nastopili bodo: № Celjska folklorna skupina, FS Kobula, FS KD Blagovna, FS Obalno društvo Sožitje, FS Vransko V primeru dežja, prireditev odpade! 2 triglav 1.ШШ.11И ' ш Era mestna občina celje KULTURNO DRUŠTVO CELJSKA FOLKLORNA SKUPINA; Gledališki trg 4, Celje П Celjska Folklorna Skupina | www.celjekafoUilornaskupina.st | cfsxelje@4mail.c0m NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Telefon 051 720-294. p DVE telički simentalki in bikca prodam. Telefon 041 725-055. 1383 TELICO, čb, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 041 951-092. 1394 TELIČKO pasme limuzin, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 118 OSLE po izbiri prodam. Telefon 031 535046. 1403 MLADIČKI (belgijski ovčar), veterinarsko pregledani in razglisteni, socializira-ni, učljivi, odlični starši, prodam. Cena 250 EUR. Telefon 041 415-846.1864 MLADIČKI (nemški ovčar), veterinarsko pregledani in razglisteni, socializirani, mama rodovnik, prodam. Cena 250 EUR. Telefon 041 415-846. 1864 PUJSKE, mesni tip, težke od 25 do 35 kg, prodam. Telefon 031 544-653. Š 43 BIKCA pasme sim/lim, težkega 250 kg, prodam. Telefon 041 213-766. 1406 KUPIM PRODAM novi tednik Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: SEPTEMBRS smučarskih vozovn: na GOLIEH G O L T (? ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, lahko slabše reje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 200 kg, ter telice in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 1355 -DNEVNE -ÄUNEVNE Akcija valja izključno do 30.3.2818. Več na www.galtiLšf ali na 03 0391100. Smučarske vozovnice po privlačnih cenah na voljo že septembra! Čeprav poletje še ni reklo zadnje besede, nas na Golteh misli rade ponesejo v zimsko idilo in na zasnežene proge smučišča. Da boste tudi vi letos smučali ugodneje, nikar ne odlašajte z nakupom smučarskih vozovnic. S predprodajo različnih tipov vozovnic bomo začeli že septembra, le takrat pa si boste svoje vozovnice lahko zagotovili tudi do 20 odstotkov ceneje. Odlična smuka in radost na belih strminah sta zagotovljeni! Golte hotel & mountain resort STARE sorte jabolk (bio jabolka) ugodno prodam. Telefon 031 207-444. 1356 KAKOVOSTNO belo polsuho vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 625705. 1358 VINO z brajde (izabela, jurka) prodam. Telefon 031 851-448. 1363 1,5 ha silažne koruze prodam. Telefon 041 672-394 in 051 311-570. 1366 4 t bobovca in 300 kg modre frankinje prodam. Telefon 040 575-924. 1369 25 arov koruze, za siliranje ali za žito, prodam. Telefon 041 631-230. 1371 V VIRŠTANJU prodamo kakovostno rdeče in belo grozdje. Telefon 041 592-643. 1384 ČEŠPLJE, neškropljene, in grozdje jurka prodam. Telefon 041 976-668. 13 9 6 PŠENICO za mletje ali krmljenje prodam. Telefon 041 951-092. 1394 NEŠKROPLJENO grozdje na trti prodam. Telefon 051 630-807. 1404 novi tednik OSTALO PRODAM SKORAJ nov hidrofor prodam. Telefon 040 259-082. 1327 DRVA, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p ш\ш SVOJE PRIJAVE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POŠLJITE NA NASLOV: TV CELJE d.o.o., Mariborska 86, 3000 Celje, ali po elektronski pošti: urednistvo@tvcelje.si, do 15. avgusta 2018. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 03 42 88 200 i&j ШШ telemach МН kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 352 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 УаМјелллЈ Kcuj? PRAZNIK K« 09TR07N0 9 pestrim celodnevnim dogajanjem in zabavo t ANSAMBLOM VŽIC Kdaj? SOBOTA, 1.9.2018, OB 9.00 Kje? »C LOPATA ^ Sv&t~ KS Otfrož*ur пн * »PREŠO«, 100 l, gumi voz in 60 lat, velikost 5 x 4 cm, prodam. Telefon 031 739-590. 1381 NERJAVEČO cisterno za vino, 380 l, prodam. Telefon (03) 5771-276. 1385 80-litrsko stiskalnico za grozdje, mlin in peč na olje prodamo po simbolični ceni. Telefon 041 906-042. 1392 JABOLKA različnih sort, za shrambo ali »prešanje«, in teličko simentalko, staro 2 meseca, ugodno prodam. Telefon 031 490-473. 1395 GROZDJE chardonnay in sauvignon, približno 370 trsov, cela trgatev, »šipo« za traktorsko kabino - orašje in kole - krivino za puhalnik Tajfun prodam. Telefon 031 840-078. 1398 DELAVKO/delavca za pomoč v kuhinji in dekle/fanta za strežbo zaposlimo. Dom na Svetini, d. o. o., Svetina 2e, Štore, telefon 041 608-423. 1401 |PONUDBE| za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si KUPIM BORIS Štimulak se opravičujem za besede, ki sem jih 29. 3. 2018 izrekel Aleksandru Šmonu. 1388 KOTEL za žganjekuho ali Gorenje Muto kupim. Telefon 031 802-999. Š 44 ZAPOSLITEV AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63a, 3221 Teharje, zaposli avtokleparja. Telefon 041 372-085. 1364 IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497. 1393 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedno г Цлеисj/ Poroke Celje Poročila sta se: Ajda BUČAR z Jesenic in David VRB-NJAK iz Štor. Šentjur Poročila sta se: Tanja TRONTELJ iz Lucije in Se-bastjan STRAŠEK iz Štor. Mozirje Poročili so se: Barbara VINKO iz Maribora in Gregor BEDJANIČ iz Frama, Mojca ŠON z Rečice ob Savinji in David MATJAŽ iz Radegunde, Darja LESJAK in Matija Hlep, oba iz Dobriča, Mojca REMIC in Marko PETKOVIĆ, oba iz Šmartnega ob Dreti, Nuša VERŠNIK in Roman GOLOB, oba iz Bočne, Anja KERŠ in Andraž KRAJNC, oba iz Mozirja, Saša VITANC in Mirko BREZOVNIK, oba iz Šmartnega ob Dreti, Marija POGORELC iz Podtabora in Marko PRIJATELJ iz Kompolj. Velenje Poročili so se: Mateja TRINKAUS in Damjan ŠTRA-VS, oba iz Velenja, Tina HA-NJŽE iz Dravograda in Tilen TAJNIK iz Šoštanja, Anuška LUKAČEK iz Andraža nad Polzelo in Nace ŠILC iz Velenja, Duška KMETIČ in Dejan HAJDUKOVIĆ, oba iz Topol-šice, Ana ŠPES iz Velenja in Urban HLASTEC iz Šoštanja. Žalec Poročili so se: Slađana ŽU-RAVLJEV iz Srbije in Nebojša KATANIĆ iz Velenja, Laura TURNŠEK iz Dolenje vasi in Uroš DROLC iz Podvrha, Nina GOTAR Tešove in Gašper RE-BERNAK iz Slovenskih Konjic, Tina KERN in Andrej MODIC, oba iz Podkraja, Špela SLA-PNIK in Dani BUTINAR, oba iz Celja, Manuela FOGEC in Igor GORONJA, oba iz Žalca, Timeja KRAGOLNIK RAČNIK iz Topovelj in Matic ŠKETA iz Trnave, Adrijana GREGORČIČ iz Retja in Simon ŽVINKART iz Medloga, Marjetka KANJIR in Kristijan MARTINOVIĆ, oba iz Šempetra v Savinjski dolini. Laško Poročili so se: Elvisa ĆE-RANIČ in Vojko SLAPŠARK, oba iz Celja, Sara JOŠIĆ in Metod HROVATIČ, oba iz Dobja pri Planini, Tanja ŽI-BRET in Tomaž LAVRINEC, oba iz Radeč, Ivana VLAHI-NJA in Silvo OBLAK, oba iz Strenskega, Katja GUČEK iz Lokavca in Jailson Elisio RAMOS CABRAL iz Zele-nortskih otokov, Andreja BUTOLO iz Griž in David HORVAT iz Poljčan, Tjaša ZELIČ in Grega ZAVEC, oba iz Spodnjega Dupleka, Damjana JERMAN iz Zagorja ob Savi in Luka ČERNIGOJ iz Ljubljane, Lidija SEVČNI-KAR in Gregor RAJH, oba iz Laškega, Živa AVSEC in Gregor ZALOKAR, oba iz Lahomška. Smrti Celje Umrli so: Rudolf GLO-BOVNIK iz Celja, 79 let, Marija LEBARIČ iz Celja, 80 let, Milan OCEPEK z Vranskega, 87 let, Karolina ALE-KSENCEV iz Laškega, 92 let, Radislav REBERNIK iz Celja, 91 let, Jožef TURK iz Celja, 77 let, Veronika GUČEK iz Presečnega, 77 let, Doroteja JAZBEC iz Gotovelj, 92 let, Karolina BONAJA iz Celja, 95 let, Alojzija KOBIČ iz Celja, 93 let, Albina HORVAT iz Štor, 89 let, Dragiša LU-KIĆ iz Celja, 71 let, Leopold ESIH iz Celja, 73 let, Milkan RODIĆ iz Celja, 62 let, Rado-slav GLUŠIČ iz Prelskega pri Velenju, 71 let, Ana PAULIČ iz Nazarij, 90 let, Kazimira MATKO iz Celja, 83 let, Nada HRASTNIK iz Žalca, 53 let, Danijel BEKČIĆ iz Celja, 52 let, Joseph HAMPTON iz Celja, 82 let, Franjo KONTREC iz Celja, 78 let, Marijan BE-LAS iz Celja, 82 let, Stanko SIMČIČ RUDOLF iz Celja, 92 let, Mirko PODVEZANEC iz Celja, 80 let, Ivana NOVAK iz Velenja, 92 let, Danica ŽNI-DAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 61 let, Justina JERMAN iz Zahomc, 92 let, Ivan MAROVT iz Žalca, 80 let. Mozirje Umrli sta: Frančiška TRATNIK iz Pustega Polja, 93 let, ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi drage DANICE ŽNIDAR rojene Videnšek (11. 12. 1957 - 16. 8. 2018) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v hudih trenutkih slovesa stali ob strani. Vedno boš v naših srcih. Žalujoči: mož Drago, hči Lucija in hči Petra z družino 1400 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Življenjsko pot je sklenil naš ljubljeni mož, ati, dedi, brat, tast, stric, svak in prijatelj JOSIP MLADEN JAZBEC Od njega smo se poslovili v krogu družine in prijateljev. Žalujoči: vsi tvoji. Pogrešali te bomo. Olga DEŠMAN iz Raduhe, 86 let. Velenje Umrli so: Barbara TAŠLER iz Velenja, 98 let, Rajko SA-MAC iz Šmartnega ob Paki, 70 let, Janko LAZNIK iz Šoštanja, 61 let, Mihovil LEŠ iz Velenja, 62 let. Laško Umrli so: Gorazd TER-ŽAN iz Celja, 57 let, Anton ZUPANC iz Velikih Grahovš, 76 let, Darinka DEŽELAK iz Laškega, 74 let. Žalec Umrli so: Cecilija ILOV-ŠEK iz Nazarij, 87 let, Franc ATELŠEK iz Andraža nad Polzelo, 76 let, Marija VER-DEV iz Studenc, 71 let, Ivana PILKO iz Sv. Lovrenca, 92 let, Ivan CRNJAC iz Podgore, 78 let, Ana DRINČIĆ iz Ljubljane, 89 let, Marija ZAVRŠNIK iz Sv. Lovrenca, 99 let. n RA шшш тттттт živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUČARSKA iOLA CELJSKA Informacije 0(1 614 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust. 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 30. avgust Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 31. avgust Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. RUDIMENTAL FT. MAJOR LAZER - LET ME LIVE (4) 2. ZAYN - SOUR DIESEL (4) 3. KYGO & IMAGINE DRAGONS -BORN TO BE YOURS (6) 4. JUICE WRLD - LUCID DREAMS (2) 5. YEARS & YEARS - IF YOU'RE OVER ME (1) 6. JONAS BLUE FT. JACK & JACK - RISE (2) 7. SELENA GOMEZ - BACK TO YOU (3) 8. MATOMA & ENRIQUE IGLESIAS FEAT. KONSHENS - I DON'T DANCE (3) 9. Paul McCartney - come ON TO ME (4) 10. NICKI MINAJ FT. ARIANDA GRANDE - BED (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEA SIRK - MOJ PROFIL (6) 2. BIG FOOT MAMA - NORMALEN (5) 3. ŽAN SERČIČ & GAJA PRESTOR - NAZAJ (3) 4. ANIKA - POGLEJ ME (4) 5. S.I.T. - VROČE (2) 6. EMKEJ - RDEČE OČI (3) 7. RENE - EN POGLED (4) 8. SAŠA LEŠNJEK - NAJINO POLETJE (2) 9. I.V.Y - PARFUM (1) 10. LAURYLIN & JAN BOGATIČ - SANJAL BOM (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CAMILA CABELLO FEAT. SWAE LEE - REAL FRIENDS MARTIN GARRIX FEAT. BONN - HIGH ON LIFE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MARKO HATLAK BAND - PO SLEDEH NIPKE - ČE NE BOŠ PROBU Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 1. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 2. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 3. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 4. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 5. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev CINEPLE Spored od 30. 8. do 5. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40, 18.40, Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 Izgubljena med valovi - akcijski, drama, pustolovski od četrtka do srede: 21.10 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzikal, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.45, 19.30, 20.40 petek, sobota: 15.30, 17.45, 19.30, 20.40, 21.45 Megalodon: Predator iz globin - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00, 20.15 petek: 15.45, 18.00, 20.15, 22.30 sobota: 13.45, 15.45, 18.00, 20.15, 22.30 nedelja: 13.45, 15.45, 18.00, 20.15 Misija: Nemogoče - Izpad - akcijski, pustolovski, triler od četrtka do srede: 18.10, 20.50 Pravičnik 2 - triler, akcijski od četrtka do srede: 16.00, 18.50, 20.30 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20 sobota, nedelja: 14.00, 16.10, 18.20 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45 sobota, nedelja: 14.30, 16.45 Slender Man - grozljivka od četrtka do srede: 16.15, 21.00 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.00 petek: 18.30, 20.00, 22.15 sobota: 14.00, 18.30, 20.00, 22.15 nedelja: 14.00, 18.30, 20.00 ČETRTEK 20.00 Mamma mia! Spet začenja se - komedija PETEK 18.00 Plesna terapija - komedija 20.00 Čuvarke - drama SOBOTA 17.45 Čuvarke - drama 20.00 Plesna terapija - komedija NEDELJA 18.00 Plesna terapija - komedija 20.00 Čuvarke - drama SREDA 20.00 Čuvarke - drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Vohun, ki me je nategnil - akcijska komedija 19.15 Dvigni sidro - družinski animirani, sinh. 20.45 Plesna terapija - romantična komedija 21.15 Slender Man - grozljivka SOBOTA 18.00 Račka, račka, gos - animirana družinska avantura, sinh. 18.15 Dvigni sidro - družinski animirani, sinh. 19.45 Vohun, ki me je nategnil - akcijska komedija 20.00 Plesna terapija - romantična komedija 22.00 Slender Man - grozljivka NEDELJA 16.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - animirana družinska komedija, sinh. 17.00 Dvigni sidro - družinski animirani, sinh. 18.00 Slender Man - grozljivka 19.00 Plesna terapija - romantična komedija 20.00 Vohun, ki me je nategnil - akcijska komedija PONEDELJEK 17.30 Mamma mia! Spet začenja se - glasbena romantična komedija PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije na prostem PONEDELJEK 21.00 Video Viva Velenje - Titov trg - premiera avtorskega dokumentarnega filma V primeru slabega vremena bo filmska predstava v ponedeljek, 10. 9., ob 21.00. Kulturne prireditve ČETRTEK, 30. 8. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kitajska, dežela razdalj in jaz predstavitev knjige Petra Zupanca 19.00 Dom kulture Velenje Prekleti kadilci gledališki koncert SNG Drama Ljubljana 19.30 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert udeležencev violinske šole Igorja Ozima PETEK, 31. 8. 20.00 Ramna, Slivniško jezero Tadej Toš in The banda: Rokezije 20.00 Velenjska promenada Mother, I want coffe! Mati, kave bi! plesna predstava mednarodne plesne zasedbe, interpretacija Cankarjeve črtice Skodelica kave 20.00 Pred Domom kulture Velenje Towel of Shower koncert; Mozzajik jazz festival 20.30 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Večer z Arnejem Hodaličem 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec FAG Žalec večer akustične glasbe SOBOTA, 1. 9. 11.00 Krekov trg Celje Od tu in tam 2. maraton folklornih skupin v organizaciji KD Celjska folklorna skupina 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu tudi v nedeljo ob istem času 16.00 Tržnica pri fontani Žalec Od Celja do Žalca maraton folklornih skupin 18.00 Stari grad Celje, stranska dvorana romanskega palacija Življenje v knežjem mestu odprtje razstave članov Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur GodArt večer smeha in zabave z Juretom Godlerjem in Tilnom Artačem 20.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Big Band GveriLLaz koncert; v primeru slabega vremena v Max klubu NEDELJA, 2. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 20.00 Grad Lemberg Nova Cerkev Etno večer s Salzmusique vojniški glasbeni večeri 19.00 Atrij Doma sv. Jožef Celje Večeri v atriju: Duhovniški oktet Oremus koncert; vstop prost 22.00 Branibor club Celje_ Uroš Perčič kvartet koncert PRVIČ V VENIJI SKRIVNOSTI LETENJA Gostujoča interaktivna razstava za vse generacije "L DO SER 2018 OjI^ijjJJA j"jJJ7j J^A ceue ORGANIZATORJA: OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE V CEUU UttSDELOVMtU S FUN SCIENCE SLOVENIJA REGIJSKO STUDIJSKO SREDIŠČE NAPOVEDNIK 23 KANALIZACIJA V CELJU OD ANTIKE DO DANES Vodovod-Kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., Zgodovinski arhiv Celje in Pokrajinski muzej Celje, vas vabijo na otvoritev razstave Celjsko podzemlje - kanalizacija v Celju od antike do danes, ki bo v četrtek, 6.9.2018 ob 18.00 uri v Zgodovinskem arhivu Celje na Teharski cesti 1 v Celju. 19.00 Celjski mladinski center Življenje in vse, kar pride zraven odprtje fotografske razstave Jasne Selič; vstop prost TOREK, 4. 9. 19.00 Kavarna Muzeja novejše zgodovine Celje Vilenica gostuje v Celju gostuje: Immanuel Mifsud, Clare Azzopardi, Norbert Bugeja in Loranne Vella (Malta) 19.00 Savinov likovni salon Žalec Interier in avtoportret razstava likovnih del sekcije KUD Žalec 19.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Big band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje koncert SREDA, 5. 9. 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Barbare Jurkovšek po razstavi bo vodila Pavlina Grošelj 18.00 Tržnica pri fontani Žalec Od Celja do Žalca odprtje folklornega festivala 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa premiera operete Radovana Gobca Poletje v Celju ČETRTEK, 30. 8. 12.00 Zgodovinski arhiv Celje Celjani Celjanom: Zgodovina za vse predstavitev revije; vstop prost 18.00 Mestna plaža V deželi glasbe in domišljije: Od semena do župce KUD Teater za vse Jesenice, primerno za 20.00 Plesni forum Celje_ Celjani Celjanom: Korpus - praznuj življenje s plesom Koreografska platforma ustvarjalcev - preplet koreografij s plesnega festivala; sodelujejo plesalci Plesnega foruma Celje z gosti 20.00 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Izrekanja, celjski pesniški festival domači in tuji pesniki in interpreti, vrhunski glasbeniki in častni gost festivala Marc Kelly Smith; vstop prost 20.30 Vodni stolp_ Poletna noč koncert Vocal BK studio; večer slovenske popevke 20.30 Kavarna pri Nejcu Darja Švajger koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade delavnice z Marcom Kellyjem Smithom in razglasitev zmagovalcev natečaja za najboljšo uglasbitev sodobne slovenske pesmi; vstop prost, v primeru slabega vremena v mali dvorani Celjskega doma 20.30 Stari grad Celje_ Tomislav Bralić & Klapa Intrade koncert 21.00 Celjski mladinski center Tribute to legends Kobra Rockshow; vstop prost 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Kvartet Akord koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor clubu SOBOTA, 1. 9. 20.30 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Izrekanja, celjski pesniški festival finale 3. državnega prvenstva v slam poeziji in koncert skupine Mother Funkers; vstop prost, v primeru slabega vremena v mali dvorani Celjskega doma Ostale prireditve ČETRTEK, 30. 8. 9.00 Knjižnica Vojnik Otroške igrarije družabne igre, branje pravljic in ustvarjanje 20.00 Kavarna Lucifer Velenje Avstralija - divji kontinent potopis Dejana Pevčevića 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Graščinski park Frankolovo 8. Golaž žur 10.00 Sončni park Velenje Plesne delavnice z Mdance plesne delavnice, nastopi plesnih skupin, športne igre, poslikava teles ... 10.30 Galerija Velenje_ Basni poslušanje basni, ki jih bo bral Arpad Šalamon 13.00 Športni park Pristava pri Mestinju Ob prazniku občine Podčetrtek šaljive vaške igre za pokal ŠD Pristava 15.00 Glavni trg Celje_ 1. knežji festival gina vstop prost 15.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Kreativne delavnice, športne igre, socializacija in druženje za otroke 20.00 Graščinski park Frankolovo 15. Rock žur NEDELJA, 2. 9. 10.00 Mestno središče Polkafest dan glasbe, plesa in podiranje svetovnega rekorda v plesanju polke PONEDELJEK, 3. 8. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju... SOBOTA, 1. 9. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 14.00 Kulturni dom Vojnik Priprava na trgatev letnika 2018 predavanje PETEK, 31. 8. 20.00 Hotel Evropa_ Poletje na promenadi Hotela Evropa glasbeni gost v živo; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade 20.00 Umetniška četrt U4, Atelje Tomaža Črneja Sol za sol: dokumentarna predstavitev projekta s pogovorom o odnosu do dela izvedba: Špela in Hana Vodeb; vstop prost 20.00 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Izrekanja, celjski pesniški festival revialni nastop udeležencev mednarodne RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja- Evropa investira v podeželje PRAZNIK KS SVETINA sobota, 1. september 2018 • pohod po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino (start ob 8.00 pri ŽP Laško) • ob 13.00 sveta maša v cerkvi Marije Snežne na Svetini (mašo bo vodil celjski škof mnsg. dr. Stanislav Lipovšek) • ob 14.00 praznovanje KS Svetina (srečanje godb, otvoritev ceste Svetina-Kanjuce-Šentrupert in otvoritev otroških igral) ' ZA GOLAŽ, PIJAČO IN DRUŽENJE BO POSKRBLJENO Zabava vas ansambel SLEMI Pridite, veselo bo! 17.30 Levstikova dvorana Osrednje knjižnice Celje Toplo srce Afrike -Malawi predavanje Jane Dular v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura 20.00 Narodni dom Celje Besede miru videoprireditev o notranjem miru Prema Rawata; vstop prost SREDA, 5. 8. 6.30 do 8.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Brezplačen zdrav slovenski zajtrk 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrivnosti letenja: Mavrični balon pravljična ura z Dragico; primerna za otroke od 3. leta starosti 18.00 Velenjska promenada Večer v amfiteatru z glasbo v novo šolsko leto; predstavili se bodo velenjski pevski talenti 19.00 Bergmanova vila Žalec Angelske obljube predavanje Zale Grilc Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava vse naše skrivnosti/All of Our secrets; do 23. 9. Likovni salon Celje: fotografska razstava Ine Niehoff: (seeing) Invisible fireworks; do 31. 8. AQ galerija: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't ride, you don't know; do 31. 12. Galerija erotike Račka: razstava stalne zbirke Grda račka; do 31. 8. Galerija Volk Celje: razstava 20. poletni slikarski ex-tempore Celjske poletne vedute 2018; do 31. 8. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9. Osrednja knjižnica Celje: razstava Mladi za Celje - 40 let avtorja Mojmirja Mosbrukerja; do 31. 8.; Celjski mladinski center: fotografska razstava Simone Mi-klavc Zaujeti trenutki; do 31. 8. Celjska kulturnica: fotografska razstava Blaža Črepinška Svet skozi moj objektiv; do 5. 9. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto klub Štore Steel If you don't know; do 31.12.; razstava Mateja Ocvirka Društva in društveno življenje na območju Občine Štore do 2. svetovne vojne; do 15. 9. Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko delo prof. dr. Toma Korošca; v času odprtosti knjižnice do 30. 9. Večnamenski dom Rimske Toplice: razstava akademskega slikarja rojaka Jožeta Vodlana; v času odprtosti Knjižnice Rimske Toplice do 31.8. Dom kulture Velenje: razstava Staneta Špegla Zmešanke, Stare slike/Nove zgodbe; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: razstava Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, do 31. 8.; fotografska razstava Barbare Kelher; do 31. 8.; razstava popotnika Boruta Koruna Z veslom in s peresom po svetu; do 30. 9.; Galerija Velenje: razstava akademske slikarke Barbare Jur-kovšek Something about views/ Nekaj o pogledih; do 8. 9. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Klopce ljubezni na idiličnih lokacijah Spomin na mladostne ljubezni Če ste se v zadnjih petih letih povzpeli na Dreveni-ško goro na Boču, ste lahko na nekoliko odmaknjenem mestu od pohodnih poti naleteli na klop s srčkom v naslonjalu. Gre za projekt ekipe Klopce ljubezni, ki izdeluje lesene klopi in jih postavlja na izletniške točke z lepim razgledom. Ideja za izdelavo takšnih klopi je po mnenju mizarja Klemna Klevžeta iz Rogaške Slatine nastala čisto nenačrtovano: »Izdelal sem vrtno garnituro za gostinski lokal in ker so mi ostali določeni elementi, sem iz ostankov izdelal posebno klop s srčkom na naslonjalu. Nekaj časa sem klop premikal po dvorišču in iskal primerno mesto, kam bi jo postavil. Nato smo primerno mesto našli s padalci na Dreveniški gori na Boču, od koder skačemo s padalom. Ker je razgled na omenjeni točki odličen, sva s prijateljem tja odnesla prvo klopco ljubezni, ki je tam od maja 2013.« Srce, kot spomin na mladost »Spominjamo se svoje mladosti, ko smo fantje z željo po izkazovanju naklonjenosti dekleta vabili na sprehod in jim kazali razgled. Takrat so se rodile tudi prve ljubezni. S tem smo želeli opozorili na nežnejšo plat moških, saj smo tudi mi romantiki,« je pojasnil Klevže. Poleg prve klopi, ki so jo postavili na Boču, so jih zdaj postavili že pet po ce- Klopce ljubezni lahko najdemo na petih razglednih točkah v Sloveniji. Kmalu bodo obljudena in priljubljena mesta krasile tudi lesene gugalnice za otroke. lotni Sloveniji. »Najbližja je na Donački gori in Lisci, malo bolj oddaljeno lahko najdete na Veliki planini, najdlje smo jo postavili na ploščadi Vogar nad Bohinjem. Kraje za postavitev klopi smo iskali na spletu, saj smo želeli s klopcami opremiti najlepše razgledne točke. Pri izboru so nam pomagali tudi moji >letalski potepi< povsod po Sloveniji,« pravi Klevže, ki je svojo ljubezen do dela z lesom podedoval, saj je mi- zarstvo že dolgo družinska dejavnost. Razširitev ponudbe Klopi, ki so v celoti narejene iz slovenskega macesna in so zaščitene z lanenim oljem, bodo kmalu dobile »mlajše bratce« v nekoliko drugačnih izvedbah. »Kmalu bomo na čisto druge kotičke države postavili večje masivne gugal-nike in manjše gugalnike za otroke. Za razliko od klopi jih bomo postavili na obljudene kraje, kot so parki in jezera. Prvo gugalnico bomo kmalu postavili na Šmarno goro,« pravi Klevže, ki je zaradi velikega zanimanja ljudi za klopi in zaradi navdušenosti nad idejo v svojo ekipo povabil več posameznikov, da zdaj skupaj ustvarjajo in iščejo nove ideje za ustvarjanje z lesom. Klevže še pravi, da so klopi popolnoma naravne, saj »naravi vračamo, kar je njenega«. AH Foto: Klemen Klevže FOTO TEDNA Zmaga na zahtevnem terenu Foto: GrupA Ted ni ko ve ^zaodbe Št. 35 / Leto 73 / Celje, 30. avgust 2018 Z vokalno skupino Kresnice na Triglav« * S konji do boljšega Portret: Irena Friškovec Ko najboljši prijatelji življenja str. 29 str. 30 rešujejo str. 32 26 INTERVJU Nomago za sodobne noi V štirih letih se je v Sloveniji razvil največji ponudnik na področju mobilnosti in potovanj - »Svojim potnikom želimo ponuditi najboljšo uporabniško izkušnjo,« poudarja glavni izvršni direktor mag. Sandi Brataševec Ko je leta 2014 Darko Klarič od Gorenjske banke kupil delnice celjskega Izletnika in postal njegov skoraj stoodstotni lastnik, si najbrž nihče, z izjemo njega samega in njegovih najbližjih sodelavcev, ni predstavljal, v kaj se bo razvila ta njegova »prevozniška avantura«. Ni namreč ostalo le pri Izletniku, saj je kupil še novogoriški Avrigo ter še nekaj drugih avtobusnih prevoznikov, njegova sta tudi Promet Mesec iz Logatca in potovalna agencija STA potovanja. Podjetje, ki je nastalo po teh združitvah, se ne ukvarja le z avtobusnimi prevozi. V štirih letih se je razvilo v največjega ponudnika na področju mobilnosti in potovanj v Sloveniji. Nomago, kot se imenuje združeno podjetje, se ne omejuje le na Slovenijo. Širi se na celotno območju med Benetkami in Dubrovnikom, kjer želi svojim uporabnikom, kot pravi glavni izvršni direktor mag. Sandi Brataševec, ponujati najboljše potovalne izkušnje. Združevanje podjetij pod skupno streho Nomaga še ni končano. Septembra se bo k družbi pripojila agencija STA potovanja, ki je že zdaj v 100-odstotni lasti Nomaga, 1. novembra pa še Avtobusno podjetje Rižana iz Kopra. Letos bodo skupni prihodki Nomaga, ki zaposluje že malo več kot 800 ljudi, znašali 70 milijonov evrov. Prihodki celotne skupine, h kateri sodi še hrvaško avtobusno podjetje Brioni iz Pulja, bodo znašali 80 milijonov evrov, število zaposlenih bo ob koncu leta že skoraj 1.000, pojasnjuje mag. Sandi Brataševec in napoveduje, da bo družba kmalu kupila še avtobusno podjetje v Italiji. Imena še ne more razkriti, gre pa za podjetje z območja Furlanije - Julijske krajine, kjer Nomago že danes opravlja prevoze. Kakšen tržni delež ima Nomago na slovenskem trgu? Ker postajamo ponudnik mobilnosti in potovanj - to je področje, ki povezuje različne storitve, od avtobusnih prevozov do turističnih potovanj - je o tržnem deležu težko govoriti. A res je, da je naš delež pri javnih avtobusnih prevozih zelo pomemben, pri občasnih prevozih postajamo vodilni v Sloveniji, na področju potovanj oziroma turizma smo eden vodilnih ponudnikov. Zakaj ste se odločili za novo ime, zakaj niste obdržali katerega od imen podjetij, ki so se združila v Nomago? Vsaka od prejšnjih blagovnih znamk je bila na svojem območju zelo močna in cenjena, ampak če želimo udejaniti strategijo svojega poslovanja, smo morali ustvariti novo blagovno znamko. Odločili smo se za Nomago. Ime izhaja iz besede nomad, ki za nas predstavlja sodobnega popotnika, »go« smo povzeli iz imena Avrigo, barvi naše nove podobe pa sta nekdanji barvi Izletnika, to sta modra in rumena. Ime se je dobro prijelo, a ne samo med zaposlenimi, tudi med uporabniki. Na vseh avtobusih ga sicer še nismo zamenjali, ampak na trgu se je že prijelo ime Nomago. Vendar ne govorimo le o novi blagovni znamki, ampak o novi kulturi Nomago, z novimi, nadgrajenimi vrednotami, kjer poudarjamo odličnost ponudbe, povezanost in tudi ino-vativnost. Nomago ima tri strateške cilje - integracijo, digitalizacijo in internacionalizacijo. Kako daleč ste pri uresničevanju teh ciljev? Integracija, ki jo uresničujemo s povezovanjem podjetij, je v Sloveniji v glavnem že končana. Tudi na področju digitalizacije, ki pomeni uvajanje novih inovativnih dostopov uporabnikov do naših storitev, smo naredili že veliko. Pri tem nam je tudi povezava z družbo STA potovanja prinesla veliko, Nomago je lahko z njo na področju digitalizacije naredil večji in hitrejši korak, kot bi ga brez nje v tem trenutku bil sposoben narediti. STA potovanja so namreč na tem področju vodilno podjetje v Sloveniji. Skupaj smo že naredili prvi produkt, ki kaže našo usmeritev na področju digitalizacije in potovanj. Gre za tako imenovani Nomago shuttle. V to ponudbo smo vključili vse svoje strateške cilje, to je integracijo, digitalizacijo in internacionalizacijo, vanjo je skratka vključeno vse, kar želimo v prihodnosti početi. Ljubljano smo povezali z italijanskima letališčema v Benetkah in Trevisu. Naši avtobusi vozijo tja in nazaj petkrat na dan. Ponudba ima digitalno platformo, kar pomeni, da lahko vsak na spletu rezervira in plača sedež na avtobusu. Dunaja in naprej do Bratislave že poskrbeli s pomočjo Flixbusa, za katerega opravljamo prevoz na tej progi. Ob tem moram poudariti, da pri nas ni vzhoda ali zahoda, saj je cilj Nomaga delovati na celotnem območju Slovenije in regije Alpe-Adria. Dokaz za to so tudi subvencionirane vozovnice za dijake in študente, ki jih prodajamo za vso Slovenijo, tudi na spletu in naši mobilni aplikaciji. Pri tem ne gre samo za vozovnice na linijah, kjer vozijo naši avtobusi, temveč za vse ponudnike, ki so vključeni v integrirani javni potniški promet. Upamo, da smo s tem skrajšali vrste pred okenci ter dijakom in študentom ponudili boljšo storitev. Lahko kmalu pričakujemo še kakšno novo Nomagovo storitev oziroma ponudbo? Ker k mobilnosti sodi tudi kolesarstvo, smo že lani pridobili zastopanje mednarodne ponudbe NextBike za celotno Slovenijo. Next Bike je prisoten že v mnogih državah po »Izzivov je bilo res veliko, saj smo morali združiti podjetja z različnimi kulturami in različnimi poslovnimi usmeritvami.« Poleg tega gre pri tej ponudbi za povsem nov pristop do uporabnika. Storitev na avtobusu je nadstandardna, saj ponujamo tudi tako imenovane »first class« sedeže, brezžično spletno povezavo in poseben kotiček za družine. Poleg te neposredne povezave, s katero želimo potnike v najkrajšem času prepeljati do obeh italijanskih letališč, smo Ljubljano z manjšimi avtobusi povezali tudi z Brnikom. V naslednjem koraku jo bomo povezali tudi z letališčem v Trstu, podobno storitev v duhu naše internacionalizacije načrtujemo kar na celotnem območju med Benetkami in Dubrovnikom. Pri tej ponudbi skrbite le za Ljubljano. Kaj pa potniki z območja vzhodne Slovenije, ki sta jim bližji letališči v Gradcu in na Dunaju? Začeli smo v Ljubljani, ker je tam pač največ potreb po tovrstnem prevozu. To je bil le prvi korak. Sicer pa smo za povezavo do svetu in v naslednjih mesecih bomo izposojo koles uvedli tudi pri nas. Naš cilj na področju mobilnosti je namreč uporabnika prepeljati od praga do praga, začetek poti pa se lahko začne tudi s kolesom. Lahko napovem, da bo Celje prvo mesto, ki ga bomo vključili v sistem NextBike. Ponudba bo približno takšna, kot jo imajo v Ljubljani že nekaj časa, vendar je tam ponudnik nekdo drug. Prednost tega sistema je, da ga lahko tisti, ki se vanj vključijo, uporabljajo tudi v drugih državah. Zaenkrat bodo v naši ponudbi le navadna kolesa, kasneje se bomo prilagodili željam uporabnikov. Ko ste že omenili Celje - kako daleč ste z mestno oblastjo pri dogovorih o podelitvi koncesije za organizacijo lokalnega prometa? Bili smo edini, ki smo se prijavili na razpis, zdaj čakamo na odločitev naročnika in upamo, da bomo izbrani. Želimo si, da bi INTERVJU 27 made bil postopek čim krajši in bi Celje lahko še letos dobilo svoj nov mestni promet, ki bo ekološko med najbolj naprednimi v Sloveniji. Na podoben razpis čakamo tudi v Novi Gorici, kjer naj bi se za razliko od Celja, ki bo imelo avtobuse na plinski pogon, odločili za električna ali hibridna vozila. Ste že sami kupili kaj električnih ali vodikovih avtobusov? S strateškimi partnerji sodelujemo pri pridobivanju evropskih sredstev za sofinanciranje nakupa električnih avtobusov in polnilnic. Vključeni smo v projekt Edison, s pomočjo katerega želi Slovenija postati testno območje za nove tehnologije električne mobilnosti. Glede uporabe takšnih avtobusov so omejitve predvsem pri dosegu, ki je 150 do 200 kilometrov. S pomočjo tehnologije hitrega polnjenja se bo doseg avtobusov povečal, vendar je treba prilagoditi infrastrukturo. Tu bo morala svojo vlogo odigrati tudi Združevanje podjetij pod skupno streho Nomaga še ni končano. Septembra se bo k družbi pripojila agencija STA potovanja, ki je že zdaj v 100-odstotni lasti Nomaga, 1. novembra pa še Avtobusno podjetje Rižana iz Kopra. država. Zato je trenutno največ možnosti za vpeljavo e-avtobusa predvsem v mestnem prometu, kjer so krajše linije, vmes pa se lahko avtobus polni. Nakup e-avtobusov bo za podjetje zagotovo velik izdatek. Seveda bo. Še zlasti na začetku, dokler se proizvodnja ne bo razširila in dokler ne bodo ob večji konkurenci proizvajalci znižali cene. Za primerjavo: zdaj električni avtobus stane več kot 300 tisoč evrov in navadni približno 160 tisoč evrov. Vendar se zavedamo, da bomo to tehnologijo morali začeti čim prej uporabljati. Vendar, kot sem že dejal, bo veliko odvisno od države. Naslednje leto bo država objavila nov razpis za izvajalce v javnem potniškem prometu in pričakujemo, da bo ministrstvo za infrastrukturo do decembra 2019 izbralo nove koncesionarje. Pri tem si želimo večje standarde dostopnosti za potnike, vključevanje električnih avtobusov, večjo pogostost prevozov in tudi nižje cene javnega potniškega prometa ter poenotenje cen železniških in avtobusnih prevozov. Upamo, da bo država dala prednost avtobusom pred avtomobili in z nižjimi cenami povečala število potnikov v avtobusih. To bo najbrž zelo težko. Seveda bo težko, ampak začeti mora država, med drugim tudi z drugačnim plačevanjem potnih stroškov celotni javni upravi. Dokler bo plačevala kilometrino namesto vrednosti vozovnice, se nihče ne bo hotel odpovedati avtomobilu. Seveda bo država morala povečati tudi obseg javnega potniškega prometa. Število kilometrov je že nekaj desetletij nespremenjeno, kar tudi pomeni, da nam, ki izvajamo to javno gospodarsko službo, že ves čas namenja enak znesek. Če bi se povečal obseg javnega potniškega prometa, bi bilo zagotovo tudi več povezav med podeželjem in mesti. Vsekakor bi jih bilo več. Poleg tega bi povečan obseg javnega potniškega prometa prinesel tudi veliko drugih pozitivnih učinkov. Če bi podeželje imelo boljše povezave z večjimi mesti, bi bilo na cestah manj avtomobilov, kar bi pomenilo manj parkirišč v mestih, manj zastojev, manj obremenitev cestišč in tudi manj izpustov. Bilo bi tudi manj nesreč, saj je statistično gledano vožnja z avtobusi varnejša od vožnje z avtomobili. Če bi bilo manj nesreč, bi bilo manj bolniških odsotnosti, za katere zdaj daje država zelo veliko denarja. Javni potniški promet bi morali v Sloveniji gledati širše, predvsem bi se država »Lahko že napovem, da bo Celje prvo mesto, ki ga bomo vključili v sistem NextBike. Prednost tega sistema je, da ga lahko tisti, ki se vanj vključijo, uporabljajo tudi v drugih državah. Zaenkrat bodo v naši ponudbi le navadna kolesa, kasneje se bomo prilagodili željam uporabnikov.« morala vprašati, koliko bi lahko prihranila, če bi ga dobro organizirala. Razvite države to že vedo, saj drugače ne bi namenjale tolikšne skrbi javnemu potniškemu prometu. Pričakujete, da bo državni razpis za podelitev koncesij v javnem potniškem prometu takšen, kot si ga želite prevozniki? Upamo, da bo res. Saj v Nomagu nismo edini, ki želimo uporabnikom ponuditi čim boljšo storitev. Kako blizu ste pravzaprav v Nomagu svojemu cilju, da bi bili najboljši? Bom odgovoril kar v našem žargonu - smo na dobri poti. Vemo, kaj je naš cilj, in zavedamo se tudi, da nas do tega cilja čaka še kar nekaj ovinkov. Vendar imamo dobro Ne, prav nasprotno. Ves čas povečujemo število zaposlenih. Potrebujemo nove izobražene kadre, da bomo lahko dosegali svoje cilje. Iščemo specialiste za informacijsko tehnologijo in digitalni marketing ter nove načine prodaje. Iščemo tudi voznike. Imate pri zaposlovanju novih voznikov kaj težav, saj je znano, da ljudi s tem poklicem v Sloveniji ni dovolj? Res je voznikov v Sloveniji že od nekdaj premalo. Da bi jih pridobili, smo najprej poskrbeli za boljše pogoje dela v podjetju. Že aprila smo s sindikatom podpisali novo podjetniško kolektivno pogodbo, s katero zaposlenim zagotavljamo najboljše pogoje dela v naši dejavnosti. Aktivno iščemo nove kadre »Vemo, kaj je naš cilj, in zavedamo se tudi, da nas do tega cilja čaka še nekaj ovinkov. Vendar imamo dobro osnovo in zelo sposobne kadre, ki izvirajo iz različnih okolij.« osnovo in zelo sposobne kadre, ki izvirajo iz različnih okolij. Prav ta raznolikost in izkušnje, ki jih prinašajo s seboj, so bogastvo in naš potencial, ki na trgu pomenijo našo konkurenčno prednost. Imamo jasno vizijo o tem, kam želimo priti in na kakšen način, pri čemer se zavedamo, da gre svet na področju digitalizacije in prevozov naprej. Zato skrbno spremljamo vse novosti in jih tudi uvajamo, saj želimo svojim potnikom ponuditi najboljšo uporabniško izkušnjo. To najbrž pomeni, da je področje razvoja v vašem podjetju zelo pomembno. Podjetja, ki so se združila v Nomago, niso imela razvojnih oddelkov. V novi družbi zaseda razvoj zelo pomembno mesto, ves čas zaposlujemo kadre s področja informatike, česar v preteklosti ni bilo. Zavedamo se, da prihodnost ni samo v avtobusnih prevozih, temveč v celoviti storitvi mobilnosti, ki jo podpira informacijska tehnologija. V podjetju imamo zato kar nekaj strokovnjakov, ki nam bodo omogočili razvoj teh produktov. Kateri je naslednji, s katerim boste razširi in obogatili svojo ponudbo? Idej imamo res ogromno, vendar vsega ne moremo ponuditi naenkrat, saj smo že v zadnjem letu naredili zelo veliko. Če pogledamo samo združevanje - to ni enostaven proces, ki bi bil končan v kratkem času, Nomago je namreč zrasel v zelo veliko podjetje. Ampak zaenkrat lahko rečem, da gremo v pravo smer. Koliko ljudi zdaj dela v Ljubljani, kjer je sedež podjetja? Prostora imamo za 60 delovnih mest, vendar še niso vsa zasedena. Želimo ostati lokalno prisotni v treh regijskih centrih - vzhodnem, zahodnem in osrednjem - ter v poslovalnicah po Sloveniji. Vodje podpornih služb so v Ljubljani, ekipa je tudi v Novi Gorici in Celju, ker bi sicer izgubili pristen odnos s strankami. Za takšno organizacijsko strukturo smo se odločili tudi zato, ker ne želimo izgubiti dobrih kadrov. To pomeni, da zaradi združevanja ni bilo odpuščanj? in odziv do zdaj je bil dober. Ker se nenehno širimo, potrebujemo vedno več voznikov. Tudi v Celju jih bomo potrebovali, če se bo razpis o organiziranju mestnega potniškega prometa končal tako, kot pričakujemo. Zato vabim voznike, ki želijo delati v podjetju, kot je Nomago, naj se nam pridružijo. Poleg dobrih pogojev dela nudimo tudi stalno izobraževanje, saj se zavedamo, da brez pravih in zanesljivih voznikov tudi najboljši avtobus pri potnikih ne pusti dobrega vtisa. Nomago združuje veliko podjetij, vsako od njih ima svojo zgodovino, drugačno poslovno kulturo. Kako vam je uspelo vse to združiti pod skupno streho? Izzivov je bilo res veliko, saj smo morali združiti podjetja z različnimi kulturami in poslovnimi usmeritvami. Poleg nove podjetniške kolektivne pogodbe smo morali vzpostaviti novo organizacijo dela, poenotiti IT-sisteme ter poenotiti in tudi prenoviti nekatere procese dela. Poskrbeli smo tudi za celostno podobo novega združenega podjetja Nomago in tudi postavili nov sedež podjetja. Brez ustrezne komunikacije tako do zaposlenih kot do vseh naših strank in dobaviteljev nam ne bi uspelo. Vse to je bilo mogoče le z dobro ekipo sodelavcev, ki je bila izbrana iz vseh združenih podjetij. Dela imamo še veliko, ne samo letos, ko moramo še dokončati pripojitev STA potovanj in podjetja Rižana, ampak tudi v prihodnjem letu, da bomo lahko dosegli vse strateške cilje, ki smo si jih postavili. Ko ste že omenili STA potovanja in dobro ekipo sodelavcev - glede na to, kdo je bil ustanovitelj in lastnik tega podjetja, bi lahko rekli, da imamo Celjani vendarle nekoga svojega v vrhu Nomaga? Res je, zdaj že nekdanji lastnik tega podjetja Marjan Beltram, ki je zdaj v Nomagu izvršni direktor za turizem, izhaja iz Celja. V Celju pa je tudi sedež naše vzhodne regije, kar pomeni, da ima Nomago v vašem mestu močne korenine. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA A »Pri nas živijo pridni in delavni ljudje« __ Območje današnje občine Rogatec je v 19. stoletju predstavljalo center kamnoseške obrti. Danes je Rogatec obmejna občina, v kateri na štiridesetih kvadratnih kilometrih živi malo več kot tri tisoč ljudi. Čeprav je Rogatec ena manjših slovenskih občin, so iz občinskega proračuna financirali nekaj in-frastrukturnih novosti in namenili veliko denarja razvoju turizma. »Ravno avgusta se končujejo dela na parkirišču za avtodome. Omenjen projekt izvajamo v sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah. V Rogatcu bomo zagotovili štiri parkirna mesta za avtodome, saj se veliko turistov ustavi v našem kraju in parkira avto-dome pred občinsko stavbo ali muzejem na prostem,« je pojasnil dolgoletni župan Martin Mikolič. Pri tem je občina v preteklem letu uresničila večino projektov, predvidenih v dvoletnem občinskem proračunu, je pojasnil Mikolič: »Pred kratkim smo na malonogometnem igrišču pri športnem parku položili novo umetno travo. Na športni park smo v občini posebej ponosni, saj razpolagamo z moderno športno infrastrukturo. K nam prihajajo na fizične priprave tudi ugledni prvoligaši iz tujine. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič Edina težava je, da ne razpolagamo z nastanitvenimi kapacitetami, zaradi česar športniki bivajo v sosednjih občinah. In to želimo spremeniti. V teh dneh smo pričeli urejati parkirišče pri Vaško-gasilskem domu Do-načka Gora. Pomembna občinska naložba je bila tudi gradnja nove ceste Cerije, kjer smo v sodelovanju s Slovenskimi državnimi gozdovi uredili lokalno cesto v dolžini 1,4 kilometra, celotna investicija je stala malo več kot sto tisoč evrov, od tega je občina financirala dvajset tisoč evrov.« Katere občinske projekte še načrtujete za izboljšavo kakovosti življenja v občini? Pomemben projekt je tudi nakup zgradbe pri konjušnici v Rogatcu. Gre za 90 tisoč evrov vredno zgradbo s pripadajočim zemljiščem.Dokumentacija je trenutno na ministrstvu za finance, saj čakamo na odobritev kredita. Eden pomembnejših pro- za izvajalca, vendar so bile glede na našo finančno zmogljivost ponudbe previsoke. Projektant je pred kratkim izdelal izračune, s katerimi bomo poskušali znižati stroške in uresničiti projekt. V Rogatcu razpolagate s kar nekaj prostori kulturne dediščine in naravnimi danostmi. Kaj v občino privabi največ turistov? Predvsem so vsebine, ki jih vnašamo v prostore kulturne dediščine, tiste, ki privabljajo ljudi. Muzej ali določen grad si ogledaš enkrat, vsebine pa so tiste, ki se ves čas spreminjajo. Številne delavnice nudimo na dvorcu Strmol in v muzeju na prostem, kjer so zaposleni letos izvedli številne strokovne ekskurzije, na dan nas je obiskalo tudi do deset avtobusov ljudi. Na dvorcu Strmol imamo rokodelski center, v muzeju na prostem pa izvajamo kamnoseško delavnico. Za vse aktivnosti skrbi Javni zavod za turizem, kulturo in razvoj. Kako bi z nekaj besedami opisali svoje občane? V občini živijo pridni in delavni ljudje. Skoraj vsak občan je odvisen od službe, saj nimamo veliko večjih kmetov, vendar ima vsako gospodinjstvo nekaj živine ali zemlje, ki jo z veseljem obdeluje. Občani znajo med seboj sodelovati in se prostovoljno vključevati v različne aktivnosti. Želim si, da bi v tem tempu medsebojnega sodelovanja nadaljevali. AH Foto: Občina Rogatec jektov bo tudi rogaška obvoznica. Promet, ki trenutno vodi skozi trško jedro, želimo preusmeriti na obvozno cesto ob vodotok Draganja. Projekt je vključen v načrte razvojnih programov državnega proračuna. Kdaj točno bomo z izvajanjem projekta tudi začeli zaradi urejanja dokumentacije še ni znano. Prav tako še ne vemo točnega datuma za gradnjo novega vrtca. Projektno dokumentacijo smo že uredili in izdali razpis Znani občinski nagrajenci V Občini Rogatec bodo na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki ga bodo obeležili prihodnjo soboto, podelili tudi občinska priznanja najbolj zaslužnim v občini. Podelili bodo denarno nagrado v vrednosti šeststo evrov, priznanje in dve plaketi. Denarno nagrado bo prejela Lovska družina Rogatec, ki je lani praznovala 70-letnico obstoja, njeni člani pa skrbijo za ohranjanje narave in ravnovesja v njej. Priznanje občine bodo podelili Konjeniškemu klubu Strmol, ki s svojo dejavnostjo veliko pripomore k turistični promociji kraja. Plaketo bosta dobila nekdanja vzgojiteljica Jožica Brezinščak in gasilec Zvonko Vražić. Brezinščakova je v času poklicnega udejstvovanja, tudi kot pomočnica ravnatelja Vrtca Rogatec, veliko postorila za otroke v občini, kasneje, ko se je upokojila, pa je postala aktivna predvsem v društvenih dejavnostih v občini. Vražić bo prejel plaketo zaradi dolgoletnega dela in soustvarjanja v Krajevni skupnosti Dobovec in prizadevnega dela kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Dobovec. AH Z rogaško obvoznico bi razbremenili ozko trško jedro. Foto: Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec Državna cestna projekta ROGATEC - Kmalu bodo v občini na regionalnih cestah uredili pomembna cestna odseka, ki ju bo v celoti financirala Direkcija za infrastrukturo Republike Slovenije. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je vesel, da so bile njihove prošnje uslišane, saj gre za ureditev cestne infrastrukture, ki vodi do mejnega prehoda Dobovec, ki je predvsem poleti močno obremenjen. »V Dobovcu bomo začeli graditi nov pločnik, dolg 1,2 kilometra. Ob njem bomo uredili še javno razsvetljavo in zgradili novo avtobusno postajo s parkirišči. V naselju bomo uredili tudi državno cesto, ki bo omogočala vožnjo s hitrostjo 90 kilometrov na uro.« Za omenjen odsek bo direkcija namenila približno 1,7 milijona evrov, dela bo izvajalo podjetje Gaal iz Podčetrtka. »Obenem bomo uredili še cesto od križišča v Rogatcu do odcepa za Žahenberc. Trenutno zbiramo ponudbe izvajalcev za preplastitev ceste v dolžini 1,6 kilometra, saj je cesta v zelo slabem stanju. Uredili bomo še prehod za pešce, ki je pomemben za varen prehod otrok čez cesto,« je še povedal Mikolič. Vrednost slednjega projekta je ocenjena na približno pol milijona evrov. AH NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Krtačenje konj in čiščenje staje sta del vsakdana v konjušnici. ubu prostovoljno pomaga približno deset ljudi. »Konji dobro vplivajo na samozavest« S konji do boljšega življenja Dobitnik letošnjega priznanja Občine Rogatec ob občinskem prazniku je Konjeniški klub Strmol, ki ima dolgo tradicijo izvajanja tečajev jahanja in dopolnjuje turistično ponudbo kraja. Od letošnjega januarja izvaja tudi terapijo s konji za otroke s posebnimi potrebami. V Konjeniškem klubu Strmol, ki ima prostore v Konjeniškem centru Rogatec, trenutno domuje šestnajst konj. Trije so v lasti kluba, preostali imajo zasebne lastnike. Klubski konji imajo vsako leto drugega »botra«. Kot je pojasnila inštruktorica - asistentka in zaposlena v klubu Renata Kurej, dobi konj vsako leto svojega skrbnika, ki zanj skrbi, kot bi bil njegov. Tako se predvsem mladi učijo o tem, kaj je potrebno za dre-suro konj in njihovo oskrbo. V klubu prostovoljno pomaga približno deset ljudi. Dvakrat letno izvedejo tudi delovne akcije in temeljito očistijo hlev ter okolico. Klub je od leta 2017 registriran kot športni klub, ukvarja se pretežno z dresurnim jahanjem. Financira se iz denarja, ki ga zasluži z izvajanjem šole jahanja, z najemnino boksov in s sredstvi, ki jih nameni občina, ter z raznimi tabori, vodenim in s terenskim jahanjem ter z animacijami za otroke. S ponijem Reni se udeležujejo najmlajši, stari od štiri do deset let tekmovanj »Pimp my pony«, kar pomeni, da gre za urejanje, ličenje in okraševanje ponija. Terapije za ljudi s posebnimi potrebami »Zametki terapije pri nas segajo daleč nazaj. Pred leti je v klub prihajal fant s posebnimi potrebami, ki ga je predsednik kluba Vili Buk-šek pogosto dal na konja. Uradno smo s terapije začeli izvajati v januarja letos, pod vodstvom Tatjane Lavrič, zdravnice splošne medicine v Rogaški Slatini,« je pojasnila Kurejeva. Prve terapije so sicer izvedli že pred dvema letoma, vendar v manjšem številu. »Prvo leto smo opravili trideset terapij, lani 189, letos v prvi polovici leta že 160. To pomeni, da se terapija obrestuje in se posamezniki vračajo. Vztrajam pri tem, da ne delamo površno, ampak strokovno, kolikor nam konji in kader, s katerim razpolagamo, dopuščajo,« je pojasnila Tatjana Lavrič, ki je velika ljubiteljica konj. Prvič je sedla v sedlo pri 38 letih, Otroci se na urah terapije tudi zabavajo. vendar ga od takrat ni zapustila, trenutno je tudi lastnica dveh konj. Zdravnica si je v sodelovanju s predsednikom Bukškom zaradi želje, da bi storila nekaj dobrega za ljudi, ogledala terapije s konji v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius Kamnik in bila tako navdušena, da je terapije že- Del konjeniške ekipe sta tudi dva psa pasme mejni ovčar, ki skrbita za red v hlevu. lela tudi v Rogatcu. V klubu sodelujejo tudi s fiziotera-pevtko Moniko Zadnikar, ki je v Sloveniji trenutno med najboljšimi izvajalci terapije s konji. »Terapija učinkuje, saj je gibanje konja v koraku precej podobno hoji človeka. Kadar je oseba s posebnimi potrebami na konju, posnema gibanje živali in se v svojem lastnem ritmu giblje. Četudi posameznik ničesar ne počne, se medenica ves čas giblje. Obenem osebam sedenje na konju dvigne samozavest in to je tisto, kar ogromno šteje,« je pojasnila Lavričeva. Pozitivni rezultati dajejo motivacijo Lavričevo za delo motivirajo predvsem vidni napredki pri ljudeh s posebnimi potrebami. »Spomnim se, ko so majhno deklico starši dobesedno prinesli na terapijo. Zdaj lahko sama prikoraka do konja, saj je pridobila samozavest in z gibanjem utrdila telo. Prav tako imamo študentko, ki hodi na terapije in pravi, da brez stika s konji ne bi uspešno končala prvega letnika študija, saj je z ježo pridobila vztrajnost, okrepila telo in postala bolj samozavestna. Ure na konju so do zdaj pomagale prav vsakemu, ki se jih je udeležil,« je pojasnila Lavričeva. Trenutno terapije obiskuje več kot dvajset ljudi. »Želeli bi nuditi brezplačne terapije« Tako Lavričeva kot Ku-rejeva si želita, da bi lahko terapijo nudili brezplačno. »Ura terapije stane dvajset evrov, in ker vemo, da si marsikdo tega ne more privoščiti, si želimo, da bi zbrali več donacij in s tem nudili terapije ceneje ali zastonj. Vsako leto se trudimo znižati ceno s pomočjo sponzoriranih sredstev. Veseli smo, da Zveza Sožitje svojim članom plača uro terapije mesečno,« je pojasnila Lavričeva. »Z dodatnimi izobraževanji, tudi o tem, kako izbrati primernega konja za terapijo, poskušamo terapije izvajati čimbolj strokovno, da pomagamo ljudem s fi- zičnimi in psihičnimi težavami.« Nova lastnica prostorov V Občini Rogatec že nekaj časa urejajo dokumentacijo za nakup Konjeniškega centra Rogatec. Za odkup prostorov od trenutnega lastnika Franca Žeraka bo občina najela kredit pri ministrstvu za finance, saj je zgradba s pripadajočim zemljiščem vredna 90 tisoč evrov. S tem želijo v občini dopolnili turistično ponudbo. Ker občina ne razpolaga z nastanitvenimi kapacitetami, v občinski upravi razmišljajo, da bi z preureditvijo konjeniškega centra tudi to spremenili. »Po pogovorih z Občino Rogatec razmišljamo o ureditvi prenočišč nad gostinskim delom. Poleg ureditve prenočišč načrtujejo še razgledno teraso, s katere bi lahko obiskovalci opazovali dogajanje v klubu,« je načrte pojasnila Kurejeva. ANJA HOHLER Foto: GrupA Družinska zdravnica Tatjana Lavrič se je na konja prvič povzpela pri 38 letih. 30 INTERVJU »Ko te hmelj enkrat opraska, te za vedno« Nekdanjo predsednico Krajevne skupnosti Bevče Ireno Friškovec za svojo vzeli spodnjesavinjski hmeljarji V času, ko po Spodnji Savinjski dolini zadiši hmelj in ko zaslišimo obiralne stroje ter je na cestah mogoče opaziti številne traktorje s polnimi prikolicami hmelja, je Irena Friškovec zagotovo ena najbolj primernih sogovornic. Kljub temu da že skoraj tri desetletja živi v Bevčah pri Velenju, jo imajo za svojo spodnjesavinjski hmeljarji. Brez gospe v zelenem, kot se je marsikomu vtisnila v spomin, namreč ne minejo pomembnejši hmeljarski dogodki in opravila. Kot strokovnjakinja za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje ima odgovore na številna vprašanja o hmelju in je s tem v pomoč njegovim pridelovalcem. »Vreme je oblikovalo tudi letošnjo letino hmelja. Visoke temperature konec aprila in maja so predvsem vplivale na rast in razvoj savinjskega goldinga, ki je zacvetel zelo zgodaj, skoraj mesec prej kot ponavadi. Zaradi ozkih in nerazraščenih rastlin je pridelek manjši. Ostalim poznim sortam, kot sta aurora in celeia, je zelo koristilo ugodno julijsko vreme. Ti nasadi so lepši, rastline so se dobro razrasle in imajo dober cvetni nastavek. Pri teh sortah lahko računamo na normalno letino,« o letošnji letini pravi Irena Friškovec. Vremenske razmere skoraj vsako leto krojijo letino hmelja. Če bi znali čarati, čelu z dr. Andrejo Čerenak, ki je razvil kar nekaj novih dišavnih sort hmelja. Potrebe na trgu namreč narekujejo, da je poleg tega, da je sorta odporna na bolezni in podnebne spremembe, dobrodošlo tudi, da sorta hmelja v pivu razvije poleg prijetne tradicionalne hmeljne arome tudi prijetne dišavne note -po ananasu, meloni, citrusih ... So hmeljarji dovolj pogumni, da posadijo novejše sorte? Letos je z novimi sortami (styrian gold, styrian wolf, styrian eureca, styrian kolibri, styrian cardinal) posajenih osem odstotkov hmeljišč. Ali se hmeljarji odločajo zanje, je odvisno od tega, če jih lahko prodajo. Pridelava hmelja je, če se le da, vezana na dolgoročne pogodbe. Hmeljarjem svetujemo, naj imajo za večino pridelka sklenjene pogodbe in naj samo z majhnim deležem svojih površin ostajajo na prostem trgu. Ni še tako daleč nazaj, ko smo govorili, v kakšni krizi so slovenski hmeljarji, ker se je povpraševanje po hmelju na svetovnem trgu naenkrat povsem zmanjšalo. Letos hmelj prideluje 121 hmeljarjev. Je to več ali manj kot pretekla leta? Zadnja tri leta število hmeljarjev ponovno narašča, povečujejo se tudi hmeljišča. Na Koroškem je celo nekaj novih hmeljarjev, ki so se s hmeljem začeli ukvarjati brez ka- kakšno bi moralo biti vreme, da bi imel hmelj idealne razmere za rast in razvoj? Seveda bi bilo to vreme brez toče, ki je na žalost tudi letos krojila usodo hmeljarjem na območju Ormoža in Ptuja. A tudi Savinjska dolina ni bila brez nje, še posebej okolica Vranskega. Za hmelj so ugodne maksimalne dnevne temperature do trideset stopinj Celzija brez izrazitih temperaturnih skokov, ki jih težko prenašamo že ljudje, kaj šele nezaščitene rastline, ki so na prostem izpostavljene žgočemu soncu. Zadostna količina dežja v zadnjih letih zaradi sistemov namakanja, s katerimi so opremljena že skoraj vsa hmeljišča, ne igra več tako pomembne vloge. So morda novejše sorte hmelja prilagojene podnebnim spremembam v zadnjih letih, ko so ta dnevna nihanja temperatur še posebej izrazita? Naša najstarejša sorta hmelja - savinjski golding - ki se je razvila iz angleške sorte fuggle in so jo kot prvo zasadili v Spodnji Savinjski dolini, najtežje prenaša te spremembe. Vse ostale sorte je razvil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Od prvih sort z oznako A iz začetka 70. let prejšnjega stoletja se je ohranila aurora. Desetletje kasneje se je od sort B obdržal bobek in v 90. letih od sort C celeia. V zadnjih letih je zelo uspešen mladi rod žlahtniteljev na kršnekoli predhodne hmeljarske tradicije. A če sedanje število hmeljarjev primerjamo s stanjem pred nekaj desetletji, jih je danes bistveno manj. Nekoč v Spodnji Savinjski dolini skoraj ni bilo kmetije, ki ne bi imela vsaj nekaj hmelja. Še leta l993 je bilo v Sloveniji 496 hmeljarjev, pred dvajsetimi leti še 343 hmeljarjev, ki so imeli v povprečju manjše površine, posajene s hmeljem. Slovenski hmelj je v tujini zelo cenjen. Torej je zelo velik uspeh, da je Evropska komisija že lani zaščitila štajerski hmelj. Že savinjski golding je ponesel sloves slovenskih aromatičnih sort po svetu, zato je zaščitena geografska označba res velik uspeh. Slovenskim hmeljarjem jo je v skladu s specifikacijo uspelo pridobiti po nekaj letih prizadevanj. Hmelj so sicer po njenih smernicah pridelovali že tri leta pred evropsko zaščito, a je kakovost do uradnega priznanja Evropske komisije veljala le v Sloveniji. To je bilo zelo pomembno, ker je komisija zaščito potrdila lani tik pred obiranjem hmelja in tako je lahko bila že vsa lanska letina označena z zaščiteno geografsko označbo. Spodnjesavinjski hmeljarji so vas vzeli za svojo, čeprav že več desetletij živete v Bevčah pri Velenju. Kako vas je pot zanesla tja? V Bevčah v Velenju živim od leta 1990, ko sem se poročila. Otroštvo sem preživela v Gotovljah v Spodnji Savinjski dolini in tako vedno rečem, da imam to srečo, da hodim v službo domov. Imeli smo manjšo kmetijo, a hmelja nismo več pridelovali, zato sem ga vse do študija spremljala od daleč. Z njegovim obiranjem in s pregledovanjem nasadov sem se prvič srečala kot štipendistka Hmezad Kmetijske zadruge Savinjska dolina, ko sem v času počitnic opravljala prakso. Ste se takrat zavedali, da bo hmelj postal tako pomemben del vašega poklicnega življenja? Nikakor ne. Kljub temu da sem bila doma iz Spodnje Savinjske doline, si nisem ravno predstavljala, da bom delala s hmeljem. Bliže so mi bili koruza in žita. Po študiju se je Hmezad Kmetijska zadruga Savinjska dolina že znašla v težavah, zato sem morala službo iskati drugje. Priložnost se mi je ponudila na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer sem pripravništvo opravljala pri dr. Kraljevi, mami vseh teh starih sort hmelja. Starejši hmeljarji pravijo, da ko te hmelj enkrat opraska, te opraska za celo življenje, kar lahko le potrdim. Avgusta in septembra zagotovo ne počivate. Poleg obiranja so v tem času tudi številne prireditve. Brez vas ni Dneva hmeljarjev v Braslovčah. Z leti se človeku naloge kar kopičijo. Že od začetka sem članica Združenja hmeljarjev Slovenije, ki se je nekoč imenovalo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Na svečani seji v Braslovčah predstavim aktualno letino, na etnološki prireditvi pomagam pri pripravi povorke, v kateri sodelujejo člani Društev podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Društva podeželske mladine Tabor. Delo z mladimi mi je namreč v veliko veselje. Na eni strani pomagate in spodbujate mlade hmeljarje, na drugi strani ste tudi desna roka hmeljarskega viteza Janeza Oseta. Kako dolgo že sodelujete z njim? Z njim sodelujem že zelo dolgo. Janez Oset ima toliko energije, da bi bilo kar greh, če mu ne bi pomagali in skupaj izvedli dogodkov. Tako kot smo lani uspešno pod streho spravili zaščiteno geografsko označbo hmelja, verjamem, da bomo prihodnje leto uspešno izvedli tudi svetovni hmeljarski kongres. Takšni projekti potrebujejo osebo, da jih vodi in k sodelovanju pritegne še vse ostale. Janez Oset to zagotovo je. Mi mu sledimo in pomagamo po svojih najboljši močeh. Se že pripravljate na kongres, ki bo prihodnje leto? Seveda. Takšna prireditev zahteva veliko organizacije. Združenje se na kongres pripravlja že od lani. Zavedati se moramo, da je bil prejšnji kongres v Sloveniji leta 1992 in da je prav, da se ponovno pokažemo kot dobri organizatorji in da slovensko hmeljarstvo predstavljamo takšno, kot dejansko je, torej dobro in primerljivo z evropskim. Še prej morate pod streho spraviti Hmeljarski likof, ki je zadnji dve leti združen s Savinjskim Oktoberfestom v Žalcu. Prav je, da se te prireditve ne podvajajo. Na soboto je najprej Hmeljarski likof s Savinjskim Oktoberfestom v Žalcu, na nedeljo pa še na Koroškem, kjer je deset hmeljarjev. V tem času mi res ni dolgčas. Vaši sokrajani v Bevčah pravijo, da ste zelo velikodušna oseba, ki zelo rada pomaga, in da nikoli ne odklonite pomoči. Kaj pravite no to? »Otroštvo sem preživela v Gotovljah v Spodnji Savinjski dolini in tako vedno rečem, da imam to srečo, da hodim v službo domov.« Rada živim v Bevčah. Vesela sem, da so me sprejeli. Naša družina ima žalostno izkušnjo. Povsem na začetku, ko sem se poročila, nam je pogorela hiša. Takrat so nam Bevčani vsi zelo velikodušno priskočili na pomoč. Če danes lahko le delček tega povrnem, je še kako prav. Res je tudi, da če živiš v majhni vasici s približno tristo prebivalstvi, mora za dobro vzdušje v kraju skrbeti prav vsak. V takšnem kraju pomembno mesto predstavlja tudi cerkev, v kateri ste prav tako zelo aktivni. Je res, da brez vas ne bi bilo nobene prireditve? Delam tisto, kar mi je blizu. Vključujem se tudi v delo v župniji. V kraju nimamo niti gostilne, cerkev je poleg večnamenskega doma vse, kar imamo, zato je tudi središče našega nedeljskega druženja. Trudimo se, da so naša bogoslužja lepa. Lani smo v cerkvi imeli koncert argentinskega pevca Luka Debevca Mayerja, ki je bil v Argentini nekaj let zapovrstjo razglašen za najboljšega opernega pevca. Da smo lahko to doživeli v tako majhnem kraju, smo bili lahko veseli. Nenazadnje se nas vsako leto zbere približno šestdeset Bevčanov, ki se nato skupaj odpravimo na izlet. Je morda to vaša zapuščina vodenja krajevne skupnosti? Več kot deset let ste bili namreč tudi predsednica krajevne skupnosti. Tako je. V soorganizaciji s PGD Bevče, članica katerega sem, smo se takrat prvič odpravili na izlet in to jesensko druženje ohranjamo še danes. Vodenje krajevne skupnosti je bilo dodatno delo, a je bilo po drugi strani tudi lepo opravljati to funkcijo v kraju, kjer je svet krajevne skupnosti sestavljen iz ljudi, ki si ne mečejo polen pod noge, ampak imajo vsi skupaj zgolj en cilj - razvoj kraja. Malo me muči, da takrat nismo uspeli dokončati gradnje kanalizacije, ki je še niti zdaj nimamo povsod v Bevčah. Vse namreč ni odvisno le od ljudi, ki živijo v kraju, temveč tudi od drugih. Je pa res, da se človek počasi utrudi. Opazila sem, da nisem imela več takšnih idej in volje, zato je bil čas, da sem vodenje prepustila drugim, sama pa sem se posvetila dejavnostim, ki so mi blizu in za dušo. Verjetno je to tudi čas, ki ga preživljate z družino. Vaši hčeri dvojčici sta že skoraj odrasli, a se še vedno radi vračata domov. Kako preživljate skupen čas? Sta študentki in bosta letos decembra stari že 24 let. Vesela sem, da smo še vedno zelo povezani. Obe imata fanta in tudi onadva rada prihajata k nam. Enkrat letno se nas vseh šest odpravi na skupni izlet. Za prvomajske praznike obiščemo kakšno evropsko prestolnico. Izredno rada imam tudi morje. Če me želi mož razveseliti, me lahko tudi samo za en dan pelje na kavo v Koper. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA REPORTAŽA 31 Ш ШШШ? HISÄш&ШШ ■■»■ ........ љ u »--.T. »Vsak moj vzpon je bil nepozabno doživetje, a ta je krona vseh« Dvajset let druženja ob petju smo članice Vokalne skupine Kresnice nadgradile z osvojitvijo Triglava Letos mineva 240 let od prvega vzpona na Triglav. Takrat so so štirje srčni možje iz doline Bohinja osvojili slovenskega očaka. Mineva tudi dvajset let, odkar smo se mlada dekleta iz doline Vo-glajne zbrala, da bi skupaj zapela in s petjem osvajala srca poslušalcev. Glavna organizatorka in pobudnica pohoda na slovenskega očaka je bila Nina Gradič Planko, članica skupine od vsega začetka in navdušena planinka. Najprej je bilo navdušenje izjemno, potem je do datuma odhoda počasi kopnelo. Na koncu se nas je zbralo devet Kresnic. Šestim, ki še pojemo, so se pridružile še tri, ki ne pojejo več, a ostajajo s petjem in z druženjem z vokalno skupino še vedno povezane. K osvajanju Triglava smo povabile še družinske člane, dva sta hkrati tudi vodnika, vse pa nas je v vodniške vajeti vzel vodnik Silvo Užmah, predsednik PD Slivnica pri Celju. Obvezna vstopnica: Oj, Triglav, moj dom Izbrale smo zadnji krasen poletni konec tedna in ob 5. uri zjutraj sta kombija s šestnajstimi potniki krenila iz Gorice pri Slivnici proti Gorenjski, v dolino Krme. Ko smo si oprtale desetkilogramske nahrbtnike, si močno zavezale pohodniške čevlje, pohodniške palice naravnale na pravo višino, smo za dobro popotnico zapele prvo kitico planinske himne Oj, Triglav, moj dom. Dobile smo prvi aplavz, ki nas je po- gnal proti prvi točki postanka, planini Zgornja Krma. A vmes je meni, »stari znanki planin«, uhojen planinski čevelj dobesedno razpadel. Na srečo sem imela v kombiju rezervne čevlje in svaka z najboljšo kon-dicijo, da se je vrnil v dolino ponje. Pot sem nadaljevala z nižjimi pohodniškimi čevlji, kar ni ravno primerna izbira, a boljše ni bilo. Po treh urah hoje smo prispeli na planino, se okrepčali, dekleta smo zapela in pot smo nadaljevali proti Kredarici. Odhod prestavljen na naslednji dan Ob dveh popoldne smo prisopihali do najvišje slovenske planinske postojanke, do Triglavskega doma na Kredarici, ki stoji na višini 2.515 metrov. Spet je sledila kitica pesmi, nato smo si privoščili zaslužen krajši počitek in malico, sledile so priprave na vzpon. A v vmesnem času se je Triglav oblekel v meglo, ki je s sabo prinesla dež. Odprava je bila prestavljena na naslednje zgodnje jutro. A dež je prenehal in za njim je posijalo sonce. Nebo je bilo sprano, zato je bil krasen razgled, sonce je bilo ravno prijetno, zato ni bilo vroče ali mrzlo, tako da smo dekleta uživala in pela. Po večerji, ko smo spoznala dva nova oboževalca, tokrat Nemca, je sledilo spanje na skupnih ležiščih, ki vedno znova prinese dogodivščine za nove zgodbe. Večina po-hodnikov je namreč trdila, da ni spala, ker da so vsi drugi smrčali. Svit, zarja in zora A kljub godrnjanju zaradi slabega spanja smo bili ob štirih zjutraj, ko je zazvonila budilka, polni energije in zanosa. Ob petih zjutraj smo stali pod steno Triglava opremljeni s samovarovalnimi kompleti in s prižganimi svetilkami na čeladi ter gledali proti vrhu. Pot ni enostavna, zato zahteva posebno mero previdnosti, umirjenosti in pomirjenosti, a če je človek previden, se ne more zgoditi nič hudega. V tem duhu smo šli proti vrhu, tudi tisti, ki nas je bilo malo bolj strah kot ostale. A gore imajo to moč, da poplačajo ves znoj in strah, ki ju pustiš tam. Med potjo smo namreč doživeli vse, kar nudi čas, ko prehaja iz noči v dan. Jutranja rdečkasta svetloba, prehajanje noči v jutranjo svetlobo in mrzel vetrič. »Če temu dodaš še himno na vrhu in nove poslušalce, si več skoraj ne želiš,« je bil vzdih ene od članic Kresnic. Z vrha je bil krasen pogled v dolino in na okoliške vršace, a pred nami je bila še težja pot v dolino. Četudi je bil ponedeljek zjutraj, je bilo precej tistih, ki so se vzpenjali na vrh, zato je bilo zaradi takšnih srečanj sestopanje precej oteženo. A ko enkrat človek stoji na Kredarici in gleda pike, ki se premikajo proti vrhu, je srečen, da je na mestu, kjer je. Pot po melišču? Ne, hvala! Po zajtrku smo si spet oprtali nahrbtnike, raztegnili pohodniške palice in krenili proti Staničevi koči. Sledili so krajši postanek, nakup vode in pot v dolino Za Cmirom proti dolini Vrat. Tam se je za nekatere začel »krvavi pot«. Melišče namreč ni ravno prijazno za utrujene nožice, za še večji napor je poskrbela vročina, tako da se je bilo treba veliko osredotočati na vsak korak, da ne bi kdo s sabo domov prinesel poleg nasmeha še poškodb. Po dolgem sestopanju smo končno prispeli v dolino Vrat, se razveselili Nine in Mateja, ki sta v zadnjem delu poti pohitela in nam nasproti pripeljala kombija ter nam tako prihranila vsaj pol ure hoda do Aljaževega doma v Vratih. Ob zaključni hribovski pojedini smo delili občutke, ki bi jih lahko strnila v eno samo močno poved: »Bilo je nepozabno lepo, sploh v tem sestavu.« Naslednji dan so se bolečine v nogah še stopnjevale, po elektronski pošti smo si izmenjevali občutke in se prav vsi strinjali, da bi v takšni družbi podvig z veseljem še ponovili. Prvič za mlado predsednico Prvič je Triglav osvojila predsednica Vokalne skupine Kresnice Anamarija Ma-stnak, ki jo je slovenski očak obdaril z mešanimi občutki. »Vzpon do Kredarice ni bil pretirano naporen, morda tisti zadnji del, ko smo imeli po petih urah hoje že vsega dovolj in so bile noge že rahlo oslabljene. Vendar sta pogled na naravo in prihod do koče vredna truda in na tej točki sem komaj čakala še vzpon do vrha. Ob osvojitvi vrha so seveda vsa čustva privrela na plan in pritekla je tudi kakšna solzica sreče, ponosa in zadovoljstva ob pogledu na prekrasne Alpe. Spust v dolino proti cilju je bil zame večja preizkušnja, kot sem pričakovala. Bolečine v nogah ob prihodu do avtomobila so bile večje kot pri vzponu, tako da sem bila tako kot drugi že pošteno utrujena in slabe volje. Na srečo večjih posledic ni bilo. Ali bom še kdaj ponovila vzpon na Triglav? Morda čez naslednjih 25 let. Do takrat bom hranila spomine na ta (p)oseben dosežek.« Tretjič za prvo zborovodkinjo Metka Bevc, dolgoletna zborovodkinja vokalne skupine, je Triglav osvojila tretjič. »Ponosna, počaščena in srečna sem, da sem svoj tretji vzpon doživela v takšni družbi in tako odlični organizaciji. Čeprav smo Kresnice na čisto vsakem postanku zapele Oj, Triglav, moj dom, je bilo vsakič doživetje, zame najbolj ganljivo zagotovo ob Aljaževem stolpu. Pohvale in odzivi (snemanje, fotografiranje) naključnih poslušalcev so potrdili pravilnost odločitve, da Kresnice svoj okrogli jubilej proslavimo tudi na ta način. Za mojo dušo je bil pravi balzam spontan koncert ljudskih pesmi na prostem na Kredarici pred sončnim zahodom. Veselim se naslednjega zlitja naravnih lepot z lepoto slovenske pesmi.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: Matej Planko 32 REPORTAŽA ix 1 I I ■ V ■ ■■ g I ■ ■ V ■■ Ko najboljši prijatelji rešujejo V Zgornji Savinjski dolini letni tabor za vodnike in njihove reševalne pse - Iskanje pogrešanih oseb v naravi in med ruševinami V Varpolju v Zgornji Savinjski dolini je bil večdnevni letni tabor za vodnike in njihove reševalne pse. Udeležilo se ga je 180 vodnikov s psi. Med vodniki je bilo več kot petdeset udeležencev iz tujine. »To je odličen trening ne le za pse, ampak tudi za vodnike, in to v različnih situacijah,« je na poligonu Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline povedal eden od udeležencev Matej Špeh. Ta deluje kot vodnik reševalnega psa tako v okviru zgornjesavinjskega društva kot tudi gorske reševalne zveze. Ko smo obiskali tabor, je ena od skupin udeležencev vadila iskanje pogrešane osebe v gozdu. V skupini so bili štirje slovenski in dva italijanska vodnika, vsi skupaj s svojimi psi. »Vsak udeleženec je opravil štiri vaje. Prva je bila namenjena temu, da ugotovimo, koliko so psi usposobljeni. Nato smo program prilagodili glede na starost in usposobljenost posameznega psa,« je povedal inštruktor Špeh. Poleg Slovencev in Italijanov so se udeležili letnega tabora v Varpolju vodniki in psi iz Avstrije, s Češke, z Danske in s Hrvaške. Mnenja in izkušnje »Na letnem taboru predvsem izmenjamo mnenja in izkušnje. Pomembno je tudi druženje,« je povedal vodja tabora Ferdo Hrovat, Zgornjesavinjčan koroških korenin. Hrovat je tudi predsednik Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline, ki je letni tabor organiziralo že desetič. Letošnji tabor je bil že petindvajseti po vrsti in Hrovat se je udeležil skoraj vseh. Udeleženci so vadili iskanje pogrešane osebe v naravi in iskanje med ruševinami. Trenirali so na 23 deloviščih, ki jih je moral zagotoviti organizator. V današnjem času poudarjene zasebne lastnine, ki je nadomestila državno, je zagotavljanje delovišč zahtevna naloga. »Za vsako gibanje po parceli, naj bo gozdna ali travniška, moraš iskati soglasje lastnika,« je povedal Hrovat. Prav tako je težko dobiti soglasje lastnikov ruševin. V Sloveniji je vodnikom reševalnih psov na voljo ruševina v vadbenem centru na Igu pri Ljubljani, vendar psi tam poznajo že vsak kotiček na pamet. Zgornjesavinjsko kinološko društvo ima od letos na razpolago tudi podzemno Vodja letnega tabora Ferdo Hrovat s svojim najboljšim prijateljem hštt^tof Matej Speh kraško jamo Škadavnico, kjer sta mu omogočila delo jamarski klub z Vranskega in lastnik zemljišča. Udeležba na letnem taboru je koristna tako za tiste, ki se pripravljajo na izpit za vodnike, kot za tiste, ki ga že imajo. Koristna je za utrjevanja znanja in ohranja- nje iskalne kondicije tako vodnika kot njegovega psa. V ruševinah so med vajo na primer zaradi treninga skriti trije ljudje. Če elektrika ni izklopljena, je treba počakati električarja, da jo izklopi, saj je pomembna tudi varnost vodnika in njegovega psa. Ko gre zares, skliče vodnike in njihove pse regijski center za zaščito in reševanje v Celju. Iskalno akcijo nato vodijo policisti. V Zgornji Savinjski dolini je bilo tudi letos nekaj reševalnih akcij. V Sloveniji in drugih državah se marsikdaj izgubijo dementni bolniki, za nekatere druge pogrešane se izkaže, da so storili samomor. Pred koncem šolskega leta odidejo od doma tudi posamezni dijaki. Zgodilo se je celo že, da je nepridiprav zaigral svoje izginotje zgolj za šalo. Vodnikom in njihovim psom se dogaja vse mogoče. BRANE JERANKO Pogled na del letnega tabora v Varpolju Pekel v Genovi Po svetu so v zadnjem času odmevale reševalne akcije v Genovi, na otoku Lombok, ki ga je prizadel potres, v jami na Tajskem ... Ponekod so sodelovali reševalni psi, drugje - na primer na Tajskem - zaradi posebnega položaja niso. V Genovi so pomagali nesrečnim ljudem številni psi, saj je v Italiji veliko vodnikov in njihovih najboljših prijateljev. Pod zrušenim mostom je bilo iskanje živih pokopanih ljudi zelo oteženo, saj je bilo na odprtem prostoru. »Pes v takšnih primerih ne more zanesljivo ugotoviti, od kod prihaja vonj,« je povedal izkušen vodnik Ferdo Hrovat. Sedež Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpolju Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline se posveča predvsem šolanju psov občanov, ki je namenjeno primernemu obnašanju njihovih ljubljencev v urbanem okolju. Vsak lastnik si seveda želi ubogljivega psa. Društvo pripravlja tečaje dvakrat na leto, tako malo šolo kot nadaljevalni tečaj. Sedež društva je v Varpolju (v neposredni bližini kampa Menina), kjer sta društvena stavba in poligon za šolanje. Enote vodnikov z reševalnimi psi delujejo v okviru Kinološke zveze Slovenije. V Zgornji Savinjski dolini je trenutno deset vodnikov. V zimskem času se usposabljajo v vadbenem centru za reševanje na Igu pri Ljubljani. »Skoraj vsak pes, ne glede na pasmo, lahko postane reševalni pes. To pa ne velja za agresivne in velike, ki se težje gibajo,« je povedal Ferdo Hrovat. Med prevelikimi so na primer doge in bernardinci ter podobni okornejši psi. Med reševalnimi psi so labrador-ci, nemški ovčarji, zlati pri-našalci, ptičarji, a tudi koker španjeli, terierji ... »Izobraževanje mora slediti E-izobraževanje že marsikje nadomešča tablo, kredo in klasično učilnico družbi« »Ves čas sledim razvoju in četudi nisem generacija digitalnih domorodcev, se trudim slediti temu področju, tudi zato, ker je to povezano z mojo osnovno stroko, statistiko. Že leta 2000 sem pripravila >online< učbenik ekonomske statistike, kije bil tedaj novost v mednarodnem merilu«. je bil enakovreden rednemu študiju. Enakovrednost so dokazovali rezultati na izpitih. Projekt vpeljave študija na daljavo smo takrat lahko izpeljali s podporo programa Phare. Kaj je e-izobraževanje? Enotne definicije ni. Nekateri to poenostavljeno pojmujejo kot vsako uporabo tehnologije pri učenju in poučevanju, na primer brskanje po spletu ali branje prosojnic, ki jih profesorji objavijo v e-učilnici. Jaz menim, da je e-izobraževa-nje tisto, pri katerem informacij sko-komunikacij ska tehnologija podpira pedagoški proces. Tehnologija mora biti v službi pedagogike. Ni sama sebi namen. Kakšna je vloga tehnologije v učnem procesu, mora biti jasno opredeljeno že pri pripravi učnih načrtov, a za kaj takšnega potrebujemo sistematično usposabljanje učiteljev. Torej ne gre zgolj za modo? Nikakor. To bi moral biti normalen odgovor izobraževalnega sistema na spremembe, do katerih prihaja v družbi zaradi velikega vpliva sodobnih tehnologij. Sokrat je rekel, da mora izobraževanje slediti družbi. Precej tistih, ki so zdaj v šolskih klopeh, se je od malih nog srečevalo s sodobno tehnologijo. Tudi zato je treba ta orodja na ustrezen način vključiti v izobraževalni proces. Kaj bi morale izobraževalne ustanove narediti? Sodobne tehnologije so že korenito spremenile naše vedenje, navade in dinamiko življenja. Koliko so prisotne v izobraževalnih procesih? Kje je Slovenija na svetovnem zemljevidu razširjenosti e-izobraže-vanja? »V svetu se ne pogovarjajo več o tem, ali je takšno izobraževanje smiselno. To je v Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Evropi, predvsem v Veliki Britaniji ter skandinavskih državah, že nekaj vsakdanjega. E-izobra-ževanje se je še posebej uveljavilo pri izobraževanju in usposabljanju na delovnem mestu,« pravi strokovnjakinja na področju e-izobraže-vanja dr. Lea Bregar, ki se že vse od pojava tega področja ukvarja z njim. Lani je v okviru raziskovalnega programa Smart na DOBA Fakulteti izvedla raziskavo o e-izobraževanju v Sloveniji in potrdila trditev, da zaostajamo za drugimi državami. »Od približno sto fakultet in visokih strokovnih šol imamo samo dve šoli v državi, ki celoten študij izvajata s pomočjo spleta, tudi izpite. Pet je takšnih, ki izvajajo tako imenovano kombinirano izobraževanje, kar pomeni, da je del procesa na daljavo, podprt s sodobno tehnologijo, in del na klasičen način.« Kako je prišlo do tega, da se je Ekonomska fakulteta v Ljubljani lotila tega projekta pri nas? Bila je prva visokošolska izobraževalna ustanova v Sloveniji, ki se je lotila študija na daljavo. Ko sem bila na ekonomski fakulteti prode-kanja za študijske zadeve in se je pojavila težava ob izjemno številčnem vpisu, smo iskali rešitve, kako omogočiti študij čim več študentom na čim bolj kakovosten način, ki bo hkrati sprejemljiv tudi za pedagoge. Razgledali smo se po tujini in ugotovili, da je študij na daljavo v svetu že cenjena in razširjena oblika študija. Ugotovili smo, da bi kaj takšnega lahko vpeljali tudi na naši fakulteti. Že leta 1994 smo začeli študij na daljavo, za katerega je bila značilna kombinirana oblika, torej da so študenti del študijskega procesa izpeljali sami s pomočjo posebej pripravljenih učnih gradiv za samostojen študij in del s pomočjo tutorjev. Na začetku in na koncu srečanja je bilo organizirano srečanje s profesorjem. Ta način je bil izjemno učinkovit, program Dr. Lea Bregar je doktorica ekonomskih znanosti, izredna profesorica za področje statistike in raziskovalne metodologije na Univerzi v Ljubljani, upokojena od novembra 2ÜÜ8. Poleg tega da piše prispevke s področja statistike, je tudi avtorica številnih člankov, razprav in študijskih gradiv o študiju na daljavo in e-izobraževanju, objavljenih v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Izobraževanje in usposabljanje kje, kam, zakaj? SVETOVANJE ZAPOSLENIM V SAVINJSKI REGIJI 2016-2022 Informacije: Stanislav Žlof Cankarjeva ulica 1 3000 Celje 03/428 67 61 stanislav.zlof@lu-celje.si Svetovanje je za vse zaposlene BREZPLAČNO! © REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izobraževanje, znanost in Sport evropska unija EVROPSKI SOCIALNI SKLAD Svetovalna dejavnost je sofinancirana s strani Evropskega socialnega sklada (ESS) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Svetovanje zaposlenim na Ljudski univerzi Celje Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji 20162022 je projekt, ki ga Ljudska univerza Celje že tretje leto izvaja v Celju in okolici. Zaposlitev nedvomno zahteva pripravljenost posameznika za vseživljenjsko učenje. Zaposleni se na svoji poklicni poti srečujejo s prelomnicami, na katerih se je treba odločiti za spremembo delovnega mesta, napredovanje, izobraževanje ali usposabljanje ter za načrten pristop k razvijanju svoje poklicne kariere. Prav pri teh razmislekih svetovalci pomagamo zaposlenim pri izbiri in odločitvah, jim nakažemo možnosti, jih obveščamo in jim svetujemo ter jih naučimo, kako lahko načrtno skrbijo za svojo poklicno pot, tako da poklic ne postane rutina, ampak da svoje delo opravljajo ustvarjalno in kakovostno, kar pozitivno vpliva tudi na kakovost njihovega vsakdanjega življenja. V dveh letih izvajanja projekta je na Ljudski univerzi Celje svetovalno pomoč poiskalo že 197 zaposlenih. Pomagali smo jim s pomočjo individualnih svetovalnih razgovorov ali v organiziranih svetovanjih po dogovoru s kadrovskimi službami v podjetjih. Svoje svetovalne izkušnje želimo deliti tudi z vami, zato nas poiščite v Cankarjevi ulici 1 v Celju. Želite razvijati otrokov potencial? Spoznajte Brainobrain izobraževalno metodo! Brainobrain je inovativen izobraževalni program, namenjen otrokom od 4. do 14. leta starosti. Glavni namen programa je razvijati ključne življenjske veščine: fokus, koncentracijo, vizualizacijo, spomin, samozavest in samozavedanje. Osrednja cilja programa sta celosten razvoj možganov in in-telekta ter razvoj otrokove osebnosti. Razvoj intelekta dosežemo s kontinuiranim treningom možganov. Pri tem se naslanjamo na VAK metodologijo poučevanja in abakus. V program so hkrati integrirane tehnike ne-vrolingvističnega programiranja (NLP), kar vzpodbuja otroka, da skozi skupinsko dinamiko razvija lastno osebnost. BRAINOBRAIN SLOVENIJA V Celju program Brainobrain izvaja FORMA, center za razvoj kompetenc Svetlana Lazovič, franšizer za Celje in licencirana trenerka S: www.brainobrain.si M: svetlana@brainobrain.si T: 040 375 844 Več informacij o programu dobite na MISELNIH DELAVNICAH, ki bodo od 27.7. do 31.8. od 10. do 12. ure v Ljudski univerzi Celje. Obvezna predhodna prijava: svetlana@brainobrain.si 34 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Izjemno pomembna sta ozaveščenost in vedenje o tem, kaj lahko smotrna uporaba tehnologije prispeva k izobraževalnemu procesu. Ne zgolj večjo prožnost pri izbiri časa in prostora - torej da se študentu ni treba voziti v oddaljene kraje in da se lahko uči takrat, ko mu to ustreza, ampak tudi prenavljanje učnega procesa in pridobivanje tistih znanj, ki jih potrebujemo v 21. stoletju. E-izobraževanje daje poudarek aktivnemu in samostojnemu študiju, kjer se razvijajo sposobnost kritičnega razmišljanja, dviguje digitalna pismenost, povečuje sposobnost komuniciranja. Kot kažejo rezultati naše lanske raziskave, šole teh prednosti v glavnem pri nas še niso prepoznale. Veliko stereoti-pov je, recimo tudi ta, da gre zgolj za moderno obliko dopisne šole, za nameček celo dvomljivega slovesa. Zato je ozaveščanje tako pomembno, in sicer na vseh ravneh v državi, začenši s kreatorji in z odločevalci izobraževalnih strategij ter politik v državi in vse do do vodstev univerz, rektorjev, dekanov, pedagogov, učiteljev. Še posebej pomembno vlogo imajo tiste šole in fakultete, ki se ukvarjajo z izobraževanjem pedagogov. Zaskrbljujoče je, da te šole niso prilagodile svojih študijskih programov smernicam pri posodabljanju izobraževanja s sodobnimi tehnologijami. Kako uporabniki sprejemajo te spremembe? Zlasti tisti, ki so digitalno pismeni, že prepoznavajo in iščejo te možnosti. Pomemben del populacije se želi izobraževati na e-način. MOOC je kratica za prosto dostopne izobraževalne programe (Massive Open Online Courses), ki so dostopni na spletu in lahko do njih dostopa vsakdo. Te programe ponujajo tudi izjemno ugledne izobraževalne ustanove, kot je Harvard. Če si informacijsko pismen in želiš pridobiti znanje, se lahko izobražuješ na ta način. Tudi v Sloveniji se že kar nekaj posameznikov tako izobražuje. Seveda je potem za potrdilo o pridobljenem znanju treba plačati, ampak snov in učni pripomočki so na voljo brezplačno na spletu. Glede na prožnost časa in prostora, ki ga e-izobraže-vanje omogoča, je to najbrž nadvse koristno za tiste, ki se izobražujejo ob delu? Vsekakor. Prednosti, ki jih prinaša prožnost v e-izobraževanju, je zelo hitro prepoznal poslovni svet, tudi pri nas, še posebej mednarodna podjetja. V razvitem svetu poteka danes usposabljanje zaposlenih v glavnem »online« ali kombinirano. Pri tem podjetja dosegajo velike finančne prihranke in druge koristi, saj ni potnih in dru- gih stroškov, delovni proces je manj moten, gradiva so dostopna »online« in jih je mogoče enostavno posodabljati ... Ne smemo pozabiti drugih prednosti, ki jih ima e-izobraževanje za odrasle. Prožnost glede izbire učnih vsebin in orodij omogoča, da se programi usposabljanja lažje prilagodijo specifičnim izobraževalnim potrebam, medtem ko prožnost in raznolikost učnih metod, podprtih s tehnologijo, omogočata, da odrasli lahko aktivno vključijo v proces učenja tudi lastne izkušnje. Slednje je še posebej pomembno pri izobraževanju odraslih. Koliko prostora za socialno interakcijo med študenti ter med njimi in profesorji omogoča ta način izobraževanja? Socialno izoliranost smo najprej, pred dvema desetletjema, premagovali s tutorskimi srečanji. Zdaj je razvoj spleta omogočil velik premik in podprl sodelovalno učenje. Študenti učne obveznosti opravljajo skupaj na daljavo. Za to imajo vsa orodja. Pošiljajo si izdelke, jih pregledujejo, se posvetujejo. Socialna interakcija je zelo prisotna. Predavanja oziroma »webinarji« (spletni seminarji) niso več enostranska predavanja, moje izkušnje na DOBA Fakulteti so zelo pozitivne. Študent se med predavanji lahko oglasi bodisi po mikrofonu bodisi z napisanim vprašanjem. Na to lahko takoj odgovorim. Tudi to možnost imam kot predavateljica, da sproti preverim, kako študentje sledijo predavanju. Po moji oceni takšen način predavanja omogoča celo večjo interakcijo kot klasično predavanje množici študentom. Se tudi sami izobražujete s pomočjo novih tehnologij? Sama se že zaradi dela, ki ga opravljam, izobražujem ves čas. Vedno odpiram nove teme in jih raziskujem, na ta način nadgrajujem tudi svoje znanje. Prav zdaj na DOBA Fakulteti končujemo projekt učnih analitik. Gre za to, da podatke, ki jih ge-nerira digitalno učno okolje, izrabimo v korist študentov, da izboljšamo posamezne elemente učnega procesa. Pravkar končujem poročilo, za katerega menim, da bo prineslo kar nekaj zanimivih ugotovitev. MRL, foto: GrupA jf I. GIMNAZIJA __V CELJU _ч ч NAJ BO ŠOLSKO LETO 2018/19 USTVARJALNO, VESELO IN USPEŠNO želi vsem učiteljem, učencem in staršem I. gimnazija v Celju. www.prvagim.si Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet celjski mladinski center prostor svobodnih idej in druženja Studijski program 1. stopnje 2018/2019 Univerzitetni študijski program Visokošolski študijski programi > tehnologija prometna in logistike > Navtika > Ladijsko strojništvo > Prometna tehnologija in transportna logistika Znanje si boste nabirali pod vodstvom vrhunskih mednarodno priznanih profesorjev in strokovnjakov iz prakse. UNIVERZITETNI] PROGRAM l.sfepmja (3 Bata) VliGKGlOLlKB PROGRAM lateprajla Bate) Tehnologija prometa in logistika Navtika Študij se izvaja v redni in izredni obliki. Kraj izvajanja študija je v Portorožu. Zaposlitev: vodstvena dela v različnih prometnih, pomorskih in logističnih podjetjih ter organih državne uprave, kjer bodo s svojim zananjem oblikovali razvoj prometnega in logističnega sektorja. Pričakuje se nadaljevanje študija na 2.stopnji. VDSOKOlOLiKD PROGRAM Istopnna (3 Pata) Prometna tehnologija in transportna logistika Študij se izvaja v redni in izredni obliki. Kraj izvajanja študija je v Portorožu. Zaposlitev: različni logistični in distribucijski centri, špedicijske družbe in agencije, vse družbe, ki delujejo v cestnem, želežniškem in pomorskem prometu, družbe telekomunikacijskega in poštnega prometa, organi državne uprave in podobni subjekti, ki delujejo na področju prometne tehnologije in transportne logistike INFORMAcJe o VPISU: Referat za študijske zadeve tel: 05 6767 150 ali 05 6767 160 e-pošta: referat@fpp.uni-lj.si URL: http://www.fpp.uni-lj.si Naslov: Pot pomorščakov 4 SI-6320 Portorož Študij se izvaja v redni in izredni obliki. Kraj izvajanja študija je v Portorožu. Zaposlitev: primarna zaposlitev je na ladjah trgovske mornarice kot častnik krovne službe in kasneje poveljnik ladje. Kasneje se lahko diplomanti s pridobljenimi izkušnjami in znanjem zaposlijo v različnih pomorskih agencijah, pristaniščih, marinah, ladjedelnicah ali sorodnih družbah, ki potrebujejo strokovna znanja s področja pomorstva Ladijsko strojništvo Študij se izvaja v redni in izredni obliki. Kraj izvajanja študija je v Portorožu. Zaposlitev: primarna zaposlitev je na ladjah trgovske mornarice kot častnik strojne službe in kasneje kot upravitelj stroja. Kasneje se lahko diplomanti s pridobljenimi izkušnjami in znanjem zaposlijo v različnih čarter službah kjer nadzorujejo in upravljajo z jahtami in večjimi ladjami, vodenje proizvodnih obratih, vodenje in vzdrževanje strojev, načrtovanje, vodenje in vzdrževanje različnih večjih energetskih sistemov Programi na pomorstvu so mednarodno akreditirani in v skladu z STCW pomorskimi programi ^ \ \ • • I v L J I \ Iščeš prostor svobodnih idej in druženja? Dobimo se v MCC! Svoje mesto pod soncem tukaj nudimo: - delavnicam - popotovanjem v tujini - EU informacijam O o ■ prostovoljstvu - koncertom O w Celjski mladinski center, Mariborska cesta 2, SI-3000 Celje, W: www.mc-celje.si o H Za kakovostno preživljanje prostega časa mladih Mladinski centri so znani kot zbirališča mladih, ki nudijo izobraževalne in zabavne vsebine. Ali ste prepričani, da poznate vse možnosti, ki jih ponuja vaš najbližji center? Na Celjskem se ponašamo z enim največjih mladinskih centrov sodobnega časa, ki mladim omogoča kakovostno preživljanje prostega časa in neformalne izkušnje. Celjski mladinski center (MCC) v prvi vrsti spodbuja pridobivanje novih znanj in aktivno preživljanje prostega časa. Ponuja široko paleto predavanj in delavnic, s katerimi mladi nadgrajujejo že pridobljena znanja iz šol, s fakultet ali celo v času prvih zaposlitev. V njem najdejo svoj prostor mnoge mladinske pobude in ideje, ki jih pomagajo uresničiti sodelavci MCC s pomočjo svojih izkušenj, znanj in infrastrukture. Tako je od mladih za mlade nastalo mnogo zanimivih aktivnosti, ki ponujajo kakovostno učenje in druženje. V MCC so najbolj ponosni na mednarodne projekte, mladinske izmenjave in prostovoljsko udejstvovanje, ki v prvi vrsti prinašajo najbolj uporabne izkušnje. Mladim omogočajo tako dobra orodja za nadaljevanje šolanja ali kariere kot tudi veliko stopnjo osebnostne rasti. Tistim najbolj zagretim je na voljo Informacijska točka Evropske unije Europe Direct Savinjska, ki nudi brezplačne informacije in gradivo o priložnostih v Evropski uniji ter o delovanju, ustanovah, politikah, programih in pobudah EU. Seveda v MCC niso pozabili tudi na zabavne prostočasne aktivnosti, v sklopu katerih mlade spodbujajo k aktivnemu sodelovanju in druženju brez uporabe opojnih substanc. Pod znamko MCC dogaja boste našli filmske in glasbene festivale, koncerte, klubske in literarne večere, predstave, razstave, potopise, tematska druženja ter kulinarične in športne dogodke. Med drugim lahko igrate namizni tenis, odbojko, badminton, biljard, pikado, plezate po urbani steni, preizkusite »slackline«, igrate namizne igre in še in še. Za družabne dejavnosti lahko tudi najamete prostore in piknik prostor. Če se želite sprostiti, imajo še kotiček za knjižne molje in zeleni park. Ta je del retro-ambientalne MCC Kavarne, kamor lahko skočite na odličen zajtrk, malico ali pijačo s prijatelji. Dodatno vrednost centru daje še MCC Hostel, kjer različne tematske sobe ponujajo ugodno in edinstveno bivalno izkušnjo. Če v njem prespite po dogodkih ali pripotujete z vlakom oziroma s kolesom, vas dodatno nagradijo, saj center sledi ekološkim smernicam. Za vsakega se torej najde nekaj. Obiščite MCC in izkoristite možnosti, ki vam jih ponuja! VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 35 VPISI 2018/19 lili Visoka šola za regionalni management AREMA Academy of regional management Management transportne logistike VS Strokovni naziv: diplomirani/a manager/ka transportne logistike VI/I I PRAH IZOBRAŽEVALNI CENTER Srednja strokovna in poklicna šola Rogaška Slatina - zasebna šola Višja strokovna šola Rogaška Slatina - zasebna šola Logistično inženirstvo VSŠ Strokovni naziv: inženir logistike / inženirka logistike VI/I Srednje poklicno izobraževanje: -Voznik -Bolničar-negovalec -Gastronomske in hotelske storitve -Zidar -Upravljalec težke gradb. mehanizacije -Trgovec* Srednje strokovno izobraževanje: -Logistični tehnik -Predšolska vzgoja -Elektrotehnik -Strojni tehnik -Tehnik računalništva -Ekonomski tehnik* -Tehnik varovanja* -Ekonomska gimnazija* Nižje poklicno izobraževanje: -Pomočnik pri tehnologiji gradnje * V postopku vpisa v razvid Soustvarimo prihodnost Л Ljubljana Središka 4 i Rogaška Slatina Krško Celje Kidričeva ulica 28 Žadovinek 36 Gregorčičeva 4 WWW.] pra h.si ©040/272-332 Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo - smer gradbeništvo. Prometno inženirstvo. Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo). Kot izhaja že iz imena fakultete, so vse aktivnosti fakultete, tako pedagoške, kot raziskovalne in razvojne, naravnane v interdisciplinarno obravnavo kompleksnejših problemov z izrazitim povezovanjem grad-bene.arhitekturnein prometne stroke. Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vklju- Utrinki iz mednarodne študentske delavnice NEPTUNE Maribor 2018 »Digitally prefabricated Urban roofs«. čena v več kot 70 razvojno-raz-iskovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi študentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kom-petencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Na FKPV je študij prilagojen posamezniku Ц K v fakulteta za komercialne in poslovne vede www.fkpv.si t i Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni menedžment Študijski programi I., II. in III. stopnje Študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede (FKPV) je prilagojen izrednim študentom in s svojo praktično usmerjenostjo privlačen tako za študente brez poslovnih izkušenj kot tudi za tiste z večletnim poslovnim udejstvovanjem ter z željo, da svoje izkušnje nadgradijo z novimi znanji in aktualnimi kompetencami. Zaradi izjemne prilagodljivosti je študij na FKPV prava izbira za vse, ki zaradi službe, družinskih ali drugih obveznosti težko obiskujejo predavanja. Predavanja so načeloma dvakrat tedensko v popoldanskem času. Poklici, za katere se izobražujejo študenti na FKPV, so tudi v današnji gospodarski situaciji iskani, zato je zanimanje študentov za programa Komerciala I in Poslovna informatika I stabilen, zanimanje za programa Turizem I in Varnostni menedžment I pa se povečuje. Več kot 90 odstotkov študentov FKPV se strinja, da je pri študiju na fakulteti pridobljeno I I j шш* INFORMATIVNA TOČKA FKPV, Lava 7, Celje 03 428 55 56 www.fkpv.si, dodiplomski@fkpv.si INFORMATIVNI DAN Četrtek, 6. in 20. september 2018 ob 16:30 Celje, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec znanje zanje koristno, poteg tega je odnos predavateljev korekten. Kot prednosti fakultete bi lahko izpostavili aktualno in uporabno vsebino študijskih programov, ki omogočajo doseganje na trgu zaželenih kompetenc diplomantov, kompetentne in študentom dosegljive predavatelje, prilagodljivost in prijaznost zaposlenih strokovnih delavcev. Študenti nas v anketah ocenjujejo v poprečju z oceno 4 in več na 5-stopenjski lestvici. Tudi stroški študija niso nepomemben dejavnik. Po zagotovilih vodstva FKPVje šolnina vsako leto med najugodnejšimi, morda celo najugodnejša v Sloveniji, študenti jo lahko poravnajo v enajstih mesečnih obrokih. Naš slogan FKPV - fakulteta, ki ponudi več pove veliko o nas: ■ Razumevanje, prijaznost, ustrežljivost, dosegljivost in pozitiven pristop gradijo jedro, ki tvori FKPV. Gonilna sila so predavatelji praktiki z ogromno izkušnjami, ki so pripravljeni pomagati slehernemu posamezniku. (Dušan Korene, študent Varnostnega menedžmenta) • Teoretično in praktično znanje, ki ga z lahkoto implementiramo na svoji življenjski poti. Med študijem so nam v veliko pomoč dekleta iz referata, ki dodajo vrednost fakulteti, zatoz lahkoto povem, da je FKPV resnično fakulteta, ki ponudi več, (Maja Zavolovšek, predsednica ŠS FKPV) • Imela sem možnost sodelovanja pri raznih projektih, na primer pri Developing skills for future jobs, znanstvenih konferencah FKPV, pri katerih sem pridobila veliko novega znanja in obiskala več podjetij iz turizma. (Urška Rožič, študentka Turizma II) • Šolanje na FKPV mi je prineslo novo znanje, nove prijatelje, novo službo in nove kompe-tence. In sem šele v drugem letniku. S študijem na FKPV si lahko postavite dobre temelje za prihodnost. Vsekakor priporočam vsakomur, (Milan Resnik, študent Poslovne informatike) fakulteta za komercialne in poslovne vede Ц K p v Celje ■ Ljubljana • Maribor - Nova Gorica • Murska Sobota • Slovenj Gradec 36 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE A I V 1 ■ V ■ V ■ Najtežje je učenje učenja Prehod v srednjo šolo ni enostaven, kako otroku olajšati to spremembo? Eden najtežjih mejnikov v življenju mladega človeka je zagotovo prehod iz osnovne v srednjo šolo. Nova šola, pogosto v drugem kraju, novi sošolci in učitelji, ki mnoge presenetijo s svojimi povsem drugačnimi zahtevami, kakršnih so bili vajeni v času osnovne šole. Povsem razumljivo je, da so novopečeni dijaki včasih izgubljeni, da ne vedo točno, kako se spoprijeti z novimi zahtevami, in da se jim včasih zaradi tega začnejo kopičiti slabe ocene. Kako se temu izogniti in kako uspešno začeti novo poglavje življenja v srednji šoli, smo vprašali Leo Gornjak, psihologinjo, ki že štirinajst let dela kot svetovalna delavka na I. gimnaziji v Celju. »Učencem, ki pridejo v našo šolo, pomagamo pri vključevanju v novo okolje na ta način, da so skupaj v razredih s tistimi, s katerimi se poznajo že od prej oziroma s katerimi želijo biti skupaj. Pri večini torej ni težav, da v šoli ne bi imeli prijateljev. Težave nastopijo, ko začnejo profesorji obravnavati snov, kar se zgodi običajno že naslednji dan po uvodnem delu.« Gornjakova opaža, da se mnogi ne znajo učiti, da predolgo čakajo, preden se lotijo snovi, in da imajo pri prvih testih, ki se pojavijo po dveh mesecih, težave, ker ne znajo dovolj. Dvanajst predmetov ni malo in sami večkrat opazijo, da imajo težave s tem, kako podrobno se je treba naučiti snov, dodaja sogovornica. »Resda se učijo, se pripravljajo, a se ne naučijo dovolj podrobno, saj so v osnovni šoli od njih zahtevali drugačno znanje.« Ob tem se morajo mladi navaditi na nove profesorje in na njihov način dela. »Mnoge zmede, ker si morajo sami delati zapiske, česar prej ni bilo treba. Nekateri se znajdejo, imajo vse zapisano, označeno, drugi ne najbolj.« Opaža, da je zadnja leta vedno več dijakov s posebnimi potrebami ali kroničnimi boleznimi in da imajo odločbe o prilagoditvah pri pouku in preverjanju znanja. »S tem mora biti seznanjen cel učiteljski zbor, saj vsak kdaj uči takšnega otroka in se mora znati prilagajati.« Kako sicer pomagate pr-vošolcem, da se lažje znajdejo? Ali so današnje generacije srednješolcev res preobremenjene? »Šola je zahtevna, nekateri imajo ob tem res preveč obveznosti, glavnina pa mislim, da ne.« Lea Gornjak, psihologinja in svetovalna delavka na I. gimnaziji v Celju Po prvi konferenci greva s sodelavko iz šolske svetovalne službe v vsak razred, kjer nekaj ur nameniva za pogovore o tem, kako se učiti. Učenje učenja torej. Obravnavamo razne tehnike, se učimo, kako delati zapiske in miselne vzorce, kako narediti zapiske iz knjige in se nato naučiti po njih. Pogovarjamo se o delovanju možganov in spomina. Povem jim, da so možgani kor mišica, ki jo je treba ves čas trenirati. To najbolj razumejo športniki, ki vedo, da ne morejo dva dni pred tekmo reči, da bodo začeli trenirali. Verjetno mora vsak najti svoj način učenja, splošnega recepta ni. Skupnega recepta o tem, na kakšen način biti uspešni v srednji šoli, ni, saj smo si zelo različni. A verjetno nekaj glavnih usmeritev imate in jih poveste tudi staršem, da znajo otrokom pomagati in da se dovolj hitro odzovejo ob kakšnem neuspehu? Septembra, ko se začne pouk, imamo skupne sestanke s starši dijakov vseh letnikov. Ravnatelj da nekaj usmeritev, kako sodelovati z otrokom, kako s šolo, povabi starše, da takoj pridejo na pogovore, če nekomu nekje ne gre. Vedno bolj spodbujamo sistem tutorstva. Dijaku ponudimo pomoč starejšega dijaka, otroke predstavimo med seboj, dobijo se kar v knjižnici ali kateri prosti učilnici. Takšna srečanja so precej manj stresna za mlajše, ker gre za vrstniško pomoč. Te metode so uspešne. Spomnim se deklice, za katero niso vedeli, ali ji bo uspelo popraviti ocene. S pomočjo tutorjev ji je to uspelo. Sicer pa opažam, da se tisti, ki imajo težave, različno odzovejo, odvisno od tega, kakšna je podpora v družini, kakšni so odnosi doma. Ni vedno pomemben samo Pridi. Pomagaj! Zmagaj. Tako so na Gimnaziji Celje - Center poimenovali letošnje druženje generacij, s katerim bodo proslavili 106-letnico, se s pestrim dogajanjem aktivno vključili v akcijo Očistimo Slovenijo 2018 in začeli dobrodelno akcijo za Lano ter mesec solidarnosti. Z dobrodelnim rekreativnim dogodkom, ki se bo začel v soboto, 15. septembra, ob 8.30 pri Gimnaziji Celje - Center (Kosovelova ulica 1, Celje) in zaključil na medgeneracijskem druženju na legendarni celjski Špici (če bo slabo vreme, bo celoten program v športni dvorani GCC), bodo začeli zbiralno akcijo za 8-letno deklico Lano, ki se bori s cerebralno paralizo in nujno potrebuje drago samoplač-niško operacijo v tujini. Jubilejno-dobrodelni dan bodo udeleženci zaključili na večernem koncertu legendarne šolske zasedbe The Šlagers z gosti (20.00, Vodni stolp v Celju oziroma športna dvorana GCC, če bo slabo vreme). Dodatne informacije in prijave na rekreativno dopoldne: gcc.si/nasih-106/. naših + 6 Sf- ZADNJIC CXistimo Slmsniju.is. loti veliko druženje generacij in začetek akcije #zaLano več informacij na: gcc.si/nasih-106/ sobota, 15. 9., 8.30-23.00 pridi POMAGAJ zmagaj dobimo se ne glede na vreme :) VSEŽIVLJENJ S KO UČEN JE šolski dejavnik. Pogosto ne vemo, kaj vse vpliva na življenje nekega otroka, koliko težav ima. Če je čustveno vznemirjen, ker ima cel kup težav, se ne more zbrati in mu v šoli ne bo šlo, dokler ne bo razrešil osnovnih težav. Ali pridejo k vam po pomoč? Včasih pridejo sami, drugič s starši, povedo, kaj jih bremeni ali da jim pri katerih predmetih ne gre. Pri nekaterih imam občutek, da so se odprli, drugi ne tega ne želijo. Z njimi se nekajkrat srečam, povedo, kako se učijo, včasih skupaj predelamo del snovi, da vidijo, kako narediti izpiske, kako logično povezovati snov. Nekateri se namreč skušajo učiti na pamet, kar pri takšni količini snovi ne gre. Na gimnazijo naj bi se vpisovali najboljši, a danes imajo skoraj vsi učenci le še petice. Ali je za nekatere šok, ko ugotovijo, da morda njihovo znanje iz osnovne šole ne zadošča? Večina jih res ima skoraj same petice. Učnih težav ni veliko, saj večina primanjkljaj hitro nadoknadi in nimamo velikega osipa. Prejšnja leta, ko ni bilo omejitev pri vpisu, so lahko prišli v šolo tudi tisti, ki niso imeli tako dobrega uspeha. V nekaterih primerih so se po prvih mesecih res odločili za prepis, a takšnih ni veliko. Večina nima težav, razumejo sistem in se navadijo. Na gimnazijo pridejo sicer takšni, ki želijo uspeti. Eni že vedo, kaj bi radi bili v življenju. Večna pa pride zato, ker ima tako še štiri leta časa za pripravljanje na odločitev. Težko ni le prvošolcem, ampak tudi dijakom četrtih letnikov, ki se morajo vsako pomlad odločiti, kam naprej ... Dijakom skušamo pomagati v okviru razrednih ur, kjer smo se dogovorili, katere teme obravnavati. V prvem letniku razredniki z dijaki govorijo o učenju, v drugem letniku o življenjskih ciljih in vrednotah, tretji in četrti letnik sta namenjena razpravam o tem, kdo so in kje se vidijo v prihodnje. V šolo pogosto povabimo goste s fakultet, ki mladim predstavijo študijske programe. Marca je vpis, a kljub temu se še takrat mnogi sprašujejo, kaj bi študirali. Lažje je odgovoriti tistemu, ki ga zanima pet stvari, kot tistemu, ki reče, da ga nič ne zanima. Kako lahko pomagate takšnim? Na zavodu za šolstvu imajo usmerjevalne teste, ki jih lahko pišejo, fino je, da imajo ob tem nekoga, ki ve, kako razumeti rezultate teh testov. Na spletu lahko najdejo karierni test, da jim pomaga urediti misli in interese. O vsem tem se pogovarjamo, gledamo, kaj je na razpolago. Kar veliko jih pride po nasvet, eno leto sem si pisala, koliko jih je prišlo po nasvet, in ugotovila, da 60 odstotkov od 220 dijakov v četrtem letniku. Kar nekaj jih običajno že ve, kaj bi vzeli za glavno študijsko usmeritev in kaj za rezervo. To je najboljše. Pogledam, kakšen učni uspeh imajo in kako smiselno razvrstiti njihove tri želje. Včasih skupaj preračunamo točke, ki jih lahko zberejo za vpis, da so bolj mirni in da vedo, kakšne možnosti bodo imeli. Težava je pri tistih, ki ne vedo, kam. Pri teh ponavadi skupaj prelistamo razpis za vpis in pregledamo programe ter izločamo tiste, ki ne pridejo v poštev. Pri tistih, ki so na koncu v izboru, jim svetujem, naj pregledajo predmetnike. Iz tega potem nekaj nastane ... Za koga je jeseni težje, za prvošolce srednje šole ali bruce? Zagotovo za dijake prvih letnikov, ki jim je vse novo. Maturanti so bolj zreli, sa-mozavestnejši. Kaj tem bodočim dijakom svetujete, da bodo uspešno začeli srednješolsko izobraževanje? Ko se bo začel pouk, naj ne čakajo z učenjem, naj ponovijo tisto, kar so si prejšnji dan napisali v zvezek, in naj preberejo poglavje še v učbeniku. Če se jim zdi, da je veliko snovi, naj si naredijo izpiske in miselne vzorce, da jim bo pri naslednji uri lažje. Ko se bodo začeli prvi testi, jim bo lažje, kot da bi se morali šele takrat začeti učiti snov dvanajstih predmetov. TC, foto: osebni arhiv VABLJENI NA LJUDSKO UNIVERZO ŠENTJUR VECGENERACIJSKI CENTER IN ŠTUDIJSKI KROŽKI UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE JEZIKOVNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJI NA ZAČETNIH IN NADALJEVALNIH STOPNJAH PROGRAM1 NAC1ONALN1H POKLICNIH KVALIFIKACIJ NEFORMALNA IZOBRAŽEVANJA BREZPOSELNIH KONTAKT: 1NFO@LUSENTJUR.S1 WWW.LUSENTJUR.S1 (03) 747 16 70 MESTNI TRG 5, ŠENTJUR Učenje za življenje z Ljudsko univerzo Šentjur Na Ljudski univerzi Šentjur si prizadevamo razvijati kulturo učenja kot splošno in osebno vrednoto slehernega posameznika. S svojimi raznolikimi programi ostajamo eden izmed pomembnejših ponudnikov formalnega in neformalnega izobraževanja vseh generacij v svojem okolju, poleg tega pa svoje delovanje usmerjamo tudi v projektno delo. Zelo smo uspešni pri izvajanju študijskih krožkov, ki spodbujajo k neformalnemu učenju v manjših skupinah. V njih se zbirajo, učijo in družijo radovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Letos prirejamo jubilejni 10. Slomškov simpozij, ki je vključen v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Izvajamo tudi programe usposabljanja za pridobitev javno veljavnih listin o poklicni usposobljenosti - certifikat NPK. V namen izboljšanja zaposlitvenih možnosti izvajamo tudi različne tečaje / predavanja nastopanja v javnosti, delovnega prava, varstva potrošnikov, knjigovodstva, računalniškega opismenjevanja in prilagojena jezikovna izobraževanja. Pridružite se nam lahko na ugodnih jezikovnih in računalniških tečajih tudi v popoldanskem času. Velik pomen pripisujemo programu Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja starejšim odraslim predavanja, delavnice in druge aktivnosti, ki spodbujajo dejavno starost in vključevanje starejših v lokalno okolje. Skrb za kakovostno izobraževanje se odraža v nenehno posodobljenih, dopolnjenih in nadgrajenih programih ter strokovno usposobljenih predavateljih. Vabljeni, da nas obiščete ter se nam pridružite pri usvajanju novih znanj in izkušenj. Brezplačna izobraževanja za zaposlene Napredek družbe, hiter gospodarski in tehnološki razvoj ter vedno pogostejše spremembe delovnega okolja od zaposlenih zahtevajo redno prilagajanje in nadgrajevanje kompetenc in znanj. Zaposleni se tako srečujejo s številnimi kariernimi spremembami. Šolski center Celje tesno sodeluje z delodajalci in njihovimi zaposlenimi ter vedno znova išče možnosti sodelovanja in vključevanja njihovih potreb v svoje izobraževalne programe. Ta vpogled v potrebe gospodarstva v Savinjski regiji nam je v pomoč pri oblikovanju programov izobraževanja in usposabljanja, ki jih izvajamo za zaposlene. Na katerih področjih izobražujemo? V avgustu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo rezultate razpisa Izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja 2018-22. V projektu Munera 3, vrednem skoraj 17 milijonov evrov, sodeluje tudi Šolski center Celje, ki je nosilec oziroma koordinator aktivnosti v vzhodni kohezijski regiji. Glavni namen projekta je zmanjšati neskladja med usposobljenostjo zaposlenih in potrebami trga dela. Šolski center Celje zainteresiranim zaposlenim nudi programe s področij splošnega izobraževanja, gradbeništva, varovanja okolja, računalništva, kemije, elektrotehnike, logistike, tekstilstva, kozmetike, avtoservisnih storitev, strojništva, medijske tehnike in mehatronike. V programe se lahko vključijo vsi zaposleni, ne glede na starost, izobrazbo in druge specifike. Kaj boste z izobraževanji pridobili? Programi zaposlenim omogočajo pridobitev, izboljšanje in poglabljanje tistih kompetenc, ki jih potrebujejo na ravni delovnih mest, novih opravil zaradi sprememb tehnologije in narave dela ter potreb na trgu dela, še posebej na področjih, ki šele postajajo pomembna in bodo prispevala k večji konkurenčnosti gospodarstva. Programi so oblikovani kot: • prekvalifikacije na ravni srednjega strokovnega izobraževanja, • programi usposabljanja in izobraževanja, ki jih bomo pripravili za podjetja in njihove zaposlene, • programi usposabljanja za pridobitev dodatnih kvalifikacij, •izobraževalni programi višjega strokovnega izobraževanja (VIŠ) za pridobitev višje strokovne izobrazbe. Vabimo vas, da za več informacij pokličete na 03 42 85 826 ali pišete na mic@sc-celje.si. Vabljeni v Šolski center Celje - center sodobnih znanj, tehnologij in inovativnosti. Natalija Klepej Gržanič, Mateja Rajh Jager Šolski center Celje Šolski center Celje - center sodobnih znanj, tehnologij in inovativnosti INFORMATIVNI DAN (v prostorih Šolski center Celje): Srednješolsko izobraževanje: 4. 9. 2018 ob 17:00 Višješolsko izobraževanje: 30. 8. 2018 ob 17:00 ŠO LS KI CE NTER CE UE IZREDNO SREDNJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE - odrasli: • KOZMETIKA (kozmetični tehnik) • FRIZERSTVO • ELEKTROTEHNIKA • RAČUNALNIŠTVO • KEMIJA • GRADBENIŠTVO • VAROVANJE OKOLJA • STROJNIŠTVO • MEHATRONIKA • MEDIJSKE KOMUNIKACIJE • AVTOSERVISNE DEJAVNOSTI • LOGISTIKA • MODNO OBLIKOVANJE TEKSTILA VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: • AVTOSERVISNI MENEDŽMENT • GRADBENIŠTVO • MEHATRONIKA • STROJNIŠTVO "S Informacije: ŠOLSKI CENTER CELJE T: (03) 42 858 54,42 858 53, www.sc-celje.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 38 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Biologija, tako zanimiva in pestra Tako meni Celjan Tim Zaveršek, ki je na biološki olimpijadi v Teheranu osvojil bronasto odličje Tri bronasta odličja je štiričlanska slovenska ekipa julija letos osvojila na 29. mednarodni biološki olimpijadi v Teheranu, kar je bil zelo lep uspeh, dosežen v konkurenci 270 tekmovalcev iz 70 držav. V slovenski ekipi je sodeloval tudi Celjan Tim Zaveršek in ji priboril eno od odličij. V teh dneh se je vrnil s potovanja po Maroku, ki ga je družina izbrala za letošnji cilj odkrivanja sveta, kar rada počne vsako leto. Tim rad potuje in videl je že kar nekaj dežel po svetu. Delček Irana, ki ga je začutil med enotedenskim obiskom v Teheranu, je bil kamenček v mozaiku širjenja obzorij in spoznavanja, da svet, kakršnega poznamo, ni edini, in da so tudi druge kulture zelo zanimive. Letošnje dolge počitnice bo pred začetkom novega poglavja v življenju, začetkom študija, izkoristil še za dneve ob morju, za igranje in učenje kitare, ki ga je navdušila zadnje čase, in za druženje s prijatelji. Biologija bo spet na vrsti oktobra, ko bo kot bruc zakorakal v predavalnice Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Počasi do biologije Navdušenje za biologijo se je razvijalo počasi. Najprej je Tim kot učenec OŠ Frana Roša v Celju hodil na tekmovanja iz matematike in fizike ter logike, v tretjem in četrtem letniku I. gimnazije v Celju pa je počasi prevladala biologija. »Snov je zanimiva, zelo raznolika, uporabna in velikokrat se izkažejo povezave na način, ki ga najprej nisi predvidel. Všeč mi je bilo, da smo se bolj ukvarjali s tem, kako stvari delujejo, kot s tem, kakšne so. Učiteljica na gimnaziji Tatjana Jagarinec je znala prisluhniti in odgovoriti na različna vprašanja,« razlaga Tim, ki se je tako najprej udeležil šolskega tekmovanja, kjer je bil uspešen, in nato še državnega. Zanimivo, da mu je to uspelo šele v zadnjem letniku in ne že v tretjem, ker je menda malo preveč podcenjeval snov in si tiste za četrti letnik ni dobro pogledal. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je tako po uspehu na zadnjem državnem tekmovanju tudi njega povabila na pisanje izbirnih testov za sodelovanje v ekipi za biološko olimpi-jado. Letos je izbirne teste pisalo osem dijakov iz Slovenije. Tim se je kot edini iz Celja uvrstil v ekipo, en dijak je bil z mariborske II. gimnazije, dva člana ekipe sta bila s škofjeloške. Znanje teorije in prakse Pred odhodom na olim-pijado se je ekipa teden dni pripravljala v Ljubljani na fakulteti. »Zelo dobro je bilo vse organizirano,« pravi Tim, ki ga ni motilo, da so vsak dan intenzivno delali od 8. do 17. ure in reševali tako teoretične kot praktične naloge. V tem času so predelali vse teme, ki so jih čakale na olimpijadi. »Profesor se nam je res lahko posvetil, saj smo bili majhna skupi- »Matura se mi zdi preveč splošna. Absurdno je, da se nekdo ne more vpisati na katerega od naravoslovnih študijev, če mu pisanje esejev ne leži in pri slovenščini na maturi ni dosegel dovolj točk.« na, in je takoj vedel odgovor na katerokoli vprašanje,« se spominja še vedno ves navdušen. V Iranu so imeli vprašanja v več sklopih: rastline, živali, mikrobiologija in biokemija ter ekologija in evolucija. Za vsako so morali rešiti praktično nalogo, za katero so imeli uro in pol časa. Naslednji dan je bila na vrsti teorija, in sicer sto vprašanj s po štirimi ponujenimi odgovori, kjer se je bilo treba odločiti, kateri je pravi. Testi so bili zastavljeni v angleščini in spremljevalki ekipe, Katja in Mojca Oto, sta jih dobili dan prej ter se lotili prevajanja. »Nam so pobrali telefone, da ne bi mogli prej česa izvedeti,« pravi Tim Zaveršek in pohvali prevajalki, ki sta v kratkem času uspeli dobro izpeljati nalogo. Tekmovalci so namreč imeli pred seboj tako original kot prevod v svojem jeziku. Najboljši so bili letos Vietnamci, a tudi sicer so tekmovalci iz Azlj'e med zelo uspešnimi. Nekatere doma čakajo lepe nagrade, če so najboljši na olimpijadi. Kaj pa dobijo naši tekmovalci? »V bistvu nič,« odvrne v smehu Tim. »Ta dosežek si lahko zapišem v svoj življenjepis in obisk Irana shranim v spomin kot zanimivo doživetje.« Lokalno življenje le v obrisih So lahko v času bivanja v Iranu tudi začutili utrip življenja ljudi? Tim pravi, da priložnosti skoraj ni bilo, saj sami niso mogli hoditi okrog, stikov z domačini ni bilo. Vsaka ekipa je imela spremljevalca, ki je bil običajno študent biologije, in njegovi odgovori so bili tisti, iz katerih so lahko sklepali o načinu življenja v tej oddaljeni deželi. Razkazali so jim nekaj znamenitosti in jih odpeljali na eno od tržnic, kjer je bilo doživetje lokalnega življenja še najbolj pristno. »Med tistim, kar pišejo zahodni mediji, in pripovedjo vodnika si lahko sam ustvariš neko vmesno podobo o vsem skupaj,« pravi Tim, ki z domačimi ni mogel biti ves čas v stiku, deloma zaradi tega, ker zaradi tekmovanja ni smel imeti ves čas telefona, deloma zaradi iranske blokade nekaterih družabnih omrežij. Domače je pred potjo malo skrbelo, pravi, a je bila to hkrati edinstvena priložnost za obisk te države. Prav v krogu družine je verjetno Tim dobil prve spodbude za svoje naravoslovno zanimanje, verjetno tudi kakšne tovrstne gene, saj sta tudi oba starša tehnično izobražena. Starejša sestra študira biokemijo v Ljubljani in bosta od oktobra s Timom »cimra«, mlajši brat je šele končal peti razred osnovne šole in še ni jasno, kam se bo usmeril. Tudi Tim še ne ve, katero področje v okviru biologije bo izbral. »Veliko tem me zanima, mogoče se bom lažje odločil v času študija. Merim na molekularno in funkcionalno biologijo, vleče me v raziskovalne vode,« priznava in upa, da bo na tem področju lahko počel kaj zanimivega in koristnega. TATJANA CVIRN Foto: GrupA »Dijak se lahko nauči snov za pet, a ga ta v bistvu ne zanima. Meni je bila motivacija za učenje snov in ne ocena. Pogosto sem kaj spraševal in to, da sem dobil odgovor, mi je bilo všeč.« 75 % diplomantov VŠPI po končanem študiju napreduje na delovno mesto, ki ustreza novi izobrazbi Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se sooča s pomanjkanjem usposobljenih kadrov na področju tehniških ved. Študij traja tri leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Po mnenju diplomantov so ključne prednosti študija na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo: 1. Študij je praktično naravnan. Praktično znanje, podprto s teorijo. 2. Študij je učinkovit. Delo poteka v manjših skupinah. 3. Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja. Visokošolski učitelji iz gospodarstva z bogatim znanstveno-razi-skovalnim delom. 4. Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih. Dobro opremljeni laboratoriji in računalniške učilnice. Tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji. 5. Prijazna in dostopna ekipa Iznajdljiva ekipa, ki je na voljo tudi izven uradnih ur študentskega referata. 6. Odlične zaposlitvene možnosti Diplomirani inženirji strojništva spadajo med deficitarne poklice, tako na ravni regije kot v celotnem slovenskem prostoru. 7. Razumni in transparentni stroški študija Ni neprijetnih presenečenj zaradi nepričakovanih dodatnih stroškov med študijem. Vsebina študijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev. Zahteve po ključnih kompetencah in veščinah zaposlenih so se v zadnjih letih bistveno spremenile. S posodobitvijo študijskega programa v letu 2017 se je VŠPI temu prilagodila in vključila tudi področja omogočitvenih tehnologij za 4. industrijsko revolucijo. Široke možnosti zaposlitve Visoka šola za varstvo okolja s sedežem v Velenju je edini visokošolski zavod v slovenskem prostoru, ki interdisciplinarno deluje na področju okoljevarstvenih ved v najširšem pomenu besede ter ponuja visokošolski in magistrski študijski program na področju varstva okolja in ekotehnologij. Pogovarjali smo se z direktorjem šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem. Katere so prednosti študija na vaši visoki šoli? Prednosti so: visokošolski učitelji s praktičnimi izkušnjami, novi sodobno opremljeni prostori in laboratorij, vključevanje študentov v projektno delo, prijazna in dostopna ekipa ter dobra ponudba obštudijskih vsebin na področju podjetništva in zaposlitvenih kompetenc. Kakšne možnosti se študentu odprejo s študijem na vaši šoli? Temeljito prisluhnemo zahtevam najpomembnejših delodajalcev naših diplomantov. Naši diplomanti so zato usposobljeni, da se zaposlijo pri izvajalcih okoljskega monitoringa, izdelovalcih okoljske dokumentacije za prostorske in druge načrte pri posegih z vplivi na okolje, pri upravljavcih zavarovanih območij, parkov in rezervatov, v razvojno raziskovalnih ustanovah, v upravnih in nadzornih službah za varstvo okolja in urejanje prostora, v nevladnih organizacijah, v podjetjih, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, čistilnih napravah, regijskih centrih za ravnanje z odpadki in kar je zelo pomembno, v vseh podjetjih, ki želijo povečati družbeno odgovornost svojega delovanja in uvajati okoljske standarde ter razvijajo in proizvajajo okolju prijazne izdelke, tehnologije ali storitve ali s svojim obratovanjem lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega in zato potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje. Kakšne študente si želite? Želimo aktivne študente, ki želijo v svojem poklicnem življenju prispevati k trajnostnemu razvoju ter lepši prihodnosti za naš planet in naše zanamce. Pomanjkanje strokovnjakov na področju paliativne oskrbe Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Njen osnovni namen je izboljšati kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih s postopki in z ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno prepoznavo, oceno in tudi obravnavo težav neozdravljivo bolnih. Z naraščanjem obolevnosti za rakom in drugimi kroničnimi obolenji ter podaljšanjem življenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vedno večje. Paliativna oskrba je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v širši regiji, formalni študij na tem področja ni bil možen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom paliativne oskrbe. Študijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. Na Visoki zdravstveni šoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domačimi in tujimi (Finska, Švica) strokovnjaki s področja paliativne oskrbe, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi. Po mnenju študentov in diplomantov je študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju: • Fleksibilen, prilagojen potrebam izrednih študentov. • Študijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo. • Raziskovalno delo študentov pod mentorstvom visokošolskih učiteljev. • Dobro razvit sistem tutorstva in nudenje individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami. • Pestro obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne poletne šole, ipd.). • Možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih ustanovah v tujini. www.vzsce.si info@vzsce.si 03/428 79 00 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Hitro in kakovostno lektoriranje vseh vrst besedil, oblikovanje besedil v urejevalniku besedil WORD, prevodi povzetkov v zaključnih nalogah. Cena lektoriranja: od 1,3 eur (nismo zavezanci za DDV) Cena oblikovanja: po dogovoru Prolinqua, podjetje za jezikovne storitve in svetovanje Nataša Koražija, s. p. Sončna ulica 12 3250 Rogaška Slatina Tel: 041 472 552 E-pošta: natasa.korazija1978@gmail.com ■2 Univerza za tretje življenjsko obdobje za kakovost življenja starejše generacije Osrednja knjižnica Celje je prostor srečevanja vseh generacij. Trudimo se biti odprti za različnost, biti prostor prijaznega in varnega dialoga, prostor, kjer se člani bogatijo tako v medsebojni izmenjavi mnenj in izkušenj kakor tudi z dostopom do klasične literature ter najsodobnejših elektronskih podatkovnih zbirk. Posebno pozornost namenjamo vseživljenj-skemu učenju. Z eno najobsežnejših dejavnosti v knjižnici, Univerzo za tretje življenjsko obdobje (U3O), zagotavljamo starejši generaciji raznoliko ponudbo neformalnih izobraževalnih programov in s tem pomembno prispevamo h kakovosti njenega življenja. Znanje in osebnostna rast U3O je mesto aktivnega staranja, ki je pogojeno s pridobivanjem novih znanj, spodbujanjem osebnostne rasti, z učenjem po lastni izbiri in s prijateljskim druženjem mladih po srcu. Niso pomembni izobrazba, prepričanje, socialni status ..., glavna je le želja po učenju novih veščin, stiku z okoljem, spoznavanju novih ljudi. Pod vodstvom mentorjev organiziramo različne študijske programe, ki trajajo od nekaj ur do nekaj mesecev. In kaj vse lahko pri nas počnete? Utrdite lahko znanje tujih jezikov ali se jih na novo učite, spoznavate likovno in glasbeno umetnost, se učite računalniških veščin in ročnih del, se po- globite v ohranjanje zdravega načina življenja, trenirate možgane in mišice ter spoznavate nove kraje in ljudi. Ob ponedeljkih pozno popoldne lahko v družbi »sošolcev« širite svoja obzorja, saj vas v Levstikovi dvorani vedno čaka zanimiv gost. Včasih vas povabimo tudi na ekskurzijo, ogled razstave, opere, baleta ali dobrega filma v sklopu abonmaja Srebrno platno. U3O je vključena v mrežo Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki združuje 52 univerz iz 51 slovenskih krajev, vse pa načeloma pomenijo organizirano izmenjavo znanja, izkušenj in kulture članov, usmerjenost v osebnostno rast in tudi širjenje nasledkov učenja v družbeno okolje. Informacije o univerzi najdete tudi na spletni strani Osrednje knjižnice Celje: https://www. knjiznica-celje.si/univerza-u30, kjer so sproti na voljo vse potrebne informacije. Vabljeni! Več informacij vam je na voljo na sedežu U3O v I. nadstropju knjižnice, kjer se lahko od 3. do 21. septembra tudi vpišete in pridružite že več kot 650 aktivnim članom. Letna članarina znaša 15 evrov, s popustom za člane Osrednje knjižnice Celje 10 evrov. Nekaj izobraževalnih programov je na voljo brezplačno, za druge je treba plačati mesečni prispevek za mentorske ure. ABITUR šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola • ekonomist • informatika • varovanje • velnes • poslovni sekretar • gostinstvo in turizem • organizator socialne mreže seminarji, delavnice, tečaji najem predavalnic www.abitura.si Uresničite svoje cilje s pomočjo Abiture, višje strokovne šole Dober študij vas bo pripravil na izzive, ki vas čakajo na karierni poti, in vam ponudil znanje, ki ga bodo dejansko iskali vaši bodoči delodajalci. Prav takšno priložnost vam ponuja Abitura, višja strokovna šola, kjer so v 26 letih delovanja razvili študij, ki vam bo omogočil pravo pot do želene poklicne kariere. Poleg študijskih programov Ekonomist, Varovanje, Poslovni sekretar, Velnes, Informatika sta novost na Abituri študijska programa Organizator socialne mreže in Gostinstvo in turizem. Prav vsi Abiturini programi vas pripeljejo do odlične možnosti za razvoj kariere ali lastne podjetniške ideje. Višješolske študijske programe izvaja šola v Celju in v Zagorju. Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe in ustrezen naziv. Abitura daje izjemen poudarek na povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja. Pridobljena znanja in kompetence vas zato pripravijo na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Vsi programi ponujajo tudi veliko izbirnost modulov in predmetov, tako da lahko izberete znanja, ki so za vas najpomembnejša. Vse programe Abitura izvaja kot izredni študij. Delo je prilagojeno, tako da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Prednost Abiture so tudi odlični materialni pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejšo multimedijsko opremo, v knjižnici pa lahko do bite vso strokovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji so priznani strokovnjaki iz prakse, ki prenašajo svoje bogate izkušnje in jih združujejo s sodobnimi znanji. Šolnina na Abituri je najugodnejša in jo lahko poravnate v 10 obrokih. VIŠJA STROKOVNA SOLA Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola vabi k vpisu z 2. prijavo v višješolske študijske programe: . UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE n ,, , Drugo prijavo oddajte do 31. avgusta na • ŽIVILSTVO IN PREHRANA spletni strani Višješolske prijavne službe Celje. . NARAVOVARSTVO Informacije: • GOSTINSTVO IN TURIZEM Solski center Sentjur wwwsc"ssi Druga prijava za vpis v višješolsko izobraževanje na Šolskem centru Šentjur Na Šolskem centru Šentjur, Višji strokovni šoli se je do 31. avgusta mogoče prijaviti na prosta mesta v okviru druge prijave za vpis v višješolske študijske programe. Kandidati se lahko prijavijo z elektronskim prijavnim obrazcem na spletni strani Višješolske prijavne službe Celje, http://vps. vss-ce.com/VPS/. Izpolnjen prijavni obrazec, natisnjen s spletne strani ter podpisan, pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Šolski center Celje, Višješolska prijavna služba, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Oddati smete samo eno prijavo. Višješolska prijavna služba bo do 22. septembra kandidate, ki so se za vpis prijavili z drugo prijavo, pisno seznanila z izidom izbirnega postopka. Kandidate, sprejete v drugem prijavnem roku, višja strokovna šola vpisuje do 1. oktobra 2018. Bodoči študenti se lahko določijo tudi za izredno izobraževanje. Za izredni študij se prijavljate in vpisujete po enakem postopku in v enakih rokih kot za redni študij. Na še prosta mesta za izredni študij se lahko po drugem prijavnem roku vpišete neposredno na višjo strokovno šolo do 1. oktobra 2018. 40 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Odprite vrata novim priložnostim Po ZNANJE na UPI Žalec. BREZPLAČNA □ SNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJESDLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR INFORMATIVNI DAN: 12. september □b 16. uri RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si Razmišljate o tem, da bi nadgradili znanje tujih jezikov, končali srednješolski program ali se vključili v vadbo fit hrbtenica? Nameravate stopiti korak naprej na svoji izobraževalni ali karierni poti in potrebujete nasvet, svetovanje? Prijazni in strokovni sodelavci UPI - ljudske univerze Žalec vas vabimo, da pregledate bogato ponudbo izobraževalnih vsebin na www.upi.si, ki smo jo samo za vas pripravili za izobraževalno leto 2018/19. Osnovna šola za odrasle, poklicno in strokovno izobraževanje, jezikovni in računalniški tečaji, vadbe za zdrav življenjski slog ... Pri nas lahko dokončate osnovno šolo za odrasle (in to brezplačno) ali pridobite nov poklic, se prekvalificirate, lahko pa tudi samo opravljate splošno maturo - na ekonomski gimnaziji, ma-turitetnem tečaju ali kot 21-letnik. V Jezikovnem centru se lahko vključite v splošne, poslovne in konverzacijske tečaje tujih jezikov, vsem »jezikovnim sladokuscem« pa so na voljo tečaji španščine, ruščine, portugalščine, kitajščine in japonščine. Organiziramo računalniške tečaje, usposabljanja za knjigovodska dela in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije (novost - mladinski delavec), nismo pa pozabili niti na ljubitelje gibanja in glasbene umetnosti, ki jih vabimo v tečaj aerobike, vadbo fit hrbtenica, fiamenko rekreacijo in tečaj fiamenka ter glasbeno šolo za odrasle. Brezplačno do znanja in svetovanja V času, ko se soočamo z nenehnimi spremembami, je vseži-vljenjsko učenje pomembno, če ne kar nujno. Zato si v UPI - ljudski univerzi Žalec prizadevamo v regijo pripeljati čim več izobraževalnih projektov, ki so sofinancirani in zato za udeležence brezplačni. To jesen se lahko zaposleni brezplačno vključite v računalniške in jezikovne tečaje, v tečaj komunikacije in tečaj digitalnega marketinga. Vsem, ki iščete zaposlitev, ponujamo brezplačne delavnice v okviru Večgeneracijskega centra Planet generacij UPI in Središča za samostojno učenje. Ne glede na to, ali ste brezposelni ali zaposleni, vam omogočamo brezplačno informiranje in svetovanje za izobraževanje in kariero v okviru Svetovalnega središča Žalec. Več na www.upi.si. Odprite vrata novim priložnostim in pridite v UPI. Z vami bomo, dokler ne boste dosegli cilja. Moja izkušnja z izobraževanjem v UPI - ljudski univerzi Žalec V letu 2018 sem v UPI - ljudski univerzi Žalec uspešno končal izobraževanje v srednješolskem programu Oblikovalec kovin - orodjar. Za to izobraževanje sem se odločil, ker v mladosti nisem imel možnosti, da bi lahko obiskoval srednjo šolo in pridobil želeno izobrazbo, zdaj pa se mi je ta možnost odprla. Predvsem mi je ustrezalo, daje izobraževanje organizirano blizu mojega doma ter da so predavanja v popoldanskem času. Med izobraževanjem sem pridobil številna nova znanja in izkušnje. Profesorji so svoja predavanja popestrili tudi s primeri iz prakse in podali svoje izkušnje, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojega dela. Tudi s strokovnim osebjem UPI - ljudske univerze Žalec sem imel dobre izkušnje, saj je bilo vedno pripravljeno pomagati, ko sem naletel na težavo in potreboval njegovo pomoč. Izobraževanje v UPI Žalec bi priporočil tudi drugim, ne glede na starost (imam 59 let), saj mi je izobraževanje dalo veliko uporabnega znanja in razširilo moje razmišljanje. JOŽEFŽAUBI POMEMBNI DATUMI • Informativni dan za osnovno šolo za odrasle in srednješolske programe: sreda, 12. september, ob 16. uri • Informativni dan za glasbeno šolo za odrasle: sreda, 12. september, ob 17. uri • Brezplačna predstavitvena ura fl amenka: ponedeljek, 24. september, ob 18. uri • Začetek vadb: vadba fit hrbtenica (18. september), aerobika (1. oktober) • Začetek jezikovnih tečajev: 8. oktober več info www.upi.si | 03 713 35 65 j svetovanjezazaposlene@Hjpi.si Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014-2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnost* tn vseživljenjsko učenje г$ boijšozaposljivost; prednostne naložbe: 10.1. Krepitev enake dostopnosti vseüvljenjskega učenja « vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja; 10.1. 2. Izboljšanje kom peteric zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela. Podelitev spričeval poklicne mature in zaključnega izpita julija 2018. (Foto: arhiv UPI) PODLISTEK / BUKVARNA 41 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE »A vaju kaj utraga?«(2) Spomini na obiranje hmelja pri Cimpermanovih na Polzeli, 1973 Proti poldnevu sva že slekla dolge rokave, sonce je postalo močno, žarki so bili vedno daljši in žgoči. Med vrstami smo se spogledovali, bili smo pisana druščina majhnih in velikih, mladih in starih ljudi, ki obirajo, da bi nabrali čim več, vsak za svoj namen. Včasih se je kakšna gospa obrnila k nama, upognila široko telo in vprašala: »A vaju kaj utraga?« Nisva vedela, kaj to pomeni. Za vsak primer sva pokimala, da ne bi bilo kaj narobe. Potem sem vprašala staro mamo, kaj pomeni, če te utraga. »Jezus, no, kaj ne veš? Če ti je vroč', je hot'la vedet'.« Naslednjič sem še bolj pokimala, ko je gospa vprašala, a videla sem, da »utraga« tudi njo, saj je imela lica vsa rdeča. Popoldne, ko je šlo sonce že na drugo stran neba in preden je padlo dol za njivo, je brat vprašal staro mamo, če lahko drugo »štango« midva obirava na vrhu pri krošnji. Najprej se je razjezila, kot se stare mame običajno, ko vprašaš nekaj neumnega ali ko si jim napoti. Rekel je še, da bi rad imel nekaj debelega hmelja, ker zvezki in knjige veliko stanejo. Stara mama naju je oba pogledala, bila nekaj časa rdeča v obraz, potem je rekla: »No, bo'ta že vid'la, kaj se prav' obirat' pri vrhu!« Ko je »štangar« podrl naslednjo »štango«, je to naredil z nekakšno ihto, ki jo je www.kamra.si kamra prinesel s sabo, kajti »štanga« se je kar nekaj časa usedala, preden je obmirovala. Poslala naju je v zgornji del, vsakega na eno stran. Sama je ostala spodaj, upognjena nad košaro in »štango«. Z zunanjih vej so bile kobule hitro potrgane, a treba je bilo z golimi rokami segati v krošnjo, kajti veje so bile polne tudi znotraj. Trgala sva, veje pa so naju rezale gor in dol po suhi koži. Težko je bilo sicer potrgati vse kobule, pri čemer nobena ni smela ostati na hmeljevki, še manj na tleh. Šele kasneje so tanke ranice zapekle, da so prihajale solze v oči in bi ranjena najraje ostala doma. A to se Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. je dogajalo vsem, nihče ni bil bolj ubog od drugih. Krošnja je bila obrana. Šele takrat sva pogledala k stari mami. Še vedno je bila upognjena nad hmeljevko, ki je ležala v spodnjem delu veliko nižje. Dvignila se je in se z roko prijela zadaj v pasu. Na obrazu in pod očmi je imela čudne sence, da se nama je zasmilila. »Ooo, moj križ, je rekla.« Vedela sva. Bolje, da je ona v krošnji. Bova že nabrala toliko, da bo dovolj. Ko je maček dvignil naslednjo »štango«, sva brez besed pohitela k spodnjemu delu. Stara mama naju je le pogledala, rekla pa ni nič. Njene sence so potem nekam šle. Se nadaljuje ... IRENA ŠTUSEJ, Medobčinska splošna knjižnica Žalec ALBUM S CELJSKEGA Taborjenje na Petrič ku, 1967 Fotografija je spomin na počitniške dni poznega poletja, ki sta jih Jenšterletova fanta iz Gosposke (tedaj Zidanškove) ulice v Celju s prijatelji preživljala v 60. letih prejšnjega stoletja. To je bil čas mladostne brezskrbnosti in pustolovskih, tudi vznemirljivih doživetij na obronkih Celja, kjer so si fantje postavljali šotor najprej na Raiterjevem hribu in kasneje na Petričku. Taborjenje je seveda vključevalo kurjenje tabornega ognja z »obveznim« rabutanjem in s peko krompirja. Ni pa šlo brez fantovskih spopadov - še posebej to velja za čas taborjenja na Raiterjevem hribu - med domačini in fanti iz mesta, ki so se tudi »konkretno« stepli za ozemlje. Prispevala: Cvetka Jenšterle Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Z leve: Branko Motoh in Vinko Jenšterle, stojita Jani Jenšterle in Branko Šmerc (Foto: Vincenc Jenšterle) Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi stopali Še ena odbita zgodba Za branje knjig tudi v Sloveniji priljubljenega finskega pisatelja Arta Paasilinne je čas vedno pravi. Če ga že poznate in vam je bila všeč zgodba o bančnem tatu, zapitem majorju in starki ali zgodba o babici, ki odločno prekine upokojensko rutino, ali usnjarju, ki vsakih nekaj let pobegne od doma in se odpravi po svetu sklepat posle, boste zagotovo na dušek prebrali tudi zgodbo o ladjarju z lepimi stopali. Gre za še en duhovit roman, obarvan s skandinavsko melanholijo, s čudaškimi liki in z obilico črnega humorja. Glavni junak tega romana, ki ga je Arto Paasilinna sicer napisal že leta 1985, a smo ga v Sloveniji v prevodu dobili šele letos, je ladjar Aulis Rävänder. Prepričan je, da ima lepo življenje, saj ima lastnega vlačilca, lepo ženo Liiso in hčer Piio. Vendar je vsega lepega konec nekega popoldneva, ko mu žena pove, da ima že nekaj časa ljubimca in da se po dvajsetih letih skupnega življenja želi ločiti. Seveda pri tem računa, da mu bo pobrala vse premoženje, pustila mu bo le »smrdljivo« ladjo in poletno hišico na otoku blizu estonske obale. Aulisa, ki je prepričan, da je ženi nudil vse, kar si gospa njenega stanu želi, takšno priznanje zelo potre. Ves nesrečen se zateče na otok, kjer žalost utaplja v velikih količinah alkohola. Družbo mu dela le mrtev merjasec, ki ga je morje prineslo najverjetneje iz Estonije in ga naplavilo pred njegovo hišico. Namesto samomora, o katerem najprej resno razmišlja, se Aulis odloči, da bo raje poklical pomoč v stiski. Vendar pijan zamenja številke in namesto evangeličansko-lu-teranske skupnosti v Helsinkih pokliče pedikerski salon Irene Oinonen. Razloži ji svojo življenjsko zgodbo, ona pa pijanemu ladjarju potrpežljivo prisluhne in ga kmalu tudi reši z otoka. Takoj ko zagleda njegova stopala, se vanj zaljubi. Končno je namreč našla pravega, saj se je do takrat na svojo veliko žalost, zapletala le z moškimi z grdimi stopali, ki jih ni mogla urediti tako, da bi lahko bili v ponos njenemu poklicu. Po srečanju s pedikerko se ladjarju, ki želi urediti vse svoje svoje tegobe in težave, začne življenje še bolj zapletati. Med vsem dogajanjem, ki sledi, se Aulis sreča s svetom kriminala, v zgodbo vstopi in jo še dodatno zaplete cela vrsta nenavadnih, bizarnih likov, pomembno vlogo odigra tudi nagačen estonski merjasec, ki na koncu dočaka sijajno »življenje« na Finskem. Tudi za Aulisa se v družbi pedikerke Irene zgodba konča srečno, manj sreče ima z novo ljubeznijo njegova žena Liisa. Tudi vsi hudobci dobijo, kar si zaslužijo, nekateri med njimi postanejo celo dobri. Na nek način. Tako kot ostale Paasilinno-ve zgodbe tudi zgodba o lepih stopalih helsinškega ladjarja pokaže, kaj je v življenju res pomembno in da bogastvo ni zagotovilo za srečo. JI O avtorju: Arto Paasilinna, letnik 1942, je bil najprej novinar. Ko je bil star 33 let, se je odločil, da bo spremenil svojo poklicno pot, ker je ugotovil, da je novinarstvo postalo »izumetničeno in brez pomena«. Napisal je svoj prvi roman Zajčje leto, ki je takoj po izidu postal uspešnica na Finskem in kasneje s prevodi tudi v tujini. Do zdaj je napisal že več kot trideset romanov, ki so bili prevedeni v 35 jezikov. Za svoja dela je doma in v tujini prejel številna priznanja in nagrade, na Finskem so po njegovih romanih posneli šest filmov. Paasilinna že dolga leta navdušuje tudi slovenske bralce, seznam njegovih v slovenščino prevedenih knjig je vedno daljši. 42 BRALCI POROČEVALCI # бг^ V Izlet za ljubitelje starin in konjev Na sončen dan 8. avgusta smo se odpravili iz Pegazo-vega doma do Muzeja na prostem v Rogatcu, kjer s pomočjo stalne muzejske zbirke ohranjajo ljudsko stavbno dediščino subpa-nonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Ogledali smo si ohranjeno rojstno hišo pesnika Jožeta Šmita ter izvirne objekte in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih poslopij, ki so jih postavili ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec. Dve prijazni vodički sta nas pospremili in nam predstavili poslopja: hlev, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak, vodnjak na čapljo, čebelnjak, viničarsko hišo, brajde, kovačijo in »lodn« (podeželsko trgovino) iz tridesetih let 20. stoletja. Pod brajdami smo posedeli in se osvežili s pijačo in popotniško malico ter ogled nadaljevali še v Konjušnici Strmol, kjer nas je pričakala naša prostovoljka in veterinarska tehnica Renata Ku-raj. Popeljala nas je skozi konjušnico ter predstavila šestnajst konjev in kobil, ki so v KK Strmol kot njihovi družinski člani, kot rada pove. Svoje vtise sta strnila dva varovanca doma. Franc Krušič: »Izlet je bil zelo zanimiv. Všeč mi je bila Šmitova domačija in vse,kar sodi zraven. Pod brajdami smo se okrepčali in nato obi- skali še zeliščni vrt in konjušnico.« Marija Bonča: »Bilo je enkratno, prekrasno. Ko sem videla stare stvari, sem se spomnila marsičesa. Sem ljubiteljica konjev. Spomnila sem se, da sem iz Planinskega doma na Boču prijahala v Rogaško Slatino, nazaj grede pa se je konj naenkrat postavil na zadnji nogi in me vrgel na tla. Spravila semse nazaj in sva nadaljevala pot.« MATEJA FIDLER Paradižnik? Tudi letos se je narava na vrtu Rozalije Hrovatič v Grižah malo poigrala in zrasel je nenavaden paradižnik, ki našo zvesto naročnico in radijsko poslušalko nekoliko spominja na ptička. Kaj pa vas? radio cehe Zaraščena pot Tako zaraščena je bila do nedavnega priljubljena sprehajalna pot od Špice v Celju do visečega mosta čez Savinjo. Bralka, ki se pogosto odpravi tja na sprehod, letos poleti še ni opazila, da bi ob poti kdo kosil, medtem ko naj bi bila lani bolje vzdrževana. Za vzdrževanje priobalnega pasu Savinje je pristojna Direkcija RS za vode. Iz direkcije so nam odgovorili, da košnje izvaja njihov koncesionar vsaj dvakrat letno. Pogostost je odvisna od priliva sredstev iz državnega proračuna. Ob tem so iz direkcije zapisali, da so se prav v teh dneh lotili košnje na omenjenem odseku. Očitno je bralkino opozorilo naletelo na plodna tla. TC ^fe ?. hm